PRIMORSKI DNEVNIK ^jtaina plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVL Št. 279 (7773) PO PODPISU POGODBE MED ZAHODNO NEMČUO IN POLJSKO Cyrankiewicz in Brandt soglasno poudarjata da je pogodba zmaga miru in evropske varnosti Predsednik Tito in italijansko zunanje ministrstvo o varšavski pogodbi Prepovedan shod v Bonnu skrajnih desničarjev proti podpisu pogodbe s Poljsko l BONN, 8. — Tu je bilo objavljeno uradno sporočilo o obisku ^clerja Brandta v Varšavi in podpisu pogodbe med Zvezno repu-Jjj® Nemčijo in Poljsko, ki ureja njune medsebojne odnose. V spoji "a je rečeno, da sta zvezna nemška vlada in vlada poljske ^jflokratične republike odločeni še nadalje normalizirati svoje odnose. °*9 tega poljska in zahodnonemška vlada odločno poudarjata, da "|nani podpis pogodbe, «da je bila postavljena beseda konec na 7**«klosti in ustvarjena osnova za preobrat v odnosih med obema kavama«. ----------------- Sporočilo nadalje pravi, da se Ir* stranki strinjata, da pogodba ' Velike važnosti samo za Zvezno Publiko Nemčijo in Poljsko, mar-. ■ ie tudi važen doprinos k po-kanju napetosti v Evropi. Zvez-* "eniška vlada in poljska vlada, . Paljuje sporočilo, sprejemata na-, 0 mirnega sodelovanja med dr-J*jmi v medsebojnem interesu, ne j™*'* na različno socialno uredi-Poleg tega se Bonn in Varšava ““'Jazujefa, da bosta jamčili za 'aaljnje popuščanje napetosti in *»vzemali za pripravo konferen-o evropski varnosti in sodelo-3«, ki naj se uspešno zaključi. 7 zaključku sporočila je potrjeno, J® fe Brandt povabil poljskega pred-JrPika vlade Cyrankiewicza na v Bonn. u~®hodnonemški kancler je danes J'TOdne odpotoval iz Varšave. Da-7 zjutraj je imel Brandt skupno . ^jo delegacijo zadnji razgovor Predsednikom poljske vlade. Kot jje zvedelo, so govorili predli o bodočih gospodarskih od-p'h med obema državama. (vQ sestanku sta imela Brandt in jTrankieTOcz tiskovno konferenco. č Ai®j je predsednik poljske vla-,, |bed drugim izjavil, da predaja pogodba, ki je bila podpi-s,“a včeraj med bonsko in varšav-»Tjjlado, «našo skupno zmago nad jj/*®ostjo. Pogodba mora dejanih Predstavljati zmago miru in >sti v Evropi*. ^"■artcler Brandt, ki je prav ta-j. Kot predsednik poljske vlade gjjjkril zgodovinsko važnost po vj^6- je med drugim dejal: »Raz-je, da si želita naša dva jnjPa novo izhodiščno točko in jj?® dobre sosedske odnose*. Na-®randt dodal, da je možno za t07‘> UO "J1"", uo je *■“ republiko Nemči.io najti za w°ljivo večino v prid podpisane V&TJC' Rjavil -i6- da bo zvezna oj® storila vse, da to doseže. i)a ec*e Berlina je Brandt pojasnil. Proučili tudi vprašanje bivše j^ke prestolnice, ker ni mogoče iij 0riti o evropski varnosti, ne da u govorili tudi o Berlinu. Ob za-je Brandt izjavil, »da ima Jj?dhonemška - poljska pogodba p^k pomen za evropsko politiko. V0*°^ba mora ustvariti mirno osno-n. *a sodelovanje med bodočimi C^cijami in dovoliti obema dr-s at»a. da vedno bolj uveljavljata k* Politiko miru*. '“■ni, Zanimive so bile tudi izjave VV. Brandta ob povratku na koelnskem letališču, kjer je dejal, da je sporazum osnova za boljše razumevanje med Poljaki in Nemci in sredstvo za združitev mnogih Nemcev, ki žiivijo na Poljskem, z njihovimi družinami v Zvezni republiki Nemčiji. Brandt je nato ugotovil: »Pogod-ba je bila sklenjena v imenu ljudi in zlasti v imenu mladine, kateri ne bo treba več spopadati se z dediščino pretekle kriminalne politike.* Tudi v tej izjavi je Brandt poudaril, da je prepričan, da ima glede pogodbe, ki jo je podpisal v Varšavi, podporo precejšnje politične večine v državi, ne glede na strankarsko pripadnost. Ob podpisu pogodbe o medsebojnih odnosih in sodelovanja med Poljsko in Zahodno Nemčijo predsednik republike maršal Tito, v izjavi ravnatelju Tanjuga, ugotavlja, da so narodi in vlada Jugoslavije z za- iiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimmmiiiiiHiUMHumiminiiiiimuiiimiiimmtmiiiiiiimiiiiiiHiimuiimimiiia Vrhovni sovjet Sl obravnaval plan 1971 Predvideno relativno znižanje izdatkov za obrambo SEJA CK ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Razprava o spremembah zveznega sistema > _ (Od našega dopisnika) jJrVBLJANA, 8. — Osnovna tema i^TŠnje 17. soie CK Zveze komu- (Od našega dopisnika) 'BLJANA, 8. — Osnovni nje 17. seje CK Zveze komu-Slovenije v Ljubljani so bi-v političnega sistema jj^Vezi oziroma predlog stališč a Jsr^olitvi funkcij Zveze, sociali-j* h republik in pokrajin, ki ga Opravila komisija za družbe-to.".. Politični sistem. V uvodnem ličilu o tej temi, je član tajni-CK Milan Kučan med dru-ijj/. Poudaril, da družbeno - polila11 razlogi zahtevajo sprejem jas-iv' stališč o določanju odnosov v o 7' odnosih med organi zveze, Ij^oju in položaju samouprav-ttKJa občin, skupščinskega sisteme11® osnovah delegacijskega na->•» o predelitvi vloge družbe-Političnih organizacij. Napo- vodnja po predvidevanjih narasla za 6,9 odst. v primerjavi z letošnjim letom in da bodo največji napredek dosegli pri električni energiji, petroleju in plinu. Omenil je tudi okrepitev obrambne moči dežele. Naraščanje proizvodnje bodo dosegli predvsem s povečanjem produktivnosti in bodo v kmetijstvu za 250.000 oseb znižali število delovne sile. Narodni dohodek se bo zvišal za 6,1 odst., dohodek na prebivalca pa za 4,7 odst. Glede izdelkov široke potrošnje je Bajbakov dejal, da se bo proizvodnja prihodnje leto zvišala za 7,4 odst., ni pa navedel odstotka zvišanja proizvodnje težke industrije. Prihodnje leto bodo povečali izkoriščanje naravnih virov Sibirije in osrednje Azije. Sovjetska zunanja trgovina se bo povečala za 7 odst., pri čemer bodo imeli pretežno vlogo odnosi z drugimi komunističnimi državami. Opazovalci so s posebnim zanimanjem spremljali podatke o izdatkih za oborožitev, za kar je predvideno v proračunu za prihodnje leto 17,9 milijard rubljev, medtem ko so zna šali izdatki za obrambo v letoš- njem letu 17,85 milijarde rubljev. Izdatki so se v absolutni številki rahlo zvišali, v odstotku na celotno vsoto pa so se znižali od 12,4 na 11,1 odstotka. Jutri se bosta zbornici sestali na ločenih zasedanjih in bosta obravnavali plan in proračun in je verjetno, da bodo pred dokončnim glasovanjem rahlo spremenili nekate- re indekse. Sestanek Nixon-Husein VVASHINGTON, 8. — Jordanski kralj Husein, ki je na obisku v ZDA, se je danes sestal z ameriškim predsednikom Nixonom. Navzoča sta bila tudi predsedniški svetovalec za zunanjepolitična vprašanja Kissinger in državni podtaj ziroma nad republikami. rdk ^ BHŽnji vzhod Joseph Sisco. Po predlogu komisije za družbe-1 Nixon je poudaril zeljo, da bi e no - politični sistem bi se zveza pogajanja med Izraelci “. razbremenila številnih sedanjih ma- «mpre., začela, ter pokazal razu- terialnih funkcij, med drugim bi se gospodarske funkcije zveze omejile samo na tiste, ki izhajajo iz enotnosti gospodarskih in samoupravnih odnosov, enotnosti trga in gospodarskih odnosov z inozemstvom. Zveza bi zadržala samo sklad za razvoj manj razvitih republik in Kosova. Po mišljenju komisije, zveza načelno v bodoče ne bi imela drugih lastnih finančnih virov razen carin. Ostala sredstva za kritje potreb zveze bd dajale republike in pokrajine v dogovorjenem odstotku iz družbenega dohodka. MOSKVA, 8. — Danes se je pričelo drugo zasedanje vrhovnega sovjeta SZ po zadnjih volitvah, na katerem so obravnavali predvsem gospodarski načrt za prihodnje leto. Kitajski veleposlanik v Moskvi Liuhsinčuan je prispel na častno tribuno pred vsemi ostalimi povabljenimi gosti, kar je bilo posebej opaženo. Najprej je zasedal svet narodnosti, kateremu predseduje uzbekičan-ka Jagd Dar Nasredinova, nato je zasedala ljudska skupščina. Obe zbornici sta odobrili dnevni red zasedanja, ki predvideva odobritev gospodarskega načrta in odobritev številnih dekretov, ki jih je prezi-dij izdal med dvema zasedanjima vrhovnega sovjeta, ki se je prvikrat sestal julija po volitvah, ki so bile 14. junija. Na zasedanju je bila prisotna »trojka*: predsednik vrhovnega sovjeta Podgomi, predsednik vlade Ko-sigin in generalni tajnik partije Brežnjev. Iz tega, kot tudi iz drugih vesti, po vsej verjetnosti izhaja, da na kongresu sovjetske partije ne bo prišlo do bistvenih izpre memb v vodstvu partije, oziroma do novih odnosov sil, razen v okviru statutarne izpremembe ene tretjine članov centralnega komiteja, da se omogoči cpamladitev* kadrov. Predsednik zveznega odbora za načrtovanje (Gosplan) Bajbakov je navedel, da bo prihodnje leto proiz- '"iiiiinni um umi nun nuni niiniiriii ■milimi iiiiiiiiiiiniiiiiin iiniiiiiiH inmin ii m inmiiiiiu milil dovoijstvom sprejeli pogodbo kot odraz realizma vlad obeh držav in razumevanja sodobnih razmer. S to pogodbo, poudarja Tito, se odstranjuje eden od ostankov druge svetovne vojne, ki je obremenjeval ne le odnose med Poljsko in Zvezno republiko Nemčijo, temveč preprečeval normalizacijo razmer v Evropi. Pozdravljamo dokončno ureditev vprašanja zahodnih meja Poljske, zavedajoč se, da taka ureditev odnosov krepi načelo nespremenljivosti obstoječih meja v Evropi sploh, odpira perspektive za mir in varnost ter za nadaljnji napredek sodelovanja med vsemi državami in narodi Evrope. Kot poroča agencija ANSA, so v krogih italijanskega zunanjega ministrstva z izrednim zadovoljstvom sprejeli vest o podpisu pogcdbe v Varšavi o normalizaciji odnosov med Zvezno republiko Nemčijo in Poljsko. Ta pogodba, poudarjajo v teh krogih, izraža hkrati konstruktivni duh, s katerim je prežeta poljska politika in željo po miru Zahodne Nemčije in njenega kanclerja. Pogodba je nadaljnji pomemben korak na poti politike pomiritve v Evropi. Medtem ko se v krogih Famesi-ne podčrtuje pomembnost dogodka, se hkrati tudi izraža želja, da se bo lahko nadaljnji ugodni razvoj najkrajšem času raztegnil tudi na druga področja v korist mirnega sožitja narodov in sodelovanja na našem kontinentu. Vsi zahodnonemški časopisi objavljajo na prvih straneh z velikimi naslovi poročila o podpisu varšavske pogodbe. Razen nekaterih časopisov, ki izražajo stališče demo-kristjanske opozicije in ki kritizirajo sporazum, vsi 06tali poudarjajo, da je bil podpis sporazuma nujen in potreben. V teh časopisih se izraža predvsem želja po čim boljšem sodelovanju v prihodnosti z vzhodnim sosedom, »Frankfurter Allgemeine* poudarja, da pomeni podpis pogodbe junaško dejanje, s katerim so bile puščene ob strani nepotrebne iluzije krivih prerokov, ki pozabljajo na Au-schvvitz in podobna imena ter še danes govorijo o popolnoma izgubljenih nadah. »Frankfurter Rundschau« obravnava med drugim koncept domovine. Potem ko priznava nemškim beguncem, da so plačali najvišjo ceno za Hitlerjeve zločine, ugotavlja, da medtem ko so nemški begunci iz področij, ki so prešle pod Poljsko, danes že priletni in so sl ustvarild v Zvezni republiki Nemčiji dostojno življenje, se je polovica Poljakov ,ld živijo na ti- . ululc , stih področjih, tam rodilo. List se | vojske. spremembe zahtevajo u- razvoj družbeno - gospodar-w °dnosov, ki naj omogočijo po-tiil) 0 in sodelovanje samouprav-j^Tpsilcev raznih družbenih d-e-na samoupravnih osnovah. *Dti» n i® posebno poudaril, da se Hj ženijo odnosi med republika-Pokrajinami in zvezo, ki ovitij, ^adaljnji razvoj in povzročajo ^'abilnost in neučinkovitost. O <19Sovora 0 samoupravnem jugoslovanske zveze, je po-Kučan, za Slovence ni nova. plod spoznanja, da je naš i) obstoj, kulturno, družbeni ^•Papodarski razvoj zajamčen sa-'Vm žavli«1iu z drugimi narodi t^avijc, v skupni državi enako-suverenih narodov združe-O* socialističnih samoupravnih tt*n''a'1- Osnovno načelo za spora-je, da delovni ljudje u-V - bijejo svoje suverene pravice t« publiki razen tistih, za katere V^Sovoo-e, da jih bodo uresni-v skupnem interesu v zvezi. 'm9 način je zveza samo skupna suverenosti narodov odnosno w'k, a ne organizem izven o- Glede organizacije v sami republiki komisija sodi, da bi idejno politični interesi najbolj odgovarjali, da se na ustrezen način spremenijo in dopolnijo sedanje pristojnosti predsedstva skupščine in njegovih pooblastil, da v odnosih z organi zveze izraža interese delovnih ljudi Slovenije. V razpravi, ki je sledila, je govoril tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, ki je podprl uvodno poročilo. Ribičič je med drugim dejal, da so v zvezi precej enotnih pogledov glede bodočih funkcij zveze. Največje probleme predstavljajo nerazčiščenje odnosov glede vprašanja likvidacije tako imenovanega državnega kapitala, kapitala bivših zveznih bank in druga podobna vprašanja. Ribičič sodi, da bi bilo neposredno sodelovanje republike v zvezi najboljše jamstvo za sporazumevanje. Na kraju svojega govora je Ribičič opozoril, da morajo biti republiška stališča v zvezi popolnoma jasna, o njih se morajo opredeliti ne le republiški forumi, temveč tudi delovni ljudje. B. B. mevanje za .jordansko željo po večji gospodarski in vojaški pomoči. Jutri se bo kralj Husein sestal z zunanjim ministrom Rogersom in obrambnim ministrom Lairdom, v četrtek pa bo imel tiskovno konferenco. Še neredi v Jordaniji AMAN, 8. — Položaj v Jordaniji je še vedno napet: tudi danes je okrog Beke na cesti iz Amana \ Irbid prišlo do streljanja med fe dajini in kraljevo vojsko. Spopad se je končal na posredovanje arabske nadzorne komisije, ki skrbi za izvajanje sporazuma med amansko vlado in Palestinci. V zvezd s ponovnimi incidenti Jordaniji je predsednik te komsiije, tunizijski podpredsednik vlade Bahi Ladgam, odpotoval iz Tuniza v A-man. Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naročnino že sedaj ! Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list brezplačno ves mesec december — vsak pa, ki poravna naročnino vnaprej, prejme v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 lir, mesečna pa 950 Ur. TRST, sreda, 9. decembra 1970 PO UMIKU IZJAVE JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA TEPAVCA Nepričakovani zapletljaji o obisku Tita v Italiji? Po nedeljski izjavi italijanskega zunanjega ministra Mora o bivši coni B - Novinarski in socialistični krogi v Rimu izražajo željo do plodnega obiska v korist obeh držav nato sprašuje: »čigava je torej domovina?« Nato zaključuje: «Evropa se ne bd mogla nikoli uresniičdibi, dokler bi ena od njenih glavnih članic vlekla za seboj odprte meje«. Policija v Bonnu je danes prepovedala protestni pohod na Bonn proti podpisu varšavske pogodbe, ki so ga nameravale organizirati desničarske ekstremistične skupine. Tega pohoda naj bi se udeležili tudi uradni predstavniki neonacistične stranke NPD. Proti pohodu so se v preteklih dneh odločno postavili sindikati, študentovske or ganizadje, univerzitetni profesorji v Bonnu, mladi socialisti in komunisti in številni izobraženci. RIM-BEOGRAD, 8. — Vse kaže, da je prišlo do nepričakovanih zapleti j a je v v zvezi z obiskom predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita v Italiji. O tem priča včerajšnje presenetljivo sporočilo agencije ANSA, ki je ob 19,14 preklicala izjavo jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Te-pavca, ki jo je ista agencija v izvlečku objavila ob 15,52. Sorodna je tudi vest z naslovom »Zaradi nekega odgovora Mora — rahlo nasprotje med Rimom in Beogradom*, ki jo je objavila današnja »La Stampa* na predzadnji strani. Končno smo tudi čuli. da tako z italijanske kot z jugoslovanske strani niso odpotovali dopisniki, ki bi predvidoma morali biti že jutri v Rimu v zvezi z obiskom predsednika jugoslovanske republike. Agencija ANSA je objavila v ponedeljek, 7. decembra izvleček izjave jugoslovanskega zunanjega ministra, ki uvodoma pravi, da gre za bližnji prihod predsednika Jugoslavije maršala Tita in da gre za obisk, ki ga je Tito označil za obisk v «sosedno in prijateljsko državo*. Beograjski krogi izražajo živahno zanimanje za ta obisk, ki bo okrepil, tradicionalne vezi sodelovanja med obema državama. To dokazuje tudi beograjski tisk, ki je objavil izvlečke iz dveh italijanskih dnevnikov. ki obravnavajo ta obisk. Agencija nato nadaljuje: »Ob tej priložnosti je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Te-pavac dal agenciji ANSA izjavo, v kateri podčrtuje odlične odnose, ki obstajajo med Italijo in Jugoslavijo. Tepavac pravi, da so odnosi niiiiimiiiiiiitiiiiuiiiiiiHiiiHtiimiiiiiiiHiiiiiiiiiuuiiiimiiaimiiiiiiiiiiimimmiimmmimiiiiiiiiiiitimiiiniiiiiiiiiitimriiiiiimifiiiiiimiiiiimuiiHiiiiiiiiiiimiiii NADALJEVANJE PROCESA PROTI BASKOM V BURGOSU Obtožentem je policija izsilila priznanja z nečloveškim mučenjem Predsednik sodišča ni dovolil, da bi govorili o ravnanju s političnimi jetniki v španskih zaporih BURGOS. 8. - Po včerajšnji prekinitvi se je danes nadaljeval v Burgosu proces proti šestnajstim članom baskovske separatistične organizacije ETA. Ozračje v Španiji ostaja napeto: k tej napetosti je pripomogla danes tudi vest, da Je mladi Bask, ki je bil ranjen v petek v spopadu s policijo, umri v bolnišnici v San Sebastianu. 