NA DNEVNEM REDU: PROLETARCI VSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SE! DELAVSKA ENOTNOST 1. marca Št. 9, leto XXVII Tekstilna industrija, železarne in elektrodistribucija Zadnja seja predsedstva RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je imela izrazito delovni značaj. Čiani so obravnavali študijo o kolektivnih delovnih sporih v industriji in rudarstvu Slovenije, ki jo je pripravila skupina strokovnjakov iz inštituta za javno upravo in delovna razmerja. Po daljši razpravi je predsedstvo študijo zavrnilo kot neustrezno. V nadaljevanju seje pa je predsedstvo obravnavalo tudi informacijo o posvetovanju železarjev na Ravnah, protestni resoluciji sindikata v MTT in v kočevski Tekstilani in informacijo o poteku integracije podjetij za elektrodistribu-cijo. POBUDA ZA SKUPNO SEJO Ker smo še pred nedavnim obširneje pisali o probleniih črne metalurgije, kot jih je razkril ravenski posvet predstavnikov jugoslovanskih železarn, ker smo v celoti objavili tudi skupno pismo sindikalnih organizacij vseh treh slovenskih železarn, ki prav tako obširno osvetljuje težaven gospodarski položaj črne metalurgije, tokrat ni potrebno vnovič opisovati problemov. Opozorimo naj le na besede predsednika sveta za črno metalurgijo pri republiškem odboru Srečka Mlinariča, ki je dejal, da sindikati slovenskih železarn že dolge mesece opozarjajo na nevzdržne razmere v črni metalurgiji, da pa kljub naravnost obupnim pozivom za pomoč za zdaj še ni odgovora, kdo in s kakšnimi ukrepi bo reševal in urejal razmere v črni metalurgiji. Spričo molka pristojnih organov družbene skupnosti pa se med železarji iz dneva v dan bolj razrašča nezaupanje in nezadovoljstvo. • Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je zato sklenilo predlagati predsedstvu republiškega sindikalnega sveta, naj bi si čimprej sestala na skupno sejo in obravnavala razmere v črni metalurgiji. PRENEHAJMO S TAKO POLITIKO! V zadnjem času je Delavska enotnost obširno pisala o stališčih sindikata in samoupravnih organov v mariborskem tekstilnem kombinatu spričo ekonomsko neutemeljenega uvoza tekstilnih izdelkov. To stališče ma- S I. KONFERENCE SAMOUPRAVLJAVCEV NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH Lastna prizadevnost in družbena pomoč - edini izhod iz zagate 2 enotno akcijo za izboljšano poslovnost in poglobljene samoupravne odnose železničarji edinole lahko aktivirajo »svoj« del notranjih rezerv • Njihova prizadevanja pa bodo zaman, če jih tudi v prihodnje ne bo spremljala učinkovitejša in dolgoročno usmerjena družbena skrb riborskih tekstilcev smo v zadnji številki podkrepili tudi z nič manj grenkimi izkušnjami kombinata Tekstilindusa. Zato naj namesto ponavljanja na kratko povzamemo nekatera najbolj bistvena sfališča s seje predsedstva republiškega odbora: Republiški odbor ne od-siopa od stališč, ki jih je sprejel lani v mesecu maju in v katerih se sindikat jasno opredeljuje proti ekonomsko neutemeljenemu uvozu tekstilnih izdelkov. Nestimulativen izvoz tekstilnih izdelkov ob sočasnem pretiranem uvozu tekstila je namreč doslej spravil na kolena že številne delovne organizacije tekstilne industrije. g*. Signali iz delovnih organizacij opozarjajo, da se napake iz minulih let ponavljajo tudi letos, zato bi morala zvezna gospodarska zbornica pravočasno opozarjati odgovorne organe, da se kršijo sprejeti sporazumi.' © Republiški odbor pričakuje javen odgovor o ukrepih zveznega sekretariata za zunanjo trgovino, da se zagotovi le ekonomsko utemeljen uvoz. Republiški odbor pričakuje tudi čimprejšnjo obravnavo sistemskih vprašanj za izpopolnitev izvozno-uvoznega režima. ZADEVO JE TREBA IZPELJATI DO KONCA O integraciji podjetij za elektrodistribucijo je prav tako Delavska enotnost obširno poročala v več zadnjih številkah. V seriji zaporednih prispevkov smo tako predstavili prednosti te integracije, poglede nanjo in 'hkrati opozorili na zavorne momente v tem procesu. Zato se tudi v poročilu o tej točki dnevnega reda lahko omejimo le na povzetek stališč: © Republiški odbor ugotavlja-, da so po dobrem letu razprav in temeljitega analiziranja prednosti integracije tako dognane, da bi sleherno zavlače- DOMAČA ffU DOMAČ JUHA M OKUS DEB.£*gyiARiS; IZOLA ¥ <#>7 ' vanje združitve pomenilo ne le širšo temveč tudi podjetniško škodo. V interesu članstva bo zato republiški odbor nastopil tudi z družbeno politično prisilo proti slehernemu poskusu za zavlačevanje integracije. @ Republiški odbor sodi, da je nekatera še ne povsem razrešena vprašanja, kot na primer vrednotenje osnovnih sredstev, možno rešiti v že združenem podjetju. Zato se bo republiški odbor zavzemal, da se organizacijske in politične priprave izvedejo tako, da bo najkasneje do konca junija letos referendum o združitvi ciektrodistribu-cije v združeno podjetje. S. B. Z LETNE SKUPŠČINE LJUBLJANSKEGA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA ZA TRGOVINO_ POMEMBNA V Festivalni dvorani v Ljubljani je minuli četrtek in petek zasedala I. konferenca samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah. Na pobudo centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije jo je sklicala in pripravila Skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic, prisostvovalo pa ji je več kot 400 delegatov, ki so zastopali kakih 140.000 jugoslovanskih železničarjev. Med številnimi uglednimi gosti, ki so se udeležili konference, so delegati še posebej toplo pozdravili predsednika Sveta zveze sindikatov Jugoslavije Dušana Petroviča-Šaneta, predsednika CO sindikata delavcev prometa in zvez Jožeta Jagra, generalnega direktorja skupnosti jugoslovanskih železnic Vanjo Vranjicana in predsednika mestnega sveta Konferenco je začel predsednik upravnega odbora Združenega ŽTP Ljubljana inž. Mari-ian Prelec, ki je v krajšem nagovoru pozdravil delegate in goste. Po izvolitvi organov I. konference samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah so Prisotni z burnim aplavzom pozdravili telegram, ki ga je doslej najbolj reprezentativnemu srečanju železničarjev naslovil Predsednik republike Jolip Broz-Tito. Za njegovo pozornost so se biu delegati zahvalili s posebnim pismom, v katerem so med drugim izrazili željo, da bi sprejel njihovo delegacijo, ki naj bi ga podrobneje seznanila s problemi, s katerimi se dandanes srečujejo naši železničarji. ZAKAJ KONFERENCA SAMOUPRAVLJAVCEV — ŽELEZNIČARJEV? Prva konferenca samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah je bila sklicana v času, bo železničarji proslavljajo petnajstletnico uveljavljanja samoupravljanja, 120. obletnico začetka železniškega prometa na območju naše države in petdesetletnico Zveze komunistov. Vsa ta zunanja obeležja vendarle ne morejo prikriti krute resnice, da ravno v sedanjem času železnica preživlja naj večje težave, ki se zrcalijo v njeni tehnični zastarelosti, vedno manjšem 'deležu v skupnem obsegu prevoznih storitev in za-fedi tega tudi v vse bolj šibkih materialnih osnovah samoupravljanja. Če so se zdaj predstavniki železničarjev iz vse Jugoslavije sestali na I. konferenci samo-dpravljavcev v Ljubljani, potem to njihovo srečanje izraža željo, da bi se pogovorili o možnostih ^ rešitev iz sedanje krize, da bi torej točno razmejili probleme in možnosti razreševanja na vse tisto, kar sodi med tako imenovane notranje zadeve železniških kolektivov, ter tisto, česar ne bo mngočp razrešiti brez Večje. dolgoročno načrtovane družbeno pnrpn*i. V tem st- na konferenci V - ''-"-atih n ^ ;...,-i • o p i k Uprav «'ipnosti ju- Ljubijane inz. Miho Košaka. goslovanskih železnic inž. Cedo-mil Čavlina, za njim pa še predsednik centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Jože Jager. Njuni razpravi sta podprla in osvetlila nekatera vprašanja še predsednik Sveta zveze jugoslovanskih sindikatov Dušan Petrovič-Sane in generalni direktor Skupnosti jugoslovanskih železnic Vanja Vra-njican. Ker o delu, poteku in sklepih I. konference samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah podrobneje poročamo v posebni izdaji današnje številke, na tem mestu ne bomo navajali podrobnosti iz referatov in razprav navedenih tovarišev. Poudarimo pa naj to, da so njihove razprave vsestransko osvetlile sedanje pogoje gospodarjenja, materialne osnove samoupravljanja in probleme, s katerimi se srečujejo naši železničarji pri vsakodnevnem delu. Gledano s tega zornega kota so navedena poročila in razprave zares nudila tako solidno osnovo za delovni dogovor naših železničarjev, kakršne doslej še nikoli in nikjer nismo imeli priložnosti spoznati. Z drugimi besedami: že uvod v konferenco samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah je tudi širši javnosti razkril celovito in objektivno resnico o razmerah na naših železnicah. Za večino »neprizadetih« to pomeni svojevrstno presenečenje, saj jim bo moralo postati očitno, da bodo morali spremeniti svoj odnos do problemov železnice, v kateri marsikdaj še vedno vidijo javno službo, nad katero naj zavoljo višjih interesov bedi neka anonimna družbena skupnost. KAJ JE BILO PREJ: KOKOS ALI JAJCE? Kot že rečeno, je za železničarje trenutno najvažnejši problem, kako poiskati tako pot, ki jih ne bi le popeljala iz sedanje zagate, ko z izjemo ŽTP iz naše republike vsa druga poslujejo z izgubo, marveč bi jim olajšala tudi modernizacijo in opredelila njihovo vlogo v sklopu vsega narodnega gospodarstva. To vprašanje ima seveda več odgovorov. Eden izmed njih je, da bi železnici morali omogočiti, v primerjavi z drugimi partnerji, enake pogoje gospodarjenja. Se zdaj veljavni administrativni predpisi, sprejeti v času, ko je njihova dejavnost še imela značaj javne službe, železnicam onemogočajo, da bi enakopravno tekmovale z vsemi drugimi partnerji, ki tudi nastopajo na trgu prometnih storitev. če naj železnice to dosežejo, morajo seveda imeti proste (Nadaljevanej na 12. strani) SOPOTNICA GOSPODARSTVA Na nedavni seji upravnega odbora, ki je bila hkrati letna skupščina ljubljanskega poslovnega združenja za trgovino, so udeleženci v razmeroma kratki, vendar vsebinsko zelo bogati razpravi povedali vse, kar danes teži trgovske kolektive pri vključevanju v izvajanje gospodarske in družbene reforme. Govorili so o gospodarskem položaju trgovine, o vlogi trgovine v našem družbenoekonomskem sistemu, o njenih odnosih z industrijo na eni in s potrošnikom na drugi strani ter o večjem prizadevanju trgovskih kolektivov ter celotne družbe, da bo trgovina uspešno opravljala naloge, ki jih terja naš ekonomski razvoj. K uspešnosti letne skupščine je mnogo prispeval s svojim skrbno pripravljenim referatom Ljubo Kobal, dosedanji predsednik upravnega odbora Združenja. V obdobju po reformi je trgovina dosegla velik napredek. Z razširjanjem zmogljivosti in obsega poslovanja se razvija v ekonomsko močno gospodarsko panogo. To njeno rast pa si pri nas mnogi še vedno napačno razlagajo, so poudarili v razpravi. Zgrešena so mnenja, da ustvarja trgovina visoko aku- mulacijo in se bogati na račun industrije in potrošnika. Podatki za minulo poslovno obdobje razkrivajo, da so trgovska podjetja v poprečju namenila od svojega prometa za sklade le 2 odstotka sredstev. V ekonomsko razvitem svetu znašajo ta sredstva med štiri in pet odstotki. Neupravičeni očitki na račun bogatenja trgovine izvirajo iz nerazčiščenih pojmov o vlogi .trgovine v blagovnem gospodar- ^ GRAMEX — Ljubljana ? Prodajna skladišča: > Kurilniška 10 s Lavrica < Vrhnika vsv+ss-vs-s- ss-s-J* stvu. Tako pojmovanje trgovine pa bolj škoduje kot koristi našemu gospodarstvu. Namesto da na splošno obtožujemo trgovino, ji očitamo, da izsiljuje pogoje pri nabavi blaga, da navija cene, bi bilo po mnenju razpravljavcev prav, da poiščemo splošne vzroke, zakaj nekatere gospodarske panoge slabo gospodarijo, čemu se kopičijo zaloge, kje so vzroki za nihanja cen itd. IZPOPOLNITI KREDITNI IN BANČNI SISTEM Poseben problem v gospodarstvu so zaloge. Ob današnji akumulativnosti trgovina ni sposobna prevzemati nase večjih tveganj. Zato se zalaga raje z manjšimi količinami blaga, kot bi bilo to potrebno. V tako politiko jo silijo preskromna obratna sredsrva. Lani so se sicer obratna sredstva v primerjavi z letom poprej povečala za 31 odstotkov, vendar trgovina kljub tem povečanjem v minulem obdobju ni uspela pokrivati večjih količin zalog, širšega izbora blaga, naraščanja medsebojnih obveznosti do dobaviteljev in kupcev. Te pomanjklji- (Nadaljevanje na 0. strani) Janez Rant , tajnik Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije, Ljubljana: 9 Kaj menite o Delavski enotnosti, kaj predlagate, da bi še izboljšali v njej? Vsebina Delavske enotnosti je bogata. Predvsem mi je všeč, da celovito obravnavate posamezne probleme in jih skoraj vedno z vseh strani osvetlite. Zelo je simpatično, da posredujete tudi stališča sindikalnih forumov o posameznih zadevah, ki jih obravnavajo. Moti me le to, da Delavsko enotnost ljudje premalo berejo, da je njena naklada zelo nizka. Sprašujete, kaj naj bi Storili, da bi slovensko sindikalno glasilo še izboljšali in si s tem omogočili tudi večjo naklado? Morda se vam bo zdelo nenavadno, a vseeno menim, da ste premalo povezani z uredniškimi odbori številnih tovarniških časopisov v naših delovnih organizacijah. Če govorim za področje našega strokovnega sindikata, vam svetujem, da navežete tesnejše stike s tovarniškimi časopisi Agrokombinata Emone, Žita ali ljubljanske Tobačne tovarne in dosežete, da bi sodelavci teh časopisov pisali tudi v Delavsko enotnost in jo hkrati tudi priporočati članom kolektiva. Na koncu moram še posebej pohvaliti, da je Delavska enotnost v zadnjem času, vsaj kar zadeva naš odbor, zelo vestno spremljala probleme, ki smo jih obravnavali. Mislim predvsem na spremljanje naše akcije za ukinitev nočnega dela pekov, razpravo o problemih Tobačne tovarne, Žita itd. Jože Korošec podpredsednik občinskega sindikalnega sveta v Sežani: 9 Kot dolgoletnega sindikalnega delavca bi vas prosili, če poveste tudi lastno mišljenje o vsebini in usmeritvi Delavske enotnosti Če govorim kot bralec Delavske enotnosti, ne morem mimo dejstva, da sem marsikdaj presenečen. Po vsebini mi je časopis namreč všeč, saj v njem najdem skoraj vse tisto*kar bi moral vedeti sleherni naš delavec — upravljavec. Zato se toliko bolj čudim, da naklada našega osrednjega sindikalnega glasila še naprej ostaja nizka, da ne rečem odločno premajhna. Kaj je temu vzrok, ne vem. Prepričan sem pa, da finančni problemi niso ati vsaj 'ne bi smeti biti vzrok, da ne bi mogli povečati obsega časopisa; da ne bi pripravili obsežnejših propagandnih in drugih akcij za večjo popularizacijo DE. Kakor sem že rekel, mi je Delavska enotnost všeč takšna, kakršna je. Bila pa bi še boljša, če bi svojo kvaliteto gradila predvsem na dveh izhodiščih. Koristno bi na primer bilo, če bi več pisati o uresničevanju stališč raznih sindikalnih organov na terenu. Iz tega bi članstvo izvedelo, kako se istih ali podobnih nalog lotevajo kolektivi, ki delujejo v zelo različnih razmerah, in si pri tem pridobilo upoštevanja vredne izkušnje. In drugič: če bi tako pisal naš list, bi delovni ljudje še bolj stvarno ocenjevali posamezne probleme in posledice svojih odločitev. Drugo k drugemu: s takšno usmeritvijo bi DE pripomogla, da bi se delovnim ljudem in upravljavcem hitreje razširjalo obzorje na tistem področju, kjer se najbolj očitno kažejo zavore pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme. To pa je, po mojem mišljenju, pretirana zaverovanost v ozke, lastne interese. Ivan Zelenšek vodja kurilniške postaje, sekcije za vleko, Celje: 9 Vemo, da redno prebirate. Delavsko enotnost. Kaj menite o našem časopisu in kako bi iaiiko, po vašem mišljenju, še izboljšali njeno vsebino? Tisto, v čemer Delavska enotnost že leta prednjači pred drugimi časopisi, je pogum, s katerim se spušča v obravnavanje najrazličnejših problemov posameznih kolektivov. Všeč mi je vaša poštenost, s katero praviloma redno opišete obe strani medalje in se torej ne zadovoljujete samo z »uradno« oceno konkretnih razmer. In nato: kadar že začnete spremljati določeno problematiko, navadno opisujete razvoj dogodkov vse dotlej, dokler stvari niso kakorkoli že razrešene ali urejene. Prav zaradi tega je Delavska enotnost dovolj poučna za vsakogar, ki jo le hoče prebirati. V slabo pa vam štejem, da niste tako dosledni pri opisovanju uresničevanja najrazličnejših stališč in dogovorov, ki jih sprejemajo različni organi in tudi sindikati. S tem, da nekdo izrazi svoje stališče, zadeva zame še ni zaključena. Zvedel bi rad, kako za to odgovorni organi in posamezniki že sprejeta stališča in dogovore tudi uresničujejo in s kakšnimi problemi se pri tem srečujejo. Nekaj malega, kar o tem kdaj napišete, je namreč navadno tako posplošeno povedano, da nehote dobiš občutek, da vselej ostajamo samo pri besedah. Po mojem prepričanju vedno le ni tako. Še to: več bi morati pisati o zadevah, ki zanimajo vse delavce. S tem mislim na to, da bi se ob aktualnejših dogodkih — na primer ob prekinitvah dela, ob odločitvah v zvezi s pokojninsko dobo itd. — zelo podrobno »razpisali« o konkretnih primerih ali predlogih. Takrat bi nemara marsikje spoznati, da ob lastnih in nepreklicnih stališčih vendarle niso upoštevali vseh resnic, še manj pa posledic svojih odločitev. POH I ŠTVO lesziizia, ■ 1 BELEŽKE Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE MARIBORSKE METALNE § polnimi rokami dela v letošnje leto Kljub temu, da je bil sestanek napovedan takoj po vsakdanjem dopoldanskem delu in da so ddli ta dan delavci tako rekoč že vse od sebe, se je občni zbor sindikalne organizacije zavlekel vse do večernih ur. Skoraj nikogar tudi ni motilo, da je bila sejna dvorana malce premajhna za delegate, ki so se udeležili sestanka v polnem številu. Preveč živahna je bila namreč razprava, preveč številna so bila vprašanja delavcev in s tem sindikalne organizacije, da bi kdo gledal na uro ali se kako drugače pustil motiti. USPEŠNO POSLOVNO LETO Osnovna in obenem najbolj razveseljiva ugotovitev minulega občnega zbora sindikalne organizacije v Metalni je vsekakor bila, da si je to veliko in pomembno slovensko podjetje dodobra opomoglo. Minulo poslovno leto je namreč Metalna zaključila s sredstvi za sklede, pri čemer pa so se povprečni osebni dohodki delavcev povzpeli že na več kot 1000 N-di-narjev mesečno. Ob tem naj še omenimo, da se danes zanimajo za poslovno tehnično sodelovanje z Metalno že številna podjetja doma in v tujini in da imajo delavci te mariborske delovne organizacije za letošnje leto polne roke dela, nekatera naročila pa segajo celo ž.e V prihodnje leto. Se posebno spodbudno za Metalno je danes vsekakor dejstvo, da se zanima za sklenitev kooperacijske pogodbe mogočen zahodnonemški koncern Thys'sen. Ko so delavci Metalne na 'občnem zboru sindikata ugotavljali, da so zaključili minulo leto s pozitivno bilanco, so obenem večkrat poudarili, da je bila rentabilnost poslovanja kljub vsemu relativno nizka. Vzrokov za to je več, so dejali, gotovo pa je eden od najpomembnejših v izrednih stroških delovne organizacije, ki so narasli do konča minulega novembra že na več kot 4,5 milijona N-dinarjev. Največji delež v izrednih stroških predstavljajo materialni izdatki, zamudne obresti in penah. V primerjavi z letom 1967 so bile lani zamudne obresti sicer manjše, narastli pa so stroški na rovaš penalov. VLOGA SINDIKATA JE VSE VEČJA V Metalni so predstavniki vodstsva sindikalne organizacije že dlje ugotavljali, da številni člani organizacije niso seznanjeni z delom tovarniškega odbora sindikata.- Prenekateri delavec je namreč zatrjeval, da »sindikat nič ne dela«, da ne vedo, »čemu služi članarina« in da »organizacija izgublja svojo vlogo«. »Takšne in podobne izjave so v glavnem posledica nezadostne informiranosti članov kolektiva, po drugi strani pa pričajo o nezainteresiranosti posameznikov za reševanje skupnih nalog ...« je poudaril na občnem zboru Stanko Rat, predsednik sindikalne organizacije v Metalni. »Dejstvo, s katerim pa žal še številni ljudje niso seznanjeni, je, da je vloga sindikalne organizacije danes drugačna, kot je bila pred leti, ko je bila sindikalna podružnica le ena od transmisij za prenašanje in izvajanje smernic državnega in partijskega vodstva in ko je bilo delovanje organizacije ozko usmerjeno na področje zaščite socialnih in ekonomskih interesov delavcev. Seveda šteje za-' ščita človekovih pravic še vedno med najpomembnejše naloge sindikata. Danes pa je vloga sindikata mnogo širša pa tudi odgovornejša. Sindikalna organizacija mora danes delovati kot samostojno politično telo v našem samoupravnem sistemu. Kot takšna ima tudi nalogo, da izhaja iz članstva in iz njegovih interesov, razvija samoupravne odnose, ustvarja boljše delovne in življenjske razmere delavcev, da preprečuje egoistične težnje posameznikov ter uveljavlja načelo enakosti in nagrajevanja po rezultatih dela ...« SE SO VRZELI... Iz poročila, ki ga je dal predsednik organizacije Stanko Rat, je razvidno, da so predstavniki sindikata V minulem mandatnem obdobju delali z visoko zavihanimi rokavi. Razveseljivi so rezultati njihovega dela, čeprav je treba obenem dodati, da so kljub prizadevanju organizacije še ostale vrzeli. Tako je sindikat. po mnenju nekaterih delavcev, še vedno premalo posegal na primer v razreševanje stanovanjskih problemov zaposlenih, ki so v Metalni še posebej pereči. »Se do nedavna nismo imeli jasno izoblikovane politike o reševanju .stanovanj sikih problemov naših delavcev ...«, smo slišali na občnem zboru v Metalni. »Več let smo gledali na življenjski standard zaposlenih kot na nekaj nepomembnega. Res je sicer, da v zaostrenih pogojih gospodarjenja in še do nedavno v težavnih ekonomskih razmerah našega podjetja ni bilo mogoče ublažiti hudih stanovanjskih težav, vendar pa si kljub vsemu ne moremo šteti v dobro, da smo pogosto reševali probleme podjdtja na račun standarda tistih, ki so že tako prizadeti z nizkimi osebnimi dohodki. Sodimo, in to bomo zagovarjali na vsakem koraku, da nas težave, v katerih je bilo podjetje in v katere še lahko zaide, ne morejo opravičevati, da smo v skrbi za življenjski standard delavca storili malo in da se pri reševanju stanovanjskih vprašanj tako dolgo nismo zedinili, kaj in kako ...