2) letni Roberto Perez Jauregui je bil zadet od strela v bok. ko je policija med demonstracijo v Ei baru začela streljati na demonstrante, ki so protestirali zaradi procesa v Burgosu. Poleg Jareg'lija so bili ranjeni še drugi trije Baski, katerih stanje pa se je že izboljšalo. Tudi na današnjem zasedanju vojaškega sodišča, kot že predvčerajšnjim, .je prišlo na dan nečloveško ravnanje španske policije z o-pozitorji fašističnega režima, vendar je predsednik sodišča prekinjal obtožence, ko so o teh stvareh govorili, češ da proces nj naperjen proti policiji. Kolikor pa se je kljub temu govorilo o mučenju v zaporih, so vojaški sodniki poudarjali, da gre za »morebitne odgovornosti* policije, ne pa Danes so zaslišali med drugimi tudi štiri od šestih obtožencev, katerim grozi smrtna obsodba. Eden od obtožencev, 24-letni Gregorio Vicente Lopez Irasegui, bivši študent gospodarskih ved na univerzi v Bilbau, ni hotel odgovarjati na vprašanja sodnikov in branilcev, češ da je «vojni ujetnik* ir. da kot tak ni dolžan povedati nič drugega kot svoje ime in vojaški čin, kot določa ženevska kon vencija iz leta 1949, ki jo je tudi Španija leta 1952 ratificirala. Lopez Irasegui je pojasnil, da se ima za vojnega ujetnika glede na vojno, ki so jo španske oblasti napovedale baskovskemu narodu. Drugi obtoženec, Jose Maria Dorronsoro Cebeiro ki mu grozi smrtna obsodba, je med številnimi prekinitvami povedal, da so ga po aretaciji policijske oblasti celih 25 dni držale na policijski postaji v San Sebastianu brez pooblastila sodišča. Povedal je tudi, da so ga tu mučili, tedaj pa mu je predsednik sodišča dokončno vzel besedo. Eduardo Uriarte Romero, 25 let, ki mu prav tako grozi obsodba na smrt, je povedal, da so ga z mučenjem prisilili k priznanju, da lili.......................................................um VČERAJ NA STADIONU <1. MflJ» V TRSTU Nova športna krovna organizacija zamejskih slovenskih društev Ustanovni akt Danes ni vesti o demonslracijan, položaj v baskovskih provincah >n v vsej Španiji pa je še vedno izredno napet. Proti stavkajočim de lavcem so španske oblasti napovedalo zelo ostre ukrepe, kot na primer odpustitev iz službe. Prerijske patrulje neprestano krožiin po udicah baskovskih mest. Iz Beograda poročajo, da je j" goslovanska liga za mir poslala odboru za podporo delavskim komi sijam v Španiji, ki ima sedež ' Parizu, brzojavko, v kateri izraža »polno solidarnost z borbo svobodoljubnega španskega in baskovskega ljudstva proti poskusom diktatorskega režima, da s policijskimi zločini in sodnimi umori z as trasi ljudstvo Španije v njegovi odločni borbi proti fašističnemu terorju za svobodo in demokracijo*. Centralni svet sovjetskih sindika tov, kot poroča agencija TASS, je objavil izjavo, v kateri zahteva ko nec zatiranja Baskov ter izraža popolno solidarnost Sovjetske zveze »s herojskim bojem španskega ljudstva za svobodo in demokracijo* Sindikat UIL na razpotju RIM, 8. — Včeraj se je pričelo zasedanje centralnega komiteja UIL, ki obravnava dve pomembni vprašanji: boj vseh kategorij za reforme in oreučitev poziva, ki je izšel iz zasedanja treh generalnih svetov sindikatov v Firencah. Zasedanje je zanimivo prav zaradi osnovnega vprašanja sindikalnega združevanja, ko je bila v Firencah dosežena soglasnost vseli prisotnih z izjemo socialdemokratske struje v UIL in ko je položaj vtej organizaciji zapleten, saj jo dosedaj vodi nekaka »triarhija* in torej predstavniki vseh treh struj: socialistične, republikanske in socialdemokratske. Od 75 članov centralnega komiteja jih je 39 socialistov, 20 republikancev in 16 socialdemokratov. Sedaj bodo skušali premostiti sedanje stanje, tako da bi uvedli normalne vodilne organe ali s predsednikom, ali generalnim tajnikom in drugimi vodilnimi funkcionarji, ki bi bili si cer še vedno odraz struj, vendar ne več v strogem proporcu. Seveda pa obstaja tudi druga možnost, da bd sklicali takojšnji kongres sindikalne organizacije, ki naj dokončno razčisti notranje odnose in tudi odgovori na osnovno vprašanje socialnega združevanja. zelo dobri in da so v korist narodov obeh sosednih držav in tudi v korist sodelovanja vsega sveta. Nato nadaljuje, da gre za odnose, ki jih bogati že večletno sodelovanje, ne samo med različnimi področji ter mesti Italije in Jugoslavije, zlasti še med prebivalci obmejnih področij, ki razvijajo to sodelovanje na osnovi specifičnih lokalnih okoliščin. Državni tajnik je nadaljeval, da hoče dodati, da obstajajo med obema državama številne vezi med njihovimi socialnimi in političnimi organizacijami, ki so zainteresirane za razširitev in poglobitev teh stikov. Jugoslavija in Italija sta jadranski in sredozemski državi in jih mora ta okoliščina še bolj povezati, saj je očitno, da imata skupne interese za krepitev miru in za krepitev sodelovanja na področju, kjer živimo. Tepavac je nato opozoril, da obe državi z uspehom sodelujeta tudi na mednarodnem področju in še posebej v 0224 v zvezi z vprašanji držav v razvoju, ter da prispevata k normalizaciji položaja v Evropi. Jugoslovanski državni tajnik je nadaljeval: »Želel bi še posebej z zadovoljstvom poudariti posvetovanja, ki jih imamo z Italijo na ravni ministrov za zunanje zadeve, kar mi- ocenjujemo kot koristno in plodno prakso.* Tepavac je nato izjavil, da raven medsebojnih odnosov, ki je bila dosežena med obema državama, predstavlja svetal zgled sožitja, ki temelji na načelu polnega medsebojnega spoštovanja, spoštovanja načel neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske integritete, nevmešavanja v notranje zadeve in enakosti pravic. V tej zvezi je Tepavac tudi izjavil: «Sposobni smo bili torej, da premostimo, kar nas je ločilo in da utrdimo to, kar nas povezuje.* Nato je jugoslovanski zunanji minister govoril o dobrih perspektivah sodelovanja v daljšem roku na osnovi prijateljstva ter dobrega sosedstva. Turimska »La Stampa« je, kot že rečemo, povezala obe vesti in pravi, da si je jugoslovanska vlada pridržala, da bo danes preučila položaj in da je možno, da bodo pripravili uradni odgovor. List pravd, da so Jugoslovani zaskrbljeni, češ da bd lahko Italija skušala izkoristiti njihove sedanje težave (glej nedeljski uvodnik «Picooia»: «Meja in cona B«) in da je bila njihova reakcija še zlasti ostra, ker gre za zunanjega ministra Mora, ki uživa v Beogradu velik ugled. List nadaljuje, da do sedaj še ni prišlo do uradnih korakov na diplomatski ravni in da so z jugoslovanske strani samo dejali, da je bila italijanska izjava »neprimerna«. Italijanski zunanji minister Moro je po vesti, ki jo je poluradno objavila agencija ANSA in z velikim poudarkom na prvi strani tržaški dnevnik «11 Picoolo«, izjavil naslednje: »Zunanji minister Moro je odgovoril na vprašanja poslancev De Maraia (MSI) in drugih, poslanca Bologne (KD), ter senatorjev Nemcioniija (MSI) in drugih glede usode «cone B« neustamovljemega Svobodnega tržaškega ozemlja ter je potrdil, da med preteklimi italijanskimi obiski v Jugoslaviji niso obravnavali vprašanj, ki se nanašajo na suverenost tako imenovane «come B«. Minister za zunanje zadeve je poleg tega pojasnil, da ta vprašanja — kot je bilo že sporočeno tisku — ne spadajo med argumente, o katerih bodo razpravljali med bližnjim obiskom predsednika jugoslovanske socialistične federativne republike v Italiji im je zagotovil, da vlada ne bo sprejela v poštev nobene odpovedi zakonitih nacionalnih interesov«. Po vesteh iz Rima ni do sedaj prišlo nobenih uradnih in neuradnih izjav v tej zvezi. V novinarskih in socialističnih krogih pa izražajo željo, da bodo lahko premostili težave in da bo prišlo do obiska po predvidenem programu, in to ne samo s formalno - protokolarskega stališča, temveč do obiska, ki bo resnično utrdil obstoječe prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo. Z naše strani lahko samo ponovimo to željo, ki je prav gotovo želja vseh Slovencev, ki živimo v Italiji in ki smo izpričali svoje enotno stališče s skupno resolucijo, ki je bila poslana prejšnji teden predsedniku vlade Colombu ter s prošnjo, da posreduje pri predsedniku jugoslovanske republike mai> šalu Titu, da sprejme enotno delegacijo Slovencev. Znano je tudi, da je bila taka delegacija že sestavljena. Upajmo torej, da bodo obstoječe težave premoščene. Na vsak način pa gre za težave, ki so dobile že določene zunanje oblike, ko iz Beograda in iz Trsta niso odpotovali jugoslovanski televizijski, radijski in drugi dopisniki, ki bi morali spremljati Titov uradni obisk v Italiji. TRŽAŠKI DNEVNIK OB POPOLNI IZOLIRANOSTI IN ZGRAŽANJU MESTNEGA PREBIVALSTVA Hujskaška fašistična manifestacija v Trstu z neoviranim nasilstvom in žalitvami Tita PO HUJSKAŠKEM ZBOROVANJU V KINU GRATTACIELO, SO SE ŠKVADRISTI, PRIPELJANI IZ RAZNIH ITALIJANSKIH MEST, PODALI V DOVOLJENI POVORKI PO MESTU, KRIČALI ŽALJIVA GESLA PROTI TITU IN SLOVENCEM IN RAZNA REVANŠISTIČNA GESLA, NAPADLI IN PRETEPLI NEKAJ SLOVENSKIH DIJAKOV, NAPADLI SEDEŽ PSI, RAZBIJALI AVTOMOBILE, VSE TO BREZ POSEGOV MALOŠTEVILNIH POLICIJSKIH SIL — PROVOKATORSKA BOMBA V NEKEM BARU NA TRGU LIBERTA Navzlic vsem pozivam iz javnega mnenja so oblasti dovolile skupini misavskih škvadristov, da so poskusili organizirati protestno manifestacijo proti Titovemu prihodu v Italijo. Vse prejšnje noči je ves miisov-ski aparat v Trstu delal s polno pa.ro. Mestne ulice so preplavili z lepaki, katere pa je marsikdo jezno strgal, že prejšnje dni pa so iz drugih italijanskih mest začeli prihajati avtobusi aktivistov s čeladami, palicami iin črnimi zastavami. Avtobusi z registracijami Vi-cenzie, Milana, Pordenona, Gorice, Vidma, Ferrare, Bologne, Faenze, Ravenne, Verone in Trenta so ves čas vozili skupine mladih fašistov, ki so zadnji del poti do kina «Grattaoielo» prekorakali ob petju svojih himen in s pozdravljanjem «po rimsko«. Kinodvorano so napolnili, vendar je bilo med njimi le 150 - 200 Tržačanov, ostali pa so bili iz drugih mest. Vzklikali so gesla proti Titovemu prihodu, predvsem pa ga zmerjali z (»rabljem«. Na tribuni so se zbrali tržaški fašistični kolovodje, med katere so sedli vsedržavni mladinski voditelji Anderson, Cerullo in Man-tovani. Govori so potekali v vzdušju prenapetosti. Od časa do časa so mladi mlsovci skakali s sedežev in pozdravljajoč s stegnjeno roko kričali «Italda, Italia!« V svojih govorih so kolovodje zahtevali vrnitev «oane B», Istre, Dalmacije itd. Obsojali so politiko italijanske vlade, ki da sprejema ((sovražnika in morilca« Tita itd. Obljubili so, da bodo organizirali še druge demonstracije, predvsem v Rimu, čez dva dni. Nekaj desetin mladincev je ždelo pred kinodvorano, iz katere so po zvočnikih oddajali histerično kričanje In gostobesedje govornikov. Kljub temu, da je bil izzivalni namen manifestacije vsem jasen, pa policija kinodvorane ni zastraži-la. Pri židovski sinagogi so samevali trije policijski avtomobili, pred knjigarno v Ul. sv. Frančiška pa sta se sprehajala dva karabinjerja. Tudi drugod po mestu ni balo videti policije. Pred kvesturo, kjer so navadno (predvsem ko potekajo sindikalne manifestacije) postrojem oklepni avtomobili, džipi, avtobusi in tovornjaki z do zob oboroženimi policisti, je nekaj policistov bdio v dveh avtobusih in nekaj džipih. Malo pred 11.30 se je tolpa vsula iz dvorane na cesto. V začetku Ul. Battisti je na čelo povorke šla skupina kolovodij, med katerimi so bali Reaizo De Vidovich, Manlio Partolan in iz zapora izpuščeni Claudio Scarpa. Vihteli so trobarv-ne zastave in fašistična znamenja, peli (»Giovinezzo« in druge fašistične himne, pozdravljali z rimskim pozdravom. Kljub temu, da gre za niz zakonskih prekrškov (od apologije fašizma do javne žalitve poglavarja tuje države), med katerimi je tudi nošenje nedovoljenega orožja (več škvadristov je imelo s seboj palice in železne verige) pa so policisti zaplenili le nekaj fotoaparatov mladim fotoamaterjem, ki so posneli na filmski trak «pekioče» prizore. Nekaj so jih odpeljali s seboj na kvesturo, kjer so jim filme uničili, aparate pa vrnili, ne da bi pri tem delati zapisnikov, vsem pravilom in zakonom v brk. V sprevodu jih je bilo po nekaterih ocenah nad tisoč, velja pa pripomniti, da so se ga ljudje na pločnikih samo izogibali, redki pa so hili primeri ljudi, ki so se pridružili povorki. Iz Ul. Battisti so fašisti krenili s svojtimi zastavami na Ul. Carduc-ci in pred sedež dežele. Tam so se ustavili kake pol ure in ustavili cestni promet (spet kaznivo dejanje, «blocco stradale«, zaradi katerega se je še pred kratkim moral zagovarjati pred sodiščem neki delavec Tovarne strojev). Ves čas so skandirali gesla kot so: (dtalia, Narod, Revolucija«, «Tito je rabelj« in druge, tudi neponovljive psovke. Pri openskem tramvaju je prišlo do praske, vendar ni znano, kaj se je pravzaprav zgodilo. Po nekaterih vesteh naj bi se bili stepli med seboj pripadniki raznih struj, ki so skupaj sodelovale v demonstraciji. Po polaganju venca pred Ober-dankovim grobom je kolona krenila po Ul. XXX. Ottobre k cerkvi sv. Antona. Tu se je ostalim protijugoslovanskim geslom pridružila tudi oguljena «Fora i s’ciavi». Pri cerkvi sv. Antona je skupina škvadristov, ki joh je vodil pogojno obsojeni skrunilec partizanskih spomenikov Searpa, pretepla do lovi skupino slovenskih študentov. IAbeno Haring, Dušk^ Udoviča in Miloša Budina so pred očmi nepremičnih policistov vrgli poklicni -pretepači na tla in jih začeli obdelovati s tolkači. Ni jim pa uspelo vreči mi tla Boruta Spacala, ki je prestregel nekaj udarcev in se Odločne obsodbe in protesti tržaških demokratičnih strank Fašistično izzivanje je takoj naletelo na ogorčene komentarje in proteste političnih strank. Italijanska socialistična stranka PSI je izdala sporočilo v katerem pravi, da je tajništvo tržaške federacije PSI preučilo hude primere nasilja, ki so sledili včerajšnji fašistič-in demonstraciji. V sporočilu, ki obsoja dogodke, do katerih je prišlo, je rečeno, da se je sam povod za demonstracije pokazal kot pretveza, po izjavah zunanjega mi nistra, id so razblinile napihovanje, ki so ga ustvarjali fašisti in tradicionalna desnica proti obisku predsednika jugoslovanske republike Tita v Italiji. Na umetno ustvarjanje te polemike so v preteklih dneh že opozorile demokratične sile in predvsem PSI. Desnica je pač hotela najti priložnost za razpihovanje že preživelih nacionalističnih gesel in za kompromitiranje ozračja pomiritve in sodelovanja, ki se je v teh poslednjih letih ustvarilo v Trstu med Italijani in Slovenci. Ta poskus je gladko propadel kot dokazale dejstvo, da so udeleženci današnje manifestacije po večini prišli iz drugih mest. Tako se je manifestacija prenesla na področje nasilja in pro vokacij zlasti proti PSI zaradi dejavnosti, ki jo že leta izvaja v korist pravic slovenske narodne manjšine. Ta nasilja, ki so nadaljevanje hudih nasilij, do katerih je v 'e-tošnjem letu prišlo na škodo ml a dih demokratov in s skrunjenjem partizanskih spomenikov, je trel a strogo kaznovati. Tržaška PSI je že včeraj sporočila vladnim obla-1 in demokratične sedeže, stem svojo zaskrblienost zaradi da- Tržaški komunisti izrekamo polno našnje manifestacije in zahteva, da solidarnost s tovariši PSI, katerih se do kraja 'razčistijo iiV ošvetlijb primeri nasilja. Sporočalo tudi poudarja da bi hitrejše posredovanje policijskih sil lahko preprečilo napad na sedež stranke. Tajnik PSI Pesante je najavil svoj poseg pri tržaškem kve-storju, da bi podvzel čimprej potrebne ukrepe za povrnitev miru v mestno politično ozračje, ki so ga desne sile umetno razburkale ob potovanju predsednika Tita, kateremu izreka željo po polnem u spehu za ohranitev in utrditev prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Tržaška federacija KPI pa je izdala naslednje sporočilo: »Tajni- štvo tržaške federacije KPI opozarja javnost na hude primere provokacij, ki so jih danes dopoldne zagrešile fašistične škvadre, ki so se zbrale v Trstu iz raznih mest severne Italije na manifestacijo z o-čitnim šovinističnim in reakcionarnim značajem: obsoja z ogorčenjem sovražno gonjo proti slovenski manjšini v naši deželi in proti socialistični Jugoslaviji z namenom, da bi motila potovanje dobre volje maršala Tita; obsoja nadalje popustljivo in ustrežljivo zadržanje policijskih sil, ki niso samo dale dovoljenja za manifestacijo in povorko, temveč tudi dopuščale apologijo fašističnega režima in prisostvovale brez posredovanja ali pa prepozno po že izvršenih napadih na osebe •uiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiHiiiiiHuitiiiiiiitiiiiiMiiiiiiitiitiimiiiiiiiiiiiiMiMimititmiit V PONEDELJEK PONOČI PRI ČRNEM KALU IN IZOLI TRŽAČANA IZGUBILA ŽIVLJENJE V DVEH PROMETNIH NESREČAH Žrtvi sta Rado Bandi iz Prebenega in Natalino Kalik iz Ul. Concordia v Trstu V ponedeljek ponoči sta se pri Ornem kalu in Izodl pripetili dve hudi prometa! nesreči, v katerih sta Izgubila življenje dva Tržačana. Prva se je zgodila malo pred 1. uro po polnoči, ko je 16-letrri Rado Bandi iz Prebenega št. 34 vozli z vespo po motal In spolzki cesti iz Spodnjega črnega kala proti Rižani. Pri Kanestrah ga je zaneslo s ceste In fant je z vso adllo treščil v obcestni smernik. Skupno s prevrnjenim vozilom Je Bandi drsel še 15 m po mokri cesti, nakar ga je vrglo 2 m izven cestišča, medtem ko je vespa drsela še nadaljnjih 21 m. Hudo ranjenega Bandlja so od peljali v izolsko bolnišnico, kjer je kljub zdravniški pomoči včeraj popoldne podlegel poškodbam. Druga nesreča se je pripetila prav tako v ponedeljek in sicer ob 1.25 ponoči. Tedaj je 31-letnl Natalino Kalik iz Ul. Concordia 14 vozil s svojim avtom tržaške fsgjstracdje po cesti, ko se Je na feraju «pri kovaču« v Izoli znašel ped tovornjakom novogoriške re-Mstracije, s katerim je 22-iefni šolar Stojan Peršič Is Šempetra pri Novi Gorici zapeljal na levo stran. Sunek Je odbil tržaško vozilo na levo Izven cestišča na strmo pobočje, kjer je razbito obstalo 1 m pod cesto. Kalika so nemudoma odpeljali v Izolsko bolnišnico, kjer pa Je ob 6. uri zjutraj izdihnil. Včeraj ob pod štirih popoldne pa so z rešilnim avtom jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali v tržaško bolnišnico 34-letnega Feman-da Bormiolija Iz Ul. Imbriami 9. Bormlolija, ki je imel udarec na glavi z možganskim pretresom, rane na čelu, obrazu in zgornji ustnici, nekaj zlomljenih zob, izpah zapestja z verjetnim zlomom ko-željnloe, ki jo je imei zaradi nedavnega zloma še v mavcu, so s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Bormioli, ki se ni vsega sporni njal, je le s težavo pojasnil, da se je ranil med prometno nesrečo, ki ae je pripetila is njemu neraeumljdvih razlogov malo pred sedež jč' bil napaden' in ^'italijanskimi in slovenskimi antifašisti in jugoslovanskimi državljani, ki so bi-_ li žrtve fašističnih škvader. Današnji dogodki potrjujejo obstoj reakcionarnih siil in načrtov v naši državi, ki hočejo z odkritimi napadi fašističnega tipa in s provokacijami, kakršna je bomba v nekem baru, ki bi jo pripisali odgovornosti levice, objektivno zadržati in odvrniti enotno gibanje delavcev za reforme in nove demokratične pridobitve. V takem položaju je aktivna budnost delavskega razreda in enotnost vseh demokratičnih in antifašističnih, sil še enkrat najbolj zanesljivo jamstvo proti reakcionarnim načrtom nostalgičnih sil in tudi tistih sil na vladi, ki načelujejo stranki avanturizma. Kljub resnosti današnjih dogodkov tržaški komunisti podčrtujejo kako je tržaško prebivalstvo odbilo provokacijo in poskus netenja protislovenskega sovraštva in izoliralo fašistične huligane z gnusom in o-gorčenjem. Časi, ko sta šovinizem in protislovenski rasizem še lahko u-činkovala v našem mestu, so odločno minili in prav gotovo jih ne bo moglo oživeti nekaj sto fašistov iz drugih krajev. Tržaška federacija PSIUP obsoja poskus fašističnih organizacij, da bi v Trstu uprizorili škvadristični po grom ob priliki obiska predsednika Tita v Italiji, s pomočjo izvežbanih skupin, ki so jih pripeljali iz raznih mest. Ta manifestacija, pripravljena s kampanjo razpihovanja sovraštva proti Slovencem, ki je potekala ob popolni indiferentnosti meščanov, se je potem konkretizirala v vrsti terorističnih dejanj, ki gredo od bombe do napadov na pešce, do napada in poškodovanja sedeža PSI. Federacija PSIUP poudarja, da je fašistični škvadrizem rezervna karta, ki jo gospodarji perio dično vključijo v igro zato, da bi zavrli boje delavcev in študentov. Federacija PSIUP izraža svojo so lidamost s tistimi, ki so v našem mestu bili žrtve teh nasilij in poziva k stalni budnosti vse demnkra tične in protifašistične sile. Tiskovni urad Krščanske demokracije pa je sporočil, da je pokra jinski tajnik KD v Trstu, Sergio Colom, obsodil »huliganstvo, ki so ga izvršile neofašistične škvadre, ki si ne morejo delati utvar, izolirane kot so od prebivalstva, da bodo motile mirno ozračje mestne skupnosti in niti, da bodo na kakršen koli način vplivale na zunanjo politiko miru, ki jo zasleduje demokratična vlada. Krščanska demokracija — je zaključil Coloni — pričakuje, da bodo policijske oblasti raziskale in odkrile odgovorne in njihove man-daote, kjerkoli se nahajajo.« PSU je označila včerajšnje de monstracije za gnusne, posebno pa še vandalski napad na slovenske študente, katerim izraža občuteno solidarnost socialdemokratov. Tržn- Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) Danes, 9. dec. ob 16. uri v četrtek, 10. dec. ob 16. uri v petek, 11. dec. ob 16. uri v sredo, 16. dec. ob 16. uri v četrtek, 17. dec. ob 16. uri v petek, 18. dec. ob 16. uri v soboto, 19. dec. ob 16. url Ludvig Holberg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih v soboto, 12. dec. ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 13. dec. ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. ta 128, ki je bil parkiran ob pločniku. Lastnik bara, Antonio Saf-fiotti iz Videmske ulice, o katerem trdijo, da je menda simpatizer ali član MSI, je nemudoma poklical karabinjerje. Ko so prišli na kraj, so pod vodstvom načelnika preiskovalnega oddelka kap. Lemba začeli preiskavo in predvsem iskali med ometom in razbitimi ploščicami dele bombe. Baje so karabinjerji opazili v stranišču napis v slovenščini »Trst je naš. Sloboda.« Razširile so se tudi govorice, da so karabinjerji priprli nekega jugoslovanskega emigranta francoskega državljanstva ki je bil tedaj v baru, vendar so to vest demantirali. Vsekakor je tako dobro sinhronizirano eksplozijo izkoristil fašistični govornik v kinu »Grattadelo«, ki je vedel tudi za napise in, jasno, skušal dokazati, da so ta tipično pro-vokatorski fašistični atentat izvedli Slovenci ali Jugoslovani. Karabinjerji vodijo preiskavo, vendar do sedaj niso nobenega priprli in tudi ni nobenih vidnih rezultatov. _________________ iiiiiiiiiiiimniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitniii POPOLNA MOBILIZACIJA DIJAKOV Kljub napetemu vzdušju se zasedba šol nadaljuje Slovenske višje šole so pred možnimi napadi za-stražili, poleg dijakov v njih, italijanski študentje in komunisti iz Podlonjerja in od Sv. Ivana Orkester GLASBENE MATICE bo danes, 9. dec., nastopil pod vodstvom prof. OSKARJA KJUDRA in s sodelovanjem solistov - viaHnistov ŽARKA HRVATICA in ALEKSANDRA ZUPANČIČA na republiški reviji solistov in ansamblov glasbenih šol Slovenije v Mariboru, ki jo prireja Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. BIVŠI PARTIZANI V BAZOVICI so vabljeni, da se udeležijo sestanka, ki ga prireja ANFI danes, 9. decembra ob 20.30, v prostorih Prosvetnega doma v Bazovici. Na dnevnem redu bodo važna vprašanja, zato sta nujna polnoštevilna udeležba in točnost. nato pognal skozi vežo v cerkev. Sem so se zavlekli tudi ostali, od tod pa so šli v bolnišnico, kjer so jih zdravniki obvezali in odpustili domov. Pozneje sta Harin-gova in Budin na kvesturi prijavila napadalce in jih opisala. Člani letečega oddelka so si izjave zapisali in izjavili, da bodo vse izročili političnemu oddelku. Pri cerkvi sv. Antona se je zaključil tisti del demonstracije, ki so ga oblasti dovolile. Vendar ni fašistom nihče preprečil, da so se pognali v Ul. Mazzini, kjer sta sedeža tržaške mestne sekcije PSI in anarhistični krožek. Z okna socialističnega sedeža je visela rdeča zastava, ki jo je neki prena-petež strgal z droga in zažgal, pred tem pa razbil okna sedeža. Skupina škvadristov s čeladami je tudi potegnila izpod jopičev tolkače in se pognala proti kakim desetim karabinjerjem, ki so stali na drugem koncu ulice. Poveljeval jim je načelnik političnega oddelka kvesture dr. Zappome. Fašisti so jih napadali, karabinjerji pa so se v glavnem le bo-ainili pred u-darci. Le eden je s puško izstrelil v zrak salvo, verjetno soteilnega plina. Druga skupina je medtem začela zvmčaiti avtomobile, da bi iz njih naredila barikado. Tedaj so jih karabinjerji zavrnili. Medtem pa so drugi razbijali na Kor-zu nekaj avtomobilov, ker so 1-meli jugoslovanske registrske tablice. Malo pred 13. so se razbijači razšli, verjetno gledat televizijski prenos nogometne tekme. Zvečer smo se pozanimali pri karabinjerjih in na kvesturi, ki so nam potrdili, da niso nikogar priprli, verjetno tudi identificirali ne. Legitimirali so pa brata napadenega Budina, ki se je Skušal rešiti med pretepam. Ob robu demonstracije, čeprav je z njo očitno tesno povezana, so neznanci izvedli zjutraj, v baru »A1-la stazione» na Trgu LAberta, bombni atentat. Bombo so položili v stranišče bara, kjer je eksplodirala ob 9.45 in povzročila precejšnjo škodo. Zaradi zračnega pritiska se je zrušil del vmesnega zidu, okno pa je vrglo skoraj do sredine cestišča, pri čemer je razbilo šipo na bencinski črpalki in nekoliko poškodovalo zadnji del karoserije rumenega fia- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu VPRAŠANJE SVETOVALKE JELKE GERBČEVE ODBORNIKU VERZI Preveč zanemarjene poti in povezava med gornjim in spodnjim delom Barkoveij Težave in nevšečnosti prebivalstva ■ Vse je koncentrirano v spodnjem predelu * Kako bo s pokopi na barkovljanskem pokopališču? va poslala pismeno vprašanje odborniku za javna dela tudi glede problema barkovljanskega pokopališča. V kratkem bo zapadel rok prekinitve pokopov na barkovljanskem pokopališču in bodo torej ponovno dovoljeni pokopi. Kaj misli ukreniti občinska uprava? Ali bodo dovoljeni pokopi samo za domačine, kakor zahtevata prebivalstvo in pogrebno društvo? Ali se bo občinska uprava glede tega vprašanja posvetovala s prizadetim prebivalstvom, z zastopniki pogrebnega dru štva in raznih organizacij? Poleg tega sprašuje svetovalka Gerbčeva, ali bo občinska uprava uredila položaj čuvaja, ki zaradi svoje vestnosti uživa spoštovanje in ugled do mačega prebivalstva. Dijaki državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu vabijo vse profesorje, naj se udeležijo zborovanja, ki bo danes, 9. decembra ob 10. uri v telovadnici zasedene šole. Dijaki DZL »France Prešeren« Razstave TRŽAŠKI UMETNIK Klavdij Palčič RAZSTAVLJA SVOJA DELA V TRŽAŠKI KNJIGARNI. Vljudno vabljeni na ogled. Včerajšnji dan je v zasedenih tr žašlkih višjih srednjih šolah potekel pot vtisom fašističnih demonstracij. Dijaki so bili v stalni pripravljenosti, predvsem tisti v šolah, ki so bite v neposredni bližini kinodvorane in krajev, koder se je pomikala tolpa razgrajačev. Tako so se dijaki tehničnega zavoda »Volta« zabarikadirali, prav tako tudi dijaki licejev »Galiled« in »Petrarca«. V slovenskih šolah je bilo vzdušje mimo, dijaki pa so bili na svojih mestih. Z navtičnega zavoda je prišla k slovenskim šolam skupina 15 italijanskih dijakov, ki so se obvezali, da jih bodo pomagali braniti v primeru kakega napada. Pridružili so se jim tudi komunisti iz podlonjerske in sveto- ivanske sekcije KPI. Slovenske šote so zjutraj obiskali predstavniki ŠD »Polet« z Opčin. Dijakom v zasedenih šolah so izrazili svojo solidarnost in jim izročili svoj denarni prispevek in več hrane. Zadržali so se v daljšem razgovoru. Kroniki moramo dodati še kratek popravek. Dijaki so nas opozorili na tiskarskega škrata, zaradi katerega smo enkrat zapisali, da je Alenka Rebula »predsednica« licejev. Pri tem smo mislili »predstavnica«, kot Marta Ivašič in drugi, ki so posegli v razpravo med zborovanjem dijakov in staršev. Dijaki v zasedenem liceju imajo namreč te svoj odbor, kjer pa imajo vsi člani iste pravice. OSEBNA RAZSTAVA SLIKARJA RUDOLFA SAKSIDE bo do 26. dec. 1970 v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, Odprto ves dan! Gledališča VERDI Danes zvečer ob 20.30 za red B z parterju in ložah ter za red C na M konih In galerijah druga predsta Puccinijeve opere «La Bo hecne:) z stimi nastopajočimi kot pri prvi Pr stavi. Dirigenti Luigt Toffolo. Pri blagajni gledališča (tel. 233 se nadaljuje prodaja vstopnic za razpoložljive prostore. POLITEAMA ROSSETTI Valeria Moriconl, Ennlo Balbo, Zoppelli In Giannl Agus se a z tržaškega občinstva posiuviju UU UZdaivcga ------^o„tier. 12. predstavo «Margherita 0j poslovijo 12. preds.«,^ .........---- , dama s kamelijami«, ki se zac" 20. 20.30. Od jutri, v četrtek, bo' » če pri glavni blagajni v Pasazl.. a. tl rezervirati vstopnice za tetri ^ bonmajsko predstavo sezone, ček Vanja«, katere prva predstav« v soboto, 12. t. m. Sedeže, ki niso rezervirani » * nente za premiero, bodo na r lago abonentom drugih skupin. V galeriji »Barisii v Ul. Rossetti 8, razstavlja Mario Murri 100 variant na temo »Stari Kras«. Razstava bo odprta do 16. dec. ob delavnikih od 10. do 13, in od 16. do 20. ure ter ob praznikih od 11. do 13. ure. V krožku trgovske mornarice »Na-zario Sauro« v Ul. Roma 15 bo od 9. do 18. t. m. razstavljal slikar Livio Officio. Otvoritev razstave bo danes ob 19.30, odprta pa bo od 18. do 20 ure. V galeriji Rossoni v Korzu Italia bo v petek, 11. t. m, otvoritev oseb. ne razstave tržaškega slikarja Ottona Grisellija, ki je na svojih dosedanjih razstavah v Italiji In v inozemstvu bil deležen Številnih priznanj. Razsta. va bo odprta do 20. t. m. V Galeriji «La Lanterna« v Ul. S. Nicolb 6 je do 9. jan. kolektivna božična razstava. V galeriji dl Tribbioa v Ul. Piccar- di 68 je do 19. t. m. razstava risb in jedkanic Maxa Guntherja. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Uniti dTtalia razstavlja Avgust Černigoj. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20 ure do 11. decembra. Koprom. Peljal se Je v avtu, ld ------------------- ------------------ ------ ga je šofiral njegov prijatelj, za | ška federacija PSU zahteva obe katerega ni vedel, če ie mu Je | nem, naj se razčisti ravnanje sil kaj pripetilo. javnega reda. Občinska svetovalka Jelka Gerbec (KPI) je pred nekaj dnevi poslala odborniku za javna dela dr. Ugu Verzi dolgo pismeno vprašanje o nekaterih problemih, ki se tičejo Barkoveij, zlasti o notranjih cestah in poteh ter povezavi med gornjim in spodnjim predelom barkovljanskega področja. Barkovlje, pripominja Gerbčeva, zajemajo področje od obronkov Kontovela do svetilnika. V gornjem predelu se je v zadnjih letih znatno povečalo število hiš in prebivalstva, infrastrukture in razne naprave za javne storitve, ustanove, trgovine itd. pa so vse koncentrirane v spodnjem predelu, kakor npr. slovenska in italijanska šola, slovenski in italijanski otroški vrtec, občinski rekreatorij, ribarnica, lekarna, občinska izpostava, podružnica hranilnice (Cassa di Risparmio), poštni urad, komisariat javne varnosti, gasilska izpostava, cerkev, drogerije, pekarne in slaščičarne, gostilne (razen ene), trgovine z jestvinami (razen dveh), pokopališče, mehanične delavnice, športna igrišča, brivnice, ambulanta itd. Zaradi tega prebivalci gornjega predela morajo peš ali z avtom, kdor ga ima, v spodnji del, ki je precej oddaljen in ni povezan z gornjim delom z javnimi prevoznim sredstvom. V starih časih je bilo precej laže, ker so domačini lahko hodili po poteh, ki so bile, čeprav zgrajene pred desetletji, oziroma stoletjem, vedno prehodne, ker je občinska uprava vedno za to skrbela. Toda v zadnjih letih, poudarja Gerbčeva, so te poti skoraj popolnoma izginile zaradi malomarnosti občinske uprave, zlasti oddelka in odborništva za javna dela. Poti so se tako spremenile v jarke in jih je preraslo robidovje. Tako stanje povzroča prizadetemu preb! valstvu hude hevšečnosti, saj mora za nakupe in razne opravke po dalj ših poteh in v druge mestne prede le, zaradi česar so seveda prizadeti tudi krajevni trgovci, obrtniki in lastniki javnih lokalov. Gornji predel je povezan s centrom mesta z avtobusom občinskega podjetja Ace-gat, ni pa povezave med gornjim in spodnjim delom. Med najbolj prizadete prebivalce spadajo seveda upokojenci, ki morajo po pokojnino na poštni urad v Miramarskem drevoredu, ter otroci, ki obiskujejo o-troške vrtce. Svetovalka Gerbčeva nato našteva vse ulice in poti (prehodne in neprehodne), ki povezujejo gornji in spodnji del Barkoveij: Kontovel-ski klanec, ki je že nekaj let zaprt za promet, Ulica Panzera, ki je neprehodna v gornjem predelu, Ulica Lavareto, ki je v zelo slabem stanju in neprehodna v gornjem predelu, Ulica Moncolano, ki se je v gornjem predelu spremenila v pravi graben. Ulica Bonafata, ki je v nekaterih predelih popolnoma zapuščena in vsa polna lukenj, Ulica Mandria, ki jo je preraslo robidovje in trava, Ulica Boveto, ki je v zelo slabem stanju in na nekaterih krajih neprehodna. Prehodne so samo nova zasebna pot, Ulica Pera-rolo, ki pa je na nekaterih predelih zelo ozka in v slabem stanju, ter del Ulice Mandria. Sledi seznam drugih ulic, ki spadajo v barkovljansko področje in ki so tudi v zelo slabem stanju, in sicer Ulica Braidotti, del Furlanske cešte, gornji del Ulice Righetti, Ulica Uva ter odcep Ulice Perarolo. Nekatere poti niso oskrbovane, ker so še vedno »zasebna last«. Lahko si predstavljamo, kakšne težave imajo prebivalci tega področja ob slabem vremenu, mrazu in nalivih, v primerih bolezni in nujnih opravkov, ob pogrebih itd. Svetovalka Gerbčeva očita občinski upravi, da je sploh zanemarjala gornji predel Barkoveij in da se je na njene prejšnje pritožbe in na pritožbe drugih članov njene svetovalske skupine vedno opravičevala, češ da ni na razpolago potrebnih sredstev in da gre za zasebne poti, pa čeprav je že po teh poteh celo stoletje prost prehod za vse ta so nekatere poti lastniki izročili občini. Spričo vsega tega svetovalka Gerb čeva sprašuje odbornika za javna dela, ali namerava občina čimprej popraviti ceste, prevzeti »zasebne poti« in sprejeti delegacijo Barkov-ljanov, ki bi bolj podrobno obrazlo žila razmere in zahteve. Poleg tega je svetovalka Gerbče- Prosvetno društvo TA B O R Opčine priredi v prosvetnem domu na Opčinah v soboto, 12. t. m. ob 20.30 in v nedeljo, 13. t. m. o!b 17. uri Nušdčevo komedijo v treh dejanj’h ŽALUJOČI OSTALI Vljudno vabljeni! PD IVAN GERBEC v Skednju priredi v petek, dne 11. XII. ob 20.30 predavanje dr. SONJE MAŠERE Spori in zdravje Sledi ti Im SELME MIC H E LUZZIJEVE Smučarski tečaj Slovenskega planinskega društva Nazionale 15.30 «1 guerrlerls, Eastvvood, Telly Savalas, Dona ® therland. Panavlsion. Metrocoi« • Eden 15.30 «Nini Tirabusclč, la “ V|t, che inventč la mossa«, Monic« pe ti, Gastone Moschin, PePP'n“ wr. Fillppo. Sylva Koscina Tecnni® Penice 15.00 «Venga a premere tč da noi«, Tognazzl, F. “• ,.a|«l zi. M. Vukotic. Prepovedano m* pod 14. letom. „nuttier' Capitol 15,30 «Mash», Donald » pre. land, Eliot Gould. Technicolor povedano mladini pod 14. e fe^lo-Moderno 16.30 Zadnji dan «Pr°‘ Raf. ne bigamo«, Lando Buzzanc , faela CarrS, Terry Torday. mascope. ’ ,_tazlone Vittorio Veneto 15 30 «Contesi« g(jr, generale«, Vittorio Gasmann, ■ a(j| dl, Nino Manfredi. Marin« Technicolor. , c0flV Ideale 16:00 «La fredda notte aeDeI,nj missario Joss«, Jean Gaben, Sorrel. Technicolor. sotto Impero 16.30 »Passegglata j’'T.0|or. pioggta dl primavera«. Tecn f0]ia». Astra 16.30 »Via dalla Pazza reCt\rt-Julle Christie, Peter Slnch. dd color. Abbazla 16.00 «11 ditto pid ,-rrmri« w mi umu V‘" VelOO® VVest«, J. Garner, W. Brennan. chnicolor. MILJE Verdi zaprto. T* Zahteve dijakov zavoda «E. Nordio» Podobno kot v ostalih tržaških srednjih šolah so tudi dijaki u-metnostnega šolskega zavoda «E. Nordio.) zasedli šolsko poslopje im na dijaški skupščini, ki Je bila pretekli teden, Izglasovali resolucijo, s katero se pridružujejo splošnemu protestu dijakov proti nekaterim metodam, ki uravnavajo italijanski tolsta sistem. V pismu, ta so ga dijaki poslali tržaškim dnevnikom, v vednost vsem meščanom, Je rečeno, da je ta zavod zelo malo poznan, šoli sami pa nadevajo pridevek kot ((nadomestna« in Jo v marsikaterem pogledu imajo za manjvredno. Res Je sicer, da zavod ne more sprejeti več kot 200 dijakov, kar pa še ne pomeni, da ga celo ministrske okrožnice postavljajo na zadnje mesto. Kljub vsemu temu pa so se tudi dijaki tega zavoda čutili dolžne, da prispevajo k splošni borbi, ki jo bojujejo dijaki za dosego svojih pravic. Zadnji del pisma navaja še vrsto težav, ki jih Imajo ddjjata u-metnostnega zavoda «E. Nordio«, kot so pomanjkanje ministrskega programa za nekatere razrede, u-tesnjenost šolskih prostorov ln po doboo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje inž. BORISA SANCINA ki bo z besedo ta diapozitivi prikazal lepote V NARODNEM PARKU (IRAN PARADISO Predavanje bo v TOREK, 15. decembra ob 20.30 v mali dvorani KULTURNEGA DOMA. Včeraj-danes Danes, SREDA, f decembra VALERIJA Sonoe vzide ob 7,34 ln zatone ob 16,21 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 13.42 ln zatone ob 3.40 Jutri, ČETRTEK, 18 decembra SMILJAN Vreme včeraj: najvlšja tempera, tura 10,4, najnižja 6,7, ob 19. url 9,4, zračni tlak 1032,6 raste, veter 7 km vzhodni, sunki vetra 36 km na uro, vlaga 49-odst., padavine 34,1 mm, nebo 3/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,7 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Gluha 14, Manzo-nl, Largo Sonnlno 4, INAM, Al Cedro. Trg Oberdan 2, Al Gemcllt, Ul. Zoruttl 19-c NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 11.31 do 1.31) AH’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpogglo 4, Al Due Luc-cl, Ul. Glnnastlca 44, Mlanl, Drev. Ml-ramare in (Barkovlje), TABORNIŠKA ORGANIZACIJA rmv priredi v soboto, 12. tih- ot piTICVIlL v »LUJVIAJ, A«. T 17. uri v prostorih p. d- r. g Cankar« v Ulici Monteccn* IV. nadstr. svoje MIKLAVŽEVANJE Vabljeni vsi člani 1 Ljudska prosveta V četrtek, l* t. m. bo v»*eB sKe-nek vseh pevcev bazovskeg* j st ga zbora PD «Lipa». Pog°v°r bomo o bodočem delu. KOT gSTe BANCA Dl CREDITO Dl TP' TRŽAŠKA KREDITNA b 1# TRST • Ulica K Filzl *’ o45 Tal. 38101/380 opravila vse bančne P°* kupuie tu|o v |<(J| Včerajšnji odkupni davi*1’1 Ameriški dolar ^ - - Kanadski dolar Brit. šterlmg Svic. frank Franc, trank Belg. frank Hol. florint Nemška marka Avst. šiling Dinar 590,'* i 4/5^ 142^ 11 or V* 17o50 4,2* Darovi in prispevki Ob drugi obletnici smrtl. rlja Zaharja, Boršt St. lir ’p družini Zahar ln Tul »a * DiJaSko matico ln 23)00 1 *Slovenec». SOŽALJE ^ Ob smrti Rada Bandij* 'jja V benega št. 34 Izrekajo »f£r dekleta Iz Prebenega »voj® je globoko sožalje. sožalje vu Šuligoju kom Izražamo iskreno izgubi dragega očeta Peti’®' ug Prlmorsld ,oty. C. g. Silvu Šuligoju * Po hudi bolezni ln »prejemu zakramentov s vdanostjo je mimo zaspal v Gospodu PETER ŠULIGOJ Pogreb bo v cerkvi Sv. Jakoba v četrtek oto M* žalujoči: žena Loju, sin Dori z možem Marčetom to Trst, 9. 