« STANOVANJSKA POLITIKA MORA BITI BOLJ PREMIŠLJENA V Metalni so slednjič le izoblikovali osnove pravalnika za reševanje stanovanjskega vprašanja, ki brez dvoma pomeni korak naprej v prizadevanjih na tem področju. Kljub temu pa so delavci v razpravi na občnem zboru opozarjali, da so možnosti tistih z nizkimi osebnimi dohodki sila majhne, da bi nekoč prišli do stanovanj. Samoupravni organi so doslej premalo mislili na tiste, ki živijo v težkih stanovanjskih razmerah, nimajo pa tudi nikoli ne bodo imeli možnosti, da bi si rešili ta problem s pretežno lastnimi sredstvi. Na občnem zboru so zato nekateri poudarjali, da bi morali stanovanjski sklad podjetja obogatiti tudi s sredstvi iz ostanka dohodka, sindikat pa je predlagal, naj bi prispeval vsak delavec del osebnega dohodka v stanovanjski sklad podjetja. Takšnemu prispevku pa se danes upirajo-zlasti' tisti, Td-'.nimajo več: stanovanjskih problemov, pri tem pa pozabljajo, da so pred časom prišli do stanovanj tildi s pomočjo tistih, ki še vedno nimajo svoje strehe nad glavo. Zato so delegati na obč. zboru zadolžili novo vodstsvso, da se bolj zavzame za razreševanje stanovanjskih problemov zaposlenih. še posebej pa se mora sindikat zavzeti za delavce z najnižjimi osebnimi dohodki. A. ULAGA INŽ. TONE TRIBUŠON PETDESETLETNIK Sredi minulega tedna je podpredsednik republiškega sveta slovenskih sindikatov inž. Tone Tribušon praznoval svojo petdesetletnico. Dobršen del svojega življenja pa je inž. Tone Tribušon povezal s sindikalnim gi« banjem, saj aktivno in nepretrgoma deluje v sindikatih žeNjd leta 1946 dalje. Omenimo naj samo nekatere njegove najpomembnejše funkcije, ki jih je opravljal: od leta 1946 do 1950 je bil podpredsednik CO sindikata delavcev kemične industrije, v letih 1954 do 1958 je bil Član centralnega sveta ZSJ, v letih 1963 do 1965 pa sekretar CS ZSJ. Od leta 1959 daije je inž. Tone Tribušon član republiškega sindikalnega sveta, bil je član tajništva, lani pa je bil izvoljen za podpredsednika RS zss. Čestitkam ob jubileju inž. Toneta Tribušona se pridružuje tudi redakcija Delavske enotnosti. 'V&mflEST POHIŠTVO SINDIKAT V TOVARNI ŽELEZNIŠKIH VOZIL »BORIS KIDRIČ« V MARIBORU NIC NI TAKO DOBRO, DA NE BI MOGLO BITI BOLJŠE Pred dnevi so delegati osnovne sindikalne organizacije TŽV »Boris Kidrič« v Mariboru ocenjevali na občnem zboru delo svoje organizacije v zadnjih dveh letih in se hkrati dogovarjali o bodočem delu sindikalne organizacije v podjetju. Občni zbor je izpričal veliko zrelost sindikalne organizacije, saj so bile razprave večinoma usmerjene v razreševanje notranjih problemov podjetja. Reformni časi niso prinesli podjetju nič dobrega. Sicer pa od reforme tudi niso pričakovali od vloženega dela neodvis-. qih »daril«, ker je v podjetju zrel in realističen kolektiv, ki se popolnoma zaveda, da pomeni reforma boljše delo, večjo poslovnost ob zaostrenih pogojih gospodarjenja. Nasprotno, kljub izrednemu prizadevanju vseh članov kolektiva, se težavne razmere, v katerih se je podjetje znašlo po letu 1965, niso in niso hotele izboljšati. Zato je razumljivo, da je bila aktivnost osnovne sindikalne organizacije usmerjena predvsem v razreševanje proizvodno-ekonomskih problemov. Sindikalna organizacija ni mogla in ni smela prezreti dejstva, da je postajalo tržišče vse zahtevnejše, konkurenca vedno hujša, razmere v podjetju pa vse težje. Obstajala je bojazen, da bodo morali nekaj članov delovnega kolektiva odpustiti, podjetje je poslovalo na robu rentaHIn^ti. člane kolektiva so pošilMi na »prisilni« dopust in kar je bilo najbolj grozeče — ni bilo jasne dolgoročne prolzvodno-ekonomske perspektive. Srečali so se tudi z neisprosnim reformnim dejstvom, da tudi železnica kot njihov najpomembnejši kupec išče dobavitelje na osnovi kritelijev kvalitete in cene. Ni naključje, da je sindikalna^ organizacija, potem ko je večkrat analizirala razmere v podjetju, izdelala posebno programsko osnovo svoje aktivnosti, s katero bi naj soodgovorno pomagala pri izboljševanju izredno težkega pČoizvodno-mate-rialnega stanja podjetja. Tako tudi ni naključje, da so izdelali v podjetju splošen akcijski, ali kot ga tudi imenujejo, sanacijski program, ki sta ga skupno predlagali delavskemu svetu podjetja osnovna sindikalna organizacija in uprava podjetja. Ta akcijski program je namenjen vsem članom kolektiva. Naloge, ki izhajajo iz tega programa, so za vse in ne samo za nekatere člane kolektiva, kot se včasih zmotno misli, so poudarjali na občnem zboru TŽV »Boris Kidrič«. V težkem boju za biti ali ne biti so s prizadevanjem celotnega kolektiva uspeli urediti številna pomembna vprašanja. S »črtanjem« nekaterih stroškov z omejitvijo režije in z zpianjšanjem režijske delovne sile, z znižanjem stroškov tujih transportnih uslug, potnih stroškov, stroškov . reklame in reprezentance ter* z ukinitvijo nadurnega dela izven proizvodnje so uspeli znižati proizvodne stroške za 40—50 milijonov s dinarjev mesečno. Izboljšali so tehnologijo in organizacijo dela, zniževali normative in znižali ceno pri nekaterih proizvodih skoraj za 50 "/o. V teh prizadevanjih so mobilizirali vse člane kolektiva in jih s konkretno politično akcijo pridobili za konkretne naloge. Značilen primer za to je tovorni obrat, ki je bil postavljen pred bridko dejstvo, da mora bistveno znižati cene svojim proizvodom, sicer bo zaradi močne konkurence obsojen na propad. Zato so v tem obratu sklicali sestanke po oddelkih, na katerih so delavce dokumentirano seznanili s problemi obrata. Po hudem boju mnenj in različnih stališč se je obrat odločil za znižanje normativov. N razpravi o znižanju so delavci izrekli precej pripomb na rovaš zastarele tehnologije hi še posebej opozorili na organizacijske hibe v proizvodnem procesu. In zahtevali, da se tudi ta vprašanja uredijo. Čeprav so imeli zaposleni v tem obratu razmeroma nizke osebne dohodke, v delovni vnemi niso popustili in ob koncu lanskega leta se je doseganje norm dvignilo že na 118 odstotkov in tudi dnigi kazalci gospodarjenja so izpričevali boljše rezultate. Ta primer dokazuje, kako se lahko z zavzetostjo vodstvenega kadra in vseh delavcev dosežejo rezultati, ki jih pred tem ne bi pričakoval še tako velik optimist. Na občnem zboru v TŽV »Boris Kidriča so povsem dokazali da je v 1 kolektivu prodrla misel proizvajati le tiste proizvode, ki jih tržišče potrebuje, saj so se v svojem proizvodnem programu tudi v celoti tako usmerili. Posebej so poudarili, da dobi danes delo in naročila tisti, ki je konkurenčen v ceni, kvaliteti in se drži dogovorjenih dobavnih rokov. To spoznanje v kolektivu je v veliki meri poroštvo, da se bo položaj delovnega kolektiva v bodoče še izboljšal. Mimogrede pa je bilo tudi omenjeno, da se položaj podjetja sicer neopazno pa vendarle vstrajno izboljšuje in lahko zato prčakujemo v bodoče boljše-proizvodno ekonomske rezultate. Toda kot povsod velja tudi za »Boris Kidrič« znana msel ki jo je izrekel v razpravi eden od delegatov: nič ni tako dobro, da bi ne moglo biti boljše. EMIL TOMAŽIČ DELAVSKA ENOTNOST — St. 9 — 1. marca I9G9 ♦ Ob zaključku redakcije ZSJ za 70°/o Predsedstvo ZSJ je v ponedeljek razpravljalo o stališču Zveznega izvršnega sveta, naj bi pri petletni predčasni upokojitvi znašala pokojnina 67,5% pokojninske osnove. Predsedstvo ZSJ je menilo, da ta odstotek ne ustreza in da^ga je treba povečati na 70%. DOPISNIKI POROČAJO • MARIBOR Zavzeli so se za odločanje Na občnem zboru sindikalne organizacije Tovarne avtomobilov in motorje^ Maribor so v poročilih in razpravah kritično ocenili delo svoje organizacije v minuli mandantni dobi. Osrednji temi letošnjega zbora sta bili proizvodna problematika in delitev osebnih dohodkov. Na občnem zboru so se delegati zavzeli tudi za večjo vlogo sindikalne organizacije, predvsem sindikalnih podružnic v delovnih enotah, pri odločanju o posameznih vprašanjih. Rešitev teh vprašanj in pa priprave na volitve v samoupravne organe podjetja sodijo med najpomembnejše naloge sindikata v novem obdobju. A. 2. S SINDIKALNEGA OBČNEGA ZBORA ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV • LITIJA Še nikoli tako živahno Na občinskem sindikalnem svetu so vsestransko spremljali nedavne letne dogovore osnovnih organizacij sindikata v vseh delovnih kolektivih. Za razliko od prejšnjih let so bili tokrat občni zbori zelo dobro obiskani, predvsem pa so neposredni proizvajalci zelo skrbno in živahno razpravljali o možnostih in konkretnih načrtih za nadaljnji pospešeni razvoj gospodarstva. Iz razprav na občnih zborihi litijskih sindikalnih organizacij je bilo ves čas čutiti, da se neposredni proizvajalci zavedajo bistveno okrepljene vloge te družbenopolitične organizacije. Še več: marsikje so menili, da so letni delovni dogovori sindikalnih organizacij skoraj edina možnost dejanskega dogovarjanja zaposlenih o njihovih problemih. Zato ne presenečajo stališča in sklepi, naj bodo sindikati v prihodnje iniciatorji pogostejših delovnih sestankov in posvetovanj. M. • VELENJE Nesreče pri delu Na področju velenjske občine je bilo v minulem letu prijavljenih 1005 nesreč pri delu, kar je 20 % več kot leto poprej. Od prijavljenih nesreč sta bili dve nesreči smrtni. Največ nesreč pri delu je bilo v industriji, in sicer v rudarstvu in kovinsko predelovalni stroki. Kljub dokajšnjemu porastu števila nesreč pri delu pa je težko ocenti, kaj je temu vzrok. Dejstvo namreč je, da v občinskem merilu ni organa, ki bi strokovno spremljal vzroke nesreč in pomagal ustreznim službam po delovnih organizacijah odpravljati te vzroke. M. N. • SLOVENJ GRADEC V prihodnje več mladih in žena V občini Slovenj Gradec dokaj ugodno ocenjujejo dosedanje priprave na spomladanske skupščinske volitve. Tako evidentiranje kot kandidacijske konference na terenu in v delovnih organizacijah so nadvse uspele, zadovoljiva je bila tudi udeležba in razpraoa na zadnjih kandidacijskih konferencah. Pričakovati ie mogoče, da bo v prihodnje med odborniki skupščine občine Slovenj Gradec več mladih, žena in zasebnih kmetov. Se pravi, da bo struktura realneje odražala dejansko strukturo prebivalcev Slovenj Gradca. V. Š. • NOVA GORICA Primanjkljaj bodo krili iz rezervnega sklada Sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev pri komunalnem Zavodu v Novi Gorici je imel lani milijon 211 tisoč dinarjev več izdatkov kot dohodkov. Primanjkljaj bo pokrit s sredstvi rezervnega sklada in za zdaj ne bo potrebno predpisati izrednega prispevka. V primerjavi s prejšnjim letom so se stroški sorazmerno največ povečali pri zdravilih (24,6 %) in pri nado-hiestilu osebnega dohodka za bolezensko odsotnos nad 30 dni (21,5 %). Skupni stalež odsotnosti z dela zaradi bolezni in nesreč Pri delu je v letu 1968 znašal 4,5% in je bil tako precej nad republiškim poprečjem. jš Ocena integracije In izhodišča za nadaljnje delo Osnovna delovna usmeritev novoizvoljenega sindikalnega odbora bo uveljavljanje stališč in sklepov nedavnega: VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Odbor se bo zavzemal za uvajanje skrajšanega delovnega tedna rudarjev, hitrejši razvoj neposrednosti samoupravljanja, izpopolnjevanja sistema delitve po delu, boljše notranje odnose v združenem kolektivu, pripravil pa bo tudi dolgoročnejši načrt oddiha in rekreacije vseh zaposlenih v podjetju. Za nedavni občni zbor rudniškega sindikalnega odbora zasavskih premogovnikov — udeležilo se ga je okrog 91 izvoljenih delegatov iz osnovnih organizacij sindikata v podjetju — sešel pa se je v Hrastniku, je bila med drugim značilna tudi ocena integracije. Ker so bili sindikati med poglavitnimi nosilci priprav na združitev vseh treh zasavskih rudnikov, je razumljivo, da je bil rudniški odbor poklican povedati o tem svoje mnenje in poglede. V zvezi s tem so ugotovili, da je po enem letu združenega dela že moč našteti nekatere otipljive ekonomske in druge rezultate. Sedanji položaj podjetja je nekoliko bolj ugoden, kot je bil pred dvema letoma oziroma pred letom dni. Zasavski premogovniki so si z nekaterimi pogodbami, zlasti s termoelektrarnami, zagotovili dolgoročnejše sodelovanje, pripravljajo pa tudi tesnejše poslovne stike z vsemi ostalimi potrošniki tega goriva. K nekoliko izboljšanemu finančnemu položaju podjetja so prispevali tudi znani ukrepi zvezne skupščine, pričakujejo pa, da bo tudi republiška skupščina kmalu temeljiteje obravnavala stanje in položaj slovenskega premogovništva in sprejela ustrezne ukrepe. Zasavski rudarji vidijo svojo nadaljnjo perspektivo v izdelavi dolgoročnejšega programa razvoja svojega podjetja, planu, ki bo seveda temeljil tudi na energetski bilanci SFRJ oziroma SRS. Rudarjem je vse bolj očitno, da je njihov nadaljnji obstoj odvisen oziroma pogojen z nadaljnjim razvojem izgradnje termoelektrarn, ki bodo v prihodnje najpomembnejši odjemalci premoga. Zato se sindikati v podjetju zavzemajo, da bi razvojni program upošteval vse te in še nekatere druge elemente, na osnovi katerih bi izvajali nadaljnjo mehanizacijo in modernizacijo svojih naprav ter s tem omogočili produktivnejše delo in manjše stroške. Razprava pa je med drugim opozorila na to, da si nekateri člani sindikata nekoliko poenostavljeno predstavljajo reševanje dejansko zelo aktualnih socialnih probleme^ rudarjev. Na občnem zboru so namreč nekajkrat predlagali drugačno delitev sindikalne članarine, s čimer bi, kot so povedali, del sredstev, ki bi jih dobili od tega, namenili za lajšanje socialnega položaja najbolj prizadetih članov kolektiva. Nobenega dvoma ni, da so predvsem sindikati tudi poklicani ukvarjati se s socialnimi nroblemi svojega članstva, toda bržkone bi tudi s celotno članarino ne zmogli kaj prida, predvsem pa ne stalno lajšati položaj enega dela kolektiva. Rešitev je drugod. Predvsem pa v tem, da bi se sindikalni odbor zavzemal za to, da se teh nalog lotijo samoupravni organi, strokovne službe in sploh vodstvo podjetja. Gre torej za izdelavo ustreznega načrta, pri katerem pa bodo morali sodelovati tudi zunanji dejavniki, torej širša družbena skupnost. V podjetju imajo zdaj okrog 530 invalidov. Narava dela v rudnikih je pač taka, da ne razpolagajo z kdove kolikšnim številom delovnih mest za invalide, če pa se bodo še odločneje lotili modernizacije in drugih tehničnih izboljšav, bo treba celo zdrave ljudi premeščati in jih hitreje usposabljati za novo delo. V zvezi s tem so na občnem zboru ostro kritizirali prepočasno reševanje okrog izstavljanja odločb za plačevanje razlik na izgubljene zaslužke invalidov in odločb o pokojninah. Nerazumljivo in nedopustno je, da morajo invalidi ali rudarji, ki odhajajo v pokoj, čakati tudi po šest mesecev na odločbe in seveda na izplačilo denarja. Socialno zavarovanje je prenehalo priznavati vsaj del stroškov za zdravljenje huje obolelih rudar- jev v okrevališčih in zdraviliščih. Razumevanju samoupravnih organov gre zahvala, da so lani poslali na okrevanje okrog 90 članov kolektiva, 125 socialno šibkih rudarjev pa so poslali na ~ brezplačno letovanje. Zanimivo je, da na tem občnem zboru ni bilo kdove koliko govora o samoupravljanju, razen nekaterih ugotovitev, da bo treba čimprej izdelati polsovni-ke, ki bodo nadrobneje opredeljevali vlogo ter mesto centralnega kot obratnih delavskih svetov oziroma organov samoupravljanja v delovnih enotah. Značilna je še ugotovitev, da se rudarji v Hrastniku zavzemajo za nadaljnje prenašanje pristojnosti in pravic na njihov samoupravni organ, medtem ko njihovi vrstniki v Zagorju o tem ne razmišljajo. Sindikalni odbor je sklenil ta vprašanja temeljiteje preučiti in že ob pripravah na bližnje volitve polovice novih članov organov samoupravljanja predložiti nekatere konkretnejše rešitve oziroma predloge. 'm* flipillllllilllllllltllllllllllllliillllllllllllllllillllllll AUTOKIT TRST VIA MAZZINI 24 telefon 36 597 (blizu trga Ponte Rosso): \ RAZNOVRSTNI DODATNI PRIBOR AVTOMOBILSKI POSAMEZNI DEU ZA KAROSERIJE BARVE S tem odrezkom poseben popust. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlillllllM PRIPRAVE NA PROSLAVE OB 50-LETNEM JUBILEJU JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV V ZASAVJU ______ Sodelovalo naj bi vse članstvo Predsedstva občinskih sindikalnih svetov so pred kratkim razpravljala o pripravah na proslave in prireditve v počastitev 50-letnice delovanja jugoslovanskih sindikatov, predlagala ustanovitev posebnih odborov in začrtala osnovna stališča v zvezi z izdelavo predlogov programov tega praznovanja- V revirjih se pridružujejo mnenju Republiškega sveta sindikatov Slovenije, naj bo izhodišče praznovanja 50 let enotnega revolucionarnega delavskega gibanja, ki ga je usmerjala KPJ, in da kaže vse proslave povezati z nadaljnjimi dogovori o vlogi in mestu sindikatov pri razvijanju nadaljnjih samoupravnih odnosov in skrbi za hitrejše uresničevanje ciljev gospodarsko-družbene reforme. Zanimivo je, da zasavski občinski sindikalni sveti že dalj časa zbirajo gradivo in dokumente, ki jih hranijo bodisi posamezniki ali drugi, in sicer o začetkih in razvoju sindikalnega gibanja v revirjih. Doslej so šte- !lll!l!!!illlllllllllllllllll!l!!li!!llll[|||l!l |||||!]|l!l!ll!»lll!llll!l!ll!!lll!ll!ll!llll!!l!llllllli!l!llllllllllllllli!illlllllll!lllllllll!!!!l!ll!lllll!!!l!!!inill!li:illlllllN !l!!l« vilni. še živeči tedanji sindikalni aktivisti napisali svoje spomine na to obdobje. Čeprav bo treba marsikaj preveriti in natančneje ugotoviti, ni dvoma, da predstavlja to gradivo solidno osnovo za poglobljeno delo na lllll!!l!!lllllll!il!!lllllllllll!il!l!lllll!!!!!l!lllll!!lllllllll!!!!!lllllll!ll!llllilll!ill!llll!llll!lllll!li!l PODOBE NAŠEGA ČASA — Najbolje, da ti kar iskreno povem: položaj ni vreden zavidanja. Analitsko-planski oddelek obravnavajo vedno pod točko razno, pa naj gre za proizvodne naloge ali za plače. V podjetju vedri voluntarizem in prakticizem. Vse kaže, da smo tu le za okras, za to, da se lahko naš direktor s predvojno osemletko kdaj na kakšnem sestanku trka na prša, češ, glejte, tovariši, pri nas pa je razumevanje za razvoj, sami imamo lasten razvojni oddelek z ustreznimi kadri... — Tega ne razumem! Kaj vas trg ne sili v raziskovanje? — Saj to je tisto1 ne sili nas! Vse naše blago gre zaradi zaščitnih carin, ki so jih od zveze izsilili še slabši od nas, sproti v denar. Razumljivo, na domačem trgu, izvažamo pa tako ne! Tako je čisto vseeno, ali delaš veliko ali malo: plača bo enaka. Takšnega dela in njegove cene pa se sčasoma preobješ; zato sem se odločil, da grem, čeprav plača tu ni slaba. Kaj je pa tebe privabilo, da si se javil na razpis? Položaj ali plača? nih. Z mojim prihodom je dobil vsak samostojno delo in možnosti za razvoj, tako, da so isti ljudje kmalu napravili veliko več kot včasih. Produktivnost dela se je skokovito povečala. In kaj, misliš, sem s tem dosegel? — Kaj! Uspeh, ki ga vodstvo ni moglo prezreti! — Da, uspeh! Vodstvo ga res gočo situacijo. Uporabil si povsem napačen prijem, čeprav si seveda ravnal v skladu z našimi načelnimi proklamacija-mi. Nikakor bi ne smel pri ljudeh po nepotrebnem sproščati iniciative, dragi moj, to te je pokopalo! Kaj pomaga, če si ti s svojim oddelkom povečal produktivnost, ko pa je celotno podjetje ni! Kot če vržeš ka- »PRIMOPREDAJA« — Oboje! A če sem iskren: mislim, da je analiza trga še nezorana ledina; če se človek tega dela loti s pametjo in posluhom, se da veliko doseči. Morda pa nisi znal navdušiti ljudi za svoje zamisli? Morda si jih preveč pestil? — E, dragi moj, kaj še! Vse sem storil, kar je po naših načelih storiti treba: nisem se šel hierarhije, sprotnega nalaganja nalog, marveč sem se odločil za funkcionalno dlitev dela po sposobnostih zaposle- ni prezrlo, toda upoštevalo ga je na svoj način. Začeli so mi pobirati ljudi: enega za drugim! Tako sem zdaj, zaradi povečane produktivnosti dela, ostal tu za delo sam, naš oddelek pa je na psu. Saj gre tudi brez analiz!, pravi delavski svet. A v drugih oddelkih jih je kot mravljincev... — Ej, dragi moj, zdaj pa šele vem, kje si pogrešil, ha-ha. — Jaz pogrešil? — Ti ja, kdo drugi! Po svoji krivdi si se spravil v nemo- men v vodo! Pri nas, ko ne gre nihče nazaj, ampak vsi po lestvici gor in naprej, je treba ubrati drugo pot... — Kakšno? — Najprej: poiskati hrbet! Ko imaš hrbet — pa čimbolj napihniti potrebe in pomembnost službe in dela, ki ga opravljaš. Ne prositi: zahtevati! Tako prideš v takemle oddelku do ljudi in ugleda. Čim-več ljudi, temveč ugleda, a če si pameten, vse manj dela! To je vendar normalen razvoj na- še družbene nadstavbe, pa tudi upravnih služb v gospodarstvu, ali ne? Že vem, kaj boš rekel: kdo pa to plača? Kdo bi vedel, kdo, saj je še vedno vse relativno in dialektično, vse se preliva!? Ha-ha, ti pa po svoje — proti toku! Ne sme se tako, dragi moj, jaz bom službo vse drugače zagrabil. Ce hočeš uspeti, je treba prej dobro premisliti, kako začeti. Ti vse preveč hitiš. Hiti počasi, je rekel .... pa saj ni važno! — Kako, hitim? — Hitiš v službo, vedno nekaj prenašaš, vedno si zaskrbljen in tako zaposlen, da se še pogovoriti ne utegneš. Drugače je treba: tudi hoditi je treba počasi, umirjeno, preudarno. Poglej ljudi, ki odhajajo z odgovornih mest spet nazaj v družbo. Ne spodobi se, da bi hiteli, zato imajo šest mesecev časa, da se znajdejo. In misliš, da se komu mudi nazaj? Nikomur! Mnogi ne žele nazaj, nihče pa noče niže. Živeti je treba s pametjo, ne po hitrem postopku. Si že kdaj slišal za managersko bolezen? No. kaj praviš, zakaj je pri nas še ne poznamo? VINKO BLATNIK ISlIBBIIIIIIIIIlllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillM ...................................................................... tem področju. V središču zasavskih revirjev — Trbovljah — pripravljajo