12. 1970 VESTI Z ONSTRAN MEJE Ocena enoletnega delovanja obalne Socialistične zveze Smernice nadaljnjega družbenopolitičnega razvoja Začetek razprave o «kavni aferi» v koprski luki ^ Kopru se je včeraj dopoldne se-obalna konferenca SZDL, kot fHie pa so boli prisotni tudi predloži občinskih skupščin, pred-ltavniki drugih družbeno političnih trSanizacij ter predstavniki samo-J^avnih organov. Na dnevnem re-je bila ocena enoletnega dela balistične zveze ter vloga te or ^izacije pri predvidenih spremem-v družbeno - političnem in go 'barskem sistemu. y Uvodnem poročilu je predsednik •"alne konference SZDL Mario A-farn poudaril, da so bili uspehi 51 iih je dosegla organizacija, pred-bu Plod skupnega dela in tesne-S? sodelovanja vseh treh občin. 'Uglasil pa je tudi. da čakajo So-Jjustično zvezo v naslednjem raz Jbju nove in še zahtevnejše naloge 7° Pri vključevanju za uresniče-?. novega koncepta nadaljnjega političnega razvoja, kakor S? za uresničenje programa stalite. s«abo Abram je tudi v imenu vseh Socialistične zveze pozdravil SPlš obisk predsednika Tita v Ita-I* ter pri tem naglasil pomem-jT1 Prispevek slovenske obale k ~voju zmeraj boljših odnosov dveh Tdnfih dežel. nasedanju so člani obalne kon poudarili, da bo potrebno vse za uresničen.je treh glavič halog na obali, to je realizacija Izletnega turističnega razvoja oba-i' gradnja nove obalne ceste in Zadnja nove bolnišnice. J^nčno so na seji počastili šestdesetletnico velikega revolucio spia Toneta Ukmarja iz Kopra Jjčsednik obalne konference. Ma-Abram mu je podelil posebno jjačko Osvobodilne fronte sloven-*e8a naroda, hkrati pa so mu ffbstavrviki vseh družbeno politič-J1 organizacij obale izročili skup ? darilo - umetniško sliko aka-^Biskega slikarja Apolonia Zvesta. omenimo še, da bodo 22. de /hibra na se.ji občinske skupščini Koper podehli Tonetu Ukmarju častnega meščana Kopra ter /h izročili visoko odlikovanje pred-?®iika Tita — Red republike I. Snje. . ^ed petčlanskim senatom ko S^jtoga okrožnega sodišča se je ““Poldne začela razprava proti tri-fjfctiin obtožencem, zapletenim v imenovano kavno afero. Ob-SS*ca jih bremeni, da so od lan-r®ga leta do letošnjega septem-odpeljali iz skladišča koprca hike 67 vreč kave v vredno-^ nad 100 tisoč novih dinarjev in j; hsoč cigaret v vrednosti okrog ? tisoč novih dinarjev. Tako so t^bo oškodovali za okrog 15 mi “Jonov starih dinarjev, jAed sodiščem so se znašli biv-l Predsednik delavskega sveta lu-J? 27-letni Milan Končarevič, vra-v podjetju 26-letni Rudolf No-rjh vodja dispooentske skupine 28-/"U Anton Purkart, luški dispo-26-letni Franc Krmelj, carin-T' nadzornik 23-letni Stojan Žd pt carinski nadzornik 25-letni ipAso Herb6t, nezaposleni 27-letni JJ}n>slav Bonača, uslužbenec zava-^alnice Croatia 26-le,ni Mirko Rossa» do trčenja s fiatom 600 go-riške registracije, s katerim je 19-letm Maurrno Dodso iz Romk vozil v nasprotno smer. prvih obtožencev. Razprava bo trajala bržkone do četrtka. Trčenje dveh avtov na obalni cesti Včeraj dopoldne so moraid sprejeti s prognozo okrevanja v 8 dineh na ortopedskem oddelku 35-letaega mehanika Bruna Postogno s Šentjakobskega trga 9/2, kateremu so u-gotovili razne udarce in odrgnine po nogah in prsnem košu ter m-no na bradi. Postogma, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, se je malo spotntngal, kaj se mu je pripetilo. Agenti cestne policije so pojasnili, da je Posto-gna vozil svoj fiat 500 po obmorski cesti proti Sesljanu, ko je prišlo v bližini restavracije «Tenria iiiuiniiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiimiiiiiiimiiiii iiii mini mn iiiiiiiiiihhiiiii»iiiiii»ii»imi»i»miiiiiiii VČERAJ NA TRŽAŠKEM ŽUPANSTVU Periodični razgovor med županoma Trsta in Kopra Razgovarjala sta se o skupnih vprašanjih v okviru prisrčnih odnosov med obema mejnima občinama V da Cappelli> razstava fotografij in grafik o Križu Danes zvečer ob 18 30 bo pri cer tru za raziskave »La Cappella» t? Ul. Franca 17 otvoritev razstave jotografij in grafik o Sv. Križu. Namen razstave, ki jo prireja institut za arhitekturo in urbanistiko tržaške univerze o sodelovanju i *La Cappella», je prikazati publi kadjo »Tržaški Kras: Sv. Križ». K otvoritvi so vabljeni vsi. ki se zanimajo za vprašanja varstva in uveljavljenja Krasa. KRIZA V TOVARNI V S0V0DNJAH TISKOVNO POROČILO GORIŠKE FEDERACIJE PSI Sindikati bodo organizirali) “-SfiSfiS protestno manifestacijo v Gorici Zagotovilo deželnega odbornika Dulcija ■ Danes popoldne v tovarni tiskovna konferenca - Solidarnost pokrajinskega vodstva PSI, poslancev KPI in SKGZ Do obiska prihaja v času harmoničnega razvijanja dobrih' odnosov - Rešijo naj se vprašanja nacionalnih manjšin V ponedeljek proti večeru so se skupina delavcev Rupa - Peč zbrali | za ^verzitetoe študente do 26 let. 7.500 lir. Odbor se vsem najlepše zahva- sestala pokrajinska tajništva treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL m UIL na posvet, da bi proučili j neproizvodni in zaposlitveni položaj vi SSSS^rS^S Bolnišk* zavarovanje i" "kSTS: trgovcev in obrtnikov stilnih tovarn za zmanjšanje delov- Tržaški župan inž. Marcello Spac-cini je včeraj sprejel na županstvu predsednika koprske občinske skupščine Mira Kocjana. Srečanje med obema županoma je bilo v okviru prisrčnih odnosov sodelovanja, ki obstaja že dali časa mea obema občinskima upravama za preučevaje vprašanj skupnega interesa. Med drugim sta oba župana razpravljala o gospodarskih vprašanjih, ki se nanašajo na obe mejni nima poklical domov policijske a-geote, katerim je prijavili, da so mu neznani tatovi ukradli iz omarice v spalnici 1.500.000 lir v gotovini. Nekaj ur kasneje se je zavedal, da so mu ukradli tudi zlati poročni prstan in fotografski a-parat. Preiskovalni organi so ugotovili, da so tatovi vlomili v Cottmijevo stanovanje v I. nadstropje z dvoriščne strani, kjer so sneli zaščitno področji tako glede infrastruktur, I mrežo na oknu, razbili šipo in lakot glede pristaniške dejavnosti, |k0 z notranje strani odprli okno. prav tako pa sta pregledala študi- Najprej so brskali po kuhinji je in načrte, ki se nanašajo na pre , ker niso našli ničesar, so od. U v metne zveze in na varstvo Krasa. ] spalnico, kjer so Imeli več sreče. Ob zaključku prisrčnega razgo ' Tatovi so hoteli iz stanovanja sko- vora .je bila poudarjena pozitivnost takih periodičnih povezav tudi ra tehnični ravni med obema občinama. zi vrata, a keir jih niso mogli odpreti, so se morali vrniti Skozi okno. Tudi v našem uredništvu spre j emarao prispevke za šoio-spomenik v Cerknem Tajništvo odborov za trgovino in obrtništvo pri trgovinski zbornici v Gorici opozarja vse prizadete, da z 31. decembrom 1970 preneha obvezno bolniško zavarovanje tistih družinskih članov zavarovancev teh dveh kategorij, ki so dopolnili 18. leto starosti. Zavarovanje ostane še v veljavi za srednješolce do starosti 21 let; ne sile in skrčenje delovnega urnika. Zadnji dokaz te politike je ukrep v tekstilni tovarni v Sovodnjah. Krajevne oblasti in delavci na Goriškem ne morejo biti brezbrižne ob taiki politiki spričo važnosti, ki jo ima tekstilna industrija pri nas. Za to pozivajo delavstvo k odločni borbi in, če bo potrebno, naj s primernimi ukrepi podprejo akcijo tekstilnih delavcev. Že sedaj jih pozivajo na udeležbo pri veliki protestni manifestaciji, ki jo bodo organizirali v Gorici. V ponedeljek pozno zvečer je deželni odbornik za industrijo prof. Dulci poslal sindikalnim organizacijam brzojavko, v kateri zagotavlja, da je posredoval pri vodstvu sovo-denjske tovarne in pri deželnem od-borniku za delo Stopperju, da bi se i sestali pri goriškem prefektu. Po vsej verjetnosti bodo že na začetku današnje seje deželnega sveta obravnavali interpelacije v zvezi s položajem v tej tekstilni tovarni. Danes popoldne ob 17. uri pa bo v prostorih tovarne v Sovodnjah tiskovna konferenca, na katero je r... stavkovni odbor povabil vse politič- krajinske turistične ustanove za tu ne stranke in organizacije, da bi jih rižem se je predsednik EPT Mano podrobneje seznanil z borbo delav- Del Ben, po pozdravu novim elanom cev te tovarne in tekstilne industri-; odbora, zahvalil za dosedanje delo je na splošno in jim tako omogočil '• in doprinos bivšim odbornikom Aga-posredovanje. j tiju, Perissinu, Waltritschu, Stecchi- Med tem pa se javlja okrog stav- ni in Meruchinu^ la so bab «-kajočih delavcev vedno večja soli- menjam po zadnj p darnost posameznikov in organiza-.lltvan' . , cij Predsednik SKGZ Gorazd Vesel I Predsednik Del Ben je nato pri Tiskovni urad goriške federacije Socialistične stranke Italije (PSI) nam je poslal naslednje sporočilo. «Ob priliki obiska predsednika jugoslovanske socialistične republike, maršala Tita v Italiji, ki vrača obisk, ki ga je pred kratkim napravil v Jugoslaviji predsednik italijanske republike Saragat, pozdravljamo goriški socialisti predsednika prijateljske skupnosti narodov ter poudarjajo, da je prišlo do tega obiska, podobno kot do obiska predsednika Saragata, v času, ko se harmonično razvijajo gospodarski, kulturni ter politični odnosi mea Italijo in Jugoslavijo. «Goriški socialisti poudarjajo, da so bili, v krajevnem merilu, pobor-niki politike dobrega sosedstva med državama z različnim gospodarskim in socialno - političnim ustrojem, tudi v trenutkih ko je bilo težko ................................................ za družinske člane, ki so trajni invalidi ter za tiste mladoletne, ki preidejo v kategorijo sodelavcev (in morajo seveda biti zavarovani tudi za pokojnino). Kdor spada v eno zgoraj navedenih kategorij mora predložiti odboru na prostem papirju enega od naslednjih dokumentov: a) potrdilo o obiskovanju šole; b) zdravniško potrdilo o invalidnosti; c) prehod mladoletnika v kategorijo sodelav- NAROČITE SC NA Primorski dnevnik! . iiimi"""" SEJA ODBORA TURISTIČNE USTANOVE Povečanje števila domačih turistov manjša pa je bila prisotnost tujcev V prvih desetih mesecih nad milijon in pol nočitev - V Gradežu gradijo nove hotele - Na EPT so zamenjali precej odbornikov Na prvi seji ne«, «»*». P»-|» I Z*SZ**££*rZ*Tt* ............. evropskih državah. predniki trgovinske zbornice na Nato je predsednik EPT Del Ben ^ dežete i nekateri drugi pred-prikazal novim odbornikom delova stavniki. Na konferenci namerava- nje turistične ustanove. Reklamno delo opravljajo sedaj vse turistične ustanove dežele skupno z deželno upravo, tako v Italiji kot v ino zemstvu in to orinasa občutne kori sti in ugodnosti. To reklamno delo bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Nekaterim ustanovam so pode- jo postaviti zahtevo po ureditvi rednih letalskih prog iz Ronk v Jugoslavijo, Avstrijo in druge vzhodne države. je bil včeraj na obisku pri delavcih kazal letošnji položaj v turizmu na letu. Nekaterim ustanovam so pode-v tovarni kjer je govoril z delav- Goriškem. Rezultati so le delno po hi, nekai podpor, odabnh sp statute , v t varni, j jIb ; levilo nočitev se je oo nekaterih krajevnih turističnih dru . £ v,Zi™ViS£m,k VeseTje kov. povečalo P« V Obljubil pomoč SKGZ in prispeval ~±*~Z£t?ZSSS Poldrugi milijon lir plena v krošnjarjevem stanovanju V Dodelijo zvečer je 53-letnl krošnjar Gdacomo CoMtral Iz Ul. Madon- iiiiiiiiimi»niiiiiiiiii»iiiiiiuiiiiiMi*iimiiiiiiiiiiiinm»iiiiiiiiiiiiHMiiiiMiimii|m»iiiiMi»,i||,i|i,,,,MiM,M*MM* IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Ukradla sta motorno kolo vrnila pa le njegove dele V prizivu so sodniki enemu od tatičev potrdili prvostopno kazen Na zatožni klopi tržaškega priziv-1 tornim kolesom odpeljala po Ul. nega sodišča (preds. Franz, tož.1 Chiadino. Tu pa sta iz varnosti Mayer, zapis. Mosca) sta sedela skrila kolo v neki grm .Pilat pa je ______ 19-letni Flavio Pilat iz Ul. G. Gal- * * % ™ vraten v Dodtetiu 25-letni! Ji na 4 ter 17-letni G. M., ki sta Baher šofer 2 Kranja 37-1 bila obtožena tatvine z obtežilnimi j*>i Ciril Kne, upokojenka 43-let-1 okolnostmi motornega kolesa «ga-; J^GoriS?6Sitete ’ Djuka^rič in | Kazenski sodniki so ju na razpravi j je ^asle^ji dan spet do , Med nht/v/pnci ie pet delavcev mesecev in 10 dni zapora ter 20 j §e jsto jutro pa je pnslo do za-*“ke H, n^/vmika tl tis°č lir denarne kazm, drugega pa nimivega dogodka. V trgovini, last Jv! I na 3 mesece in 20 dni zapora ter mladoletnikovega očeta, je vstopi fe tS 2?* H tisoč lir denarne kazni. ; la neka ženska in obtožila G. M Agenti javne varnosti so prišli | da je ukradel motorno kolo, last v sklad za stavkajoče 20.000 lir. De iavce sta obiskala ter se z njimi po govarjala tudi poslanec Albin Škerk iz Trsta in poslanec Mario Lizzero iz Vidma, oba od KPI. Pokrajinski izvršni odbor PSI za Goriško je izrazil svojo solidarnost z delavci v Sovodnjah pri obrambi njihovih pravic. Obenem je obsodil tudi postopek v tekstilni tovarni v Podgori, kjer natihoma zmanjšujejo število zaposlenega osebja. Zato ie vodstvo PSI pooblastilo svoje predstavnike vsepovsod, naj storijo vse potrebno, da se odpravi vzroke te krize v obeh podjetjih . odvzel s kolesa še sprednje vilice in jih odnesel domov, da bi jih zamenjal s starimi na svojem motornem kolesu. Ker pa je ugotovil, da se ukradene vilice ne prikladajo Solidarnost z delavci v Sovodnjah glavnem je treba tu upoštevati nočitve v Gradežu, saj so tu velike hotelske kapacitete, ki so v poletnih mesecih skoro docela^ izkoriščene. Skupni povišek znaša torej le 1,74 odstotkov v primerjavi s prejšnjim poletjem, kar pomeni v številkah 26.421 nočitev več kot v lanski sezoni. Italijanskih turistov v vsej po krajini v prvih desetih mesecih je bilo 77.380 (nočitev teh so zabeležili 849.859), tujcev Da je bilo 69 334 i nočitev teh ie bilo 695.132). Skupno so zabeležili nad milijon in pol nočitev. V deželnem merilu je to rej naša pokrajina na tem področju na drugem mestu za videmsko, na tretjem je tržaška, na četrtem pa pordenonska pokrajina. V Gradežu so zabeležili 81,33 vseh zgoraj omenjenih nočitev. Kapacitete so bile letos v Gradežu le delno zasedene. Da se je zmanjšalo število tujcev je krivo dejstvo, da je tuje časopisje, zlasti nemško, precej pisalo o onesnaženju voda in KLUB »SIMON GREGORČIČ® Gorica Vabi na predavanje ob 40-letnici BAZOVIŠKIH ŽRTEV ki bo v društveni predavalnici, na Verdijevem korzu 13, v petek 11. decembra ob 20.30. Predaval bo DRAGO PAHOR Iz Trsta. Odbor stavkajočih delavcev tekstilne tovarne v Sovodnjah nam je ^ ^ ___________ poslal drugi seznam solidarnostnih ^aracTtega "so^mnogi nemški’ turisti obiskov In prispevkov: ! raje izbraU kopališča kake druge poslanec Mario Lizzero obisk v i evropske države. V Nemčiji se je tovarni; pokrajinski sekretar KPI tudj razširila navada prirejati sku Lorenza Meotohtno obisk in o- pinske počitnice v severnoafriških Letalski posvet v Bocnu Danes bodo imeli v Bocnu kon ferenco o letalstvu. Udeležili se .je bodo poleg deželnega odbornika iiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiii"M|«>|||||||l'lll>ulinili,,lllllini,mllll,ll>1,llll,lll,>>llilll>ll>l>>ll>l,>nll>MI>l>,,u PREDSTAVNIKI SDZ DEŽELNEMU ODBORNIKU Dežela naj financira gradnjo slovenskih šol v Gorici Podpre naj tudi delovanje pevskih zborov Deželi več pristojnosti za manjšinske probleme Pred dnevi smo v posebnem član-1 no da parlament ustavno razširi to ku pisali o razgovoru, ki so ga | pristojnost Slovenci smo bili ob imeli predstavniki KD iz Gorice z ustanovitvi dežele in njenega sta-deželnim odbornikom Giustom. Vjtuta najbolj razočarani prav zaradi 'takih omejitev, saj je z njimi pristojnost dežele v naših problemih i. Prvih šest obtožil, da so na Bodo podjetja Ccntroprom iz Beo-F®dn jemali vreče s surovo kavo [. puškega skladišča in jih odnašali 'zven področja luke brezcarin-Bo ali drugačne kontrole. Bona-Č*i Binkar sta kavo prevzemajo. lr> vozila k doslej neznanim ita-u~hskim kupcem, ki so jo potem e“tone ilegalno spravljali čez me-u v Italijo. Stojan Žigon je ob-jjto, da je septembra letos sam j/Uesei dve vreči kave po 60 kg ? ju prodal blizu luke italijanske-»T* državljanu Božiglavu za 20 *i-lJ6 lir. Vratar Nonar ter Žigon ** Purkart so nadalje obtoženi, da /Oti skladišča Prehrane odnesli z 10 tisoč uvoženimi cigare-in tri steklenice viskija. No-j/r in Purkart sta potem še dva-vlomila v to skladišče in od-jN* 60 tisoč uvoženih cigaret in ™ Prodala Binkarju in Bonači. J^vni tožilec je na dopoldanski jjrJPfavi obtožil posameznike gra-in velike tatvine, druge pa Snovanja pri grabežu in veliki ter dejanja in prejemanja 'Udkui na sled golobradcema dne 29. av-} njenega sina. Mladoletni G. _M. se gusta lani, okrog 15. ure, ko se je tako zbal ženskinih obtožb, da je Emili a Malligoi za trenutek na- je nemudoma poiskal Pilata in slovila na okno svoje spalnice po skupaj sta sklenila vrniti lastniku slopja v Ul. Chiadino 3 in zapazila ukradeno kolo. Kar pa sta ga že delno dva nepridiprava, kako sta se spu- razstavila, sta se s preostalimi deli ščala po nekem zidku, vsakikrat, podala do Ul. Chiadino in pa ko sta preplezala zidek, pa sta zidku splezala v notranjost dvori-imela v rokah razne mehanične dele šča ter tako sproti prinašala sem motornega kolesa. Na telefonski po-, razne dele kolesa. Pri tem opra-ziv ženske so agenti skrivno pri- vilu pa ju je videla že omenjena šli do kraja in tako lahko nemo- ženska, agenti pa so iu na njen teno zapazili fanta pri opravilu. telefonski poziv aretirali Ko so ju ustavili, sta tatiča po- Priziv proti prvostopenjski otteodbi vedala precej čudno zgodbo, že ta- je vložil le G. M., ki je bil na koj v začetku pa je mladoletni včerajšnji razpravi pred prizivnim G. M. obtožil Pilata, da ga je le-ta sodiščem prisoten. Javni tožilec dr. ščuval, naj izvede tatvino. Mayer je predlagal zanj potrditev Kaj sta pravzaprav zakrivila Pi-1 kazni' branilec odv. Sardos pa opro-lat in mladoletnež? Po njunem pri-1 statev zaradi pomanjkanja tožbe povedovanju sta se že prejšnjo noč Sodniki so v celota sprejeli to*-’* spravila preko zidka v notranjost I predlog dvorišča, kjer je bilo parkirano mo- sebni prispevek 10.000 lir; deželni odbornik Triippanl obisk in osebni prispevek 20 000 Mr; odvetnik Ne-reo Battello obisk In 06ebni prispevek 10.000 lir; občanski svetovalec Saivatore Colella obisk in osebni prispevek 5.000 Ur; Giorglo Ded Lago v Imenu tajništva PSI obisk in prispevek 3.000 Idr; posten nec Albin Skerk obisk ln osebni prispevek 10.000 lir; Gorazd Vesel v Imenu SKGZ obisk in prispevek poročilu je bilo mimogrede omenjeno, da so bili prisotni tudi nekateri predstavniki SDZ iz Gorice, ki so ob tej priliki predočili odborniku Giustu tudi nekaj problemov slovenske skupnosti v naši pokrajini. Podrobneje naj danes dodamo, da Sfiligoj in drugi predstavni- državah in v Španiji in tja vozi vsa ko leto več charterskih letal. Zaradi povečane propagande se .ie pa povečalo število italijanskih turistov so dr. _ . v Gradežu, ki so prišli zlasti iz i ki SDZ ob tej priliki omenili de-raznih velikih mest Severne Italije. I želnemu odborniku Giustu razne V Gradežu trenutno gradijo nekate ! posege njihove stranke za dosego re nove hotele ter širijo in mo deželne avtonomije s posebnim sta- demiz.ira.jo že obstoieče hotelske ka tutom in soglašali z njim, da vse- .... - , . . . . . - paritete ' Hotelirji so namreč opti- buje deželni statut preveč omejene poslopjih za slovenske sole, kot n. misti in so prepričani, da bo prihod | pristojnosti deželnih oblasti kar se pr. slovenski strokovni trgovinski nje leto prišlo v Gradež še več tiče reševanja problemov nase de-turistov, kljub temu da bodo ce žele, zlasti kar se tiče problemov ne višje od letošnjih. Vendarle pa 1 slovenske manjšine. Zato je potreb- praktično nična. Dr. Sfiligoj je, govoreč o slovenskih šolah, predočil deželnemu odborniku nujnost, da naj deželna uprava nakaže potrebna sredstva za zgradbo slovenskih šolskih poslopij v Ul. Čampi v Gorici, ker ni iz-gledov, da bi država to storila v doglednem času. Zadeva pa je nujna spričo dotrajanega in neprimernega poslopja v Ul. Croce. Govor je bil tudi o drugih zagovarjati tako politiko dobrega so sed stva »Politika mednarodnega sodelovanja je v naših krajih potrjeno dejstvo. Gorica in z njo vsa dežela Furlanija - Julijska krajina vidijo v tej politiki življenjskost svojega gospodarstva. »Goriški socialisti menijo tudi, da bodo kontakti na visokem nivoju med Italijo in Jugoslavijo pripomogli, v območju samostojnosti lastnih držav, tudi k pozitivni rešitvi vseh tistih še nerešenih problemov s katerimi se bavijo slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Jugoslaviji.® Kmalu gradnja avtoceste do Gorice V kratkem bodo pričeli graditi drugi odsek avtoceste Gorica — Vil-lesse, to je odsek, ki se začenja pri Majnici in se zaključi južno od Gorice, med pokopališčem in železnico. Prvi odsek, od Villes do Maj-nice, je že v gradnji, kmalu ga bodo dokončali, gradi ga državno podjetje ANAS z državnim denarjem. Za drugi odsek pa je dala denar deželna uprava, ANAS pa je dal nalog tehničnemu uradu pokrajine, da izdela načrt. Ta je sedaj gotov, odobren od višjih oblasti, gradnjo bo prevzela pokrajinska u-prava. Tozadevno prošnjo so, na predlog predsednika Chientarolija, odobrili na zadnji seji pokrajinskega odbora. Po dolgi debati so osvojili predlog odbornikov Waltritscha in Pe-rissina, da uvedejo za zdravnike umobolnice nov organik, ki ga predvideva zakon 431 o reformi bolnišnic. V tej bolnišnici je sedaj devet zdravnikov, v starem rrganiku je mest le za štiri, nov organik, predviden po zakonskih določilih pa določa 17 zdravnikov, ki jih hoao najemali postopoma. Odpravlja sc tudi stara terminologija o funkcijah zdravnikov ter se uvaja nova, ki je enotna za vse državno ozemlje. Trenutno imajo v goriški umobolnici ravnatelja, tri primarije ter pet drugih zdravnikov. Na predlog odbornika za osebje Waltritscha so odobrili tudi vrsto sklepov, ki se tičejo pokrajinskega osebja, kot so povišanje, namestitve ter sprejetja stalnih uslužbencev v organik. Odbornik za zdravstvo Perissln je predlagal novo konvencijo z redovnicami, ki služijo v umobolnici. Povišali jim bodo mesečne prejemke. Odborniki so razpravljali tudi o m terpelaciji svetovalca Semole, ki govori o stanju v preventoriju San Giusto. Odborniku Perissinu so dali nalog, da stopi v stik z občinskim odbornikom za zdravstvo dr. Toma ssichem in z ravnateljem proti-jetičnega konzorcija, da bi skušali najti ugodno rešitev za ohranitev te ustanove v Gorici. Z zadovoljstvom so odborniki vzeli na znanje vest, da je goriško sodišče popolnoma oprostilo nekega bolničarja umobolnice, ki ga je policija prijavila sodni oblasti, češ da je kriv za pobeg bolnika. Obtožba bolničarja se je pripetila prvič in to bi utegnilo spremeniti celoten odnos bolničarjev do svoje službe. To je bil edini primer v Italiji. Omenjeni bolničar se je proti denarni kazni uprl in sodnik je razsodil njemu v korist. V prihodnjih letih bodo temeljito obnovili varnostne naprave na pokrajinskih cestah. To je predlagal odbornik Tacchinardi, organizacije 20.000 Idr; pokrajinska svetovalka Blanca Mazega obisk; .........................»»IM«............-.................................................................. dllMMIIMMM VESTI Z ONSTRAN MEJE Spominski in študijski center Franceta Bevka v Novi Gorici Sklep p tim Ie u dpi sprijela občinska skupščina 558? torno kolo, last 18-letnega Vladimira Cetina iz Istrske ulice št. 57, močno potegnila za krmilo motorja in tako razbila alarmno napravo proti kraji. Iz notranjosti dvorišča sta nato Prometna nesreč* v Jamljah V Jamljah na pota med vasjo in ie. Po končanem branju I Iz notranjosti dvonsCa sta nato v oanujan .m i«u ^ " se je začelo zasliševanje' odprla ograjna vrata in se z mo ^ Pravljična ura Otroci, danes, 9. decembra ob 17. uri v TRŽAŠKO KNJIGARNO, pravljice poslušat! Tržaška knjigarna Trat Ul. sv. Frančiška 20 na nesreča pri kateri so bile ranjene tri Tržačanke, ki so jih odpeljali v tržiško bolnišnico na zdravljenje Ponesrečenke so. 38-letna Ezer Gorella iz Trsta Ul. Locchi 32, ki so ji zdravniki ugotovili udarec v lobanjo, rano na čelu in ver jeten zlom leve noge ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Druga je 56-letna Silvana Gorella rojena Trevisan iz Trsta Ul. Colo-gria 4, ki ima prav tako udarec v lobanjo in v zatilnlk ter verjeten zlom desne noge in bo tudi ostala 30 dni na zdravljenju. Tretja je 60-letna Elvira Chisellotti rojena Zolich iz Trsta Ul. Fabio Se vero 140, Iti je dobila le manjše poškodbe ter so ji nudili prvo po moč s prognozo okrevanja v 5 dneh Po prvih vesteh so bile vse tri peš pa jih je neki mimoideči avtomobilist podrl z navedenimi posledicami. , Novi Gorici vzbuja te dni ve-,ko zanimanje predlog občinskega sveta za kulturo in prosveto, ki ga je osvojila tudi občinska skupščina, da bd dobila občina vso literarno in drugo zapuščino nedavno umrlega slovenskega pisatelja Franceta Bev ka. Gre za veliko akcijo, po kateri bi občina odkupila pisateljevo hišo v Rožni dolini ter uredila v njej spominski in študijski center Franceta Bevka, ki bi bil pod strokovnim vodstvom Goriške knjižnice, ki že nosi pisateljevo ime. V utemeljitvi sklepa o zasnovi študijskega in spominskega centra posvečenega pisatelju Francetu Bevku, je zlasti poudarjeno, da je bilo življenje in delo Franceta Bevka neločljivo povezano z Gorico, Goriško in zamejskimi Slovenci ter da je dolžnost novogoriške občine, da poskrbi za to, da se ne bi njegova kulturna dediščina razdrobila in porazgubila. Skupščina sama pa je prevzela nase odgovornost za najustreznejšo ohranitev in predstavitev celotne Bevkove zapuščine javnosti. Študijski in spominski cent« naj ne bd ostal le spominsko obeležje za pokojnim pisateljem, marveč živi vir, ki bo oplajal sedanje in bodoče rodove. Kot omenjeno bi center bil v pisateljevi hiši v Rožni dolini, ki jo bo občinska skupščina odkupila od njegovih dedičev. Pisateljeva delovna soba v hiši naj bi ostala popolnoma nespremenjena; z raznimi adaptacijami pa naj bi uredili preostale prostore za novo funkcijo. V hiši bi bila stalna razstava o Bevkovem ždvljepju in delu ter študijska soba, kjer bo na razpolago številno gradivo za znanstvenike, ki bodo proučevali pisateljevo ustvarjalno pot. Študijski center pa bi bil pod neposredno upravo Goriške knjižnice. Kolikor je do sedaj znano, obsega pisateljeva zapuščina nad 8000 raznih knjižnih izdaj, ki so deloma v Novi Gorici in deloma v pisateljevem stanovanju v Ljubljani. O-hranjerd so tudi številni rokopisi in dokumenti o pisateljevem kulturnem in političnem delovanju tako pred vojno kot tudi po njej. Precejšen del vsega gradiva je sedaj že v lasti Goriške knjižnice, s katero je pisatelj dolga leta sodeloval ter ji tudi podelil številne svojo rokopise in druge dokumente. Po nekaterih podatkih ima knjižnica sedaj že okoli 80 odstotkov vseh pisateljevih literarnih rokopisov. Novogoriška občinska skupščina je ob pisateljevi osemdesetletnici, ki je bila tudi dan njegove smrti, podelila Bevku naslov častnega občana in sprejela sklep, da mu bodo v Novi Gorici postavili dostojen spomenik. Predlog občinskega sveta za kulturo in prosveto j«, da bi stal spomenik v Rožni dolini pred njegovim spominskim in študijskim centrom. Toda — ali bo moč plemenito zamisel tudi uresničiti? Kot je doslej znano, je republiški zavod za spomeniško varstvo imenoval pred časom posebno komisijo strokovnjakov, ki ji predseduje ugledni javni delavec dr. Joža Vilfan z nalogo, da prouči Bevkovo zapuščino ter predlaga način njene ohranitve. Po nenaj sejah te komisije so se že pokazala različna gledanja. Za gradivo se med drugimi zanima Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljeni, Iti želi hraniti zlasti njegove rokopise, dalje idrijska občina, ki je pisatelju prav tako podelila naslov častnega občana ter njegova rojstna vas Zakojca, ki se mu želi oddolžiti s skromno spominsko sobo. Po vsem tem je moč sklepati, da ne bo lahko najti za vse zadovolji ve rešitve. zavod, ki se nahaja v zasilnih prostorih, o brezplačnem prevozu otrok iz vse pokrajine, o ustanovitvi državnih otroških vrtcev, ker nimajo vse občine dovolj sredstev za njihovo vzdrževanje in naj bi država prevzela tudi otroške vrtce ONAIRC, ker bi bilo treba to ustanovo odpraviti. Govor je bil tudi (dr. Kazimir Humar) o pevskih zborih. Slovenci imamo svoje pevske zbore že okrog 100 let ter smo pripravljeni sodelovati na tem področju s sosednjimi Furlani. Zato bi bilo potrebno, da dežela podpira tudi te vrste kulturno dejavnost. Govor je bil tudi o potrebi dodatnih učnih moči za slovenske šole kot n. pr. na Vrhu. Odbornik Giust je obljubil svoje zanimanje za rešitev teh in drugih slovenskih problemov in da bo dal svoj odgovor na enem prihodnjih takih sestankov. Danes v Verdiju «Striček Vanja» VERDI; 21.00 A. Cehov «Zio Vand««. Izvaja Teatro Stabdle iz Trsta. CORSO: 17.15 »VVaterloou, R. Stel-ger !n C. Plummar; kdnemafiknp-sld £tlm v barvah. MODERNISSIMO: 17.15 «L’aro det Bravados#, O. Ardissom ln L. Varaš ; italijanski kinemaskopskl film v barvah. VITTORIA: 17.15 «11 bučo neha pa-rete», A. Stewart In T. Beeck; nemški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE: 17.00 «1 magndftal set-te», J. Brynner tn E. Wach. Ameriški kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO: 17.00 «Waterloo», R. Stel ger, O. Welles in S. Plummer, Cinemascope v barvah. EXCELSIOR 16.00: »Tora, tora, tora, tora», Henry Fonda, Cinemascope v barvah. PRINCIPE: 17.30 «Lady Barbana«, V, De Profeta in P. Tedeeoo. V barvah S. MICHELE: 14.00 «1 due viglU», Franco Franchi in C. Ingrassia. Novu (,urica SOČA: (iMontezumovo zlato«, mehiški barvni film — ob 18. url in 20. Stalno italijansko gledališče iz Trsta priredi danes, v sredo zvečer, ob 21, uri svojo tretjo predstavo * r* hod«, ameriško-italiJanški barvni film ob 18 ln 20. Na programu je znana drama ru skega pisatelja Antona Čehom »Striček Vanja*, ki je prišla prvič na oder v Moskvi leta 1899. Delo je zrežiral Giulio Bosetti, ki je prevzel tudi precej zahtevno vlogo zdravnika Astorja. Poleg njega nastopa v drami še vrsta uglednih umetnikov kot so Paola Bacd, Giulia Lazzarini, Ferrucdo De Ce-resa in drugi. Tajništvo ustanove E MAG. ki s pomočjo občine organizira ta gostovanja, da zamudnikom ne bodo dovolili vstopa ob odprtem odru, da bi ne motili predstave. Za tiste, ki se niso abonirali znaša vstopnina za sedeže prve vrste po 1.500 in za drugo vrsto po 1,000 lir na osebo. DESKLE: Danes zaprto. SEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. PRVACINA: »Likvidator«, angleško-ameriški barvni film — ob 18.30, RENČE: Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. V TRŽIČU Danes ves dan In ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Dr. Rismondo v Ulici Tozzi 52, tel. 72-701. VZDOLŽ ISTRE IN KVARNERA Zimski turizem se lepo razvija Prihodnje leto bodo začeli kopati predor pod Učko POREČ, 8. — Obalni del Istre in Kvarner sta turistični področji, ki privabljata goste tudi v zimskem času. Posebno v prazničnih dneh, ki se zvrstijo proti koncu leta, je v hotelih Istre in Kvar-oera veliko domačih in tujih gostov. In kakor poročajo turistične agencije, je na kvarnersko-istrski obali odprtih letos nekaj desetin večjih gostinskih objektov s skupno okoli 5000 posteljami. Čeprav je res, da posebno na Kvameru na račun zelo nizkih cen. Celotna oskrba v teh krajih je za 50 odst. nižja kot v glavni turistični sezoni. Na opatijski rivieri more človek prebiti v hotelih «B» kategorije že s 3250 dinarji pa do 5000 dinarjev na dan. V hotelih »A* kategorije pa znaša celodhevna oskrba od 6 do 8 tisoč dinarjev kar vsekakor ni veliko, če upoštevamo raven teh objektov. Razen tega pa številne jugoslovanske turistične agencije organizirajo zelo posreče- velikega mraza po navadi ni, ne na potovanja z zelo povoljnimi ce-morejo biti cez zimo odprti hoteli, ki nimajo centralne kurjave. Za omenjenih 5000 postelj gostinske zmogljivosti pa velja, da so to v hotelih s centralnim ogrevanjem. Pretsžna večina skozi zimo odprtih gostinskih obratov odpade na opatijsko riviero, na Mali Lošinj in Grikvenico, toda tudi Umag in druga istrska obalna mesteca je vredno v zvezi s tem omeniti. Zimski turizem se na tem področju iz leta v leto veča. Precej | nami. Zagrebške in beograjske a-gendje organizirajo na primer prevoz iz Beograda oziroma Zagreba do Opatije in nazaj in 14-dnevno oskrbo v Opatiji za samih 66 do 80 tisoč dinarjev. V teh pogojih je možno, da se | tudi zimska turistična sezona lve-Ijavi, posebno v Opatiji, kjer so | že lani in prejšnja leta imeli ve-j liko domačih, še več pa tujih gostov, tako da so letos jeseni pu- stili odprtih dvakrat več hotelov .....................................im ] kot lani. Če že govorimo o sedanjem turizmu, dodajmo še vest o bodočem turizmu, vest, ki prihaja iz Poreča, kier namerava hotelsko-turistič-no podjetje »Riviera* do prihodnje turistične sezone zgraditi nov velik hotel in dopolniti že obstoječe turistično naselje. Predvideno je namreč, da bo do junija prihodnjega leta dograjen novi hotel »Kristal 2», to je velik hotel «Bs> kategorije s 500 posteljami, na pod- Transiranski najdaljši plinovod na svetu Sodelovanje med SZ in Iranom Med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo so poslovni stiki vedno bolj živi in v ta okvir spada tudi plinovod, ki vodi iz Sibirije preko Sovjetske zveze, na Poljsko in v Češkoslovaško, odkoder bo speljan v samo Nemčijo. S pli nom bodo Sovjeti plačali Zahodni Nemčiji razne velike dobave, ki gredo v stotine milijonov dolarjev. Pred nedavnim pa so v mestecu Astara na meji med Iranom in Sovjetsko zvezo svečano vključili v sovjetsko mrežo plinovod, trenutno največji plinovod na svetu, transiranski plinovod, ki teče od Ahwaza blizu Perzijskega zaliva čez ves severozahodni Iran vse do že omenjenega mesteca Asbare. Svečani izročitvi namenu tega plinovoda sta prisostvovala perzijski šah Reza Pahlavi in sam predsednik Sovjetske zveze Nikolaj Podgomi. Je to lep primer sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Iranom, kajti Sovjetska zveza bo dobivala s tem plinovodom na dan na desetine milijonov kub. metrov podzemeljskega plina, kar bo pomagalo pri nadaljnjem razvoju in dustrije in gospodarstva na področju republik Gruzije, Armenije ir Azerbejdžana. Mimogrede bo plinovod, o katerem je govor, do bavljal plin tudi nekaterim iranskim mestom, med drugim tudi samemu glavnemu mestu dežele Teheranu. Kakor smo omenili, dobavljajo oziroma bodo dobavljali Sovjeti plin socialističnim državam in tudi Zahodu, hkrati pa, kot vidimo, plin uvažajo. Na prvi pogled bi to bilo v protislovju, toda čeprav ŽELJE PEROJCEV SE NISO URESNIČILE... V istrski vasi ki počasi usiha Ne samo ukinjena proga, tudi drugod so vzroki Vas Peroj pri Vodnjanu je zelo znana istrska vas. Pravzaprav je to ena izmed istrskih zanimi vosta, kajti v tej vasi živijo sami Črnogorci, točneje povedano potomci Črnogorcev, ki so se pred davnim, davnim priselili sem. Toda poleg te vasi Peroj je še ena vasica z istim imenom. Toda vas Peroj pri Grožnjanu ni tako zanimiva kot vas Peroj pri Vodnjanu. Ih vendar je tudi ta vasica zanimiva. Nima pa vasica Peroj pri Grožnjanu nikakršne zveze s črnogorskimi Perojd pri Vodnjanu, pa tudi ne s Črnogorci nasploh. Ljudje niti ne vedo, od kod ime Peroj, ki zelo verjetno ni niti slovanskega niti romanskega izvora. Sicer pa je v Istri veliko naselij, katerih ime ni niti slovanskega niti romanskega izvora, pač pa ali grškega ali ilirskega ali keltskega, se pravi iz časov predrim-ljanske in predslovanske dobe. Ti toponimi so pač ostali kot spomin na davno izginule elnične skupnosti, ki so živele v preteklosti na Istrskem polotoku. Za vasi Peroj, za kateri smo rekli, da ju srečamo v Istri dve, je značilno, da je ena vas s tem imenom tik ob morju, mislimo na tisto pri Vodnjanu, druga pa v notranjosti Istre in na hribu. Ustavimo se pri vasici Peroj pri Grožnjanu, to se pravi piri tem naselju, ki čepi na hribu nad grož-njansko železniško postajo. Prav ročju »Lan terne*, kakih 9 km od I zaprav sta pas taja in predor edi- I MM MM MMA«* 4*m irn A/vll * MM «%.mmmmZm1m mm m 1. n MM mmLm. Poreča, pa so prav te dni začeli z deli za dopolnitev že obstoječega turističnega naselja. Do začetka prihodnje turistične sezone bodo tu zgradili večje število tako imenovanih družinskih vil s skupno 915 posteljami. S tem bo to turistično naselje, ki se razteza na površini obilnih sto hektarov, raz polagalo s skupno 2700 posteljami. Seveda razpolaga turistično naselje tudi z ustreznimi restavracijami, trgovinami in drugimi u-streznimi objekti. Kakor je izjavil eden izmed voditeljev turističnega podjetja »Riviera* Oreste Cossetto, se bo gradnja hotela »Kristal 2» in dopolni tev naselja »Lanteme* nadaljevalo ne glede na ukrepe zveznega izvršnega svete glede varčevanja. Morebitne omejitve bi znale zajeti nove načrte, ne pa tiste, za katere je kredit že odobren. Omejitve pa so obveljale za Istrske Toplice, kjer bi morali v začetku oktobra začeti z gradbenimi deli za nov objekt z 200 posteljami ter z gradbenimi deli nekaterih drugih objektov, ki so povezani s tem zdraviliščem. Ko je že govor o Istri in Kvar neru, bomo za konec dodali še vest, ki zadeva vso Istro. Gre namreč za sklep, ki je bil sprejet te dni, da se bo namreč 1. maja prihodnjega lete, na dan 50-letnice labinske republike, začelo vrtanje predora pod Učko. To je bilo sklenjeno na sestanku v Poreču, v Pazinu pa je bilo ustanovljeno posebno podjetje za vrtanje predora. Podjetje se imenuje «Učka», njegov direktor pa je Aleksa Ladavac. Predor bo dolg okoli 5 km, njegova gradnja bo stala 2 milijardi 700 milijonov starih dinarjev, sredstva pa bodo dali republika, zveza, deloma pa tudi prebivalstvo Istre z razpisom ljudskega posojila. Prvi avtomobili bi morali zdrveti pod Učko leta 1973 je plinovod skozi severozahodni °b 30-letnici vstaje istrskega ljud- iran dolg 1100 kilometrov, je razdalja med izvorom in porabo njegovega plina manjša kot če bi plin dovažali iz Sibirije. Vrh tega gre za medsebojno sodelovanje na gospodarskem področju, kajti res je, da bodo Sovjeti dobivali plin, ki ga imajo na pretek, toda pla čali ga bodo s svojo proizvodnjo. Gradnja transiranskega plinovo-oa je stala tri milijarde in pol francoskih frankov in gradili sta ga v glavnem dve podjetji, eno francosko in eno britansko. Zadnji del plinovoda so gradila tudi sovjetska podjetja. Za »uvoženi* iranski plin pa bo Sovjetska zveza gradila v Izpahanu jeklarno, ki bo prva .jeklarna v Iranu. Predvideno je, da bo jeklarna v prvi fazi proizvajala 600.000 ton jekla na leto. Ko pa jo bodo razširili, bo njena letna proizvodnja znašala 1,200.000 ton. Tako predvidevajo sedanji načrti. Toda med Teheranom in Moskvo se že pogajajo za nadaljnje povečanje jeklarne z dokončno zmogljivostjo štirih milijonov ton jekla, s čimer bo Iran ne le zadostil svo.jim domačim potrebam po jeklu, pač pa bo je klo tudi izvažal in to v precejšnji količini okoli 2 milijonov ton na leto. Kakor povzemamo iz pariškega lista »Le Monde*, se Iran dogovarja z Moskvo tudi za neko drugo sodelovanje na gospodarskem področju. Iran ima veliko nafte, izkorišča prvenstveno vreloe na področju Perzijskega zaliva, medtem ko so geologi odkrili veliko »črnega zlata* tudi v centralnih in severnejših predelih dežele. Se daj računajo, da bi začeli eks-ploatirati naftna ležišča tudi v centralni in severozahodni Perziji. Še več, razpravljajo tudi o tem, kako bd Perzija in Sovjetska zve za ob sodelovanju sosednih arabskih dežel zgradili naftovod, ki bi povezal Iran, sosedne arabske dežele in Sovjetsko zvezo, preko katere bi dovajal nafto v centralno Evropo. To bi bdi, seveda izredno velik naftovod, kakršnega bd si nobena država sama ne mogla privoščiti. stva in zgodovinskega sklepa priključitvi Istre k Jugoslaviji. PREJELI SMO Idrijski razgledi 3. XV. Izdaja Mestni muzej v Idriji. Iz vsebine: Marijan Brecelj: France Bevk. Milica Kaoin-Wahinz: Iz dokumentov o preganjanju go-riškega nadškofa msgr. Frančiška Borgie Sedeja. Inž. Ivan Mlakar: Raziskovalne metode na živo srebro izven območja rudlšča Idrija. Inž. Jože Car: Kakšna bo usoda Pronta? Stanko Majnik: Rudnik Idrija med nemško okupacijo. Janez Jeram: «Na Poklonu«. Jože Felc: Utrinki ob tržaški 25. krstni premieri. J. J.: Pirnatove nagrade. Franc Zelene: Drugo tekmovanje gasilskih enot rudnikov Slovenije. Ohranili Jdh bomo v trajnem spominu. na preostala vidna znaka za ozkotirno železnico, ki je povezovala Istro s Trstom in ki je od fašistična etiopske vojne že ni več. Ta proga pa nd pustila le teh dveh sledov, pač pa tudi kak spomin in kako bolj konkretno »dediščino*. Nekateri stari Grožnjau-ci se še spominjajo, da je na otvoritev proge prišel sam avstrijski cesar Franc Jožef in tujcu vedo pokazati tudi, v kateri hiši na današnjem Trgu Pokm v Grožnjanu se je zadržal. V bližini Perojev, na majhnem griču, pa je lepa vila, ki je dan-es prazna in za katero pravijo, da je last nekega inženirja, ki je gradil železnico in ki je od te železnice zelo veliko pričakoval. Sicer pa se stari prebivalci Grožnjana in in vasi ob stari progi, ki je ni več, spominjajo, da so ti kraji v času gradnje proge močno zaživeli, kajti sem je prišlo veliko delavcev in tehnikov in grožnjan-ske trgovine in gostilne so tedaj veliko delale. Sicer pa je proga za te kraje veliko pomenila, ker so mogli ljudje izvažati svoje prir delke, predvsem veliko drv in lesa. Nekaj ukinitev proge, nekaj pa tudi poznejši dogodki, posebno še druga svetovna vojna, in nekoč živahno naselje Peroj se je izpraznilo, rekli bi nekako izživelo. Skoraj vsa vas je prazna, kajti mnogi so se oJseiili že prej, drugi pa po drugi svetovni vojni. Naselje Peroj se je, podobno kot ostale vasice 0..0I1 Grožnjana, v preteklem stoletju močno razživelo. To dokazujejo velike, rekli bi bogate hiše, ki jih srečujemo v danes izseljenem naselju Pe-roju ali v vasi Poitiči na drugem hribu nad Grožnjanom. Obe vasi, Peroj in Portiči, sta nekoč hoteli postati nekakšen drugi Grožnjam ki je bil n-a.ioc središče občine in že nekakšno mestece. Marsikatero dvorišče v teh dveh naseljih je prekrito s ploščami, kar je bilo nekoč odlika le Grožnjana. Na domovih Perojcev smo mogli videti lepo, malone bogato pohištvo, veliko porcelana, skratka bogastvo, ki smo ga pogrešali marsikje drugje po istrskih vaseh. V eni izmed zapuščenih hiš v Pero-jih smo pred leti staknili tudi kmetijski priročnik, ki je bil 1906. lete natisnjen v Leipzigu, kar posredno dokazuje, da se je že takrat nekdo v vasi resno ukvarjal s smotrnim kmetijstvom. Želje Perojcev so bile torej, da bd se njihova vas kosala z Grožnjanom. To posredno dokazuje tudi njihovo nekoč lepo pokopališče, ki je zelo podobno grožnjan-skemu, za grožnjansko pokopališče pa je znano, da je zelo lepo to začelo z ukinitvijo proge, vendar smemo izumiranje te vasi pomakniti tudi krepko nazaj, sko-roda v dobo prve svetovne vojne, ko se je prenehalo izkoriščanje grožnjanskih kamnolomov in ko Trst ni bil več tako izrazit trg za grožnjanske pridelke. Prišla je nato zima v letih 1929-1930, ki je uničila vse oljčne nasade in razredčila marsikateri vinograd, v času abesinske vojne pa so ukinili še ozkotirno progo, in naselja, s svojim centrom Grožnjanom vred, so začela usihati. Grožnjanska komuna, ki je prej štela okoli 1500 prebivalcev, je začela hirati in v tem splošnem hiranju je tudi naselje Peroj podleglo. Zadnji u-darec tem naseljem je bila selitev po drugi svetovni vojni, ko so ljudje, ki so že dolgo životarili, ubrali pot pod noge ali v Trst ali v obalna istrska mesta. T. F. Tržaški glasbeni ansambel Orchestra Jazz Sebastjan Bach, ki se je tako lepo uveljavil tudi drugod po Italiji in po svetu in ki pripravlja koncert v gledališču Rossetti. POGLABLJANJE ZNANJA O VZGOJI Otroci bi doma morali pomagati da se jim razvije čut dolžaosti Velikokrat starši nimajo potrpljenja, da bi delali z otroki - Ali naj bo otrok za vsako delo plačan? - Zakaj otroci včasih neradi pomagajo Otroci bi doma morali pomagati. Ni važno to. koliko otrok naredi, važno je, da se mu razvije čut dolžnosti. Glede dolžnosti, ki naj bi j h imeti otroci doma, ni eoo.nosti — ne le med starši in njihovimi otroki, ampak tudi med starši samimi. Starši sicer po veliki večini verujejo v načelo, da bi otroci doma morali imeti svoje dolžnosti, vendar se nekateri izmed njih ne potrudijo, da bi načelo tudi uveljavili, ko vidijo, da sami vsako stvar najbolje naredijo oziroma da nimajo potrpljenja. da bi otroka šele učili raznih spretnosti. Postavlja se tudi vprašanje, katera dela so primerna za manjše otroke, katera za večje in ali naj bodo otroci za svojo pomoč plačani ali ne. Ne dam prav tistim staršem, ki so načelno proti temu, da bi otroci doma kar koli pomagali, še posebej pa jim ne dam prav, če od otrok ne zahtevajo niti obzirnosti in vljudnosti. S takim odnosom dosežejo pogosto samo to, da se vede.o ot.oci odbija joče. samoljubno in oblastno — tako nasproti vrs jakom in sošolcem kakor tudi nasproti domačim. Ko dorastejo, pričakujejo, da bodo v službi in doma vsi stregli samo njim. Nikoli, ne v službi in ne v družbi, ne vedo, kaj je njihova dolžnost, če začne njihov zakon v temeljih pokati in se podirati, je vsega kriv njihov partner. Če izgubijo službo, valijo krivdo za to na svojega predstojnika. Skoraj ravno tako je po mojem narobe, če oprostijo starši otroke vsakega oela zato, ker sami vse prej in bolje opravijo. Vsaka vzgojiteljica iz vrtca in vsaka učiteljica ve, da si o- troci razvijajo čut odgovornosti samo, če pomaga,jo njej in drug drugemu. Zato jdh vedno prosi za pomoč, tudi če mora zaradi tega drago delo malo počakati. Enako — ne, še bolj! — b« morah skrbeti za razvoj značaja pri svojih otrocih starši. Ampak ne smete me razumeti tako, kot da mislim, da si bo otrok pridobil lep značaj samo, če bo delal vsak dan toliko in toliko ur. Ne, nd važno, koliko otrok dela, ampak to, kakšen odnos imajo do njegovega dela starsi in on sam. Če imajo starši otroka zares radi, če je nji-„ • „ . . - ... , tova ljubezen uravnotežena in urejeno in zanj so značilne veh- zdrava, tedaj so ga po eni stra-ke, mogoane ciprese. ni veseli in mu želijo, da bi mu sto sam pospravil vse, kar je čez dan razvlekel. Za kaj takega najbrž še nima dovolj razvitega čuta za red, predvsem pa nima dovolj vztrajnosti. Fant desetih, dvanajstih let bi lahko sam kako uro s strojem kosil travo, grabil listje ali kidal sneg. Bilo bi pa še zmerom preveč optimistično pričakovati, da bo opravil to delo redno vsak teden, ne da bi ga bilo treba nanj obzirno spomniti. Ali bi moral biti otrok za vsako delo p ačan — bodisi neposredno bodisi v obliki žepnine? Nobenega dvoma ni, da je zavest, da ne boš dobi! denarja, če svoje naloge ne boš opravil, zelo dober regulator prizadevnosti tako pri odraslih kot tudi pri o.rocih in je treba zato veliko mailj priganjanja in prerekanja. Mislim pa, da se skoraj vsi strinjate z menoj v tem, da otroku vendarle ne bi smeli dovolita, da bi zahteval plačilo prav za vse, kar naredi. Bistveno vprašanje tegale našega razpravljanja je: kje so vzroki za to, da o roča doma včasih neradi pomigajo? Gavni nagib za upiranje je otrokov občutek, da je njegova naloga v bi stoti neprijetna in težka. Tega obcuika pa po navadi ne vzbudi delo samo, zakaj v drugačnih okoliščinah (na pr. pri sosedovih) se lahko otrok istega dela loti z navdušen jem! Povečini se otroku delo upre, ker ga odbija ton, v katerem mu mati ali oče kaj naroča oziroma ga na kaj spominja. Nešteto je lahko vzrokov za sitnobo v glasu, najpogosteje pa je materin glas odbijajoč zato, ker starši tako radi uporabimo ukazovalni ton, kadar otrokom kaj naročamo. Če se ne motim, se na-vzaimemo takega odnosa že ' v mladosti. Ena najbolj pogostih m najbolj neprivlačnih lastnosti človeške narave je, da skoraj vsaj čovek vnaša (tudi če tega ne odobrava!) v svoje občevanje z obroki natančno tiste odbijajoče poteze, ki jih je svojim staršem sam tako zelo zamerjal. Če ga je v mladosti odbijal ton, v kaitorom so mu starši nalagali dolžnosti, tedaj se mu v glas kaj rada prikrade sitnoba vsakokrat, ko obrokom kaj naroča. Ampak vse spet ni tako črno. Prvič je dejstvo (ki ga vse pre-radi pozabljamo), da obroči najbolj hrepenijo ravno po teni, da bi bili že veliki in da bi delali vse tisto, kar delajo odrasli, zlasti pa starši. Ne želijo si le imenitnih stvari — na primer da bi lahko vozili avto in imeli otroke — ampak želijo budi pomagati pri gospodinjstvu m raznih popravilih v hiši. Še več, otroci prav z veseljem pomagajo, če . dob jo za svoj trud tudi primerno priznanje. Posebno ponosni so takrat, kadar naredijo kako stvar na lastno pobudo. Nazadnje pa je ugodno tudi to, da prinaša otrokom (ravno tako kot odrrslim) zavest, da so neko delo dokončali, neizmerno zadovoljstvo — veselje nad svojo veščino. Nečesa pri vsem tem re smemo pozabljati: da imajo nam- reč domača opravila za starše drugačen pomen kot za otroke. Skrb za to, da je trava pred hišo lepo negovrna, da je stanovanje vedno pospravljeno, da je posoda sproti pomita in zložena na police — skrb za vse to je lastnost, ki je značilna za odrasle, zakaj odrasli ljubijo red, se trudijo, da bd naredili dober vtis na sosede in znance, in so ponosni na svoj dom. Otrokom pa take stvori nič ne pomenijo. Otroci radi pogrinjajo mizo, brišejo posodo in perejo avtomobile preprosto zato, ker želijo biti taki kot starši in ker želijo staršem pomagati. Če torej starši hočejo, da bodo otroci vztrajni pri naloženem jim delu, tedaj po eni strani ne smejo biti prezahtevni, po drugi morajo pa čimveč delati skupaj z obroki, če so otroci že veliki in imajo že bolj razvit čua odgovornosti, jim starši lahko prepustijo del svojih dolžnosti, če pa jim skušajo naložiti dolžnosti takrat, ko za to še niso zreli, hitro izgubijo veselje za delo. Si cer pa tudi odraslim čas pri delu hitreje mineva, če imajo družbo. Če torej strnem vse, kar sem tu povedal, lahko rečem, da je v slehernem otroku seme vseh tistih nagibov, zaredi katerih je človek pripravljen pomagati. Ko je otrok star dve. tri leta, to seme v njem že lepo klije. Za starše se začenja naloga — mlade bilke potrpežljivo negovati naslednjih petnajst let. To dosežejo starši predvisem s tem, da dajejo otroku dober zgled, da mu nalagajo take dolžnosti, ki jih zmore, in da mu dajo za opravljeno delo prav tako priznanje, kot bi ga dali odraslemu človeku. Ampak tudi v najzglednej-ših družinah včasih malo zaškriplje. Dr. BENJAMIN SPOCK Plodna dejavnost bachovskega glasbenega združenja Konec 1966. leta je med, te* škimi ljubitelji glasbe nastalo chovsko glasbeno združenje ^ sociazione musicale bachiana>, je bilo zakonsko ustanovljen začetku letošnjega leta. L>eze , komisija za kulturo in umetzL je uradno priznala njegovo V gramsko veljavnost in deže m bor mu je dodelil svoj Od svoje ustanovitve si 3?...^. ienje zadalo nalogo, goPt < ročno komorno glasbo. združenja pa se ne vrši le področju dežele Furlanije-Jm" krajine, pač pa tudi v in mednarodnem okviru * ~~ da se organizirajo koncerti in lične prireditve, na katerih * lujejo ansambli, ki jih Z^1U1,.„. vabi k sodelovanju in člani z ženja. Sicer pa se ljubitelji Je. tedensko zbirajo na večerih, ? poslušajo baročno in moderno g" bo s plošč ali magnetofons trakov. Gre za plošče magnetofonske posnetke, ^ last posameznih članov ali ? u skoteke združenja. Združenje nabavilo tudi nekaj inštrut no katerih se člani združenje dijo. ali z njimi nastopajo v P nosti. Pred dnevi je eden mlajših c nov združenja, prof. GtfberfoG si, zmagal na natečaju j. Verdi. Plasiral se je kot naP. ši fagotist v Italiji z 9,25 tocW■ ’ To predstavlja prav gotovo nanje našemu mestu, pa tudi tržaškemu konservt :jcrot> iflirHi11 i nf- in Grassijevemu učitelju Pr0V?,leju Berniniju. Drugi član u nja. ki prav tako veliko oboist Luciano Glavina, ki F * čal šolanje pri prof. Ber®\nf,. schiju in je že sodeloval na certu ansambla Solisti Vrt#”-V letošnjem letu je ^sSOf^ j ne Musicale Bachiana vsemi sredstvi valorizirati >n r magati tržaškemu ansamblu. 10 tako v Trstu kot v Italiji ,n . , v tujini doživel navdušeno Pru nje občinstva in kritike, Gr« ‘ znani Jazzovski orkester Sebe- -g, Bach, ki ga vodi Giorgio b' ^ Precejšen del sredstev, ki J1" ^ imelo združenje na razpolago^ šlo prav za to, da bi se ta ansambel, ki omogoča mladim, da se približa ®a.s w glasbi, in ta ansambel bo S . mesec priredil koncert v 9 ,. lišču Rossetti. Ansambel ^r, Jazz Sebastian Bach bo V0" stvom Giorgia Grave izvajal Pf * vsem za mlado občinstvo m razredov srednjih šol ter za košolce obnovljen del svojega » grama. Toda želje Perojcev se niso uresničile. Rekli smo že, da se je MiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiniiiiiiiimiiuiiiiimiKiiajiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslih bo prišlo do nekaterih nevšečnosti. Bodite do ljudi bolj obzirni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pri delu vam manjka potrpežljivosti. Živčni odnosi v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zelo primeren dan za izvedbo vaših načrtov. Pobudo prevzemite vi, ne draga oseba. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ugodna ponudba za sodelovanje. Velikodušnost še ni šibkost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bodite malodušni in skušajte uperiti svoj pogled v bodočnost. V ljubezenskih odnosih je treba čakati. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neki vaš predlog bo sprejet z razumevanjem. Skušajte se zbližati z mladimi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pridobite si znova potrebni pogum. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v ljubezen. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne obračajte se za nasvete na ljudi, ki vam jih ne morejo dati. Ne pretrgajte vezi s starim prijateljem. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Neke fcežkoče raje obidite, ne da bi se z njimi spoprijeli. Ne dovolite, da bi vas popolnoma- obvladala domišljija. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Rešujte svoje naloge z optimizmom. Izpolnite čimprej svojo čustveno praznino. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ogibajte se obveznostim, ki ste jih sprejeli. Udeležili se boste izredno uspelega izleta. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Varčujte s svojimi energijami. Zelo veseli boste v družbi prijateljev. v življenju šlo dobro, obenem se pa zavedajo, da v življenju ne bo srečen, če se ne bo naučil sluziti drugim, čutijo, da bi grešili prod pjdm in pred skupnostjo, če mu ne bi privzgojili čuta dolžnosti Ni enotnega mnen ja o tem, katera opravila so primerna za o-troke, zakaj v vsaki družini vladajo drugačne razmere in drugačni običaji. V nekaterih družinah se zdi ljudem čisto normalno, da si sinovi sami postiljajo postelje in da pomagajo pomivali posodo. Drugod oblije vse družinske člane, moške in ženske kurja polt že ob sami misli na to, da bi moški opravljaj »ženska dela*. Ampak saj je pri vsaki hiši vedno dovolj »moških del*. Ce boste otroka dobro opazovali, boste vselej vedeli, kakšna opravila so zanj primerna. Pri treh letih otrok že lahko prinese na mizo prtičke. Prav tako gre lahko po svežo plenico, kadar mati previja mlajšega bratca ali sestrico. Za majhnega otroka je tudi dobro, da zvečer poma -ga materi pospraviti igrače. Nespametno pa bi bilo pričakovati, da bo otrok treh, štirih let 6i- S pevcema Ninom Robičem in Marijano Deržaj; 10.15 Pri vas do- ba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Igramo za razvedrilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: SREDA, 9. DECEMBRA 1970 TRST A otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 17.15, 20.15 1830 Uspeli motivi; 19.30 Luna . _____ __________________ Poročila, 7.30 Jutranja glasba; park; 20.20 Radijska igra; 21.50 ma; 12.10 Lahka koncertna glas- 11.40 Radio za šole; 12 00 Sakso- Klavirske skladbe; 23.00 Danes v ---------------“ fooist Coleman; 12.10 Liki iz naše parlamentu, preteklosti; 12.20 Za vsakogar ne- II. PROGRAM kaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 19.30 Po- Orzester Bevilacquaj 17.20 Za mla- ročila; 8.40 Protagonisti: pianist ----,_____________ de poslušalce; 18.15 Umetnost in R. Casadeus; 9.45 Radijska prired- 15-30 Glasbeni intertnezzo; 15.40 T^ve; ,v ILadio z<* šole; ba; 10.35 Telefonski pogovori; Richard Wagner: Siegfriedova idi-18.50 Koncertisti naše dežele; 19.10 12.35 Spored s Paolom ViUaggiom; l®> 16-10 Na obisku v studiu 14; Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Na- 19.40 Iz potne torbe Milka Matiče- box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; ša glasbena galerija; 18.15 Odlo- tovega; 20.00 Šport; 20.35 Simf. 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 ** 4. dej. Smetanove opere koncert; 21.40 Melodije v polmra Enotni razred; 18.00 Glasbeni aps- »Dalibor*: 18.40 Naš pogovor; 19.00 ku; 22.05 Zabavna glasba. ritiv; 19.00 Glasbena oddaja; 21.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbe- TRST Večerno vabilo; 22.40 Radijska 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; ’8ra; 23.05 Nove ital. pesmi. 15.00 Solisti lahke glasbe; 15.25 III. PROGRAM RiiTMki in krščanski Oglej; 15.40 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Simf. koncert. Albinonijevi koncerti; 11.15 Poli- fcoične skladbe; 11.30 Sobotna ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Glasbeni svet; 14.30 Strnjena me- prto morje; 13.30 Dnevnik; 17.00 lodrama; 16.05 Chopin; 16.15 Ra- Spored za najmlajše; 17.30 Dnev- _______ ___ dijska priredba; 17.25 Strani iz al- nik: 17;45 Oddaja za otroke; 18.45 Parada orkestrov; 9.00 Otroški ko- burna; 17.40 Glasba izven spore- Televizijska razprava, 19.15 Kul- tiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spo- da; 18.45 Kulturne aktualnosti; ^.ma. °ddaja; 19.45 Športni dnev- red»; 10.05 Jukc box; 10.45 Para- Večerni koncert; 21.30 Res- da plošče; 11.00 Mali umotvori ve- na glasba. FIUODI FUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročne sonate; 10.20 Operna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba za pi- Approdo. J2-20 D“■ .rr • s* as« slSiH! Kratke vesti BITONTO, 8. - Med resta»JJ njem romanske katedrale » (j tu pri Bariju so odkrili % ploščo z zelo zanimivim rel’. tfi-ki izhaja iz dvanajstega * t.er najstega stoletja in ki je °'a,\eF jetno okras v kakem norm°n svetišču. u Plošča je dolga 135 cm. s’ uj 58 cm in debela 16 cm. ^anjglti je tudi napis, ki ga stroko' sečnika Sukama, bo v Bonu 0F gu snemala film z Yulom1 nerjem. O tem poroča ? časopis ršukan Yoseb, Ki mi'”1 da so film povzeli po slaMei kitajski legendi. Film bo slov €Dišava kraljične», J ::i ~MEVPilK ŠPORT ŠPORT ŠPORT V MEDNARODNEM SREČANJU V FIRENCAH rz> bo-!As-ki i » >W iosI jro-od- 5, PO PRECEJ NEZADOVOLJIVI IGRI ITALIJA PREMAGALA IRSKO S 3:0 Po tej zmagi je Italija na čelu lestvice v 6. kvalifikacijski skupini ■ |®ENCE, 8. - Pred 52.000 gle- l?, j® danes v 6. kvalifikacijski j™ tekmovanja za Evropski po-Italija premagala Irsko jkelci so bili: v p.p. De Sisti iz enajstmetrovke), Bo-(42. min.) v d.p. Prati 'Mn.). jj^vi obeh ekip: ALIJA: Albertosi, Burgnich, 5“®tti, Bertini, Rosato, Cera, C^Shini, Mazzola, Boninsegna, J***!. Prati. l^A: Kelly, Brennan, Dunning, Dempsey, Byme, Conroy, Givens, Rogers, Treacy. ffNK: Schaut (Belgija)( w?la je res v tem srečanju zmago, toda to je bilo verjetij®1 edino pozitivno dejstvo v tej Vedoč, da je nasprotnik šibek, so ljubitelji ita-?*®ga nogometa pričakovali j*0 Jmago in lepo ter učinkovito J? Toda vse to se ni zgodilo, tJLn® v taki meri, kot je bilo ^*?vati. Posebno v drugem polit )® italijanska enajsterica ra-Ko je Irska spoznala, 7°)ih nasprotnikov ne more več Se je pognala v napad in so pustili le dva igralca, ločini so morali krepko zmanjšati Pritisk na nasprotna vrata. V jjj® in Boninsegno. Pri tem pa pokazal preveč neodločno-P°sehno v bližini vrat. Bonin-i® tako ostal edini nevarnejši »daleč na nasprotni polovici ii^ in brez opore pri soigralec ni mogel dovolj izkoristi-sposobnosti. Tako je Ji? Prišlo do izraza dejstvo, da j. j^ka ekipa brez Rive v napalm? težko igra uspešno. , *®g slabe igre na sredini igrišča vrstah več obetajočih igralcev. Fantje že več časa skupaj nastopajo, letos pa igrajo v prvenstvu C lige. Ekipo Bor sestavljajo zelo mladi igralci, ki so se z odbojko začeli ukvarjati šele pred nekaj meseci. Edina izjema je kapetan Može, ki igra pri prvi Borovi ekipi. Neznani sta moštvi Gaje in Sokola, ker v tem prvenstvu še nista nastopali. Peta ekipa je CRDA, ki pa verjetno ne bo igrala vidnejše vloge. Umik prvega kola prvenstva je naslednji: Petek, 11. decembra 1970 ob 20.15 CRDA — Gaja (telovadnica Zandonai) ob 21.00 Sokol — Bor (telovadnica Zandonai) niča Zandonai) ob 12.00 Bor — Kras (stadion »L maj») Ponedeljek, 14. decembra 1970 ob 20.30 Gaja — Sokol (telovadnica De Tommasini) Petek, 18. decembra 1970 ob 20.30 Kras — Sokol (telovadnica De Tommasini) Nedelja, 20. decembra 1970 ob 08.15 CRDA — Bor (telovadnica Zandonai) ob 09.15 Gaja — Kras (telovadnica Zandonai) ob 10.15 CRDA — Kras (telovadnica Zandonai) Ponedeljek, 21. decembra 1970 ob 20.30 Gaja — Bor (telovadnica De Tommasini) Umika povratnega dela prvenstva pa federacija še ni objavila. INKA Cassius CIay premagal tudi Bonaveno NAMIZNI TENIS V NEDELJO V MILANU Nedelja, 13. decembra 1970 ob 08.30 CRDA — Sokol (telovad- ........................................................................... NA ŽENSKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU V POREČU Brežanke odpravile ekipi Poreča in Pule V šesterki Brega sta se izkazali zlasti Barutova in Forausova Dekleta odbojkarskega odseka 1 REZULTATI: Brega so v nedeljo odigrale dve Breg - Partizan Poreč 3 .2 tekmi na troboju v Poreču. V istr-, (15:10, 15:13, 9:15, 5.15, 16.14) skem mestu je bilo namreč pivo Partizan Poreč - Uljanik Pulj 3:0 kolo med ekipami domačega Par-j (15:4, 15:8, 15:1) NEW YORK, 8. — Cassius Clay ni izpolnil obljube: nd namreč zmagal v devetem krogu temveč komaj v 15. To je bil obenem prvi poraz Bonavene pred. koncem, nihče ga do sedaj namreč ni prema-gal s k.o., niti Frazi«-, s katerim se je do sedaj dvakrat srečal. Po matchu je Bonavena izjavil, da je Clay nedvomno najmočnejši boksar, ki ga je kadarkoli srečal: ,«Fra-zier nikakor ne bo zdržal' celih 15 krogov proti Muhamedu». V devetem krogu, ko bi Bonavena moral končati na tleh je prav Clay bil v precejšnji težavi. Kljub temu je Clay pred koncem kroga dvakrat zelo močno zadel Argentinca, ki je bil videti nekoliko šibak na nogah. Tudi Clay je ob koncu devetega kroga krvavel iz ust. Tako prideta boksarja do 15. kroga. Clay je imel vedno nekaj prednosti v točkah. V tem krogu pa Clay z dvema dobro odmerjenima udarcema spravi prvič Bonaveno na tla. Po osmih sekundah se Argentinec le nekako pobere, takoj nato pa zopet konča na tleh. Tokrat sodnik brez pomišljanja proglasi Claya za zmagovalca s tehničnim k.o. 57 sekund pred koncem srečanja. Clay je po matchu zelo pohvalil Bonaveno, ki da je najboljši nasprotnik, kd ga je do tedaj srečal. Današnji dvoboj si je ogledalo nekaj nad 19.000 gledalcev, ki so plačali skupno 615.401 dolar. To je bila Clayeva 31. zmaga in Bo-navemov 7. poraz. KOŠARKA MLAJŠI MLADINCI SONJA MILIČEVA Servolana v podaljška TRETJA V MILANU J/ napadu) tudi obramba ni po-■,l? zadovoljila, čeprav ni prejela gola. Nekoliko je med ijgrii izstopal le Cera. ijj1 s oopravili svojo dolžnost ko-fojSo jo pač mogli. Glede na jJ°“nosti tega moštva več pač toogli dati od sebe. Stanje v 6. kvalifikacijski lupini tekmovanja za Evrop-Irsi, p°ka' po Italija - „ LESTVICA 'talija 2 2 0 0 5 1 4 , ®dska 2110213 J*** 3 0 12 15 1 ®v*trija 10 0 112 0 ODIGRANE -TEKME Irska — Švedska 1:1 ^Vedska — Irska 1:0>' Avstrija — Italija 1:2 Italija — Irska 3:0 NEODIGRANE TEKME *• maja 1971 IRSKA — ITALIJA maja 1971 .Švedska — avstrija maja 1971 . IRSKA — AVSTRIJA *• junija 1971 ŠVEDSKA — ITALIJA '• septembra 1971 . AVSTRIJA — ŠVEDSKA *■ oktobra 1971 ITALIJA — ŠVEDSKA oktobra 1971 . AVSTRIJA — IRSKA , • novembra 1971 ITALIJA — AVSTRIJA ^nik odbojkarskega Prvenstva mladincev (pijanska federacija je v tel C objavila koledar moškega mla-tl odbojkarskega prvenstva, V! bo začelo 11. decembra. Na .m Je za to prvenstvo pri-ijjjriiih pet ekip. Od teh so kar K slovenske, kar dokazuje, da slovenska odbojka v tržaškem y u močan športni naraščaj. % /fhskem prvenstvu je prvo me-krojil Bor, ki je postal tudi de-’ *> meddei tizana, puljskega Uljanika in Brega. Povratno kolo bo v nedeljo, 20. t.m. na stadionu «1. maj*. Prva tekma na sporedu je bila najbolj zanimiva. Brežanke so se hotele na vsak način maščevati za poraz, ki so ga doživele na turnirju v Pulju. Že v prvem setu pa je kazalo, da bo tekma zelo izenačena. Bregu je po precej izenačeni in živahni igri pripadel prvi set. V drugem setu pa_ so Pore-čanke zaigrale zelo močno in takoj povedle s 6:1 in celo 13:4 V odbojki pa je vse možno. Dolinska dekleta so se zdramila in začela nizati točko za točko in presenetljivo a zasluženo prišle do pet-najstice. V tretjem setu pa se Partizan ni dal ukaniti1 in je po začetnem izenačenju osvojil set. Zopet Breg v vodstvu v četrtem setu s 5:0 in zopet presenetljiv preobrat. Poreč ie namreč po nekaj menjavah servisov zaključil ta set v svojo korist. Treba je bila odigrati še peti in odločilni set. Navdušene domačinke so ob hrupnem bodrenju svojih navijačev krepko povedle in pri menjavi igrišča vodile z 8:1. Kritični trenutek za Breg, ki je pri stanju 9:1 za domača dekleta začel smiselno gra diti in nadomeščati zamujeno. Zad-j: del tega seta je bil nadvse zanimiv in razburljiv. Porečanke so vodile že s 14:9 in so imele trikrat odločilno žogo. Brežanke pa so dale vse od sebe in so z odlično obrambo ter učinkovito tolče nimi žogami dohitele Porečanke. Osvojile so odločilni set po dve-umem in napetem srečanju. Na igrišče je stopila puljska ekipa Uljanika in gladko izgubila proti Poreču v treh nizih. Tudi zadnje srečanje med Uljanikom in Bregom je bilo podoba prejšnjega. Breg je prepričljivo zmagal. Pulj čankam ni šlo. Vtis ki so ga zapustile na domačem igrišču ob pri liki turnirja ob dnevu Republike, tokrat niso ponovile. Brežanke so zapustile nedvomno vtis solidne še-sterke, kar so dokazale v kritičnih trenutkih, ko so nadoknadile za mujene priložnosti. Se enkrat se je v napadu izkazala Vilma Ba-rut, ki jo ob mreži od tekme do tekme zanesljivejša, v obrambi pa gibčna Tamara Foraus. Po prvem kolu tako vodi Breg. 20. t.m. pa bo skušal to vodstvo tudi obdržati, ko bosta istrski šesterki prišli na gostovanje v Trst. Breg - Uljani Puli (15:5, 15:6, 15:13) POSTAVE: Partizan Poreč: Margraiter, Pri-betič, čekuč, Pakasin, Krepčič, Gla-vina, Zovic, Bratulič, Jugoyac. Uljanik - Pulj: Sverko, Bujič, Je omela, Bizjak, Horvat, Suton, Mar-linovič, Mikač. Sodnii: Dekovič - Kolic (Oba Poreč). S. K. ODBOJKA Smola krasovca Igorja Guština Italijanska odbojkarska federacija je v teh dneh povabila Krasove-ga tolkača Igorja Guština na skupne priprave mladinske reprezentance, ki se bodo pričela 26. t.m. Guštin pa ima res veliko smolo, saj si je pred dvema tednoma zlomil mezinec desne roke, tako da se ne do mogel odzvati vabilu. V Krasovetn taboru upajo, da ne bo ta odpoved vplivala na Guštinove možnosti, in ga bodo tudi v bodoče šteli med kandidate mladinske reprezentance. - bs - n# j i/j uit STOCKHOLM, 8. — Na Švedskem so proglasili plavalca Gunnarja Lar-ssona, ki je svetovni rekorder na progah 400 in 200 m prosto za športnika leta. Na drugo mesto na tej posebni lestvici se je uvrstil kolesar Goesta Pettersson. V soboto in nedeljo se je Kraso-va namiznoteniška igralka Sonja Milič udeležila državnega turnirja v Milanu. Nastopila je v štirih različnih kategorijah in dosegla dober uspeh. Najbolj se je izkazala med mladinkami, saj je med 40 sodelujočimi igralkami zasedla odlično tretje mesto, kar predstavlja že samo na sebi jamstvo, da pride še v poštev za državno mladinsko reprezentanco. V prvi ženski kategoriji je Sonja odpravila svojo prvo nasprotnico, v drugem kolu pa je morala zgolj zaradi neizkušenosti za las položiti orožje. V mešanih dvojicah je Krasova zastopnica igrala skupaj z Borisom Košuto in se uvrstila med prvih osem. V ženskih dvojicah pa je v paru z Milančan-ko Costantino po zelo napeti in enakovredni igri zgubila že v prvem kolu. Glede na dejstvo, da se je Miličeva tokrat prvič predstavila na pomembnejšem državnem turnirju, smo lahko zadovoljni z njenimi dosežki. Tudi trener Edi Bole je izjavil, da je Sonja s svojo duhovito igro izpolnila pričakovanja in prihaja vedno bolj do izraza njen talent. Izidi: 1. ženska kategorija Milič - Frigerio 3:1 Milič - Sanco 2:3 Mladinke Milič - Lozzini 2:0 (7, 4) Milič - Giuffreda 2:0 (17, 21) Milič - Marcone 0:2 (-7, -15) Ženske dvojice Milič - Costantino — Quercia - Fato 1:2 (-17, 20, -19) Mešane dvojice Milič - Košuta — Costantino - San-vito 2:0 Milič - Košuta — Marcone - Geroni 2:1 Milič - Košuta — Sanco - Malesci 0:2 • b. s. - NOGOMET Vesna ni igrala proti Triestini Kriška Vesna, ki nastopa v prvi kategoriji, ni včeraj odigrala predvidene tekme proti tržaškemu tret-jellgašu Triestini. V vaša in okolici je za to tekmo vladalo mrzlično zanimanje, kajti Triestina je trenutno v dobri formi, Vesna pa je z novim trenerjem Colaussljem dosegla v nedeljo dragoceno točko v Ogleju. Deževno vreme pa Je skvarilo vse. Tekme zato niso odigrali. b. L BOKS POINTE A PITRE (Gvadalupa), 8. — Claude Thomias je osvojil naslove francoskega prvaka lahke boksarske kategorije z zmago nad Hen rijem Nesijem. klonila pred borovci Med naraščajniki Polet boljši od Bora - Visok poraz poletovk MLAJŠI MLADINCI BOR - SERVOLANA 46:43 (16:18, 36:36) Postava Bora: Zavadlal 6, Šare 8, štokelj 2, Kapič, Stojan Hrvatič 4, Kralj 16, Valter Hrvatič 10. Borovi mlajši mladinci so po dramatični tekmi in po podaljšku osvojili dve pomembni točki na račun Servolane, ki je bila skozi vso tekmo Borovim košarkarjem enakovreden nasprotnik. Škedenjcd so namreč nekaj minut pred koncem srečanja celo vodili z osmimi točkami prednosti, tedaj p« so «plavii» odgovorili, najprej dohiteli nasprotnike in so po podaljšku tudi zasluženo zmagali. Upravičeno je bilo torej po končani tekmi veselje v Borovem taboru. S to zmago so namreč naši fantje napravili odločen korak za osvojitev končnega drugega me- iiiiimiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiintiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiitiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii V TRETJi AMATERSKI NOGOMETNI UGI Za Trebence niti točke Primorje B izenačilo iiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiTtimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiun V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Gaja zadala Unionu pol ducata zadetkov GAJA — UNION 6:2 (4:1) (spesni Iztok Grgič, Janko Grgič, Ra- dešič, Sosič (ll-metrovkaj,-Marc Mladinska enajsterica Gaje je v (enajstmetrovka) in ponovno Janko nedeljo dosegla obilno zmago proti Grgič, Unionu. Gajevci so namreč nasuli v nasprotnikova vrata kar 6 golov in so poleg tega zamudili vrsto u-godnih priložnosti, ki so se le za las izjalovile. Res je, da so bili 1-gralci Uniona tehnično in telesno poprečno pripravljeni, vseeno pa moramo omeniti, da so gajevci prikazali nekaj lepih akcij in so tudi s skupno igro zadovoljili. Goli so seveda padali kot na tekočem traku. Za gajevce so bili u- niiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiimtiiiiHiiiiiiiit VČERAJ NA DRUŽABNEM VEČERU NA OPČINAH Nastop pevskega V' zbora SD Polet Zbrali so prispevek za dijake zasedenih slovenskih šol Včeraj popoldne je opensko športi no društvo Polet priredilo svoj prvi družabni večer v letošnji sezoni, ki Je potekal v žeto prijetnem vzdušju. V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah se je zbralo predvsem veliko število mladine, manjkali pa niso miti starejši. Vsi skupaj so preživeli nekaj uric v izredno prijetnem razpoloženju. Za posebno presenečenje pa so poskrbeli najmJajši člani športnega j šoli. društva Polet, ki so se predstavili z lastnim pevskim zborom in pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca zapeli nekaj pesmi. Kasneje so podali tudi več recitacij. Med prireditvijo so člani Poleta zbrali 12.000 lir za dijake obeh zasedenih slovenskih višjih srednjih šol in po zaključku družabnega večera je delegacija druživa nesla zbrano vsoto im jedačo v obe Doseči šest golov res ni lahek posel, torej lahko že zaradi tega upravičeno menimo, da je trenutno Gaja v res dobri- formi in bo tudi za ka kovostnejše ekipe trd oreh. Gaja je nastopila z naslednjo postavo: Kante; Marc, Metlika; Sosič, Vrše, Stranščak; Čuk, Rade-šič, I. Grgič, J. Grgič, Gojča. 12 S. Grgič, 13 Di Leonardo. Danes bodo gajevci zopet zaposleni. Na igrišču stadiona «1. maj* se bodo namreč pomerili- proti močnemu moštvu San Giovanni. Začetek tekme bo ob 14.30. Današnje kolo Triestina - Aurisina, San Giovanni - Gaja, Audax - Edera, Rosan-dra - Union. ESPERIA PIO XII — PRIMORJE 2:2 (1:0) V okviru tekmovanja za ''pokal Pacco je naraščajniška ekipa Primorja v tekmi z Esperio Pio XII. izsilila neodločen izid 2:2. Po prvem polčasu so Prosečani zgubljali z 1:0, nato so Tržačani povišali na 2:0, končno pa sta Verginella in Gabrijel Husu izenačila ter sta tako priborila svoji ekipi dragoceno točko. b. r. PRIMORJE — S. SERGIO 0:1 V tekmovanju za pokal Pacco je včeraj na Proseku Primorje zgubilo piroti Sam Sergiu s tesnim izidom 1:0. meddeželni prvak. Letos bi tovsr tnorala za Prv0 mesto pote-®kipa Kras, ki je od vseh homogena in ima v svojih AUDAX — PRIMOREC 3:1 (0:0) Primorec: Vladimir Kralj, Sluga, Sosič, Mau-ro Kralj, Renato Kralj, Edi Kralj, Vladi Možina, Teodor Možina, Paolo Kralj, Bogdan Čuk, Šajna Bajc, Leo-nard Kralj. Koti: 4:1 za ekipo Primorec. Prešibka volja igralcev, slaba kondicija in utrujenost so vzroki nedeljskega poraza, ki ga je Primorec utrpel v tekmi proti enajsterici Audaxa. Glavni vzrok poraza je bila vsekakor slaga igra v sredini igrišča. Napadalci niso imeli dobrih žog, ki bi jih lahko realizirali. Renato Kralj se je sicer trudil, a sam ni mogel kriti celotne sredine igrišča. V drugem polčasu so Trebenci izboljšali svojo igro šele, ko je stopil na igrišče 50-letni Leo-nard Kralj, ki je zamenjal mladega Paola Kralja. Igra se je torej izboljšala, ker so se odpravila preigravanja posameznih igralcev, čeprav ti niso dosegli drugega, kot da so' žogcrizgubili.