osrednjo prireditev v počastitev 50-letnice delovanja jugoslovanskih sindikatov, na kateri bo imela celovečerni koncert rudarska godba na pihala. Proslava bo v drugi polovici aprila. Za pokroviteljstvo nad to osrednjo proslavo bodo zaprosili Republiški odbor sindikata industrije in rudarstva, ker bo namreč poteklo 50 let od ustanovitve sindikata slovenskih rudarjev, s sedežem v Trbovljah. Prireditve se bodo udeležili vsi živeči sindikalni delavci. Občinski sindikalni svet je predlagal 22 teh aktivistov za odlikovanje. Poleg tega se bodo starejši sindikalni aktivisti sešli na posebno posvetovanje. Predsedstvo sindikalnega sveta v Trbovljah je predlagalo sosednim sindikalnim svetom, da bi na večer pred 1. majem pripravili množično srečanje sindikalnega članstva na Mrzlici, kraju, kjer so se pred vojno zbirali napredni delavci, zlasti rudarji in pod vodstvom KP usklajevali svoje poglede in načrte za razvoj delavskega gibanja v revirjih. V Hrastniku so na zadnji seje predsedstva sindikalnega sveta obširneje spregovorili o pripravah na praznovanje 50-letnice delovanja jugoslovanskih sindikatov in sklenili v proslavo vključiti vse sindikalne organizacije v občini. Ob tej priložno-sit so sodili, naj bi medobčinski odbori sindikatov, ki delujejo na območju Zasavja, pripravili in sklicali konference samoupravljavcev. Zbori samoupravljavcev naj bi se sešli maja in junija, imeli pa naj bi izrazito delovno obeležje. Tudi v Hrastniku bodo predlagali nekaj starejših sindikalnih aktivistov za odlikovanja. Sindikalni svet se bo sešel na slavnostno, razširjeno sejo aprila ali maja. Na njej bi spregovorili o nadaljnjem uresničevanju sklepov in programov, sprejetih na nedavnih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata. Skratka: v revirjih se zavzemajo za to, da bi na vseh proslavah in prireditvah v počastitev 50-letnega jubileja jugoslovanskih sindikatov sodelovalo vse članstvo in da bi priložnostne proslave izkoristili za nadaljnje delovne dogovore vsepovsod tam, kjer so ali bodo morsld postati sindikati še bolj aktivni. -m- KAJ REPUBLIKA IN KAJ ZVEZA? nano je, da se z reformo JjUjsmo odločili le za odmiranji ekonomskih funkcij države ,a račun večje moči in vplivnosti gospodarstva, ampak tudi za prenos vrste njenih dotedanjih opravil, nalog in pristojnosti na ožje družbenopolitične skupnosti (republike, občine) — predvsem takšnih pristojnosti, ki jih je »niže- možno bolje uresničevati. Kljub temu pa se nekateri še vedno ogrevajo za okrepljeno vlogo zveze v našem gospodarskem in družbenem življenfU, jasno na račun samoupravnih pravic delovnih ljudi kakor tudi na račun samoupravnosti jugoslo- . vanskih narodov. Če kam nekaj dodaš, moraš drugje vzeti, drugače ne gre! Tako nam nikakor noče izpod političnega peresa kolikor toliko dobra in poštena razmejitev pristojnosti med republiko in zvezo. Tudi tako pomembno gradivo, kot so ga posredovali v razpravo pred IX. kongresom ZKJ (o nalogah ZKJ v nadaljnji graditvi samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosov), ne govori o republiki kot nacionalni samoupravni skupnosti. Republika pa nima samo gospodarske, politične in kulturne funkcije, kot je pogosto zapisano v različnih reprezentančnih »materialih-, temveč je zaradi svojih samoupravnih karakteristik tudi pomemben faktor na socialnem področju, saj se ukvarja s problemi zaposlovanja, migracije, emigracije itd. Zaradi elementa državnosti pa je republika tudi faktor zunanje in notranje politike, obrambe itd. Takšna vloga republike nedvoumno izhaja že iz temeljnih načel zvezne ustave in so jo ustavne spremembe v letih 1967 in 1968 tudi delno uresničile, Kakšna pa naj bi bila funkcija zveze v našem samoupravnem sistemu? Veljavno ustavno načelo je jasno: delovni ljudje in narodi Jugoslavije uresničujejo svoje suverene pravice v federaciji le tedaj, kadar je to v njihovem skupnem interesu. Avtorji predkongresnega gradiva pa se zavzemajo za krepitev funkcij federacije, in to ne samo tistih, ki izvirajo iz samoupravne skupnosti jugoslovanskih narodov, narodnosti in delovnih ljudi. To trditev dokazuje zlasti naštevanje družbeno-ekonomskih funkcij zveze pa tudi zamisel, po kateri naj bi zvezni organi posredno administrativno arbitrirali o medrepubliških ekonomskih odnosih in odtod izvirajočih medrepubliških ekonomskih kompenzacijah. Iz omenjenega gradiva torej izhaja, da se vloga federacije ne omejuje le na določanje enotnega gospodarskega, kreditnega oziroma bančnega sistema in oblikovanje enotnega jugoslovanskega trga, temveč naj bi poleg sistemskih ukrepov v okvirih blagovno-tržne proizvodnje posegala v gospodarstvo tudi s posameznimi operativnimi ukrepi (npr. oblikovanje carinskega, deviznega in zunanjetrgovinskega režima namesto sistema, oziroma določanje okoliščin za oblikovanje dohodka), S takimi funkcijami se federacija ne spreminja v samoupravni instrument oblikovanja in usklajevanja skupnih interesov narodov, narodnosti in delovnih ljudi Jugoslavije, temveč v mednacionalno institucijo, ki ne opravlja svojih nalog v skupnem interesu vseh, temveč v birokratskem, etatističnem državno-jugoslovan-skem interesu, ki pa je izraz preživelih struktur, vpliva posameznih dejavnosti oziroma gospodarskih monopolov. Pomanjkljivosti dosedanjega delovanja organov'federacije pa ne nastajajo samo zaradi zaostajanja za razvojem, socialističnih samoupravnih odnosov in za ustavnim konceptom federacije, temveč tudi, zaradi načina sestave in strukture organov federaciie. kjer bi moral biti uveljavljen princip zastopstva republik. Iz povedanega jasno izhaja, da se nekaterim še vedno toži po predrefnrmnih časih, ko je država delila narodni dohodek v škodo produktivnih in v korist nesposobnih. Se sreča, da kolesa zgodovine ni mnnnče vrteti nazaj! V. BLATNIK lllllllllll 1111» POGOVOR Z UPRAVLJAVCI llllll!«lllllinilllll!IIIIIIIIIIIUIIII!IIIIIIIIIIUII»llli !lll!ll!lllllllll«!!lll!il[|||li!!!!lllll!l!lllll!ll!lll POHIŠTVO Pod skupno streho mnogo bolje LUDVIKA GENCA sem poiskal .v delovni enoti splošnega gradbenega podjetja »Gradišče« Cerknica v Logatcu. Tu dela kot železokrivec, hkrati pa opravlja še funkciio predsednika delavskega sveta v podjetju. V razgovoru z njim sem zvedel marsikaj zanimivega, »Seje delavskega sveta imamo po . potrebi, vendar dovolj pogosto, da lahko sproti razrešujemo aktualno problematiko podjetja. Delavskemu svetu zelo uspešno pomagajo pri delu številne komisije, ki smo jih izvolili.« je pripovedoval Ludvik Gene. »Bi morda lahko pojasnili, kaj ste nazadnje obravnavali na seji delavskega sveta?« »Pogovarjali smo se, kako smo v minulem letu gospodarili. In z zadovoljstvom smo lahko ugotavljali, da je bilo naše gospodarjenje lani uspešno. Nasploh m.oram povedati, da smo naredili ogromno prometa. odkar smo se združili s splošnim gradbenim podjetjem »Gradišče« iz Cerknice. Tudi osebni dohodki so se nam občutno popravili v primerjavi s predlanskim letom. Kar za bli- lllllll zu 32 odstotkov čali.« so se pove- Nato je Ludvik Gene, predsednik delavskega sveta, obširno pripovedoval, kako so v Logatcu že dolgo želeli, da se čimprej priključijo k gradbenemu podjetju Gradišče v Cerknici, Razlogov za to je bilo mnogo. Predvsem pa so v bivšem logaškem gradbenem, podjetju videli v močnejši gradbeni organizaciji mnogo večjo perspektivo. In zdaj. ko so združeni in delajo pod eno streho, se je tudi disciplina v podjetju občutno povečala. »Prav zavoljo tega,« nadaljuje Ludvik Gene.« ker smo se združili z Gradiščem, je imel delavski svet, odkar sem predsednik. polne roke dela tudi s urejanjem interne zakonodaje. Pogovoriti smo se morali o statutu enotnega podjetja. Čisto novega nismo naredili, marveč smo že obstoječega te-rneliito popravili in menim, da je zdai zelo dober. Seveda ga bo treba v prihodnje še izpopolnjevati. Tudi nov pravilnik o nagrajevanju sm,o izdelali pa še vse ostale interne akte. ki V našem podietju urejajo samoupravne odnose.« Razgovoru, oziroma bolje rečeno kramljanju o delu samoupravnih organov v cerkniškem gradbenem podjetju se je pridružil tudi JOŽE MELE — predsednik upravnega odbora podjetja. »Običajno se naš upravni odbor vedno sestane pred sejami delavskega sveta. Na teh sestankih obravnavamo in pripravljamo gradivo za seje delavskega sveta. Če je kaj tako. ga, da lahko rešimo že na upravnem odboru, notem to tudi storimo.« je dodal. »Ste nazadnje obravnavali kaj pomembnega?« »O zelo pomembnih rečeh je tekla beseda na, zadnji seji upravnega odbora. Razpravljali smo namreč o nakupu novih strojev, kar z drugimi besedami pomeni še večjo modernizacijo podjetja.« »Kakšne stroje boste kupili, oziroma ste jih že kupili?« »Delno z lastnim denarjem, delno s kreditom smo že nabavili 7,5-tonski tovornjak prekucnik, ki smo ga nujno potrebovali. Popolnem,a z lastnim denarjem bomo še kupili dva ali tri težke betonske mešalce in gradbene podpornike in še nekatere malenkosti. Nekateri naši stroji so že zelo iztrošeni in jih je treba počasi zamenjati.« »Znano je, da se zaposleni, če se jim godi krivica, največkrat pritožijo na upravni odbor podjetja. Imate vi veliko pritožb delavcev?« »Nekaj pritožb je bilo v zvezi s premestitvami posameznih delavcev, vendar smo vse uspešno razrešili. Obravnavali pa smo tudi nedisciplino v našem logaškem obratu, kjer včasih zaposleni sploh niso prihajali točno na delo. No. danes se je delovna disciplina tudi v l.ogatcu zelo popravila. Nasploh moram reči. da so odnosi med delavci ter vodilnimi uslužbenci v podjetju zelo dobri.« Na koncu razgovora sta Ludvik Gene in Jože Mele še pripomnila, da sta s strukturo članstva v delavskem svetu, oziroma v upravnem odboru podjetja zelo zadovoljna. Zadovoljna pa tudi z upravno-tehničnim vodstvom podjetja, ki zmeraj pravočasno pripravi dovolj razumljive materiale za zasedanje delavskega sveta, oziroma. upravnega odbora podjetja. M. Z. Na 10 cicero • JESENICE Služba za varstvo pri delu jeseniške železarne je letos prvič objavila podatke o poškodbah po delovnih enotah. V letošnjem januarju so ugotovili, da je bilo neprimerno več poškodb na poti na delo kot v minulem letu. Vzrok za to so slabe ceste, zlasti poledeneli in neposuti pločniki od železniške postaje do železarne. Poškodb pri delu so imeli v železarni januarja 58, zaradi česar je bilo izgubljenih 1323 delovnih dni. Poškodbe, ki so se pripe- tile na poti na delo ali z dela pa so terjale 225 izgubljenih delovnih dni. KRANJ ZAPIS S KONFERENCE SINDIKATA LJUBLJANSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA KDAJ BO DOJENČEK SHODIL? Člani konference sindikalne organizacije ljubljanskega zdravstvenega doma so kritično ocenili delo omenjene združene ustanove, v kateri je danes zaposlenih blizu 1100 delavcev Na prvi konferenci sindikalne organizacije združenega ljubljanskega Zdravstvenega doma so člani konference zelo strpno obravnavali številne probleme, ki jih je v letu dni porodila združitev 23 zdravstvenih zavodov in 5 obratnih ambulant na območju od Ivančne gorice do Medvod. Za uvod pa je najprej MILOŠ HANŽIČ, predsednik koordinacijskega odbora sindikalne organizacije Zdravstvenega doma Ljubljana, med drugim povedal naslednje: »Ob tej priložnosti ne moremo mimo dogajanj in ocene delovanja celotnega. Zdravstvenega doma. Potek integracijskih procesov ob koncu predlanskega i w š | P.a se j res je...! V trgovskih delovnih organizacijah ljubljanskega Poslovnega združenja za trgovino je med zaposlenimi približno dve tretjini žensk. Podatek povzemamo po presoji nekaterih trgovskih delavcev. Na nedavni letni skupščini upravnega odbora ljubljanskega Poslovnega združenja za trgovino pa sta bili med 71 udeleženci le dve predstavnici ženskega spola, če izvzamemo eno gostjo in dve predstavnici tiska, ki pa bodisi krasijo ali kvarijo strukturo v drugih netrgovskih delovnih organizacijah. Ne zamerite trgovci, da smo si sposodili omenjene primerjalne podatke pri vas. Niste izjema, ki potrjuje pravilo, da so ženske sicer dobre proizvajalke In na papirju tudi upravljavke, vendar tako neopazne, da jih pri delitvi funkcij spregledamo. Njihova skromna udeležba v raznih predstavniških telesih nakoplje družbeno političnim delavcem včasih resne skrbi. Vsake toliko časa potem popravljamo strukturo, zaradi strukture mrzlično iščemo kandidatke za različna sa-mounravna telesa, si jih ogledujemo od pet do glave, če imajo poleg drugih kvalitet toliko soli v glavi kot moški kandidati. Veste, to ni krik po emancipaciji, ampak povsem bežno razmišljanje o velikem deležu žensk v narodnem dohodku in o njihovem skromnem deležu pravic pri samoupravnem gospodarjenju s tem dohodkom. V. leta je namreč v . novoustanovljenem Zdravstvenem domu Ljubljana že v začetku pokazal določene težave. Predvsem smo Imeli težave, ko smo volili predstavnike v začasni delavski svet zavoda, pri čemer sindikalne organizacije posameznih zavodov niso imele tiste odločujoče vlogo, Jsj bi. jo pri izbiri kandidatov za ta sarfio-upravni organ morale imeti. Zgodilo se je namreč, da so bili v začasni delavski svet novega Zdravstvenega doma izvoljeni v pretežni večini kar direktorji, prej samostojnih zdravstvenih domov na širšem območju Ljubljane. To pa se je kasneje pokazalo kot ne najboljša rešitev za učvrstitev samouprave v novi močni združeni delovni organizaciji ...« Vse breme, zlasti pri izdelavi številnih novih internih samoupravnih aktov je padlo na ljudi, ki so bili že itak prezaposleni, v mnogih primerih na vodilnih delovnih mestih v novem enotnem Zdravstvenem domu. Zavoljo tega so se vrstile številne težave, zlasti ko so urejevali nagrajevanje zaposlenih, samoupravne pravice posameznih delovnih enot v okviru nove enotne delovne organizacije, ko so opredeljevali osebno odgovornost posameznikov, ki zasedajo vodilna delovna mesta v združenem Zdravstvenem domu Ljubljana itd. POSLOVNO LETO ZAKLJUČILI BREZ IZGUBE Razveseljivo pa je bilo poslušati posamezne govornike, ko so naštevali rezultate gospodarjenja v prvem letu poslovanja pod skupno streho. Novi zdravstveni dom v Ljubljani je od bivših zdravstvenih domov sprejel za minulo leto med drugim tudi odplačilo raznih dolgov v znesku 134 milijonov' starih dinarjev, ki jih je tudi poravnal In prvo poslovno leto zaključil brez vsakršne izgube. »Ce torej danes ocenjujemo združitev, jo lahko ocenimo pozitivno tako v organizacijskem, finančnem kot tudi strokovnem pogledu,« je pripomnil eden od govornikov na konferenci. Delo v Zdravstvenem domu Ljubljana poteka v dvajsetih službah, ki so organizirane po posameznih strokah. Taka organizacija se je pokazala tudi za edino uspešno in je, kot vidite, že dosegla pozitivne rezultate, sicer v eni službi večje, v drugi pa manjše.« Direktor Zdravstvenega doma Ljubljana dr. Jože Marolt je še dodal: »Združeni zdravstveni dom Ljubljana moramo zdaj jemati dejansko še kot dojenčka z vsemi njegovimi težavami. Res nemogoče je bilo, da bi že po letu dni dela in življenja uspešno shodil... AH z drugimi besedami povedano, delo v okviru nove enotne delovne organiza- cije smo šele zastavili in vsaj še dve leti bosta potrebni, da bi kolikor se le da zgladili morebitne spore, razne nepravilnosti, skratka vse, kar je potrebno za normalno delo. Predvsem si bomo morali največ prizadevati za boljšo organizacijo zdravstvene službe v Ljubljani, boljšo organizacijo zdravstvenega varstva in ne nazadnje še za racionalnejše poslovanje v naši hiši,. UPRAVIČENE PRIPOMBE ČLANOV KONFERENCE Ne glede na dokaj optimistične ugotovitve, ki zadevajo poslovanje novega Zdravstvenega doma v Ljubljani po letu dni, ne smemo mimo številnih pripomb, ki so jih na konferenci povedali posamezni člani. Pripomb niso Izrekli zaradi tega, da bi kritizirali delo posameznih služb, ali posameznikov v okviru združenega Zdravstvenega doma, marveč so jih izrekli z namenom, da bi, kot ponavadi rečemo, v kali zatrli vse tiste slabosti, ki so se v letu dni obstoja Zdravstvenega doma Ljubljana porodile, da ne bi v naslednjem obdobju posameznikom ali celotnemu kolektivu povzročale še večje glavobole. Največ pripomb je bilo slišati na račun pravilnika o nagrajevanju po delu. Posamezni člani konference so menili, da so v sedanjem pravilniku o nagrajevanju vse premalo, ali pa skoraj nič upoštevana mnenja članov kolektiva in tudi sindikalne organizacije, ki je imela svoje pripombe. Tako se je zgodilo, da sedanji pravilnik o nagrajevanju v Zdravstvenem domu Ljubljana upošteva pri nagrajevanju le izobrazbo zaposlenih in delovne Izkušnje vsakega posameznika, vse premalo pa je v njem tistih meril, ki bi resnično določila osebni dohodek slehernega zaposlenega po vloženem delu. Iz tega sledi, kot je pripomnil predstavnik zobozdravstvenih delavcev, da je vseeno, koliko narediš, skoraj vedno enako zaslužiš. Tem In še drugim podobnim kritičnim pripombam je sledil jasen zaključek: sindikalna organizacija v Zdravstvenem domu Ljubljana naj bo tista gonilna sila, ki bo strokovne službe dobesedno prisilila, da v najkrajšem času izdelajo nov pravilnik o nagrajevanju, s tem, da bodo imeli možnost nahj dati pripombe vsi člani kolektiva, preden bo sprejet. Vsebovati pa mora najnatančnejša objektivna merila nagrajevanja po delu. IZPOPOLNITI JE TREBA TUDI STATUT Naslednja problem, s katerim se srečuje delovni kolektiv Zdravstvenega doma Ljubljana, je samoupravljanje v tej delovni organizaciji: »Cimprej je treba izpopolniti statut Zdrav- stvenega doma, saj pušča ta veliko premalo pristojnosti delovnim enotam Zdravstvenega doma, to je bivšim samostojnim zdravstvenim domovom,« je sledila upravičena pripomba. »Zaostriti je treba tudi osebno odgovornost posameznih vodilnih delavcev v Zdravstvenem domu,« je bila tretja poglavitna pripomba članov konference. »Kaj pomaga, če ,imamo sapio zapisano, da so ti in, ti tovariši za posarriežbe stvari ‘odgovorni, če pa potem; ko storijo napake, za to nič ne odgovarjajo in podobno,« so še pristavili člani konference. Tudi tem pripombam so sle- 4 dili zaključki. Najpomembnejši je vsekakor ta, da bo sindikalna organizacija s pomočjo strokovnih služb Zdravstvenega doma poskrbela za izpopolnitev sedanjega statuta in za čimprejšnjo izdelavo analitične ocene delovnih mest, sprejetje akta .o sistemizaciji delovnih mest in še vseh ostalih internih samoupravnih aktov, ki bodo jasno in nedvoumno določali dolžnosti in pravice slehernega zaposlenega, r/ zlasti pa zaostrili odgovornost ^ vseh za delo, ki ga opravljajo, •' še posebej tistih delavcev, ki so na vodilnih delovnih mestih. Slednjič naj povemo še to, da bo predsedstvo konference ž premogovne zaloge so omejen'’ izdelalo tudi program dela, v katerem bo zajeta vsa obravnavana problematika na prvi konferenci. Konferenca, kot nova oblika dela v sindikatu, bo tudi v Zdravstvenem domu Ljubljana bedela nad izpolnjevanjem razen tega oa so precej odda Ijeni od večjih ootrošnih cen trov. Ob vseh dosedanjih prizadevanjih so se odločili, d-bodo preiskali kvaliteto in zaloge gline na svojem območ ju. Ce bodo rezultati ugodni vseh začrtanih nalog na njenem g bodo po vsej Verjetnosti začel »zrs o n ■? 11 In f n H i v « __3 I _ i______• • j _ , •. prvem zasedanju in seveda tudi nalog, določenih z omenjenirn. programom. MILAN ŽIVKOVIC s Proizvodnjo keramlzita. to jr lahkega gradbenega materiala in keramičnih ploščic, D. V. If|jl!!!llll!l!llll!»lllllll!!ll!llllli!l»ll!!lllll!!l!!lllllll!!llllllll!ll!lllllllllllllllllllllll!llll!l!lllll|ll!|l|lllllllilll|l!llll|lll!llll!llllllllillllillllllllli»!!!lllllll|l!l|l|||||!!!!l||||||||!|||||[|||!|||||||!!lli> Trgovsko podjetje volan ljubljana kersnikova 6 telefon 311-734 nudi v svoji poslovalnici LJUBLJANA. VOŠNJAKOVA 2 GUME — navadne in radialne j za Mercedese 190—300, peugeot 204 in 404 | ter za vsa druga vozila domače in tuje proizvodnje ■llllillfflilllillillllllillilliBM .......umil Sklad za zdravstveno varstvo Gorenjske je imel v lan-skem letu 277 milijonov dinar-^ jev izgube. Ko so na ponedelj-^ kovi skupščini Komunalne ^ skupnosti socialnega zavarova-4 nja delavcev razpravljali o za-Ž ključnem računu sklada, so tu-4 dl sklenili, naj izvršni odbor ? skuša doseči sporazum z Go-^ renjsko kreditno banko o na-^ jetju premostitvenega kredita za kritje lanskoletne izgube. Del izgub bodo sicer pokrili z rezervo, vendar pa morajo za približno 126 milijonov dinarjev dobiti premostitveni kredit, če nočejo sprejeti sklepa o plačevanju izrednega prispevka za pokritje lanskoletne izgube v skladu. • TRŽIČ Kljub pospešeni stanovanjski izgradnji v zadnjih letih je v tržiški občini še vedno ču-tiit pomanjkanje stanovanj. Zato bo tudi v letošnjem letu osnovna naloga Stanovanjskega podjetja. Gorenjske kreditne banke in skupščine občine Tržič, da za stanovanjsko gradnjo angažirajo vsa namenska sredstva. Letos bo v tržiški občini za stanovanjsko izgradnjo namenjenih 6,836.052 dinarjev, sredstva pa bodo prispevali banka, stanovanjsko podjetje in delovne organizacije. • KAMNIK Po podatkih občinske skupščine se Je število zaposlenih v minulem letu znatno povečalo. Delovne organizacije so zaposlile 337 novih delavcev, predvsem v gospodarstvu, medtem ko se število zaposlenih v negospodarskih dejavnostih ni bistveno povečalo. Največ novih delavcev so zaposlila industrijska podjetja Titan. Sto! in Podjetje Kamnik. Med obrtnimi podjetij pa sta v zaposlovanju novah delavcev na prvem mestu Alprem in Menina. Ob koncu lanskega leta je bilo pri kamniški podružnic* Zavoda za zaposlovanje Ljub 'lana prijavljenih manj ko' 200 brezposelnih. Med njimi jf tretjina takih, ki iščejo prve zaposlitev, polovica pa je žensk. Največ brezposelnih je še vedno nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev. % KOČEVJE V Rudniku rjavega premoga razmišljajo o tem. kako b* preusmerili proizvodnjo, kajt 0 DELAVSKA ENOTNOST — Št. 9 — 1. marca 1969 IZKUŠNJE KRANJSKE ISKRE IN TEKSTILINDUSA S POSTREŽBO BOLNIKOV NA DOMU *' ’ • Premalo cenjena pomoč Večini Kranjčanov, ki nima svojcev in dobrosrčnih sosedov, se med boleznijo nič bolje ne godi kot Ljubljančanom, S prehranjevanjem, pospravljanjem in s pranjem so težave, ker Zdravstveni dom še ni organiziral laične nege bolnikov na domu. Dve bolniški strežnici pa Kranj vseeno ima, strežeta pa samo Iskrinim in Tekstil-indusovim delavcem in delavkam ter njihovim ožjim svojcem, ker ju zaposlujeta in plačujeta tovarni. OBRATNI ZDRAVNIKI IZDAJAJO NALOG ZA STRE2-NIŠKO POMOČ BREZ DOLGEGA MODROVANJA V Iskri in Tekstilindusu niso dolgo in široko razpravljali, ali Potrebujejo bolniške strežnice oziroma lastne bolničarke ali ne, ko je 1962. leta Zavod za zdravstveno varstvo organiziral zanje poseben dvomesečni tečaj. Število izgubljenih dni je iz leta v leto rastlo tudi zato, ker so matere — teh je v obeh tovarnah veliko — izkoriščale zakonito pravico plačanega dopusta med boleznijo otrok in najbližjih svojcev. Seveda je zato trpela proizvodnja; odsotnih delavcev včasih ni mogoče nadomestiti. Obe tovarni sta poslali po dve proizvodni delavki v tečaj za bolničarke in jima potem zaupali nego bolnikov. »NEKATERI SO ZADOVOLJNI, DRUGI PA NE« Ko sva se z Ivanko Vrtovec, Iskrino bolničarko, pogovarjali^ o njenih skoraj šestletnih delovnih izkušnjah, ni bila videti preveč zadovoljna. »Največkrat me pokličejo k bolnim otrokom, da gredo matere lahko v tovarno. Ze ob četrt na šest pridem na dom, da se z materjo pomenim, kako in kaj je z bolnim otrokom, in ostajam tam, dokler se mati ne Vrne. Nekateri so z menoj zadovoljni, drugim pa ni dovolj, da otroku dajem zdravila, mu skuham in še za vso družino, če se tako dogovorimo, ampak bi me radi spremenili v navadno po-strežnico. Slišala sem že očitek, zakaj ne bi oprala še namočenega družinskega perila, češ če bi ostala mati pri otroku, bi bilo perilo dopoldne oprano.« Črna nehvaležnost, ali ne? Posebno, ker je bolniška postrežba zastonj oziroma, ker bolničarko plačuje tovarna. Po 600 do 650 novih dinarjev doJ>i na mesec, kakor če bi delala ob stroju. NEPREDVIDENI ZADRŽKI Zelo me je začudilo, da v Tekstlindusu in v Iskri malokrat zaprosijo za bolničarko, če zboli žena ali mož. Takrat raje pokličejo k sebi sorodnike ali sosede. < »Vzroki so različni,« mi je razlagala Vrtovčeva, »ponekod mogoče ni pravega reda v hiši in jim je nerodno, da bi bolničarke to videle, posebno, če se ne poznamo...« Hudo bolne samske ženske ali samohranilke pa so srečne, če pridejo k njim. Vsem ni mogoče ugoditi, kajti včasih že tako pride, da se bolezen pojavi hkrati na več koncih. Posebno pozimi, ob anginah in epidemijah gripe. V poletnih mesecih pa večkrat nihče ne zaprosi, za bolničarko in takrat v Iskri in Tekstilindusu pomagata v obratni ambulanti. Ta neenakomerna delovna obremenjenost je kriva, da v obeh tovarnah zaposlujejo samo še po eno bolničarko. Malo pa je k temu pripomogla tudi gospo-' darska reforma. Pred dvema letoma so začeli stiskati kjer se je le dalo. PORTRETI IN SREČANJA Zlato srce sem delala v ,Izolirki’, poročila sem se in prišla sem v .Tobačno tovarno,. Pred šestimi leti mi je umrl mož, od takrat živim sama z otroki.« »Veliko gotovo ne zaslužite in težko preživljate sebe in otroke« sem rekel. »Otroke že ves čas preživljam sama. Mož je svoj denar zmeraj porabil zase. Lačni pa vseeno nismo nikoli bili, kruha smo imeli zmerom zadosti. Velikokrat sem šele zjutraj vstala od šivalnega stroja in šla delat v tovarno, res je. Ce bo pa vse šlo po sreči, se bo sin letos izučil. Potem bomo laže zadihali. Tudi hišo bomo lahko dali popraviti.« »Svojo hišo imate?« sem se začudil. »Dolgo časa sem jo odplačevala in sedaj je končno naša. Ni velika, imamo pa lep vrt. Poleti nam zelenjave nikoli ne zmanjka« »Da, ko pridem iz službe. Poleti, ko so dnevi daljši, dostikrat vstanem bolj zgodaj in grem na vrt še preden grem v službo. Sedaj imam malo več prostega časa. Porabim ga za branje.« »Kakšne knjige pa najraje berete?« sem bil radoveden. »Vse berem, samo če imam Pa kosi v šoli. Kuhati znata čas« je odgovorila. »Ravno se- . tj-' -i_____ » •______o rT/-\l cf £»vr» fT^iha in skromna je stala sta-I la pred menoj, z obledelo modro ruto na glavi. »Marija Dijak« je rekla in se predstavila. Sedla sva. Povedal sem ji, da bi se rad Pogovarjal z njo o njenem delu, življenju in otrocih. Tisto e 8. marcu sem izpustil, o tem bodo govorili drugi, na proslavah. »Osemnajsto leto že delam v .Tobačni tovarni’. Delavka v sortirnici sem.« Danes sem vstala ob pol petih. Izjemoma delam dopoldne, sina imam doma bolnega, drugače bi delala popoldne. Kosilo mu moram skuhati, hčerki sta v šoli in nimata časa za kuhanje. Po navadi kuham kosilo sa-nio zase. sin kosi v podjetju, ena hčerka je v vrtcu, druga obe, naučila sem ju. Kadar sem bolna, me lepo postrežfeta.« »Tri otroke imate, ali ne?« sem rekel. »Da. Enega fanta in dve dekleti. Sin se uči za avtomehanika. V šolo ni nikoli rad hodil, hčerki pa sta pridni. Starejša hodi na srednjo medicinsko šolo, mlajša pa v osemletko. Obe sta v šoli zme-fom najmanj prav dobri, radi se učita. Jaz nisem imela nikoli mož-hosti, da bi hodila v šolo. Do-tna sem iz Savinjske doline. daj sem prebrala Tolstojevo .Vstajenje’. Od časopisov berem samo tednike. Dnevniki so predragi, vse novice pa izvem tako že preko radia. Brez radia bi mi bilo zelo dolgčas.« »Ali knjige kupujete?« »Ne, v knjižnico hodim. Poleti grem sama s kolesom, sedaj pa mi jih prinesejo hčerke. Kupujem samo šolske knjige, že te so drage.« »Ali ste lani bili na dopustu?« sem še vprašal. »Ne, nazadnje sem bila na dopustu, ko je naša tovarna še skromno kmetijo smo imeli imela lasten počitniški dom I-• v • v I t ^ X1 t ^ i-v—, »Trtiri Itz-v fam v najemu. Do najbližje šole sem imela štiri ure. Ko sem bila stara 16 let, sem morala pd doma. Umrla mi je mama ih šla sem služit v Ljubljano.« »Kako ste se znašli v Ljubljani?« »Nekaj časa sem bila go- *Poddnjska pomočnica, potem Otroke pa pošljem vsako leto s kolonijo na morje. Koristi jim. Veliko slovenskih mater ima zlato srce in Marija Dijak je gotovo ena med njimi. Tiha in skromna, z obledelo modro ruto na glavi. M. V. Vsakdo, ki želi bolničarko na dom, se obrne na obratno ambulanto, kjer se poleg tovarniških delavcev zdravijo tudi njihovi svojci. Tovarniški zdravniki vedo, kdo potrebuje strežnico in ker poznajo tudi bolezen, realno ocenijo, koliko časa je pomoč potrebna. Zgodi se, da mora bolničarka mesec dni ali celo dalj pomagati istemu bolniku. V tem primeru pa mora dobiti še nalog od vodje družbenih služb, kajti zdravniki smejo samostojno odrejati samo enotedensko strežniško pomoč. Po navadi pa uprava upošteva zdravnikovo priporočilo, saj gre za hujša, včasih brezupna obolenja. SLABA EVIDENCA NAD EKONOMSKIM UČINKOM TE POMOČI Niti v Iskri niti v Tekstilindusu mi ni uspelo dobiti ekonomskih rezultatov te dodatne oblike zdravstvene pomoči. Skoda! Morda je zato ne cenijo dovolj? Leta 1962 sta Iskrini bolničarki — kot sem omenila, sta bili do 1966. leta dve — skupno stregli bolnikom 274 delovnih dni ali ob 8-urnem delavniku 2192 ur. Če bi jih morali delavci plačevati po 8,50 din — upravnica ljubljanskega Doma upokojencev Meta Beletova meni, da bi bila to ekonomska cena za enourno strežbo bolnikov na domu — bi odšteli 18.632 novih dinarjev ali skoraj 2 milijona starih dinarjev. Za Iskro, ki je ta denar de-* lavcem prihranila, pa je važnejše, koliko manj delovnih dni so izgubili zdravi delavci, ki sta jih pri bolnih družinskih članih nadomestili bolničarki. Te evidence pa nimajo, niti pregleda nad vplivom bolniške strežbe na produktivnost. Tega pregleda tudi v Tekstilindusu nimajo. Franc Dolenc, vodja socialne službe v tej tovarni, meni, da bi se jim bolničarke izplačale, če bi bile vse leto zaposlene s strežbo bolnikov. Enako kot v Iskri, pa so poletni meseci za njihovo bolničarko — mrtev čas, medtem ko bi jih pozimi potrebovali več, čeprav precej samohranilk stanuje v njihovem samskem domu in jim bolne otroke negujejo kar upokojenke. IZPOSOJANJE BOLNIČARK? V obeh kranjskih tovarnah, ki imata svojo bolničarko, je praksa pokazala iste probleme: včasih ta pomoč ne zadošča, včasih pa ni potrebna. Bolni- čarki tedaj obremenjujeta sklad osebnih dohodkov. Problem se vleče že skoraj šest let in bo po vsej verjetnosti ostal, če bo strežba omejena na tovarniška kolektiva in na njune svojce. Naj mi v Iskri in Tekstilindusu ne zamerijo, toda jaz bi ravnala drugače. Med »mrtvo sezono« bi bolničarke zaposlovala pri drugih bolnih Kranjčanih — seve proti primerni odškodnini. Prav gotovo je v teh mesečih kak delavec ali delavka iz druge tovarne bolan in potreben strežniške pomoči ali pa ostaja doma zato, ker je kdo drug v družini bolan. Zdravstveni dom Kranj pa najbrž ve še za druge bolnike, ki so ta čas potrebni pomoči in bi se' morda našli tudi plačniki za te usluge. Ob takšni organizaciji dela bi imelo tudi več bolničark vedno dovolj naročil za nego bolnikov. MARIOLA KOBAL Od vsepovsod • VELENJE Velenjski rudarji so lani nakopali nekaj nad 3 milijone ton lignita, s čimer so za 100 tisoč ton presegli proizvodni načrt. Letošnji proizvodni načrt predvideva, da bodo v Rudniku lignita Velenje nakopali 3 milijone tbn lignita, se pravi, da ga bo treba dnevno nakopati skoraj 11.000 ton. Obstoječe proizvodne zmogljivosti še vedno ne bodo polno izkoriščene. V Rudniku lignita Velenje lahko že zdaj nakopljejo 3,700.000 ton lignita. Polno bodo izkoriščene zmogljivosti velenjskega rudnika šele po dograditvi nove Termoelektrarne Šoštanj III, katere gradnjo bo sofinanciral tudi Rudnik lignita Velenje (vš) • ŠENTJUR i torni V šentjurski občini so lani gradili le zasebniki, v družbenem sektorju niso zgradili nobenega stanovanja. Zasebniki so lani dokončali 65 stanovanj (leto pred tem 30) in so gradili predvsem s pomočjo kreditov delovnih organizacij. Lanski tempo gradenj v precejšnji meri krije potrebe po stanovanjih, vendar je z družbenega gledišča precej nesmotrn. Predvsem so gradbena zemljišča premalo izkoriščena, komunalno urejanje pa je drago. f Razen v 65 dokončanih zgradb so zasebniki vložili lani v 12 stanovanjskih hiš v gradnji nad 5 milijonov dinarjev. PJi y TERU E BATERIJE za tranzistorie specialno za transi* storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci V1DOR 50% daljša ska doba plastična onemogoča kisline življenj* prevleka izločanje izredno natančne mere elektronska kvalitete kontrola TOVARNA BATERIJ LJ U B L J ANA ZA IN PROTI a - .-JL-LC m.' . : : . - a: • Nekateri naši bralci so nam že očitali, da smo razpravo • o predlogu VI. kongresa ZSJ za skrajšanje delovne dobe in • starostne meje za upokojitev in o bodočem sistemskem reše- • vanju teh in drugih vprašanj invalidskega in pokojninskega 0 zavarovanja zaključili brez pravega slovesa. • Zakaj nam je zmanjkalo sape, zakaj je začasno usahnila 0 naša akcija? Akcijo smo zasnovali iz štirih delov. V prvem delu smo spraševali delavce iz najrazličnejših področij, panog gospodarstva in družbenih služb za mnenje v predlogu sindikatov in za mnenje o urejanju vprašanj pokojninskega zavarovanja. V drugem delu so strokovnjaki socialnega zavarovanja odgovarjali na nekatera konkretna vprašanja delavcev, hkrati pa so nas seznanili z nekaterimi podatki o sedanjem ekonomskem položaju skladov pokojninskega zavarovanja in o finančnih posledicah, ki bi jih utegnili zapustiti blažji pogoji za upokojevanje v pokojninskih skladih in bi zato morali finančno bolj obremeniti aktivne zavarovance. V tretjem delu smo vprašali Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, kako pomagajo uresničevati sklepe kongresa in kakšno je stališče slovenskih sindikatov glede prihodnjega urejanja vprašanj sistemske ureditve pokojninskega zavarovanja. Ko bi morali pripeljati našo akcijo h koncu, in povedati uradno republiško in zvezno stališče, pa nam je zmanjkalo sape. Splošna razprava ni dohajala naše akcije, pristojni republiški in zvezni organi niso medtem uspeli uskladiti osnutka za spremembe in dopolnitve sistema pokojninskega zavarovanja. Takega enotnega osnutka, ki bi uskladil stališča vseh republik, njihovih izvršnih svetov in sindikatov, še danes nimamo. Poznamo pa stališča Izvršnega sveta skupščine Slovenije, ki so jih osvojili tudi skupščinski, zbori, in stališča Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Oboje smo v povzetku objavili pred nedavnim v 4. številki našega časopisa. S spremembo in dopolnitvijo zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju se je zgodilo to, kar so naši bralci v ustni anketi napovedovali. — Tako zapletenega vprašanja, kot je dolgoročno urejanje invalidsko pokojninskega zavarovanja, ni mogoče rešiti preko noči. Ne zato, so dejali, ker pri nas zavlačujemo sprejemanje zakonov, saj jih znamo sprejemati celo po hitrem postopku, ampak zato, ker veljajo v določanju pogojev za upokojevanje ekonomske zakonitosti. To pomeni, da ni mogoče brez temeljitih izračunov reči, kakšno starostno in delovno dobo za upokojitev si lahko privoščimo, kakšne naj bodo pokojnine, da bodo upokojenci dostojno živeli z denarjem, ki ga nalagamo od osebnih dohodkov v pokojninske sklade. Taki izračuni pa terjajo očitno daljši čas. Cisti računi, so poudarili naši bralci, pa morajo sloneti na racionalnem poslovanju skladov, strogo namenskem trošenju sredstev invalidsko pokojninskega zavarovanja in vračil v sklad vseh tistih sredstev, ki jih je sklad svoječasno potrošil za namene, ki niso imeli ničesar skupnega z delavskim upokojevanjem. Izračune, vsaj tiste, ki zadevajo sklad invalidsko pokojninskega zavarovanja, zdaj imamo. Njihovo točnost nam zagotavljajo pristojne službe. V kratkem si jih bo natisnjene lahko ogledal vsak občan. Prihajajo pa med nas z zamudo. Če bi zavarovanci imeli možnost vseskozi spremljati podatke o gospodarjenju invalidsko pokojninskih skladov in kot upravljavci tudi vplivdti na njihovo potrošnjo, bi se nedvomno vsi skupaj laže sporazumeli za obseg pravic. To je ena izmed bistvenih ugotovitev večine naših anketirancev. V svojih mnenjih o bodočem urejanju vprašanj invalidsko pokojninskega zavarovanja so se zato naši anketiranci opirali na izkušnje v svojih delovnih organizacijah, na občutek za pametno gospodarjenje in ne nazadnje na delovno zavest in solidarnost. Ni naključje, da so največkrat izhajali iz dosedanjih razmer, nizkih pokojnin in velikih razlik med »starimi« in »novimi« upokojenci. Vztrajali so, da je potrebno te razlike odpraviti in zagotoviti upokojencem dostojne življenjske razmere. Vse tiste delavce, ki se preživljajo le od dela v tovarni, podjetju, ustanovi, namreč skrbi, s kakšno pokojnino se bodo preživljali na starost. Ali naj bo cena za skrajšano delovno dobo in daljše uživanje pokojnine nizka pokojnina in životarjenje na starost? O tem velja razmisliti, so dejali, preden rečemo, koliko časa bomo delali in pri katerem življenjskem letu se bomo upokojevali. Teh mejnikov pa za vse ni mogoče postaviti enotno. Zato bi naj po mnenju večine anketirancev bil osnovni pogoj za pridobitev pokojnine 40 let delovne dobe in 60 let starosti za moške in 35 oziroma 55 let za ženske. Te pogoje pa bi morali omiliti za delavce na težjih in zdravju škodljivih delovnih mestih in tako odpreti širše možnosti za bencficiranje delovne dobe. Mnogo delavcev, zlasti mlajših, je v anketi opozorilo na generacijo, ki je preživela najtežje obdobje naše nacionalne zgodovine med vojno in v povojni izgradnji, ko nihče ni vprašal za dolžino delovnega dne. Med njimi so mnogi, ki so jih težke delovne in življenjske razmere izčrpale in jim prehitro iztrošile delovne moči. Tem skupinam delavcev bi morali solidarno priznati blažje pogoje za upokojevanje. Mnogokrat so pogovori z našimi anketiranci navidezno skrenili od osnovnega vprašanja, — kaj sodite o predlogu kongresa sindikatov glede skrajševanja delovne in življenjske dobe za upokojitev? Odgovori bi namreč veliko bolj ustrezali vprašanju — v kakšnih delovnih in življenjskih razmerah živite in kje so osnovni vzroki za izčrpanost pred iztekom normalne delovne dobe in starostne meje za upokojitev? Ponovimo samo nekatera mnenja delavcev kot dokaz, da je potrebno jedro vzrokov za izčrpanost, prenaglo opešanje in zato za pritiske za skrajševanje delovne dobe iskati v neugodnih življenjskih in delovriih razmerah: 9 Zavzemati se moramo za izboljšanje delovnih pogojev in ne za masovno skrajševanje delovne dobe.. Delavci se zavzemajo za skrajševanje delovne dobe predvsem za tiste delavce, ki jih je težko delo izčrpalo. »Kramp in lopata«, ki najbolj iztrošita človekove moči, nimata več prostora v modernem razvoju tehnike. 0 Kaj je bolj ekonofnsko: odvajati sredstva za benefikacijo ali jih vlagati v izboljšanje tehnologije, v izboljšanje delovnih pogojev. Spremeniti se morajo delovni pogoji, s tem bomo izdatno podprli gospodarstvo, ne pa z beneficiranim delovnim stažem. Najbolj preprosto je skrajšati delovni staž, vendar dajemo s tem delovnim organizacijam potuho,, da ne spreminjajo in ne izboljšujejo delovnih razmer. 0 Strokovne službe naj organizirajo delo tako, da bi delavci lahko najbolj smotrno izkoristili delovno kondicijo. 0 Vzrok za pogoste izostanke z dela, za prenaglo opešanje življenjskih moči žensk, ni v slabem zdravstvenem stanju, ampak v neurejenem okolju; v delovnih organizacijah v neugodnih delovnih pogojih, doma pa v neurejenem otroškem varstvu in drugih potrebah za družbeno skrb družine. Povzeli smo samo nekatere najbolj pogostne ugotovitve anketirancev. Zdelo se nam je prav, da spomnimo nanje prav zdaj, ko bodo pristojni organi vabili k razpravi vse delovne kolektive in vse občane o dokončni sistemski ureditvi invalidsko pokojninskega zavarovanja. V to splošno razpravo se vključuje tudi naš list. Zato bomo aktivno spremljali razprave v delovnih kolektivih I. VRHOVCAK --- a^uKO gospodarimo oiiilllllllllllllllllllllillllllffl ZVEZNI IZVRŠNI SVET PODPRL SLOVENSKE PREDLOGE Ste slišali, ..da največ obutve proizvaja industrija Hrvaške, ki je v letu 1967 proizvedla 35,3 odstotka vse obutve, sledi ji Srbija s 30,7 odstotka, na tretjem mestu pa je naša republika, ki je izdelala lani 18,6 odstotka vse obutvene proizvodnje; • da ^ raste poprečni letni družbeni produkt v Sloveniji najpočasneje, saj se je v letih 1952 do 1966 povečal v povprečju le za 16,7 odstotka na leto, v drugih republikah pa je bil poprečni porast večji, še posebno v Srbiji (19,5 odstotka) in v Cmi gori (20,6 odstotka). Zlasti pa je opazno zaostajanje v prvem letu po reformi, saj se je povečal družbeni produkt od leta 1965 do konca leta 1966 v Sloveniji samo za 19,8 odstotka, medtem ko je bil poprečni letni porast v Jugoslaviji 24,69. PREOZKO POJMOVANA ZAŠČITA DOMAČE PROIZVODNJE Zvezni sekretariat za finance je po sugestijah zvez-ne§3 izvršnega sveta dopolnil prvotni osnutek bodoče zaščite domače proizvodnje in dopolnjenega med drugim poslal tudi Gospodarski zbornici SRS v razpravo. Odbor za gospodarsko sodelovanje s tujino, ki ga je obravnaval, meni, da sta predlagani uvozni režim in politika . zaščite v skladu z reformnimi cilji, česar pa za praktične ukrepe na tem področju ni mogoče reči, saj jugoslovansko gospodarstvo vračajo nazaj v obdobje gospodarske avtarkije z zaščito slabih proizvajalcev. ZAŠČITO NAJ BI OBRAVNAVALI KOMPLEKSNO Carinski in blagovni režim sta brez dvoma pomembna elementa zaščite domače proizvodnje, vendar je še veliko drugih, ki igrajo pri tem večjo ali manjšo vlogo. Strokovni odbor za gospodarsko sodelovanje s tujino pri naši zbornici meni, da bi morali hkrati obravnavati vse elemente ekonomske zaščite in jih tudi prilagoditi začrtani politiki. Komopleks vprašanj, ki bi morala ponovno na dnevni red, je preobsežen, da bi ga temeljito obravnavala zvezna carinska komisija pri zveznem sekretariatu za finance, saj kaže pregledati poleg predpisov o notranjem blagovnem prometu še jugoslovanske standarde o kakovosti surovin in izdelkov, če je potrebno tudi s sanitetnega in veterinarskega zornega kota, in jih prikrojiti predvideni politiki zaščite. Kakor je državna uprava zelo obsežna, se zdi, da bi potrebovali še poseben strokovni organ, ki bi analiziral vse oblike zaščite in ocenil, ali so v skladu z zaščitno politiko in da bi predlagal ustrezne spremembe. Ta strokovni organ, naj bi že bil samostojen ali priključen zvezni carinski komisiji, bi naj bil stalen, saj bi le v tem primeru lahko bila njegova strokovna mnenja vsestransko proučena. ZAŠČITA NAJ NE OBREMENJUJE PROIZVODNIH STROŠKOV Gospodarska zbornica SRS je že nekajkrat predlagala, naj bo uvoženi material, ki ga doma nimamo dovolj, oproščen carinskih dajatev. To nikakor ni neizvedljivo, če bi bila celotna zunanjetrgovinska operacija uravnovešena, to je, če bi se dohodek od zaščitnih carin uporabljal izključno za zaščito izvoza oziroma za premeščanje tujih carinskih barier, s katerimi druge države ščitijo svoje proizvajalce. V tem primeru seveda zaščitne carine ne bi mogli več uporabljati za pokrivanje različnih proračunskih izdatkov! Predlog je strokovni odbor za gospodarsko sodelovanje s tujino znova sprejel in ga poslal Zveznemu sekretariatu za finance. Neovrgljivo dejstvo je namreč, da konkurenčna sposobnost gospodarstva bistveno vpliva na proizvodnjo. In čimbolj je obremenjeno z družbenimi dajatvami, tem manj ima lastnega kapitala za konkurenčni spopad s tujimi ponudniki. Bumerang tega pa je nenehni pritisk na večjo zaščito domače proizvodnje, naj je dobra ali slaba. PROTI POVEČANIM DEPOZITOM PRI UVOZU NA KREDIT Omenjeni odbor je zavrnil predlog o povečanju dinarskih depozitov pri uvozu na kredit. Predlagal je, naj bi pristojni proučili mehanizem, kako bi z zmanjšanjem carin na blago, ki ga uvažamo iz dežel v razvoju, omogočil večji izvoz v te dežele. Verjetno bi se tako povečal tudi devizni priliv in ne bi bilo treba s povečanimi depoziti omejevati proizvodno modernizacijo. Hkrati je odbor predlagal ponovno proučitev predloga za spremembo carinskega povračila. Podjetja, ki material uvozijo in vdelanega v finalni izdelek spet izvozijo, imajo pravico do povračila carine. Pri prodaji na domačem