* Prav Leobard"Kralj je podal žogo prostemu Mauru Kra lju, ki je dosegel edini gol za Primorca. Kronika: Že v 7. min. Bogdan Čuk strelja mimo vrat. V 16. min. zopet zapravi odlično priložnost, ki se mu je nudila tik ob vratih. V 22. min. strelja igralec Audaxa, žogo pa ustavi Vladimir Kralj. V drugem polčasu se Primorec požene v napad, čeprav z nekoliko medlo igro. V 14. min. pošlje Bogdan Čuk na podajo Paola Kralja z glavo žogo malo nad prečko. Na napad Trebencev reagira v 20. min. Audax, ki se požene v protinapad podajo v sredino, kjer nezavarovani napadalec lahko realizira. Primorec skuša spet izenačiti i-n se ponovno požene v napad. Samo Ediju Kralju uspe v 33. min. poslati nevarno žogo, ki jo vratar ustavi. V 39. min. je Audax spet v vodstvu Tržaški napadalec izkoristi nespo razum med vratarjem in igralci ter tako povede na 2:0. Primorec na stopi ostreje in dve minuti kasneje doseže svoj častni gol. Leonard Kralj poda lepo žogo Mauru Kra lju, ki- z močnim strelom zniža rezultat na 2:1. V 43. min. sodnik o-pravi svoje »delce*, ko »zagleda* izmišljeni prekršek Sosiča in dodeli Audaxu enajstmetrovko. To je zadnji gol. V vrstah Primorca sta najbolje zaigrala Renato in Leonard Kral, BRK VIANI — PRIMORJE B 1:1 (0:0) G. VIANI: Ghersd-nlc, Mulesan, PistiiUd, Sartart, Vida!, Vlclnl, Man, freda, Bottim, Pemtassuglla, Buz-ztn, D’Angolo. PRIMORJE B: Furlan, Soave, Or-dinanovlč, Stoka, Beztn, Živec, Ukmar, Trampuš, Rustja, Sardoč (FrassdneUii), Pertot, 12 španger. KOTI: 10:5 za Primorje. Moštvo Primorja B je v nedeljo komaj tri minute pred koncem tekme doseglo izenačenje in s tem delitev točk v dvoboju z enajsterico Vianija. Naj povemo, da so Prosečani bili vedno v rahli premoči. Izid je zato zadovoljil obe moštvi, ki sta občasno na kriškem pravokotniku pokazali lepo Igro. Glavno orožje Vianija, ekipe, ki je sestavljena pretežno iz mladih nogometašev, so bili hitri protinapadi. Enajsterica Primorja pa je zaigrala solidno v obrambi in prepričljivo v sredini igrišča; nekoliko bolj pomanjkljivi pa so bi-Prosečand v zaključevanju. V vrstah Primorja se je še enkrat izkazal mladi Benin v vlogi prostega branilca; v stoperju Stoki je, imel' solidno pomoč. Dobro se je' izkazala tudi trojica na sredini 1-grišča: Trampuš - Živec • Ukmar. Posebno Trampuš nam Je bil všeč zanj nenavadni vlogi zveznega igralca. Tudi veteran Sardoč, ki opravlja dolžnost trenerja in Je o-benem Igralec, v nedeljo sicer le v prvem polčasu, je lepo urejeval Igro. V drugem delu je Sardoč prepusti! svoje mesto napadalcu Frassinelllju, ker je bilo očitno, da ne bo mogel osamljeni Rustja prodreti obrambe domačinov. Na splošno lahko rečemo, da Je Primorje zadovoljilo In da se je dobro izkazalo; imelo je vrsto ugodnih piriložnosti, a Jih na žalost ni znalo izkoristiti. Tudi enajsterica Vianija je zaigrala solidno in borbeno Kronika: V 10. min. lep predložek od Pertota do Trampuša, ki pa Je za las prekratek. V 35. min. lep poseg Furlana, ki reži svojo mrežo pred nevarnim strelom Vianijeve-ga napadalca. V drugem polčasu zapravi Rustja izredno priliko ob popolnoma praznih vratih. V 10. min. pa zapravijo stoodstotno priliko tudi Tržačani. Viani preide v vodstvo v 38. min. drugega polčasa. Komaj štiri minute pozneje in sicer tri minute pred koncern tekme, doseže Primorje Izenačenje. Ukmar izvede strel iz ko-glavo preusmeri žogo v mrežo: 1:1. Pred koncem tekme Je imel Fras-sineili na nogi žogo, ki bi pomenila zmago za Prosečane, vratar Vianija pa je rešii z nogo. B. R. sta, kar pomeni vstop v finalni deželni del tekmovanj tega prvenstva. Servolana je namreč Borov neposredni tekmec za osvojitev drugega mesta, medtem ko kaže, da je POM nedosegljiv na vrhu lestvice. V nedeljskem srečanju borovci v odločilnih minutah niso popustili, nasprotno, zbrali so se, uredili svoje vrste in so tako zasluženo zmagali. Tudi v nedeljo je bil najboljši strelec ekipe Martin Kralj, sicer pa je celotno moštvo na splošno zadovoljilo. * * * PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV POLET - BOR 27:22 (12:14) Postavi: POLET: Sosič (k) 13, Daneu 2, Jugovič 4, Guštin, Dolenc, Gantar 4, Kraus 4, Starc. BOR: Barazzutti (k) 6, Francia 5, Koren 6, Klobas, Kalc, Deško 5, Žetko, Nadlišek, Vukotič. SODNIK: Cozzolino iz Trsta. PROSTI METI: Polet 1:4, Bor 2:6. Polet je na domačem, spolzkem igrišču po tehnično slabem srečanju osvojil slovenski derbi proti Boru. Kot sam izid kaže, sta bili ekipi boljši v obrambi kot v napadu, kajti tako pri Poletu kot pri Boru so skoraj docela odpovedali zunanji igralci. Tekma je bdla že od začetka dokaj izenačena in proti vsakemu pričakovanju so večkrat celo borovci prevzeli pobudo v svoje roke, tako da so se marali domačini močno potruditi, da so nadoknadili zamujeno in nato zmagali. Zaključil se je tako ta prvi letošnji derbi, ki je pokazal, da ta prvi del prvenstva ni ugoden za »oranžne*, ki so si gotovo več obetali. Obenem pa potrjuje o velikem napredku, ki so ga napravili borovci. Najboljši posamezniki-: pri Poletu kapetan Adrijan Sosič, pri Boru Barazzutti in Koren. Sodnik je bil zelo slab. PRVENSTVO NARAŠČAJNIC (30:6) ITALCANTIER1 - POLET 64:16 Postava Poleta: C. Baldassi, M. Taučer 4, I. Sosič, V. Taučer, R. Sosič 6, Malalan 4, Fučka, Knez, Kraus. V včerajšnjem drugem kolu na-raščajniškega prvenstva so poletov-ke z veliko razliko klonile na domačih-tl eh proti, močni ekipi Italcan-tieri iz Tržiča. Domačinke so se le težavo upirale tehnično boljšim nasprotnicam, ki so pokazale dozorelo in racionalno igro. Kljub temu pa naše predstavnice niso nikdar popustile in so se požrtvovalno vrgle v borbo, in pri tem se je zlasti izkazala Rosana Sosič, ki pa je imela precej smole pri metu na koš. b. L HOKEJ NA LEDU MOSKVA, 8. — Na mednarodnem turnirju v hokeju na ledu Je Poljska premagala Švedsko 5:3. Na začasni lestvici vodi Češka pred Sovjetsko zvezo, Poljsko, Švedsko In Finsko. • • * ZAGREB, 8. — V nedeljskem kolu Jugoslovanske hokejske lige so Jesenice v Zagrebu premagale ekipo Medveščaka 5:2. Ljubljanska Olimpija je v Beogradu odpravila tamkajšnje moštvo Beograd z visokim Izidom 11:0. V tretji tekmi A skupine prve zvezne lige Je tudi Kranjska gora slavila zmago nad Slavijo 6:4. Na lestvici zanesljivo vodijo Jesenice s 14 točkami v sedmih tekmah, sledi jim Olimpija z 12 točkami, tretji pa Je Med-ve-ščak s 6 točkami. NAMIZNI TENIS POZNANJ, 8. — Jugoslovanska i-gralka Mirjana Resler Je osvojila prvo mesto na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Poljske. V finalu je premagala močno Oa-linsko z visokim izidom 3:0. jfill Prvi bataljon Istrskega odreda k Navzlic nezadostnim Izkušnjam, pomanjkanju razstreliva tu.trezne opreme smo po skrbno zbranih obveščevalnih ptičih ki so Jih dnevno pošiljali železničarji z divaške Izteke postaje, napravili načrt, da napademo 16. januarja tovorni transportni vlak pri Rodiku. Isti dan pa je šla jTf^ha borcev v zasedo k cesti Divača — Ilirska Bistrica ikf vas Buje. Medtem ko je napad na vlak zaradi naše iJjJ^thšenosti, pomanjkanja razstreliva In precejšnje naivnosti Cvetel, je zaseda na cesti Divača — Ilirska Bistrica uni-tj? vojaška kamion, pobila dva sovražna vojaka in zaple-italijansko brzostrelko. Morda bi se kdo po 26 letih sramoval priznati, da nismo uničiti vlaka predvsem zaradi svoje otroške naivnosti. I, Mamo imeli ne razstreliva ne težkega orožja in ne orodja, Jerini bi odvili tračnice, smo se člani bataljonskega štaba da vlak ustavimo in ga potem uničimo. Pri tem V računali tudi na naklonjenost Italijanskih železničarjev. C stho se v tem zmotili. Ko Je vlak peljal mimo zasede, (u^ham je znano, da v njem ni nemških vojakov, so stopili ijL^stndk komisarja Slave in nekateri drugi na koncu za-«£? k progi in z dvignjenimi brzostrelkami mahali i talij an-)vjnb strojevodnji naj ustavi. Ta pa Je stroj še bolj pognal. ^1 smo sicer zadeli vlak obstreljevati z vsem orožjem. žal pa je bilo prepozno. Dosegli smo le to, da se je na nekem vagonu vžgala slama in je pripeljal na Kozino goreči vlak. Izkušnje iz prvega neuspelega napada so nas hitro poučile, da si s takimi napadi ne bomo priborili vojaških lovorik. Partizani pa smo se hitro učili, že naslednji dan smo izdelali nov podroben načrt, da čez nekaj dni spet napademo na istem mestu sovražni vojaški transport. In ker razstreliva še nismo imeli, smo se odločili, da bodo borci, ki so bili prej železničarji, odvili tračnice in iztirili vlak, hkrati pa ga bo bataljon z vsem orožjem napadel. 20. januarja 1944 sem vodil bataljon v napad. Po več kot dvournem čakanju v zasedi je pripeljal precej dolg transportni vlak s približno tridesetimi vagoni od Divače proti Pulju. Takrat smo napadli, lokomotiva je na odvitih tračnicah iztirila, «zahropla» in se prevrnila po nasipu. Po vagonih pa se je usula toča svinčenk iz vsega našega orožja. Edini nemški vojak, ki je spremljal vlak, se je ves prestrašen takoj vdal, potem pa smo Izbezali iz prevrnjene lokomotive še šest nemških in italijanskih železničarjev, medtem ko so tuje na begu padli, strojevodja pa je bil v lokomotivi ubit. Ker je napad podrobno opisal Maks Zadnik v svojih spominih v Primorskem dnevniku od aprila do junija 1969, ne bom ponavljal že povedanega. Dodal bi le, da je šlo v tem primeru za enega najuspešnejših partizanskih prehranjevalnih podvigov na Primorskem, saj smo sovražniku zaplenili ogromne količine hrane. Izpraznili smo najmanj deset vagonov moke, salame, klobas, cigaret, masla in medu, česar pa nismo mogli odpeljati (olje, seno idr.) smo uničili in s tem povzročili sovražniku velike materialne izgube. Akcija je imela izreden odjek v tem delu Primorske. Plamen In dim sta se dvigala visoko v oblake, da so ju videli daleč po Krasu. Ljudje so veliko govorili o uspelem napadu. Zanimivo je še to, da smo odbili nemško intervencijo, ki je hkrati prihajala iz Divače In s Kozine z vlaki in tako omogočili prebivalstvu in borcem, da so zaplenjeno blago odpeljali v skrivališča v Brkine. Doseženi uspeh je zelo opogumil borce in prebivalce. štab IO z obveščevalci in borci ter domačini poleti 1944 na Preložah NAPAD NA FINANČNO STRAŽO V MATERIJI Nemci so si prizadevali, da si zagotovijo vama in nemotena potovanja svojih vojaških transportov tudi po cestah, zato so začeli ustanavljati vojaške postojanke tudi ob cesti Reka — Trst. Med prvimi je bila decembra 1943 ustanovljena italijanska financarska postojanka v cestarski hiši na Gaberku pri Materiji. Toda že 10. januarja 1944 jo Je uničil 2. bataljon IO in ujel 34 finančnih stražnikov, ki so opravljali v nemški službi vlogo izdajalskih čuvajev in se pozneje vedli do prebivalcev Izredno kruto. Približno deset dni pozneje so Nemci postojanko obnovili v isti zgradbi, toda takrat so je številčno povečali na šestdeset financarjev in jih bolje oborožili. Naš bataljon je sicer napadal In uničeval nemške patrole in transportna sredstva v okolici Divače in v Vremski dolini. Tako je na primer naša patrola 18. januarja napadla v vasi Famlje v Vremski dolini nemško patrolo, dva Nemca pobila, enega pa ujela in zaplenila dve brzostrelki. Zaradi zaposlenosti 2. bataljona v Istri In v okoilci Trsta pa je štab odreda odločil, naj 1. bataljon napade in uniči postojanko finančne straže v MaterijL Napad smo organizirali v noči na 28. januar 1944, vendar nd uspel tako, kot je bil zamišljen, ker postojanke nismo mogli likvidirati brez težkega orožja. Vzrokov za nepopoln uspeh Je bilo več: — računali smo, da je le trideset do petintrideset stražnikov, bilo pa jih Je šestdeset, — pričakovali smo, da se bodo vdali brez boja. Ker pa so bili med njuni tudi zagrizeni fašisti, so se sklenili upreti z vsemi silami, — nismo vedeli, da so razporejeni v dveh zgradbah, in smo računali, da so le v eni. — Končno so jim Nemci prihajali s Kozine na pomoč. Zgradbe smo, ko so finanoarji odklonili naš poriv na vdajo, napadli z vsem orožjem, metali skozi okna v prostore ročne bombe in steklenice, napolnjene z bencinom. Napad je trajal več kot celo uro, že smo prodrli v neposredno bližino zgradbe ta dobro slišali pogovore in prepire med finanoarji. Nekateri so bili za vdajo, fašisti pa so se temu uprli ta besno streljali lz večje zgradbe, v katero so se po napadu umaknili tudi iz manjše. Ko se je naša zaseda spopadla z Nemci, ki so prihajali s Kozine na pomoč napadenim financarjem, se Je moral bataljon umakniti. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Ul' sv' Franč'žladlem snegu ter je to zadnji prizor, ki so ga gledale oči male Rože, preden je nastopil strašni trenutek. Predsednik republike Saragat je poslal preživelim svojcem izraze svojega globokega sožalja. Pogreb ponesrečencev bo jutri popoldne. Umazanija v zraku vir tudi gmotne škode WASHINGTON, 8. — Ta teden zaseda v Washlmgtaniu II. medna-rodni kongres o onesnaženju ozračja. Zasedanja se udeležuje večje število mednarodno priznanih strokovnjakov, med temd Italijan prof. Petrini, id predava o higieni na genovski univerzi. Na kongresu je med drugimi spregovoril tudi ravnatelj ameriške ustanove za varstvo narave IViMdam Ruokedhaus, ki je dejal, da se v samih Združenih državah vsako leto spušča v zrak nič manj kakor 200 milijonov ton umazanije. Nesnaga v zraku, Je še dejal ameriški znanstvenik, stane Ameriko vsako leto okoli 500 milijonov dolarjev, saj se na to višino dvigne skupna škoda, kd jo onesnaženi zrak povzroča na pridelkih ln pri živimi. Približno 800 milijonov dolarjev pa potrošijo Američani zaradi umazanega zraka v pralnicah. Francise Mallet-Joris članica akademije Goneourt PARIZ, 8. — Člani znane Akademije Goncourd so sklenili sprejeti v svojo sredo kot novo članico ustanove, pisateljico Francoise Mallet - Joris, katere zadnje delo, avtobiografski roman «La Maison de Papier* je postal v Francij pravi besteeller. Akademija Goneourt podeljuje vsako leto najpomembnej-šo francosko literarno nagrado. Mimo literarnih zaslug pisateljice Mallet - Joris pa naj bi po mnenju nekaterih opazovalcev podelitev nagrade ženski izzvenela tudi kot nekakšna kritika Francoski a-kademij, katere člani še vedno odklanjajo možnost, da bi med »nesmrtnike* lahko kdaj stopila ženska. bisi Ce sprejeli na razgovor ^ meznd poslanci. Ministrskiw pa so za zaposlovanje R. CarruJj. ® j, klical/ stru za industrijo in -"-iju o Daviesu, naj pripravita Por(*'",ia nnl/vroni \71or1r« no,rY1ATflV8 trgovino položaju. Vlada namerava ^ uporabiti vojsko za nadzorov ^ bi s* električnih central, kolikor >ložaj zaostril. , m- Zadnja poročila o stavfa^P®^ položaj zaostril. la o sta jajo, da je prvo noč ostalo toka okoli 20 odsto. vsega ^ škega ozemlja. Isto velja za . .aj les, v Severni Irski Pa F hj še bolj resen. V ponedeljek J® ^ povedalo nadurno delo okoli 1 • poveoaio naaumo aeio »k-električarjev. ElektričarJ zah«*, povišek plače za 5 funtOT_ ste* ^ gov in 6 šilingov (8.500 lir ^ den in so zavrnili vladno Pvhj« o povišku v razmerju 2 tj, (3.000 lir). Vlada trdi. da bi vj* meru, ko bi bile zahteve delm* v celoti sprejete, prevzela novo breme 35 milijonov IW | na leto, kar ustreza pribij™ milijardam lir. Stavkovno električarjev se medtem naolji dodatne težave pa povzroča ^ mraz, ki je te dni Pn//rj.j) Otočje. V Severni Irski pa se poleg vsega boje, da bi " do izkoristili katoliški in p -■ katoliški **> ■ stantski ekstremisti in so zato k stojne oblasti oklicale obsedno nje. Britanci letos računajo na 4.500.000 turistov LONDON, 8. - Po pod®11/,'«* jih je zbrala britanska l}irlirneSt služba, je v prvih desetih n*^ cah letošnjega leta obiskalo , tansko otočje okoili 4,000.000 stov. V samem oktobru Je_f ^uji> na britanska tla nad 315.000 ^^ za a. odst. v primeri z mesecem lanskega leta. Na P ^ tvtdeifii o« Lim! J- L’»rtV\TlP V gostov, kar predstavlja za 22 odst. v primeri z Huda prometna nesreča na Cipru CIPER, 8. — Na Cipru je prišlo db prometne nesreče, pri kateri je izgubilo življenje 11 oseb in prav toliko jih je bilo laže in teže ranjenih. V bližini Limassola na jugozahodnem delu otoka, so trčili avtobus z večjim številom delavcev, tovornjak in furgon. Šest ljudi je hudo ranjenih. Aretiran, ker je žalil policijo L'AQUILA, 8. — V mestu L’Aqui-la je policija aretirala anarhista G. Centi ja, siarega 21 let, ter ga prijavila sodišču zaradi žalitve policije. Mladeniča je zasliševal načelnik karabinjerske postaje Dane-se v zvezi z napadom na nekega univerzitetnega študenta in vojaka. Med zasliševanjem naj bi Centi grobo žalil policijo. mestu so turisti iz Evrope ^ gostov, ali 22 odst. več kak^. ni). Sledijo obiskovalca iz z j), nlh držav (95.000 ali 21 odst- ^ ^ Iz Japonske pa so našteli ^ obiskovalcev (toda kar 59 ods • kakor lani). V primerjavi z lanskim se je število turistov do „ js oktobra povečalo za 635.000 ^ 17 odst. Britanci računaj0- ^ število turistov do konca l018 seglo 4,500.000. Delavec padel v jarek in izkrvavel ido',e TURIN, 8. - V kraju pri Turinu je 37-letni de^ave?a gio Martinasso padel, m°r^j vplivom alkohola, v jarek je ste ter izkrvavel. Pri padcU ^ jo namreč razbila steklenica- so je imel pri sebi, razbitin® mu prerezale žilo na zapestij. „je; tinassa jz po nekaj dneh na^jjri gov pes, medtem ko se čo „je-niso posebno vznemirjali jzarV|aVe<: gove odsotnosti, saj j° 0eksJ pogostoma izginjal tudi P° dni. prevrnil tovornjak, ki je nekaj poljski pridelkov in P ^ LIMA, 8. - Pri kraju t južno - vzhodnem delu ?erULev/ več ko var ske rali &te tav N o v se na ske dev ANi Pre: Sa Pos sih< ižcL šali Svo bra č Tep ju Sov boj: »>ja sed: ju Pov >ku mir iro sob tim Poti mo, ski ko biki Pot: los sak rov, k ton ižra IM 20 oseb iz Sicuanija v ^ oseb je izgubilo življenje- d® je ranjenih. S »ali sio\ stra drž: »o, dalj S c bisc °bs Pon Vsa tešj V sap »ep Ja »Po Pos Pra letu Jtž Gler kje Me, tab »Ih »Ip Pra »11 j&v »as »en (tl. bo" »ta Trt Je -»6 s »a S C »61, tOfl Pre »dl »1 Obraa .kraljice. — Evelyn Stewart je namreč ena od prot**®0 v filmu .Kraljice. ai S. »a *61: »o < »d •de »k, jg