trgu pa ravno tako ničesar ne izgubijo, ker pač carinsko dajatev vkalkulirajo v prodajno ceno. Z drugimi besedami povedano: proizvajalci so stimulirani, da predelujejo uvoženi reprodukcijski material. Če bi uskladili vpliv carin na izdelke za izvoz in za domači trg, bi se brez dvoma omejil uvoz tistega reprodukcijskega materiala, s katerim ao založeni domači surovinarji in ki po kakovosti ne zaostaja za uvoženim. M. K. ! Da bi rešit smotrne 0 zaposlovanju tuje delovne sile v zasebni obrti naj odločajo republike Po hitrem postopku novelirana zvezna zakonodaja o zasebni obrti, gostinstvu in avtoprevozništvu v Sloveniji ni naletela na lep sprejem. Cenzus o zaposlovanju tuje delovne sile namreč trpa vse obrtne stroke in gostinske obrate po Jugoslaviji v isti koš. V zasebnih obrtnih delavnicah sme delati največ pet ljudi, z mojstrom in njegovimi družinskimi člani vred, zasebni gostinci pa smejo zaposlovati tri tuje delavce poleg družinskih članov- Gospodarska zbornica SRS in Izvršni svet Skupščine SRS sta že ob koncu 1987. leta poslala pristojnim zveznim organom predlog za spremembo splošnega zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov in predlog za spremembo osnovnega zakona o gostinski dejavnosti. Oba predloga temeljita na večji samoupravni decentralizaciji: pristojnosti za določanje družbenih in ekonomskih kriterijev ter meril za uporabo tuje delovne sile v zasebni obrti in gostinstvu naj bi prevzeli republiški zakonodajni organi. Zakaj? hovi vozniki pa bi ostali brez dela? PREVIDEN ODGOVOR IZ BEOGRADA Ravnokar je gospodarska zbornica SRS prejela, pismeno obvestilo, da. je zvezni izvršni svet 22. januarja letos obravnaval predloge, ki sta jih poslala republiški izvršni svet in naša zbornica za spremembo zakonodaje. Omenjene dejavnosti niso v vseh republikah enako razvite pa tudi potrebe po njih so dokaj različne. Pri nas je, na primer, močno razvit domač in mednarodni izletniški turizem, ki zahteva manjše gostinske obrate. Družbeni sektor gostinstva razpolaga predvsem z večjimi objekti in bi moral ogromno investirati, preden bi mreža gostinskih obratov, ustrezala potrebam izletniškega turizma. Pred leti je bil glavni motiv za razvoj zasebnega gostinstva spoznanje, da bi zasebniki brez družbenih sredstev povečali in dopolnili rprežo gostinskih lokalov. Predpis, da zasebni gostinci, ne smejo zaposlovati več kot tri tuje delavce, ima namen, da zasebno gostinstvo ostane majhno, da tako ne ogrozi državnega sektorja in da se ne bi preveč sredstev od turizma stekalo v zasebne blagajne. Ukrep zoper bogatenje in prevelik razmah zasebnega gostinstva pa ni usklajen z družbenim priporočilom za hitrejši razvoj terciarnih dejavnosti, da se zaposli čimveč odvečnih delavcev. Dvomljiv pa je tudi gospodarski učinek tega ukrepa. Zasebni gostinci odpirajo predvsem bifeje, ki turistom nudijo poleg pijače samo mrzlo hrano. Naj bo domač ali tuji gost, pa želi tudi na izletu kaj toplega pojesti, četudi ni petičen. Pripravljanje tople hrane zahteva v kuhinji vsaj enega človeka, če je lokal v turistično dobro obiskanem kraju, pa dva ali tri... Enako je s strežbo. V lokale, kjer so turisti dobro postreženi, se radi vračajo To pa je, končno, namen družbenih prizadevanj, saj štejemo turizem za eno izmed najbolj perspektivnih gospodarskih panog. Ostane odprto samo še vprašanje, kako preprečiti pretirano bogatitev zasebnih gostincev. Odgovor bi lahko našli celo v praksi kapitalističnih držav, ki že desetletja uporabljajo strmo lestvico progresivnega obdavčevanja dohodka... morali zato določila o zaposlovanju tujih delavcev v zasebni obrti v okviru republike prilagoditi potrebam posameznih panog in njihovim proizvodnim posebnostim. TUDI O ZASEBNEM AVTOPREVOZNIŠTVU NAJ ODLOČAJO REPUBLIKE »Snop« zveznih ukrepov zoper bogatenje zasebnikov je vseboval med drugim novelo temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu, po kateri so morali zasebni avtoprevozniki do 1. oktobra lanskega leta izločiti iz prometa vsa osebna vozila, ki imajo več kot 5 sedežev, do 30. junija letos pa so dolžni izločiti še vse več kot pettonske tovornjake. Ta novela, sprejeta po hitrem postopku, naj bi odpravila pomanjkljivosti temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili, ki zasebnih avtoprevoznikov ni omejil niti v številu vozil niti v njihovi nosilnosti, določil pa je, da sme nosilec obrtnega dovoljenja zaposlovati samo enega šoferja. O tem, kako naj bi s predpisi uredili zasebno avtoprevozni-štvo, da bi dopolnjevalo usluge’ družbenih transportnih podjetij, Slovenija še nima izčiščenih in jasno oblikovanih stališč, tako izvršni svet skupščine SRS kakor gospodarska zbornica SRS pa sta že predlagala pristojnim zveznim organom, naj bi vprašanja zasebnega avtoprevozni-štva — enako kakor vprašanja zasebne obrti in gostinstva — v prihodnje reševala vsaka re- publika zase po temeljiti proučitvi razmer na svojem območju. Drugi pomislek zadeva rok za omejitev tonaže vozil. Mnogi zasebni prevozniki imajo tovornjake s prikolicami ali več kot pettonske tovornjake brez prikolic, ki še niso amortizirani. Kam z njimi po 30. juniju? Družbena podjetja jih niti odkupiti ne smejo, če bi jih sploh hotela. Ta vozila pa predstavljajo mimo zasebne tudi ogromno družbeno vrednost, in sicer uporabno vrednost, ki povečuje narodni dohodek in daje mnogim kruh. Ali ne bi bila neprecenljiva škoda, če bi v času, ko prizadevno iščemo možnosti za odpiranje novih delovnih mest, končala ta vozila v plavžih, nji- Zvezni izvršni svet meni, da je sprejemljiva pobuda za izpopolnitev zakonodaje in za iskanje najzadovoljivejših rešitev. Pripominja pa, naj bi zadevna vprašanja obravnavali po rednem postopku ali med revizijo zakonodaje o omenjenih dejavnostih, nekatere zadeve pa bi po, njegovem mnenju lahko uredili z republiškimi zakoni, toda šele potem, ko bi z rednim postopkom določili, katere in V kolikšnem obsegu. Kanček upanja torej je, da bodo vprašanja zasebne obrti, gostinstva in turizma nekoč tako rešena, kot zahteva življenje. Končni rok za revizijo zakonodaje, ki ga je v posebnem aktu določila zvezna skupščina, je -— 31. december 1971. leta. Bodimo optimistični in upajmo, da zakonodaja o terciarnih dejavnostih ne bo nazadnje revidirana... MARIOLA KOBAL Trgovci terjajo v gospodarstvu enakopravni položaj z drugimi gospodarskimi panogami. Ta bitka še ni dobljenia, zatrjujejo trgovci 'Proizvodne gospodarske panoge trgoivind ne priznavajo pomembne vloge v blagovnem prometu. In ne samo proizvodne organizacije, tudi v naši splošni ekonomski praksi ni razčiščena vloga trgovine. Ob tem so se razgovorili tudi udeleženci letne skupščine ljubljanskega Poslovnega združenja' za trgovino. Nekateri med njimi so se obregnili ob Marxa in njegove teorije o vlogi trgovine. V razpravo se je potem vključil tudi inž. Miha Košak, predsednik ljubljanskega Mestnega sveta. Med drugim je »vzel Marxa v zaščito« kajti Marx .ni prav nič kriv, če nekateri namesto dialektičnih metod povzemajo po Marxu dogmatizem. - » J. i Pomembna sopotnica gospodarstva (Nadaljevanje s 1. strani) VELIKE RAZLIKE MED OBRTMI Zasebni obrtnik, ki razpolaga z najsodobnejšimi stroji in serijsko izdeluje, denimo, samo verižice za straniščne rezervoarje — s takšno malenkostjo se naša predelovalna industrija ne ukvarja, je pa potrebna —• v enem letu ali dveh obogati, četudi mu pri delu pomagajo manj kot štirje delavci. Primer navajamo v dokaz, da veljavni cenzus za zaposlovanje v zasebni obrti najbrž ne bo preprečil bogatenja, zaradi česar je bil postavljen. Hkrati pa, na primer, za gradbeno obrt ta cenzus ni sprejemljiv. Velika gradbena podjetja manjših naročil ne prevzemajo, popravila starih hiš in gradnja novih pa so na dnevnem redu. Toda kako naj tesarski mojster hitro pripravi novo ostrešje s štirimi delavci? Ali zidar zgradi hišo? Gospodarska zbornica SRS in IS Slovenije menita, da bi vosti bi po mnenju razpravljavcev na letni skupščini rtioral odpraviti drugačni sistem kreditiranja.^ Sistem kreditiranja naj bi v prihodnje slonel na najren-tabilnejših naložbah, na odpravljanju, ozkih grl med proizvodnjo in potrošnjo in na tistih ukrepih, Id v večjem obsegu vplivajo tudi na odnose na tržišču. Sedanji sistem kratkoročnega kreditiranja obratnih sredstev vnaša v trgovske organizacije negotovost pri njihovem načrtovanju kratkoročne in dolgoročne politike razvoja in poslovne usmerjenosti, hkrati pa kreditiranje v večji meri vpliva na tržne odnose kot trgovina sama. Razmere v proizvodnji in na tržišču terjajo zato postopno spreminjanje kratkoročnih kreditov v dolgoročne. Hkrati pa bi moralo imeti gospodarstvo v bančnem mehanizmu večji vpliv pri kreiranju bančne politike in pri poslovnem razdeljevanju sredstev. in manjšo ali večjo akumula-tivnost trgovine. V minulem obdobju so se cene sprostile že trem četrtinam artiklov, ki predstavljajo približno polovico skupne realizacije v trgovini. Trgovina zagotavlja, da sprostitve cen ni izrabila v .svoj prid. Cene so'sicer v minulem letu porasle v primerjavi s predlanskim letom v poprečju za 2,68 točke. Na njihovo zvišanje pa je vplivalo več elementov, med njimi porast kjer to dovoljujejo tržne razmere. Zato niso sprejemljivi samoupravni dogovori, kot so jih v zadnjem času sprejeli v nekaterih panogah proizvodnje, ko so skušali predvsem urejati odnose na področju cen in nabavnih, pogojev. Prav bi bilč, da bi nekatere slabosti • med trgovino ih proizvodnjo, ki vplivajo tudi na raven cen, reševali trgovci ia proizvajalci s skupnimi dogovori. Taki dogovori bi pripomogli k boljšemu uravnavanju proizvodnje glede količin, izbire in kvalitete proizvodov, hkrati pa bi s tem zagotavljali‘tudi hitrejšo prodajo blaga na tržišču. MANJ ZAVISTI IN VEČ SODELOVANJA KDO NAVIJA CENE? Pomembno vlogo v blagovnega prometu imajo cene. Te vplivajo na povečano realizacijo VELEBLAGOVNICA M nama priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen naknp vseh potrebščin, za sebe, za drnžino. za dom In za gospodinjstvo: potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; za tuje kupce Je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah) TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a cen v proizvodnji, porast transportnih stroškov in povečanje stroškov blagovnega prometa, pri čemer ima največ »zaslug« zvišanje prometnega davka na drobno, pri uvoženem blagu pa povečanje carinske stopnje. Prav tako se trgovina pri formiranju cen ni mogla ogniti nekaterim nabavnim pogojem, kot so. rabati, casa-skonti, kraj prevzema blaga, zaračunavanje dodatnih stroškov itd. Skratka, so poudarili v razpravi, trgovinske organizacije ne morejo prevzeti nase krivde za spremembe, ki nastajajo na področju cen. če na te spremembe vplivajo proizvajalci, če so se spremenili pogoji pri nabavi blaga, če so se zaradi zvišanja stopnje davkov pove-, čale obveznosti itd. Trgovske organizacije se zavedajo, da si materialnega položaja ne morejo izboljšati s povečanjem maloprodajnih cen, ampak je potrebno večjo akumulacijo iskati v delitvenih razmerjih dohodka med družbo in podjetjem, v večjem prometu in v boljših pogojih pri nabavi blaga. Politiko cen, predlagajo trgovci, bi moralo oblikovati sproščanje cen pri vseh artiklih, Mimo mnogih vprašanj, zlasti s področja mednarodne menjave blaga, splošnih gospo-danskih instrumentov, razvitosti naše trgovine, nalog poslovnega združenja itd. so na letni skupščini ljubljanskega poslovnega združenja za trgovino opozorili tudi na nekatere notranje slabosti trgovine, ki očitno niso v prid boljšemu poslovanju. Velike hibe so še vedno v razdrobljenosti podjetij in kapitala, kar zavira med drugim večjo specializacijo. Vsakdo se ukvarja s vsem, so poudarili, ali bolj točno, obseg poslovanja pri mnogih podjetjih je tako širok, da ni več možno strokovno in kvalitetno poslovati. Manj zavisti in večje sodelovanje je potrebno, so zato ugotovili na letni skupščini ljubljanskega poslovnega združenja. Proučiti velja dejanske potrebe in možnosti za skupno nastopanje na domačem in še posebej na tujem trgu, proučiti velja možnosti za skupno nabavo blaga in uporabo mehane; grafije v poslovanju. Prilagoditi Se je potrebno zahtevam današ'; njega časa, ki terja sodobnejši način poslovanja in hitro opravljanje poslov. _______ I. VRHOVCAK Izobraževanje in kultura Ty olektivi srednjih šol so pričakovali, da se bo financiranje njihove dejavnosti v letošnjem letu končno uredilo. Pričakovali so, da bo poslej stvar potekala brez zastoja, saj je njihovo financiranje z letošnjim letom prevzela Izobraževalna skupnost SRS. Zataknilo pa se je že v januarju. Zakaj? Izobraževalna skupnost SRS naj bi srednje šole financirala v prvih treh mesecih tako, da bi jim priznala lanske dvanajstine. V tem času bi namreč njena skupščina sklenila, kako bo v letu 1969 razporedila svojo sredstva, kakšne bodo enotne osnove meril za financiranje delavnosti vzgojno izobraževalnih zavodov, torej tudi za srednje šole. Pred dnevi je skupščina 1 Ali je res normalna ta nenormalna situacija? RIS te sklepe sprejela in v enotnih osnovah meril določila tudi minimalne poprečne osebne dohodke: za pedagoške delavce s srednjo izobrazbo 1050 din oziroma 1200, če poučujejo na predmetni stopnji, z višjo izobrazbo 1350 in z visoko 1600 din, s čimer se bodo osebni dohodki prosvetnih delavcev bistveno popravili. Obeti so torej lepi, toda stanje v prvih mesecih je ne-rožnato. Denarja se je nateklo na žiro računu RIS le toliko, da je le-ta v januarju lahko izplačala samo 80 V« lanskih dvanajstin, čeprav je posegla tudi v svoja obratna sredstva. Kaže, da se bo v februarju nabralo denarja za izplačilo 90 °lo lanskih dvanajstin. Takšna situacija v januarju pa je ponekod na šolah že zelo zaostrila razpoloženje, zlasti na gimnazijah. Mnoge strokovne šole so namreč očitno še • uspele iz lastnih sredstev, ki jih ustvarjajo v svojih učnih delavnicah, poiskati nekakšne rezerve. Znano je, da se je na primer kranjska gimnazija znašla v — situaciji, da je v januarju ostala dolžna kolektivu za redno delo in nadure 9000 N-din, nič pa jim ni ostalo za funkcionalne izdatke in poravnavo neplačanih računov. Zato so 19. februarja prosvetni delavci kranjske gimnazije na sestanku ostro protestirali in sklenili poslati protestna pisma republiškim in občinskim organom sindikata in Izobraževalni skupnosti SRS, ki bi po njihovem morala urediti, da bi prosvetni delavci redno prejemali osebne dohodke v višini, •fci jim glede na opravljeno delo pripada. Imajo povsem prav. Ne glede na to, da je po izjavah izvršnega odbora RIS polnjenje letos boljše, kot je bilo lani, se pač ponavlja več ali manj normalna situacija, da je zaradi nihanja v gospodarstvu polnjenje na žiro računu skokovito. Znano je, da je polnjenje žiro računa RIS (isto velja za različne proračune) najnižje v začetku leta, Pa v poletnih mesecih, najvišje pa v decembru. Toda, ali je res dopustno, da ta menda normalna situacija v gospodarstvu, ustvarja tako nenormalno situacijo v šolstvu? Menim, da določene proračunske logike ne bi smeli prenašati na sklade samoupravnih skupnosti, kot so na primer izobraževalne. Ce je bilo logično, da smo preprečili zadolževanje proračunov na primer za investicije, pa ni logično, da izobraževalnim skupnostim ne bi družba omogočila premostitvenih kreditov za izplačevanje osebnih dohodkov, da se ne bi vsako leto ponavljale zaostritve, ki jih ob sedanjem sistemu lahko že vnaprej predvidevamo. Z leti, ko bodo izobraževalne skupnosti zbrale več obratnih sredstev, morda tega problema res ne bo več. Toda kaj dotlej? Tisti, ki osebni dohodek pošteno zasluži z delom, , ne more biti odvisen od polnjenja žiro računov. Prosvetni delavci vendar ne morejo neprostovoljno kreditirati družbe samo zato, ker je njen odnos do tega problema nenormalen. Normalno bi bilo, da bi Pred tem problemom ne zapirali oči in da bi ga rešili. Rešili hitro. Če pa menimo, da to ni mogoče (kar nihče ne Verjame), potem moramo vse različne delavce, ki prejemajo osebne dohodke iz proračunov ali samoupravnih skladov, postaviti v enak položaj. Zakaj bi se problem, nihanja pri zbiranju namenskih družbenih sredstev lomil edino na hrbtih Prosvetnih delavcev? SONJA GAŠPERŠIČ NOVI TEHNIKI IN INŽENIRJI V KOVINOPLASTIKI LOŽ BOGATEJŠI ZA 10 STROKOVNJAKOV Tako prisrčne in pomembne svečanosti, kot je bila te dni v KOVINOPLASTIKI LOŽ, še ni bilo. Tehniška šola za strojno stroko v Ljubljani in Višja šola za organizacijo dela iz Kranja sta namreč podelili diplome šestim dopisnikom in štirim izrednim slušateljem diplomo, saj so zaključili šolanje na Dopisni tehniški šoli — strojni oddelek in Višji šoli za organizacijo dela. Svečanosti so se udeležili predstavniki Tehniške šole za strojno stroko, Višje šole za organizacijo dela, Dopisne delavske univerze, predavatelji, člani organov upravljanja, vodstvo podjetja in predstavniki družbeno političnih organizacij ter diplomanti, stroini tehniki Franc LEVEC, Viljem SUMRADA, Anton MLAKAR, Jože KRAŠEVEC, Ivan POJE, Franc KOVAČIČ in inženirji organizacije dela Jože TISLER, Valentin CINTRIC, Ivan TELIČ in Ivan ŠKRBEC. Svečani program pa je izpopolnil tudi nastop moškega pevskega zbora DPD »-Svoboda« Loška dolina. Pred nekaj leti je bil strojni tehnik v Kovinoplastiki Lož prava redkost, kot je dejal v pozdravnem govoru pomočnik direktorja Tone PREVEC. S tako strukturo kadrov podjetje ni moglo pričakovati zaželenega uspeha in razvoja. Zato so pričeli razmišljati, kako priti do 'takih kadrov, ki bodo lahko reševali zapletene probleme, ki jih zahtevata sodobna tehnologija ter organizacija dela. Tej nalogi člani kolektiva, kljub bogatim praktičnim izkušnjam in dobri volji do dela, niso bili kos. Da bi dobili dober strokovni kader od drugod, niso smeli pričakovati, saj v oddaljene in zaostale kraje le redko zaide strokovnjak. Samoupravni organi in vodstvo podjetja so sklenili, da je potrebno delavcem omogočiti, da se »dokopljejo« do teoretičnega znanja, ki ga niso imeli. UČITELJI SO 293-KRAT POTOVALI V LOŽ Stopili so v stik z vodstvom Dopisne in Tehniške šole za strojno stroko v Ljubljani. Kljub velikim odgovornostim in težki nalogi sta vodstvo in profesorski zbor Tehniške šole za strojno stroko pristala, da v Ložu ustanovijo oddelek Dopisne tehniške šole — strojne stroke, seveda ob močni seminarski podpori. V začetku ni nihče od dopisnikov vedel, kakšen bo študij in. koliko truda bo potrebno, da bodo šolanje končali. To nam pove že podatek, da se je na začetku vpisalo 28 delavcev, po petih letih pa je diplomo strojnega tehnika prejelo le 6 delavcev. Da pa je to zahtevalo napor in požrtvovalnost vodstva in predavateljskega kadra Tehniške šole za strojno stroko iz Ljubljane, nam pove naslednji podatek: v tem času je bilo opravljenih 1288 seminarskih predavateljskih ur, opravljenih 293 potovanj iz Ljubljane in to ob vsakem vremenu. Zato je ko- lektiv Kovinoplastike Lož hvaležen kolektivu šole za vso pomoč, istočasno pa jih prosi tudi še v bodoče iste pomoči. MOGOČE NAJTEŽJA NALOGA V ŽIVLJENJU Prav gotovo pa je bil naporen tudi študij na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Slušatelji so morali obiskovati seminarje v Cerknici in Ljubljani ter opravljati izpite v Kranju in si v sorazmerno kratkem času — dobrih treh letih, pridobili naziv inženirja organizacije dela. Podjetje Kvinoplastika Lož je slušateljem nudilo vsestransko pomoč, vendar učiti so se morali sami. Zato je kolektiv upravičeno ponosen na diplomante, ki so vsa leta težkega študija pozabili nase, na svoje družine, na prosti čas in se spoprijeli s tako težavno nalogo, morda najtežjo v njihovem življenju. DOBRO NALOŽEN DENAR Z novimi diplomanti se je močno spremenila struktura kadrov v podjetju. Trenutno ima podjetje 151 kvalificiranih delavcev, 29 delavcev s srednjo izobrazbo in 10 z višjo in visoko izobrazbo. V lanskem letu pa so dobili , tudi 11 pripravnikov iz višjih in srednjih šol, enako število pripravnikov pa bodo sprejeli tudi v letošnjem letu. Po dopisni metodi študira še 19 članov kolektiva, na raznih poklicnih, srednjih in visokih šolah pa štipendirajo 46 štipendistov. Ta čas potekajo tudi priprave za ustanovitev oddelka dvoletne industrijske delovodske šole, v katero bi zajeli srednje strokovni vodilni kader. Kolektiv Kovinoplastike Lož se namreč zaveda, da brez dobrih strokovnih kadrov ni napredka in da se bodo vsa vložena finančna sredstva v izobraževanje v bodoče bogato obrestovala. SLAVKO BERGLEZ Dva brez para Foto: Andrej Agnič 41 MLADIH LITIJANOV LAHKO ŠTUDIRA SOLIDARNOST Ko so v Litiji jeseni 1967. leta pri občinski konferenci SZDL ustanovili poseben sklad za pomoč mladini pri šolanju, nihče ni pričakoval, da bodo delovni kolektivi pokazali toliko razumevanja za šolanje mladih Liti-janov, kot je to mogoče ugotavljati zdaj. Poldrugo leto dela sklada za pomoč mladini pri šolanju že kaže veliko poslanstvo te pomoči in upravičenost odločitve Li-tijanov. V predzadnjem šolskem letu (1967/1968) je prejemalo pomoč lž tega sklada 20 dijakov oziroma študentov, v tem šolskem letu pa jo prejema že kar 41 mladih Litijanov. Višina pomoči se giblje med 50 in 250 dinarji na mesec. , To skupno akcijo so podprli zvečine vsi litijski delovni kolektivi, za kar zaslužijo člani samoupravnih organov, vodstev delovnih organizacij in družbeno političnih organizacij prav gotovo pohvalo. S tem so izpričali visoko razvito samoupravno zavest za skupno akcijo oziroma za pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Posebej velja pohvaliti kolektiv litijske Predilnice, ki je prispeval v sklad za pomoč mladini 20.000 din, okrog 10.000 din je prispevala litijska občinska skupščina, druge litijske delovne organizacije, kot Lesna industrija Litija, Usnjarsko krznarski kombinat Šmartno, Industrija apna Kresnice, Stanovanjsko komunalno podjetje Litija, občinski sindikalni svet Litija, kmetijski zadrugi Gabrovka Dole in Litija, Zdravstveni dom, Lekarna in drugi pa okrog 11.000 dinarjev. Skupno so lani zbrali v skladu 41.000 din. V Litiji so prepričani, da delovni kolektivi tudi letos ne bodo odrekli pomoči. MARJAN LIPOVŠEK S TISKOVNE KONFERENCE NA TIS KOPER Koprski kolektivi za šole Priročnik o pripravništvu in pripravnikih Pred zaključkom naše akcije »PRIPRAVNIKI IN PRIPRAVNIŠTVO« smo vam obljubili, da bomo predstavili še priročnik o pripravništvu, ki so ga skupaj napisali Rado Miklič, pomočnik republiškega sekretarja za delo, prof. Ivan Bertoncelj, predavatelj na višji šoli za organizacijo dela v Kranju, in Ivan Kejžar, sodelavec Zavoda za šolstvo. Knjiga je bila pred nekaj dnevi natisnjena in Jo že prodajajo na upravi »Uradnega lista SRS«. Položaj šolstva je bil lani na Koprskem precej kritičen: denarja ni bilo dovolj in učitelji so se pripravljali celo na stavko. Vodstvo TIS je zagrozilo da bo odstopilo. Do odstopa ni prišlo in kot smo na tiskovni konferenci minuli petek v Kopru izvedeli, se je marsikaj v šolstvu pri njih med tem že obrnilo na bolje. Priročnik je razdeljen na tri dele. V prvem delu Rado Miklič razmišlja o temeljnem zakonu o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovne organizacije. Da bi se izognili hudim formalizmom, ki jih zakon poraja v praksi, ga vsebinsko tolmači. V drugem delu priročnika prof. Ivan Bertoncelj posreduje načrte in metode za sestavljanje programov pripravništva. Pri tem se opira na nekatere, v dosedanji praksi preizkušene primere, ki so se izkazali za dobre, Pri tem prof. Bertoncelj izhaja iz splošnega k posamičnemu: po njegovem mnenju je potrebno pripravnika ob sprejemu na delo najprej informirati o organizaciji podjetja, ga seznaniti s samoupravnim mehanizmom in gospodarjenjem. Nato je pripravnika potrebno vpeljati v delovno enoto, kjer bo delal, spoznati mora ožje področje svojega dela in na koncu še delovno mesto, ki je zanj predvideno. Program pripravništva točno določa naloge, ki jih mora pripravnik opravljati, opredeljuje vlogo in naloge mentorjev, čas trajanja posameznega dela programa in načine ocenjevanja. V tretjem delu priročnika so navodila za sprejemanje, delegiranje in spremljanje pripravnikov. Sprejemanje pripravnikov je zelo občutljivo področje pripravništva. Pripravniki so mladi strokovnjaki, ki jih je v delo šele treba vpeljati, zato je stimulacija še kako pomembna. Pripravništvo je vzgajanje in ne dresura. Priročnik daje mentorjem zato napotke, kako naj po težavnosti izbirajo naloge za pripravnike, kako naj svoje znanje prenašajo na bodoče strokovnjake in kako naj pripravnike kontrolirajo. Tu priročnik priporoča delegiranje, posebno metodo za prenašanje znanja, ki je po svetu že dolgo v rabi in se je izkazala za zelo dobro. Cisto ob koncu avtorji Še povedo, kako si predstavljajo spremljanje pripravnika. To mora biti stalno, pripravniki pa morajo voditi pripravniški dnevnik. Ta mora biti pisan kartotečno in mora vsebovati pripravnikova vprašanja, njegove dileme in predloge. Samo tako vodeno pripravništvo je koristno. M. V. Obalna temeljna izobraževalna skupnost bi letos potrebovala 17,5 milijona novih dinarjev. Večji del denarja, 14,3 milijona dinarjev bi porabili za izvedbo samega učnega programa, 2,5 milijona bi potrebovali za otroško varstvo in celodnevno bivanje otrok v šoli, 600.000 din pa potrebujejo za štipendije, vzdrževanje Zavoda za prosveti no pedagoško službo in drugo. TIS ima denarna sredstva v tej višini že obljubljena, sklep o tem pa je sprejela do sedaj samo skupščina občine Koper. Kot smo izvedeli, v Izoli in Piranu še niso sprejeli prispevnih stopenj za izobraževanje, na TIS pa so optimisti. Videti je, da bo letos šolski pouk na Koprskem potekal nemoteno. Slabše pa je s šolskimi zgradbami. Večina šol je premajhnih in stare so. Otroci iz Kopra, Izole in Pirana imajo pouk še zmerom v treh izmenah. Za sanacijo šol bi potrebovali samo v koprski občini najmanj 20 milijonov dinarjev. V koprski občini nameravajo za to zbrati denar z 1,6-odstot-nim prispevkom od bruto osebnega dohodka. Takšen sklep je sprejela že večina delovnih organizacij. Samoprispevek pa na Koprskem odklanjajo: lansko leto je namreč referendum v Izoli propadel. Na TIS menijo, da politični položaj na obali za zbiranje samoprispevka ni ugoden, pa tudi premalo denarja bi zbrali na ta način. Zato so se raje obrnili neposredno na delovne organizacije. Kdaj bodo to storili tudi v Izoli in Piranu, na tiskovni konferenci nismo izvedeli. Povedali pa so nam, da šole v Izoli in Piranu niso nič manj stare in tesne, kot so v Kopru. MATJAŽ VIZJAK llllllllMimillllllllllllllllllllllMIllilllM =§ . ’ =i ■ _ TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE I Ne oklevajte! še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — | svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. | Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana Šport KRATKO IN JEDRNATO • RADOVLJICA II. zimske športne igre Pred tednom dni je bilo v Krpinu pri Begunjah pod pokroviteljstvom ObSS Radovljica občinsko prvenstvo v veleslalomu v okviru II. zimskim sindikalnih športnih iger občine Radovljica. Organizatorju TVD Partizan Begunje je pri pripravah proge nagajalo vreme, več sreče pa je imel organizator na dan tekmovanja, saj je nekaj ur lepega vremena privabilo v Krpin 82 tekmovalcev in precej gledalcev, ki so od blizu in daleč spremljali in bodrili svoje najboljše tekmovalce. Po 700 m dolgi progi z višinsko razliko 110 metrov so se najprej spustile članice. Za članicami so bili na vrsti starejši člani (nad 35 let), za njimi pa najbolj številna grupa — mlajši člani. V tej skupini je startalo 61 tekmovalcev. Presenečenj ni bilo. Med mlajšimi člani sta zmagala državna reprezentanta ANDREJ KLINAR pred PETROM LAKOTO, oba iz Gozdnega gospodarstva Bled, med člani pa FRANC CVENKELJ iz osnovne sindikalne organizacije Elan Begunje pred JANEZOM BOHINCEM, prav tako iz Elana, medtem ko je pri članicah tokrat odnesla prvo mesto NATAŠA PRISTAVEC iz Elana pred MARIJO PRAPROTNIK. Prehodna •pokala ObSS 'Radovljica sta letos menjala lastnika. Močna ekipa GG Bled je letos osvojila pokal med člani, lanskoletni zmagovalec LIP Bled pa je pristal šele na petem mestu. Tudi članice ObSS Radovljica so morale letos četitati ekipi iz Elana, ki je osvojila pokal. REZULTATI: članice: 1. Nataša Pristavec 50,3, 2. Marija Praprotnik 52,1, 3. Majda Dobida 52,2; starejši člani: 1. Franc Cvenkelj 68.0, 2. Janez Bohinc 69,3, 3. Janez Pristavec 75,8; mlajši člani: 1. Andrej Klinar 60,0, 2. Peter Lakota 62,3, 3. Miha Zupan 65,0. ekipno — Članice: 1. Elan Begunje — 102,5, 2. Sob Radovljiva — 105,1, ČLANI: 1. GG BLED — 195,2, 2. Elan Begunje — 204.0, 3. Plamen Kropa — 216.0, Po končanem tekmovanju so organizatorji izročili najboljšim praktične nagrade, spominske diplome in pokale. Med prijetnim popoldnevom so prireditelji in pokrovitelji obljubili tekmovalcem, da se bodo naslednje leto ponovno srečali na veleslalomu v Krpinu. D. ŠIFTAR Pred svetovnim prvenstvom v košarki Na tiskovni konferenci, ki je bila minuli torek v hali Tivoli v Ljubljani, so organizatorji svetovnega prvenstva v košarki povedali, da so priprave, posebno materialnega značaja, v polnjeni teku. Ob tem je vsekakor omembe vreden pojav, da kažejo naše gospodarske organizacije vse več razumevanja za podporo športnih prireditev, posebno če gre za tako pomembne, kot je svetovno prvenstvo v košarki, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Predstavniki gospodarskih organizacij se namreč vse bolj zavedajo, kako velike in pomembne reklamne možnosti jim nudijo take prireditve, še posebno, če poseže vmes tudi televizija. Prav na račun tako rekoč neizčrpnih možnosti za reklamo, so se na primer nekatera jugoslovanska podjetja že danes odločila za to, da prevzamejo patronat nad določenimi košarkarskimi ekipami, ki bodo sodelovale prihodnje leto na SP v Ljubljani. Tako bo prevzela Rašica patronat nad jugoslovansko in češko ekipo, Slovenijales nad ekipo ZDA, Podravka iz Kopravnice nad ekipo SZ, Centroprom iz Beograda pa nad ekipo Brazilije. Ekipe, nad katerimi so prevzela naša podjetja svoj patronat, bodo imele krite stroške za potovanje, bivanje, prehrano in sploh vse. kar sodi k običajnim stroškom življenja športnikov na SP. -a. # SLOVENJ GRADEC Minulo soboto se je na mestnem strelišču končal v okviru delavskih športnih iger občine Slovenj Gradec prvi del tekmovanja v streljanju z zračno puško. Od osmih prijavljenih ekip se je tekmovanja udeležilo šest ekip. Ob brezhibnem sodniškem delu so bili doseženi tile rezultati: Zmagala je ekipa Tovarne meril s 1495 krogi. Drugo mes-to je zasedla ekipa tovarne »Fecro« s 1475 krogi, enako število krogov je dosegla tudi ekipa Gozdnega gospodarstva, vendar je zasedla na račun manjšega števila strogih centrov tretje mesto. Slede: Tovarna usnja s 1365 krogi, ekipa Komforta s 1172 ter ekipa Trgovskega podjetja Zarja s 1068 krogi. Vrstni red najboljših posameznikov: 1. Ivan Eogeljšek — 332 krogov, 2. Ožbi Fajmut ml. — 327 krogov, 3. Ivan Sautner — 321 krogov, 4. Matevž Carf — 306 krogov, 5. Anton Breznik 305 krogov, 6. Ivan Goričan 303 kroge, 7. Adi Kolar — 302. 8. Franc Vivod — 296, 9. Franc Bricman — 296 in 10. Milan Dobnik — 292 krogov. IVAN LOGAR m VELENJE Komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje je organizirala v Belih vodah nad Šoštanjem prvenstvo občine v veleslalomu za člane osnovnih sindikalnih organizacij. Prvenstvo je bilo organizirano v okviru delavskih športnih iger 1969. Kljub hudemu snežnemu metežu se je tekmovanja udeležilo 75 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih sindikalnih organizacij. Proga za ženski veleslalom je bila dolga 500 metrov z višinsko razliko 90 metrov, proga za moški veleslalom pa je bila dolga 700 metrov z višinsko razliko 140 metrov. Vsi prvoplasirani po skupinah so prejeli pokale in diplome v trajno last, zmagovalna ekipa pa je prejela prehodni pokal zmagovalca smučarskega dela delavskih športnih iger 1969. OB II. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH ObSS KRANJ Razpoloženje in dobra volja na Krvavcu Smučarsko tekmovanje predstavnikov kranjskih sindikalnih organizacij, ki je bilo minulo soboto na Krvavcu, je v slehernem pogledu več kot uspelo. Za uvod le tale podatek: Medtem ko se je lani prijavilo za sindikalno smučarsko prvenstvo Kranja blizu dvajset delovnih organizacij z manj kot stopetdesetimi tekmovalci, se je letos to število v obeh primerih podvojilo. Za sindikalne smučarske tekme na Krvavcu je namreč to pot prijavilo enain-štirideset sindikalnih podružnic kar 355 smučark in smučarjev. TEKMOVANJA SPODBUJAJO! V zimskih mesecih so možnosti za aktivno razvedrilo mladine in odraslih pri nas razmeroma skromne. Pokritih bazenov tako rekoč še nimamo, drsališč je zelo malo, prav tako tudi pokritih igrišč, telovadnic, stez za balinanje in drugih športnih objektov, ki pridejo v poštev za zimsko rekreacijo. Kaj pa smučanje? Trdimo sicer, da je smučanje pri nas šport številka ena in da imamo v Sloveniji že več kot sto tisoč smučarjev. Podatek, ki po vsej verjetnosti drži, je vsekakor spodbuden, vendar ne toliko, da bi smeli biti s številom ljudi, ki vsako zimo vsaj malo posmučajo, zadovoljni. Dejstvo, da je v poprečju od dvajsetih Slovencev samo en smučar, kaže vsekakor po eni plati na to, da velika večina še ne pozna prijetne zimske rekreacije oziroma, da si je marsikdo še ne more privoščiti. Znano je namreč, da je smučarska oprema danes presneto draga in za ljudi s poprečnimi osebnimi dohodki precej težko dosegljiva. Torej, če iščemo vzroke za to, zakaj je danes smučar samo vsak dvajseti Slovenec, bomo med drugim ugotovili, da tudi zato, ker se zdi številnim ljudem potreben izdatek za smučarsko opremo previsok. In, da bi navdušili ljudi za smučanje, se danes poslužujejo nekatere delovne organizacije že marsičesa: za svoje delavce kupujejo smučarsko opremo pod najbolj ugodnimi pogoji, v zimskih mesecih prirejajo smučarske tečaje ter tekmovanja in organizirajo rekreacijsko smučanje ob sobotah in nedeljah. Se posebno mikavna so za ljudi tekmovanja, na splošno pa so dobrodošla in koristna predvsem zato, ker spodbujajo vsakega posameznika k temu, da je čim več na snegu in da postane kar najboljši smučar. VSE JE SLO PO NAČRTU Vse to prav dobro vedo tudi na ObSS v Kranju, kjer so tudi letos poskrbeli za množične zimske športne igre zaposlenih. »2e lansko leto, ko smo organizirali prve zimske športne igre ObSS Kranj, smo slutili, da bo letos število nastopajočih precej naraslo...,« nam je neposredno po tekmah na Krvavcu povedal Slavko Kalan, tajnik ObSS Kranj. »In nismo se zmotili. Organizacijskemu odboru se je prijavilo za tekme kar 41 sindikalnih organizacij s 355 smučarji. Zanimivo je, da se je tekem udeležilo razmeroma tudi precejšnje število žensk.. Vreme, ki je konec minulega tedna pošteno prekrižalo račune marslikaterim organizatorjem športnih prireditev na svetu, je bilo Kranjčanom po svoje naklonjeno. Približno do devetih zjutraj je prijazno sijalo sonce, potlej pa so se pripodile megle, ki pa niso bile tako goste in nadležne, da bi ogrozile smučarsko tekmovanje. »Razpoloženje med nastopajočimi je bilo v vsakem pogledu izvrstno. Vsi so bili več kot zadovoljni, tudi s progama za veleslalom, ki sta ju postavila smučarska mojstra •Tor it Miloš in Pavie Blažič. Pomembno je namreč, da proga po svoji zahtevnosti kar najbolj ustreza znanju nastopajočih. In prav to se je Milošu in Pavlu tudi posrečilo ...,« smo zvedeli od požrtvoval- nega organizatorja Franca Medje, vodje velikega sindikalnega tekmovanja na Krvavcu. Točno ob deveti uri in trideset minut je dal Janez Žbogar, starter prve proge, znak za začetek tekmovanja. In-potlej je šlo vse natanko in do minute tako, kot si je zamislil organizator. Brez zamud, brez neljubega čakanja. Naj ponovno povemo, da si je organizator zares zaslužil najvišje ocene. Medtem ko smo namreč že nekako vajeni tega, da organizacija na podobnih prireditvah malce šepa, je bila to pot brezhibna. Seveda, predvsem po zaslugi vodje in sekretarja tekmovanja, Franca Medje in Doreta Oražma. Kljub tako množSčni udeležbi in pa dejstvu, da so bile NOV ZVEZEK »GIMNASTIKE« Pred dnevi je izšla le-tošnja prva številka »Gim-? nastike«, glasila Gimnastične zveze Slovenije. Ze bežen pogled na novi zvezek in na njegovo vsebino nam pove, da uredniški odbor nadvse uspešno nadaljuje svoje delo. Gimnastika je tudi to pot zelo zajetna, saj ima kar 64 strani, v njej pa najdemo številne strokovne, informativne, vzgojne in dokumentacijske prispevke s področja gimnastike. Ob tem naj omenimo le drugo nadaljevanje Ivana Sedlač-ka pod naslovom »Od Ant-iverpna do Ljubljane«, kjer najdemo tako rekoč vse pomembne podatke o svetovnih gimnastičnih prvenstvih. Zanimivh in obenem razveseljiva je tudi vest, ki jo prinaša letošnja prva številka »Gimnastike«, da bo uredništvo revije, po uspešni organizaciji prvega pokalnega prvenstva Slovenije v gimnastiki, poskrbelo že na pomlad za poseben strokovni posvet, ki bo obravnaval najaktualnejša vprašanja gimnastike pri nas. REZULTATI: Članice: 1. Pocajt (Prosveta Velenje) 52,8, 2. Glavač 1:05,5, 3. Cesar (obe Zdravstveni dom Velenje) 1:12,2. Člani — I. skupina: Zager (TE Šoštanj) 50,0, 2. Hren (ERA Velenje (50,2, 3. Marinšek (RŠC Velenje) 55,0. II. skupina: 1. Zakerš-nik (TE Šoštanj) 48,0, 2. Šalej (RSC Velenje) 52,9, 3. Trampuš (TGO Gorenje) 54,9. IH. skupina: 1. Zevart (RSČ Velenje) 51,3, 2. Mogel-nicki (TGO Gorenje) 1:01,7, 3. Cesar (Prosveta Velenje) 1:04,8. IV. skupina: 1. Cverlin (TE Šoštanj) 52,9, 2. Glavač (Prosveta Velenje) 58,1, 3. Melanšek (Prosveta Šoštanj) 59,8. Člani ekipno: 1. Termoelektrarna Šoštanj 150,0, 2. Rudarski šolski center Velenje 159,2, 3. ERA Velenje 166,7. nn ■ ■■■■■■■■■■■■■_ to konec koncev le sindikalne tekme, je ostala kranjska gorska reševalna služba, ki je dežurala ob vseh smučarskih progah, povsem brez dela. Tekme so se končale brez poškodbe. In še to: k temu, da je prireditev na Krvavcu (a k o lepo uspela, so prispevale svoj delež tudi številne gospodarske organizacije. Tako je na primer gostinsko planinsko podjetje »Krvavec« nudilo svoje usluge po znižanih cenah, medtem ko je »Kreina« iz Kranja dala popust pri prevozu in bi-ezplačno na voljo stroj za teptanje snega. LOVORIKA EKIPI ISKRE! Glede na rekordno udeležbo in pa dejstvo, da so o končnih rezultatih odločale desetinke, so bile borbe na Krvavcu za prvo mesto na moč ostre. Sele potem, ko je imela posebna delovna skupina v svojih rokah rezultate vseh nastopajočih, je bilo jasno, da je najbolj dragoceno lovoriko osvojila ekipa smučark in smučarjev iz Istre. V postavi: Marta Tabar, Franc Bajželj, Štefko Vidic, inž. Tomaž Jamnik, Jože Rozman in Janez Tušek je sindikalna organizacija Iskre zasluženo osvojila pokal za ekipnega zmagovalca. Njen čas je znašal 6:24,5. Druga je bila ekipa Tekstilindusa (v postavi: Marija Križaj, Mirko Bajželj, Stane Česen, Pavle Bajd, Anton Vidmar in Boris Grabec s časom 6:44,9), tretja ekipa Šolskega centra Iskra (v postavi: Irena Muzik, Ivan Stružnik, Božo Bašelj, Franc Zupan, Peter Intihar in Vili Zorko s časom 6:54,5), četrta ekipa Save (v postavi: Ema Žagar, Edo Bertoncelj, Stane Golob, Andrej Zupan, Drago Zajc in Andrej Valenčič s časom 7:07,8), peta ekipa IBI (v postavi: Ivica Stular, Janko Stular, Drago Vodopivec, Anton Sušnik, Franc Sajovic in Blaž Markuta s časom 7:35,6) in šesta ekipa Kovinar (v postavi: Francka Stefančič, Jo$e Andrejšič, Zdravko Erznožnik, Rudi Sušnik, Emil Prešeren in Vinko Grašič s časom 11:37:3). Rezultati posamezno pa so tile: Ženske nad 30 let: 1. Milena Muzik (Šolski center Iskra) — 1:04.7, 2. Jana Rautner (Zavarovalnica Sa-va) — 1:09,6 in 3. Marija Demšar (OS Lucijan Seljak) — 1:18,8. Ženske do 30 let: 1. Maja Mihelič (Gostilna Bendik) — 0:52,6, 2. Marija Križaj (Tekstilindus) — 1:06,7 m 3. Marija Perne (Planika) —1:10,6. Moški nad 35 let: 1. Franc Primožič (Gozdno gospodarstvo) — 48,5, 2. Janki Stular (IBI) — 51,0 in 3. Franc Bajželj (Iskra) — 51,4. Moški do 35 let: 1. inž. Tomaž Jamnik (Iskra) — 53,0, 2. Andrej Zupan (Sava) — 55,2 in 3.-4. Peter Starc (Komunalni zavod za socialno zavarovanje) in Matija Kramar (Elektro) — 56,5. A. Ul. NA ZVEZNEM TEKMOVANJU SLEPIH SMUČARJEV OD 12 ODLIČIJ 10 SLOVENCEM Na zveznem tekmovanju slepih smučarjev, prejšnjo nedeljo v Delnicah, je v sodelovalo skupno 22 tekmovalcev v smuku, v ekipni štafeti na 5 km in v teku na 15 km. V SMUKU A KATEGORIJE — SLEPI — so vsa tri prva mesta zasedli slovenski tekmovalci: Mirko Kumer (zlato odličje), Matevž Kebe (srebrno) in Dušan Porenta (bronasto). V SMUKU B KATEGORIJE — TEKMOVALCI S SLABIM VIDOM — je zlato odnesel predstavnik Bosne in Hercegovine, srebro in bron pa Slovenca Nace Kanc in Tone Rožman. V TEKU NA 15 km A KATEGORIJE so vsa odličja pobrali slovenski tekmovalci: Matevž Kebe zlato, Mirko Kumer srebro in Janko Rupnik bron. V TEKU B KATEGORIJE NA 15 km je dobil zlato kolajno Nace Kcčnc, bronasto Tone Rožman, le srebro je odnesel predstavnik Bosne in Hercegovine. Mimo naštetih odličij pa so naši predstavniki dobili na tem zveznem smučarskem tekmovanju še pokal za zmago v ekippi štafeti, pokal za tek na 15 km, dobe pa še prehodni pokal državnega prvenstva. Izven konkurence so se tekmovanja udeležili trije odlični norveški smučarji, ki pa ]ih je Nace Kanc v teku na 15 km prehitel. III. zvezno tekmovanje slepih smučarjev bo v zgodovini slovenskega belega športa zapisano z velikim črkami, saj je 6 tekmovalcev odneslo skupno 10 odličij in tri pokale. Ma- ■■■■■■■■■■■■■■■aa■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■>■■■■»■■■■■■■■aiaaaa @ IDRIJA Računajoč na izboljšanje vremena je občinski sindikalni svet Idrija razpisal občinsko, medobčinsko in republiško tekmovanje v sankanju z na-vadniki sankami. Toda tudi minulo nedeljo je bilo vreme neugodno, zato je bilo tekmovanje odpovedano. Preloženo je bilo na 9. marec. Istočasno so smučarji tekmovali za pokal Rudarja iz Idrije. Glede na slabe vremenske pogoje udeležba ni bila najbolj množična. Tudi diskvalifikacij je bilo razmeroma veliko. Na startu se je zbralo 96 tekmovalcev, ki so prevozili 450 m dolgo progo dvakrat. Rezultati: 1. Ivan Poljanšek (SK Rudar Idrija) 95,3, 2. Boris Troha (SK Rudar Idrija) J04,9, 3. Silvi Velikajni (SK Rudar Idrija) 110,8. Mlajši mladinci: 1. Mitja Požar (SK Gorica) 134,4; starejši mladinci: 1. Beno Pahor (SK Rudar Idrija) 137,7; članice: 1. D. Žigon (SK Rudar Idrija); mladinke: 1. Mirica Stepic (SK Gorica). Za pokal SK Rudar je zmagala ekipa SK Rudar z 42 točkami pred SK Nanos iz Postojne, ki je dosegel 25 točk. S. POLJANŠEK m MEDVODE Minulo nedeljo je bilo v organizaciji TVD Partizan Medvode prvenstvo občine Ljubljana-Siška v veleslalomu za leto 1969. Nastopilo je 132 tekmovalcev v 7 kategorijah iz 20 klubov. Proga za člane in starejše mladince je bila dolga 600 m z višinsko razliko 100 m in 19 vratci, za mladinke, članice, starejše člane in mlajše mladince pa 400 m z višinsko razliko 80 m in 15 vratci. Progi, ki jih je trasiral Stane Rotar, sta bili odlično pripravljeni, vendar zaradi odjuge močno zmehčani. Tekmovalci so nastopili v posamični in ekipni konkurenci. Ekipe so štele po 5 članov, rezultati treh najboljših pa so se šteli v konkurenco. Organizacija prvenstva je bila odlična in zasluži TVD Partizan Medvode polno priznanje. Za najboljše posameznike in ekipne zmagovalce je ObZTK Ljubljana-Siška pripravila priznanja in praktične nagrade. Zanimivo je, da se je tekmovanja udeležilo 10 ekip sindikalnih podružnic, od katerih so največ uspeha imeli predstavniki Litostroja, Iskre Pržanj in COLOR iz Medvod. FRANCI ROZMAN piiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii[;riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiii[iiiiiiiMlliiiiiiiii!iiiii^ ...... i KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC Kvaliteta priznana na domr e m in tujem trgu PRODAJA: — Kolonialnega pohištva (stolov), obešalnikov in raznih drugih drobnih proizvodov. — Žagan les iglavcev in listavcev za izvoz in notranji trg, ter izdelkov iz plastificiranih letev (esslinger rolete, klopi in mize, stenske obloge). NOVI IZDELKI: — Stenske obloge v imitaciji lesa, klopi in mize za balkone, vrtove, parke itd. Zahtevajte prospekte in cenike. STAVBNO POHIŠTVO: — Grundirano nezastekleno, lakirano — zastekleno — suhomontažno, opremljeno z najkvalitetnejšim okovjem. lililiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllfflMlllIlIllllllfflllllM ....im.......luni............................. PROLETARCI VSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SE! DELAVSKA ENOTNOST POSEBNA IZDAJA OB I. KONFERENCI SAMOUPRAVLJAVCEV NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH IZ UVODNEGA REFERATA DIPL. INŽ. ČEDOMILA čAVLI-NE, PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC__________ Izkušnje opozarjajo in obvezujejo Železničarji se bodo izkopali iz težav, če bo njihova lastna prizadevanja za komercializacijo poslovanja in za intenzivnejše gospodarjenje nasploh spremljala tudi učinkovitejša družbena skrb za razreševanje sistemskih vprašanj, predvsem pa čimprejšnja opredelitev statusa jugoslovanskih železnic Sami in s v • pomočjo družbe Kaj je sklenila prva konferenca samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah Po dveh dnevih plodnega dela je 21. februarja letos konferenca samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah sprejela resolucijo, ki jasno opredeljuje naloge vseh delavcev, samoupravnih organov in organov upravljanja, sindikata in drugih druž-beno-političnih organizacij v prihodnjem obdobju, hkrati opozarja družbeno skupnost, kaj bi še morala ukreniti, da bi ta panoga gospodarstva zaživela enakopravno življenje z drugimi panogami. V nadaljevanju zato na kratko povzemamo nekatere bistvene ugotovitve in smernice iz tega pomembnega dokumenta. Kot izhodiščno ugotovitev konference lahko povzamemo misel, da je dosedanji razvoj samoupravljanja na jugoslovanskih železnicah omogočil pomembno afirmacijo proizvajalcev kot osnovne družbene sile in nosilca razvoja proizvajalnih sil in materialne osnove samoupravljanja na železnici. Začeti proces demokratizacije upravljanja je izpričal vse prednosti samoupravljanja na železnici in vnesel kvalitetno nove odnose v celotno razvojno in poslovno usmeritev te dejavnosti. Zato so samoupravljavci - železničarji na svoji prvi konferenci kot izhodišče vseh nadaljnjih prizadevanj vpisali zahtevo: razvijati samoupravne odnose! Konferenca pa je kljub pozitivnim premikom opozorila na nekatere pomanjkljivosti dosedanjega razvoja samoupravnih odnosov. Tako konferenca ugotavlja, da v železniško transportnih podjetjih še niso dovolj razvite in uveljavljene oblike neposrednega upravljanja, niso izoblikovane najbolj primerne organizacijske oblike in niso še zagotovljeni najboljši instrumenti delitve. Prav tako niso dovolj razviti ekonomski odnosi med proizvajalci v delovnih enotah kot tudi ne odnosi med delovnimi enotami in podjetji. Čedalje intenzivnejši gospodarski razvoj in vedno bolj spremenjena funkcija prometa, še Posebej pa železnice, terja večjo stopnjo integracije pri vodenju poslovne in razvojne politike na Celotnem železniškem omrežju. Spričo tega dokument konference opozarja, da bi bilo potrebno pri nadaljnjem razvijanju samoupravne strukture jugoslovanskih železnic, organizacije združenega dela in integracije izhajati iz naslednjih dejstev: • železniškot ransportna podjetja so se pokazala primerna organizacijska oblika v gospodarjenju na železnici in jih je zato treba še nadalje krepiti in Usposabljati za poslovanje in (Nadaljevanje na 10. strani) ..........in..................................................m..........mn...m................m V Festivalni dvorani v Ljubljani je 19. in 20. februarja letos zasedala I. konfe-renca samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah. Tega, doslej najbolj repre- j zentančnega srečanja naših železničarjev — na pobudo CO sindikata prometa in g§ zvez ga je pripravila in organizirala Skupščina skupnosti JŽ — se je udeležilo več | kot 400 delegatov iz vseh naših republik — zastopnikov blizu 140.000 jugoslovanskih | železničarjev, , ' Da bi tudi širšo javnost seznanili s problemi železnic in možnostmi njihovega | razreševanja, je naše uredništvo ob sodelovanju RO sindikata delavcev prometa j in zvez pripravilo tudi današnjo posebno izdajo, ki so jo napisali novinarji Ivanka VRHOVČAK, Bojan SAMARIN, Milan GOVEKAR in Milan ŽIVKOVIČ. ...milil.mili.........................min«.......................mi.............................. Prva konferenca samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah je bila sklicana v času, ko mineva petnajst let, odkar je bilo uvedeno samoupravljanje tudi na železnici. Kakšne so izkušnje železničarjev; kakšna so njihova mišljenja glede nadaljnjega razvoja samoupravljanja, predvsem pa njihovi pogledi na utrjevanje materialne osnove samoupravljanja na železnicah? O vsem tem je v svojem uvodnem referatu na I. konferenci samoupravljavcev — jugoslovanskih železničarjev spregovoril dipl. inž. Cedo-mil Čavlina, predsednik upravnega odbora Skupnosti jugoslovanskih železnic. JOŽE JAGER, PREDSEDNIK CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ, NA PRVI KONFERENCI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV — SAMOUPRAVLJAVCEV:_ Poglabljajmo socialistične družbene odnose na železnici Boj za globlje socialistične družbene odnose je boj za krepitev materialne osnove jugoslovanskih železnic »Prva konferenca samoupravi jalcev Jugoslovanskih železnic mora biti delovni dogovor železničarjev, kako hitreje razreševati notranje družbeno ekonomske in samoupravne odnose. V razreševanju teh odnosov in pri odpravljanju negativnih ostankov preteklosti mora imeti vsak železničar možnost samoupravno soodločati in prispevati k boljšemu poslovanju, povečanju dohodka in osebnih dohodkov, skladov za družbeni standard in za akumulacijo, ki je za obstpj in za modernizacijo jugoslovanskih železnic nujna. Konferenca izraža tudi potrebo po družbeni pomoči železnici in železničarjem, da bi lahko hitreje premagali težke ekonomske posledice, ki izvirajo iz obdobja, ko je, bila železnica proračunska organizacija oziroma javna služba, kar ima za posledico, da je tehnično zastarela in ekonomsko izčrpana organizacija. Zaradi prelivanja velikega dela akumulacije železnice v druge panoge gospodarstva v minulem obdobju železničarji samo z lastnim prizadevanjem in brez družbene pomoči danes niso sposobni tega nadomestiti. Zato bi se morali na konferenci pogovoriti- o tako imenovanih notranjih problemih, ki jih lahko rešijo železničarji — in kot je videti, je takih problemov največ — ter o problemih, ki imajo splošno družbeni pomen im ki jih je potrebno rešiti s pomočjo vse družbe.« Tako je v začetku svojega referata spregovoril konferenci Jože Jager, predsednik odbora sindikata delavcev prometa in zvez, potem ko je opozoril, da je konferenca dokaz organiziranih prizadevanj vseh samoupravljavcev na železnici in družbano-poJitičnih organizacij, da bi pogumno in učinkovito reševali občutljiva vprašanja materialne osnove samoupravljanja in drugih življenjskih in delovnih problemov železničarjev. Zato je konferenca rezultat prizadevanj delovnih ljudi za uresničevanje Intenci j gospodarske in družbene reforme ter smernic IK CK ZKJ. Tovariš Jager je poudaril delež sindikata delavcev prometa in zvez pri or ganizaciji prve konference m prizadevanja sindikata za kva- liteto razprav o konkretnih ekonomskih in samoupravnih odnosih v železničarskih delovnih organizacijah, odnosih med njimi in^. odnosih med Jugoslovansko železnico in drugimi vejami prometa in gospodarstva oziroma celotne družbe. Sindikat delavcev prometa in zvez je že doslej opozarjal na možnosti razreševanja vprašanj družbe- osnovi, razvitosti družbeno-poli-tične aktivnosti in razvitosti stopnje samoupravnosti. Izkušnje razkrivajo, da železničarji še vedno ne morejo neposredno sodelovati v oblikovanju poslovne politike in soodločati v vseh pomembnih vprašanjih življenja in dela kolektiva. V posameznih enotah so pravice kolektivov omejene, ali so v večini primerov le formalne in se pogosto ne skladajo z realnimi možnostmi uveljavljanja pravic In dolžnosti, kot jih nakazuje samoupravni sistem. Pri spreminjanju takih odnosov, pri osamosvajanju delovnih enot bi morali izhajati iz dejstva, da so železniško transportna podjetja osnovni nosilci politike razvoja, tehnologije itd. Sindikat delavcev prometa in zvez si je skupno s samouprav- nimi organi jugoslovanskih železnic prizadeval, da bi spoznali mesto in vlogo delovne enote na železnici tako z vidika tehnologije kakor t vidika samoupravne organizacije. Ta proces se sicer zelo počasi, toda zanesljivo uveljavlja. Zato je prav, da konferenca samoupravljavcev vnovič poudari potrebo po nadaljnjem izpopolnjevanju vloge delovnih enot. O njeni vlogi in nalogah je tovariš Jager dejal: »Delovna enota se mora razviti v pomemben samoupravni dejavnik, ki bo v procesp gospodarjenja in odločanja bistveno pripomogel k izboljšanju kvalitete samoupravljanja. Čeprav so v večini primerov delovne enote medsebojno advis- (Nadaljevanje na 11. strani) Tovariš Čavlina je v svojem referatu najprej poudaril, da^so bile v zadnjih 15. letih na železnici izvedene tri reorganizacije upravljanja in vodenja. Njihova skupna značilnost je, da so bile posamezne akcije Vodene kampanjske in slabo pripravljene, predvsem pa niso bili proučeni učinki vsakokratne reorganizacije. To ne pomeni, da bi železničarji izrekali nezaupnico samoupravljanju, niti ne tega, da bi spet želeli postati »državni« uslužbenci. Gre pa za to, da je minulo obdobje opozorilo na dvoje: materialne osnove samoupravljanja na železnicah se ne bodo izboljšale, če se vsi železničarski kolektivi ne bodo bolj zagrizli v prizadevanja za komercializacijo poslovanja in za intenzivnejše gospodarjenje nasploh. In drugič: tudi ta prizadevanja ne bodo redila rezultatov, če jih ne bo spremljala učinkovitejša in večja družbena skrb za razreševanje sistemskih vprašanj, predvsem pa za jasno opredeli- ' teV pogojev gospodarjenja na jugoslovanskih železnicah. Drugo k drugemu: brez solidne materialne osnove zaman pričakujemo razvoj in poglabljanje samoupravljanja. Izkušnje minulega obdobja torej opozarjajo in obvezujejo. Opozarjajo V tem smislu, da se železničarji v bodoče ne bodo smeli lotevati akcij, ne da bi poprej dodobra proučile njihove učinke. Obvezujejo pa jih v tem smislu, da se morajo bolj poglobiti v (skušnje tistih kolektivov, ki so se v preteklosti že s,poprijeli z iskanjem notranjih rezerv in ki so pri tem tudi dosegli določene uspehe. Dobre izkušnje, kajpak, velja tudi posnemati. In če je kaj dandanes potrebno na jugoslovanskih železnicah, potem gre za enotno® t akcije in prizadevanj. Zelo malo namreč pomeni. če nekateri z vso voljo in poletom iščejo možnosti za izboljševanje materialnih osnov znotraj sedanje organizacije dela in poslovanja, drugi pa bolj ali manj čakajo, da jih bo družba »izvlekla« iz težav. Prav zaradi takšnih spoznanj, so železničarji že pred časom potrdili svoj »Ožji program modernizacije JZ«, zatem pa — julija lani — še »Akcijski program ukrepov in nalog jugoslo-slovanskih železnic pri stabilizaciji ekonomskega položaja in pri modernizaciji poslovanja«. V teh dveh dokumentih — posebno še v slednjem — so železničarji strnili dogovore o last- (Nadaljevanje na 11. strani) Osnove za načrten razvoj Iz akcijskega programa ukrepov in nalog jugoslovanskih železnic za stabilizacijo gospodarskega položaja in modernizacijo poslovanja JOŽE JAGER, predsednik CO sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije nega standarda, rekreacije, zaščite pri delu, zdravstvenega varstva, itd. Vsa ta vprašanja so tako pomembna, je poudaril Jože Jager, da mora biti izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev sestavni del 'splošnih prizadevanj ža modernizacijo železnice. IZPOPOLNJEVATI VLOGO DELOVNIH ENOT Soočiti se je potrebno z današnjim položajem železničarjev v sistemu samoupravnega odločanja v mreži jugoslovanskih železnic, pri čemer moramo vedeti, je dejal predsednik centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez, da so med posameznimi železničarskimi kolektivi razlike v samoupravni organizaciji, materialni Gospodarski položaj jugoslovanskih železnic je iz leta v leto manj ugoden. V tem je vzrok, da kasni uresničevanje začete modernizacije glavnih magistralnih prog in da so čedalje težji pogoji za gospodarjenje^ in modernizacijo na vseh področjih te velike organizacije. S podobnimi težavami se ubada celotni prometni sistem v svetu, saj se srečuje z novo delitvijo dela med prometnimi panogami. Na tržišču prometnih uslug se vsebolj uveljavljata zračni in cestni promet. Obe prometni panogi pa odločilno vplivata na razmere železnic. S tako prometno strukturo na trgu se je potrebno sprijazniti, vendar tako, da bodo snovale železnice svoj razvoj na modernizaciji, da bodo torej tehnično in organizacijsko kos novim konkurenčnim razmeram na tržišču. Jugoslovanske železnice doslej niso zasnovale niti sprejele dolgoročnega programa svojega razvoja. Glavni problem naših železnic je v tehnični rekonstrukciji in modernizaciji potrebnih zmogljivosti, v prilagajanju notranje organizacije prometa in poslovne politike novim razmeram. To so hkrati okvirne naloge, ki jih je potrebno uresničevati po natančno določenem programu ukrepov, Koncept za tak program bo na ju-goslovi tikih železnicah zasnovali že sredi minulega leta. V njem poudarjajo, da je potrebno pri snovanju poslovne poli- tike upoštevati Integralnost tehnološkega procesa transporta in nujnost skupnega izkoriščanja transportnih sredstev na vsem omrežju ter vključevanje v mednarodni železniški promet. Zato bi morali samoupravni sistem krepiti z razreševanjem nasprotij med posamičnimi interesi na omrežju in z iskanjem primernih organizacijskih rešitev za sočasno krepitev vloge proizvajalcev v delovnih enotah in v skupnih samoupravnih organih od podjetij do Skupnosti jugoslovanskih železnic kot enotnem integracijskem sistemu samouprave JŽ. KAJ VSEBUJE OKVIRNI PROGRAM ZA NADALJNJI RAZVOJ IN POSLOVNO POLITIKO JŽ? Na področju tehnične rekonstrukcije in modernizacije železniškega omrežja mora veljati glavna usmeritev k uresničevanju naslednjih ciljev: (Nadaljevanje na 10. strani) Kaj so povedali deleg* ! na prvi konferenci samoupravljavcev — | jugoslovanskih železničarjev Za učinkovitejše poslovanje in samoupravljanje Razprava na prvi konferenci samoupravljavcev — jugoslovanskih železničarjev je bila izredno plodna in na trenutke tudi dokaj ostra. Skoraj sleherni delegat, ki se je povzpel na govorniški oder, pa naj bi bil iz Tuzle, Kosovske Mitroviče, Čapljine, Novega Sada ali iz Postojne, se je v razpravi zavzel, da je treba omogočiti železničarjem predvsem enake pogoje gospodarjenja, kot jih imajo druge panoge gospodarstva. Hkrati pa je bilo v razpravi mnogokrat slišati, da železničarji sami, torej znotraj delovnih organizacij, prav tako še niso storili vsega za uspešnejše poslovanje- Skladno s tem so se posamezni govorniki zavzemali, da je treba prav s pomočjo izpopolnjenega in čvrstega sistema samoupravljanja doseči na jugoslovanskih železnicah enotno poslovno usmeritev in enotno tehnologijo- Slednjo misel je v razpravi posebej poudaril generalni direktor Skupnosti jugoslovanskih železnic. Med drugim je dejal: »Iz sedanjih razmer je samo en izhod: da si ustvarimo program modernizacije in intenzifikacije lastnega poslovanja ter se hkrati borimo za to, da nam družba prizna enake pogoje gospodarjenja in ustvarjanja dohodka, kot to priznava vsem drugim panogam gospodarstva. Od uresničevanja teh ciljev je odvisen ves prihodnji razvoj železniškega prometa kot tudi izhod železnic iz težkih ekonomskih razmer in zaostalosti, ne nazadnje pa so od tega odvisni tudi boljši osebni dohodki železničarjev . . V razpravi je sodelovalo 25 delegatov, kakih 50 delegatov pa je delovnemu predsedstvu oddalo svoje zapisane misli. Ker nam prostor ne dovoljuje, da bi zapisali prav vse, kar je bilo povedanega na konferenci, smo se odločili, da posredujemo nekatere najpomembnejše misli, ki so jih na konferenci povedali slovenski železničarji. FRANC RODICA, delegat iz transportnega podjetja Postojna, je v razpravi med drugim poudaril pomen notranje organizacije poslovanja za pravilno gospodarjenje in upravljanje na vseh ravneh na jugoslovanskih železnicah. Zavzel se je za tako organizacijo podjetij na železnici, da bodo le-ta lahko kot enakopraven partner prodajala transportne storitve, da bodo lahko v celoti zadostila potrebam posameznih gospodarskih območij in samostojno ukrepala na transportnem tržišču. Nato je obširno govoril o organizaciji delovnih enot in podjetij v sestavu Združenega podjetja Ljubljana in o doseženih uspehih, ki jih je dala sedanja organizacija upravljanja in gospodarjenja. Posebej je poudaril, da se hkrati z oblikovanjem prevozne storitve in njene vrednosti oblikujejo tudi merila za ugotavljanje in delitev dohodka za posamezne ravni v združenem podjetju, od združenega podjetja do transportnih podjetij, sekcij in posameznih delovnih mest. ALOJZ PRATNEMER, delegat iz transportnega podjetja Maribor pa je na prvi konferenci samoupravljavcev železničarjev govoril o pomenu in slabostih propagandne dejavnosti na železnici pri akviziciji blaga in potnikov. S konkretnimi podatki je prikazal, da je tako imenovana ekonomska propaganda pastorka na železnici ter da še vedno močno očitno nasprotuje med propagiranimi železniškimi storitvami in dejansko kvaliteto prevozov blaga in potnikov. Tako na primer po njegovem mnenju povsod propagiramo storitve železnice, propagiramo hiter, varen, poceni in kvaliteten prevoz, a niti v potniškem niti v tovornem prometu še ne moremo zadovoljiti komitentov. Zamude vlakov, umazani potniški vlaki, slabo tehnično vzdrževanje, kljub sprejetim obveznostim niti enkrat točno dostavljeno blago strankam s tovornimi vlaki ET-9jlO — in vse to predvsem zavoljo subjektivnih vzrokov — ne gre v prid- propagandi kot instrumentu akvizicije. BOJAN PICELJ iz prometnega inštituta združenega železniškega transportnega podjetja pa je v svoji razpravi o transportnem sistemu v organizirani družbi med drugim dejal: »Ni dvorna, da je modernizacija kompleksnega transportnega procesa v sedanjih razmerah neizbežna, ker v tem 'že kritično zaostajamo in se zato tehnološke in ekonomske ovire za modernizacijo našega gospodarstva in za njegovo vključitev v mednarodno delitev dela čedalje bolj večajo. To narekuje potrebo, da v transportu opravimo daljnosežna prestrukturiranja, zagotovimo nove tehnične izpopolnitve ter organizacijske spremembe, s čimer pa smo v naši državi šele na začetku razmišljanj^ Celo paletizacija, ki zajema v drugih državah do 80 % vseh tovorov, se pri nas uporablja le v nekaterih podjetjih in samo v nekaterih transportnih fazah. Tako zaostajanje v uporabljanju uveljavljenih sistemov manipuliranja z blagom in transporta nas vodi v vse večjo izoliranost.-« O kakovosti železniških storitev je na konferenci spregovoril tudi SLAVKO SUKLJE iz transportnega podjetja Ljubljana. Poudo-Til j(z * »Vzroki za slabo delo niso samo v zastarelih in izrabljenih osnovnih sredstvih železnice, čeprav ne moremo prezreti tudi tega dejstva. S pomočjo analiz in določenih raziskav smo namreč ugotovili, da je polovica nezgod, zastojev itd., na železnici še vedno posledica malomarnega in nevestnega dela železniških delavcev. Vzdrževanje osnovnih železniških zmogljivosti, v prvi vrsti voznih sredstev, je izredno slabo, kar ima za posledico nesreče, nezgode; nastajajo zamude, imamo večje indirektne obratovalne stroške; izgubljamo stranke, naše tovarne pa izgubljajo mednarodno tržišče, ker pošiljke nismo pravočasno in nepoškodovane pripeljali do prejemnika. Pri tem ne gre samo za delo železničarjev, ampak tudi za nekvalitetng delo proizvajalcev in vzdrževalcev naših vozil. Jugoslovanske železnice imajo uvrščenih v mednarodne vlake 294 potniških vagonov, od tega jih je mesečno izločenih iz vlakov tudi več kot 240. Zanimivo je, da je izločenih največ sicer popolnoma novih vozil iz tovarne Goša.« O komercializaciji na železnici je spregovoril tudi JOŽE PROSEN iz transportnega podjetja Ljubljana: »Na območju Slovenije in Istre je 198 industrijskih tirov, preko katerih je na železniško omrežje priključenih 308 največjih gospodarskih organizacij. V preteklosti komercializacija na železnici ni imela takega pomena, kot ga ima danes, saj je železnica poslovala kot monopolistična organizacija brez prave konkurence na področju prometnih storitev. Hiter razvoj gospodarstva, predvsem pa drugih transportnih dejavnosti je zahteval hitro prilagajanje železnice potrebam tržišča in to z večjo ekspeditivnostjo, z večjo kvaliteto in predvsem komercialno iznajdljivostjo. Zato železnica vse bolj izkorišča sodobne oblike prevoza in se je že močno približala skladiščem komitentov, predvsem tistih z industrijskimi tiri, ki povezujejo železniško omrežje s skladiščnimi prostori industrije in trgovine. Ta (NADALJEVANJE NA 11. STRANI) Osnove za NA GLAS IN NA UHO načrten razvoj (Nadaljevanje z 9. strani) O Vso investicijsko politiko jugoslovanskih železnic, bi morali v prihodnje usmeriti na dokončanje začete elektrifikacije in modernizacije glavnih magistralnih prog. Rekonstrukcije in modernizacije drugih prog bi morali opraviti po temeljitih študijah in analizah, ko bi ugotovili rentabilnost in perspektivnost takih prog. 9 Skladno z načrtom za rekonstrukcijo omrežja bi morali modernizirati vlečni in vozni park in oboje prilagoditi tehničnim zahtevam gospodarstva. 9 Za boljšo kvaliteto storitev, večjo hitrost prevoza, večjo produktivnost dela in za zmanjšanje stroškov bi bilo po‘ trebno racionalizirati organizacijo prometa. Pri uresničevanju te naloge predvidevajo predlagatelji akcijskega programa več ukrepov, med njimi prilagajanje voznih redov gospodarskim zahtevam posameznih območij, industrijskih središč ter kmetijskih področij; usmerjanje voznega reda v potniškem prometu z mrežo direktnih ekspresnih vlakov, z mrežo direktnih brzih regionalnih vlakov in z uvedbo avtobusnega prometa, ki bi dopolnjeval promet vlakov. Podobno bi rekonstruirali vozni red tovornih vlakov. Prevoz blaga bi naj reorganizirali in temu ustrezno prilagodili organizacijo prevoza kosovnih in vozovnih pošiljk novim in sodobnim tehničnim sredstvom, kot so palete, kontejnerji. V ta namen bi reorganizirali nakladalne in razkiadalne postaje in jih opremili z mehanizacijo. 9 Uveljaviti bi morali ustrezne tarifne in druge komercialne ukrepe za povečanje prevoza in s tem za povečanje dohodkov. Zato bi bilo potrebno tarifno politiko prilagoditi tržnim razmeram, povečati konku-. renčnost na dolgih relacijah in uskladiti cene storitev železniškega prometa s cenami uslug drugih prometnih panog. O Vzporedno z nekaterimi, osnovnimi ukrepi za nadaljnji razvoj je potrebno pripraviti konkreten načrt na področju organizacije prometa, vzdrževanja osnovnih sredstsev, kadrovske strukture in poslovne politike, kar vse zagotavlja uresničitev poslovnih ciljev, nadaljnji razvoj in mademizacijo železnice. UKREPI ZA USPEŠNOST AKCIJSKEGA PROGRAMA Vsi našteti ukrepi so povezani z znatnimi finančnimi sredstvi. Združena sredstva železniško transportnih podjetij in družbene skupnosti za financiranje modernizacije ne zadoščajo in zato ne zagotavljajo pospešene modernizacije. To ima lahko za nadaljnji razvoj železnice daljnosežne posledice. S preveliko porabo amortizacijskih sredstev za planirano modernizacijo prog bi zmanjšali možnosti za obnavljanje dragih osnovnih sredstev, ki niso v načrtu za modernizacijo glavnih prog. Investicijska in akumulativna moč železniško transportnih podjetij je prešibka tudi zaradi nizkih voznih cen. Železniške tarife so tako nizke, da ne omogočajo obračunavanja in oblikovanja ekonomske amortizacije. Zategadelj jugoslovanske železnice ne ustvarjajo ustreznih investicijskih sredstsev in skladov za razširjeno reprodukcijo. Vse to narekuje temeljito analizo finančnega položaja in pridobitnih pogojev železniških transportnih podjetij, analizo pogojev za pridobivanje dohodka Med prvim odmorom so . se delegati pogovarjali tudi o tem, zakaj sprva ozvočenje ni delovalo najbolje. Na zbadljivke, da je tokrat odpovedala tradicionalna slovenska solidnost, pa je Ivan Zelenšek iz Celja odvrnil . takole: »Meni se zdi, da bi bilo nekaterim kar prav, če se sploh ne bi slišala beseda samoupravljavcev N Na emblemu, izobešenem nad mizo delovnega predsedstva, je bilo zapisano1 -Prva konferenca §amo-upravljailcev jugoslovanskih železničarjev.« Na vabilih za konferenco > je pisalo drugače: ..»Prva ?; konferenca samoupravi jal-cev na jugbstevahskih'' železnicah-«. Zato se (ne) strinjamo s stališčem organizatorjev konference, ki so kot zlonamerne proglasisi vse tiste govorice, da gre za konfe--renco tistih, ki (samo)uprav-. ijajo naše železničarje. Ugotavljamo pa vseeno, da nesporazumov ne bi bilo, če se aranžerjem ne bi -tako mudilo, da na ustreznem mestu v besedilu ne bi -pozabili na — pomišljaj! in akumulativne sposobnosti ter sposobnosti za oblikovanje lastnih amortizacijskih sredstev in potreb normalne porabe amortizacije. Hkrati s tem je potrebno proučiti delovanje sedanjega tari£nega; sistema in z argumen- ti zahtevati sprostitev prevoznih a, cen ter- jih uskladiti s splošno g politiko cen v prometu. Prav ta- m ko bi bilo potrebno ugotoviti de- g lovanje posameznih instrumen- |j tov .gospodarskega sistema — g amortizacijo, obresti, kreditni g sistem, carine in drugo na re- g produkcijsko sposobnost želez- §| nic in na osnovi primerjalne |j študijske analize pridobitvendh g pogojev železnice, njenega po- g loža j a in potreb, predložiti pri- g stojnim organom dražbene g skupnosti dokumentirano zahte- g vo, da, prevzamejo federacija in g republike večji finančni delež g in da zagotovijo železnici kre- §g dite pod ugodnejšimi pogoji. S |§ pomočjo zveznih in republiških g organov je potrebno rešiti tudi g problem koordinacije prometa H in zagotoviti zeležnici enake g konkurenčne pogoje, kot jih g imajo druge panbge prometa, g Seveda pa je potrebno železnico g predvsem usposobiti, da bo sa- g ma reševala probleme svojega g razvoja, modernizacije in pošlo- g vanja. Izdelati bi morali več znan- g stvenih analiz o rezultatih raz- |J voja, prejšnjih in zdajšnjih obli- 1 kah samouprave in organizacije, g Skladno z vsemi tehnično-teh- s nološkimi In ekonomskimi pogo- g ji bi morali določiti okvire za 1 delovne enote in proučiti celot- g no samoupravno piramido, od ,|j delovnih enot prek 2TP do g Skupnosti JZ, katere vsebina m mora zagotoviti akcijsko enot- g nost železnic in nadaljnji raz- g voj samouprave. Na tej osnovi g je potrebno proučiti in dokonč- g no izoblikovati kriterije in si- g stem delitve dohodka po delu, g vezati dohodek na kvalitativne g in kvantitativne efekte in na g stimulacijo za večj i dohodek, g sistem gospodarjenja s sredstvi, M opredeliti odnose med samou- g pravnimi organi in predlagati g potrebne spremembe v zakonu g o organizaciji jugoslovanskih g železnic. g Uresničevanje okvirnega pro- g grama za riadaljnji razvoj že- g leznice terja prav, tako temeljito g obdelavo. Le na osnovi dobre g analize, na primer tendenc v gi- g banju blagovnih tokov na rela- 1 oijah in progah, je mogoče dolo- g čiti obseg in strukturo prometa g na posameznih progah ter nji- g hovo obremenjenost. V podobno g soodvisnost je potrebno postavi- g ti organizacijo prevoza potni- g kov, modernizacijo in organiza- g cijo prometa, organizacijo vo- g zovnih in kosovnih'pošiljk itd., g itd. Posebno pozornost pa p os ve- g čajo sestavljavci okvirnega ak- 1 cijskega programa kadrovski g strukturi. Uvedba sodobne teh- j§ nike in tehnologije ima za po- g sledico po dni strani zmanjšanje g števila delovnih mest, po drugi g pa terja od delavcev višje kva- g lifikacije. Zato bo potrebno g opraviti številne notranje ka- g drovske premike, hkrati pa za- M gotoviti dotok ustreznega stro- g kovnega kadra iz srednjih, viš- g jih in visokih šol in razviti 1 lasten sistem dopolnilnega izo- gj braževanja. 8 »Od stokanja še nihče ni bil sit! Pogovorimo se raje o tem, kaj smo že in kaj bi še lahko sami storili, da bi nam bilo laže«, je v svoji razpravi poudaril Ivo PRIMORAC, šef puljske prometne sekcije tega podjetja. Ta njegova misel ni izrazila samo stališča in prepričanja istrskih ter slovenskih železničarjev, marveč je k treznejšim razpravam pozvala tudi tiste delgate, ki so sprva nameravali navajati samo zahteve do družbe, manj pa razmišljati tudi o notranjih ukrepih za intenztfiikacijo gospodarjenja. Razpravi tovariša Primorca so namreč vendarle sledili bolj konstruktivni in manj k cenenim učinkom preračunani govori drugih delegatov. Prava beseda ob pravem času! ★ Izjemno redki so bili tisti delegati, ki so na konferenco prišli v svečanih službenih uniformah Eden izmed njih je bil Mijo KRIŽANIČ, šef progovnega odseka pri sekciji za proge v Koprivnici. Na naše vprašanje, kaj pričakuje cd konference, je odgovoril: »Ne bom govoril, da veliko pričakujem od naše prve konference. To je menda vsakomur jasno. Za nas železničarje v Koprivnici bi uspeh pomenilo že to, če bi lahko sami odločali o delitvi dohodka, ki ga ustvarjamo. Dokler bomo namreč smeli odločati o interni delitvi mase osebnega dohodka, ki nam jo odrežejo drugi, nikoli ne bomo postali pravi gospodarji !« Pa še res je! / in s pomočjo družbe Sami (Nadaljevanje' z 9. strani) gospodarjenje v blagovno tržnih odnosih; O znotraj železniško transportnih podjetij je treba ustanoviti in organizacijsko utrditi delovne enote kot osnovno obliko samoupravne strukture, v; kateri se neposredno uveljavlja samoupravljanje delavcev, medsebojni odnosi pa se razvijajo kot odnosi fazne proizvodnje. Delovne enote morajo postati dejavnik stimulacije razvoja tehnologije, izboljšanja organizacije dela, intenzifikacije gospodarjenja ter uveljavljanja samoupravljanja delavcev. Na tej ravni bi se naj oblikoval tudi dohodek delavcev kot del dohodka železniških transportnih podjetij; 9 združeno železniško transportno podjetje predstavlja možno obliko združenega dela za več transportnih podjetij; ® Skupnost jugoslovanskih železnic bi morali razvijati kot samoupravno asociacijo združenega dela in na. osnovi razvijanja samoupravnega in družbenega dogovarjanja krepiti nujno vlogo v prizadevanjih za večjo racionalnost, učinkovitost in ekonomičnost jugoslovanskih železnic. Hkrati s temi ugotovitvami pa konferenca energično zavrača pomisleke nekaterih, da je razvoj samoupravljanja na železnicah vzrok za slabo delovno disciplino, neodgovorno delo in za nekatere druge slabosti. Dokument nasprotno poudarja, da je vzrok za take in podobne negativne pojave v nerazvitem samoupravljanju v delovnih enotah in v neizoblikovanih samoupravnih in delovnih pristojnostih proizvajalcev ter v nerazvitih oblikah delitve po delu. Zato resolucija opozarja delovne kolektive, naj te samoupravne odnose intenzivneje urejajo in jih uzakonjujejo v svoji interni zakonodaji, naj razmejijo pravice s področja samoupravljanja ter dolžnosti delavcev in organizatorjev dela na področju vodenja. S tem se bo bistveno okrepila avtoriteta in odgovornost organov upravljanja, vodstvenega kadra ter obenem zaostrila delovna disciplina. PREDNOST NAJ IMA RACIONALIZACIJA IN INTENZIFIKACIJA POSLOVANJA Konferenca železničarjev samoupravljavcev je še posebej pozorno obravnavala težek ekonomski položaj jugoslovanskih železnic. Pri tem so delegati ugotavljali, da je v celotnem povojnem obdobju značilno dez-investiranje železnice, kar pa je bilo posledica neekonomskih cen za storitve in neekonomske amortizacije. V vsem povojnem obdobju je bila železnica obravnavana kot javna služba, za katero ni bilo potrebno, da bi bila. akumulativna. Vse to se je seveda 'morali odraziti na repro-, duktivni sposobnosti železnic. Z gospodarsko reformo se je še poslabšal ekonomski položaj železnic. Predvidevanja reforme in srednjeročnega programa razvoja so sicer napovedovala izboljšanje materialnega položaja železnic z reformo tarifnega sistema, z izenačevanjem pogojev gospodarjenja, s povečanjem udeležbe železnice v delitvi dohodka in z racionalizacijo po- slovanja — toda ta predvidevanja se v pretežni meri niso uresničila. Celo nasprotno, udeležba družbene skupnosti v delitvi dohodka se je povečala v tolikšni meri, da se je bistveno zmanjšala stopnja akumulacije in skladov, s tem pa seveda tudi sama akumulativna sposobnost železnice. Nd osnovi analiz pa konferenca ugotavlja, da bi bil danes ekonomski položaj železnic še veliko slabši, če delovne organizacije ne bi same začele uveljavljati energičnih ukrepov zn intenzifikacijo in racionalizacijo poslovanja. Zato je konferenca izrekla vso podporo delovnim kolektivom pri intenzifikaciji poslovanja, obenem pa poudarila, aa je danes vprašanje ekonomskega položaja jugoslovanskih železnic primarna nalogu vseh proizvajalcev-upravljavceV-Dokument konference opozarja delovne kolektive in samoupravne organe, da morajo iskati možnosti za izboljšanje svojega materialnega 'položaja zlasti v notranjih rezervah, v hitrejši poslovni preusmeritvi in Poglabljajmo socialistične družbene odnose na železnici Boj za globlje socialistične družbene odnose je boj za krepitev materialne osnove jugoslovanskih železnic (Nadaljevanje z 9. strani) ne, odvisne od drugih organizacij, ki sodelujejo pri.or ovijanju neke naloge, je vendar še dovolj možnosti za poslovno in samoupravno sodelovanje delovnih enot. To sodelovanje pa bi moralo temeljiti na zaikonitostih dohodka, na stimulaciji osebnih dohodkov itd. Z delovno enoto bi morali povezati faktor stroškov, produktivnosti dela itd., področja, kjer lahko prav delovne enote, če so dobro vključene v sistem dohodka, bistveno vplivajo na uspešnost poslovanja.« DELO IN DOHODEK — MERILO ZA DOLOČANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC Za tem je Jože Jager govoril o konkretnih osnovah samoupravljanja v delovnih enotah, pri čemer je posebno poudaril realne možnosti uveljavljanja neposrednega odločanja in odgovornosti, delitvene odnose, reševanje materialnih in drugih občutljivih vprašanj medsebojnih odnosov v kolektivih delovnih enot. Razmejitev pravic in dolžnosti med samoupravnimi organi na ravni podjetij in skupnosti jugoslovanskih železnic urejajo statuti. Vendar je potrebno neprestano kritično spremljati opravljanje nalog, ki so v pristojnosti skupnosti in na tak način ugotavljati kvaliteto opravljenega dela in, ali obseg pravic ustreza potrebam združenih proizvajalcev. Zato, je poudaril predsednik centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez, bi morali odnose glede pravic med železniško transportnimi podjetji, združenji železniško transportnih podjetij in združenjem jugoslovanskih železnic spreminjati in jih prilagajati praksi in potrebam, razvitejšemu sam ouipravl j an ju in gospodarjenju. Samoupravne pravice delovnih enot, pravice ŽTP, ZŽTP in SJŽ bi morale, mimo drugih elementov, temeljiti na realnih odnosih ustvarjanja dohodka. Dohodek oziroma delo mora biti merilo pri določanju pravic vseh, ki delujejo na različnih ravneh združenega dela na J2. Ce bosta delo in zakonitost dohodka odločilna elementa za pridobivanje samoupravnih ntavic v delovni enoti ŽTP, ZŽTP in SJŽ, je poudaril Jože Jager, potem bo mogoče uresničevati solidarnost med delavci v delovnih enotah, med delovnimi enotami in med podjetji pri reševanju nekaterih vprašanj politike razvoja, reševanja problemov cdvečnega števila delavcev in podobne probleme. Pogoj za kvalitetno odločanje je dobro obveščanje. Tovariš Jager je pohvalil razmeroma dobro informiranost na železnici, hkrati pa je poudaril Potrebo po snovanju takera sistema informiranja, ki bo deloval »od s.oc-daj navzgor« in narobe. kajti delavec mora biti subjekt sistema informiranja in mora biti aktivno vključen v splošno medsebojno komuniciranje ter mora s takim neposrednim sodelovanjem bogatiti demokratičnost in kvaliteto odločanja. DELO POLITIČNIH ORGANIZACIJ MORA BITI TEMELJITO IN PREUDARNO V svojem referatu je Jože Jager ocenil še dosedanje uspehe pri reorganizaciji železnic, nekatera konkretna ekonomska vprašanja modernizacije železnic, sodelovanje železničarjev v najvišjih samoupravnih predstavniških telesih, odnose med samoupravnimi organi in vodilnimi delavci, delež intelektualnega in znanstvenega dela v boju proti zaostalosti, v organiza- ciji, tehnologiji, tehniki, splošno izboljšanje kadrovske strukture in druga prizadevanja. V zaključku svojega govora pa je Jože Jager, predsednik centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez opozoril na vlogo družbeno«političnih organizacij pri nadaljnjem razvoju socialističnih družbenih odnosov na železnici. Potrebno bo, je dejal Jože Jager, izpopolnjevati politično delo sindikata, ZK in drugih, ker bi s preživelimi metodami dela te organizacije omajale svoj pomen, ki ga imajo v samoupravnem sistemu. Zato mora biti delo političnih organizacij temeljito, preudarno, da bodo lahko v večji meri prevzemale nase družbeno odgovornost za posledice svojih akcij. Sindikati, na primer, morajo bolj kot doslej oblikovati lastna stališča. Zaradi tega je tudi potrebno določiti mesto in vlogo sindikata v samoupravnem sistemu. Pravica sindikata je namreč, kakor piše v smernicah IK CK ZKJ, »da bo nosilec organizirane pomoči družbenim silam delovnih kolektivov v njihovih prizadevanjih za izgrajevanje socialističnih družbenih odnosov.« Boj za globlje socialistične družbene odnose, je poudaril Jože Jager, pa je boj za krepitev materialne osnove, za intenzifikacijo poslovanja itd. in s tem za izboljšanje družbenega in osebnega standarda vseh železničarjev in za večji prispevek družbeni skupnosti in gospodarstvu. Izkušnje opozarjajo in obvezujejo Železničarji se bodo izkopali iz težav, če bo njihova lastna prizadevanja za komercializacijo poslovanja in za intenzivnejše gospodarjenje nasploh spremljala tudi učinkovitejša družbena skrb za razreševanje sistemskih vprašanj, predvsem pa čimprejšnja opredelitev statusa jugoslovanskih železnic (Nadaljevanje z 9.1 strani) nih prizadevanjih, ki jih že uresničujejo. MED NAPOVEDMI IN RESNIČNOSTJO Prav zavoljo tega železničarji pričakujejo, da jim bo zdaj tudi družbena skupnost olajšala uresničevanje njihovih, nikakor ne lahkih nalog, od katerih uresničevanja je v marsičem odvisno, koliko bo železnica zadovoljevala tudi potrebe svojih poslovnih partnerjev in gospodarstva kot celote. Povedati namreč velja, da delitev dohodka med železnico in družbeno skupnostjo še zdaleč ni taka, kot je bilo predvideno z reformo. Tako se je že leta 1967 udeležba družbene skupnosti v neto produktu, ki ga ustvarjajo železnice, povečala za 4 % v primerjavi z letom 1965; predvideno pa je bilo ravno nasprotno! Zaradi tega se je seveda občutno zmanjšala tudi akumulacija. Trenutne razmere so take, da so lansko poslovno leto skoraj v vseh ŽTP poslovanje zaključili z izgubami. »Zaradi vsega tega pričakujemo«, je ob zaključku svojega referata dejal inž. Čedomir Cavlina, »da bo vsaj poslej družbena skupnost hitreje sprejemala ukrepe, ki bodo omogo- čili železnici, da posluje pod normalnimi pogoji in kot vsaka druga delovna organizacija. Gre predvsem za določitev statusa jugoslovanskih železnic. Šele na osnovi tega bi lahko začeli Inž. CEDOMIL CAVLINA, predsednik UO skupnosti JŽ uresničevati predvidevanja reforme, naj se cene prevoznih storitev usklajajo s spremembami na tržišču reprodukcijskega materiala in drugih uslug. Spremeniti bi morali tudi carinski režim in od pristojnih politič-no-teritorialnih skupnosti tudi pričakujemo, da bodo pristale na podaljšanje in odložitev odplačil za že odobrene oziroma porabljene kredite. Hkrati bi poli tično-teri.t oralne skupnosti morale pokriti tudi izgube posameznih ŽTP iz leta 1967 in 1968, ki zvečine predstavljajo posledico nizkih in določenih prevoznih cen ter so nasploh posledica nerazrešenega ekonomskega položaja posameznih železniško transportnih podjetij.« Seznam zahtev in pričakovanj železničarjev s tem še ni izčrpan, Iz besed predsednika upravnega odbora Skupnosti jugoslovanskih železnic inženirja Cavline še povzemamo, naj bi skupnost železniško transportna podjetja oprostila plačevanja obresti na poslovni sklad; naj bi se zmanjšale njihove obveznosti pri prispevkih za gradnjo elektroenergetskih objektov in pri članarinah zbornicam. Slednjič gre še za oprostitev plačevanja amortizacije za tista osnovna sredstva in naprave, ki jih železničarji ne potrebujejo več ali ki jih ne uporabljajo, ker je bil r-.edtem ukinjen promet na posameznih progah in podobno. Delegati med zasedanjem I. konference samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah m ■ ■ ■ n M 2 m ■ ■ B S ■ a ■ r ■ S ■ M S BI R jn S R R S M S R " i N » m n M S B m ■ B ! m s B S H llllllllllllilllllllllllllllllllllllH Kaj so povedali delegati na prvi konferenci samoupravljavcev — jugoslovanskih železničarjev I (NADALJEVANJE Z 10. STRANI) ppvezava je najprimernejša, saj omogoča železnici v vsakem času in skoraj v neomejenih količinah prevzeti blago in ga dostaviti komitentu.-« OTMAR BEZJAK iz transportnega podjetja Maribor se je v razpravi dotaknil delovnih enot: »Izkušnje slovenskih in istrskih železničarjev v zadnjih osmih letih so nedvomno pokazale, da organizacija po delovnih enotah ne ustvarja samo novega položaja železničarjev — samoupravljavcev« je poudaril, »marveč, da je taka organizacija podjetja zagotovila tudi vidne ekonomske učinke, ki jih v centralistično organiziranem podjetju ne bi mogli doseči. Osnovna in v praksi preizkušena koncepcija slovenskih železničarjev glede teh vprašanj je ostala slej ko prej enaka: ustrezne delovne enote v transportnem podjetju so sekcije. Pri organizaciji delovnih enot smo v prvi vrsti upoštevali tehnološki proces. Nesmiselno in škodljivo bi namreč bilo železniški promet cepiti na umetno formirane majhne dele, ki nimajo neke zaokrožene delovne naloge v skupnem procesu dela. Taka zaokrožena delovna enota pa je na primer v prometu progovni odsek, na katerem tvorijo zaporedna in vmesne postaje celoto, ki je v sebi tehnološko, kadrovsko in organizacijsko zaokrožena. Imenujemo jih prometne sekcije in opravljajo začetne in končne operacije v blagovnem in potniškem prevozu ter organizacijo prevoza na njihovem odseku in vsa druga dela, ki so s tem povezana. Cestni promet kot dopolnitev začetno-končnih del predstavlja pri nas samo obračunsko enoto v okviru prometne sekcije ...« O samoupravljanju pa je na konferenci spregovoril tudi inž. JURIJ PIRŠ iz zavoda za investicije Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana. Menil je: »V zadnjem času se pojavljajo mnenja, da imajo strokovne službe in direktor premajhne možnosti za samostojno pobudo, da nimajo možnosti za samostojne odločitve. Zagovorniki teh trditev tudi pristavljajo, da še to ne sklada s čedalje večjo dinamiko in z vedno večjimi zahtevami po prilagodljivosti poslovanja razmeram na tržišču. Menim, da taka ocena za ZZTP Ljubljana ne drži, saj organi upravljanja razpravljajo in sklepajo le o problemih, ki zadevajo politiko poslovanja in razvoja, ne pa o čisto strokovnih in operativnih komercialnih problemih in ukrepih. Res pa je, da morajo nekatere tehnične predpise potrjevati centralni samoupravni organi, kar povzroča izgubo časa in ovira poslovanje. Zato menim, da bi morali dati strokovnim organom in direktorjem več samostojnosti in s tem tudi polno odgovornost za njihove odločitve. Doslej je nekatere končne odločitve izrekal centralni samoupravni organ, dejanski avtorji teh odločitev pa zanje niso odgovarjali. Če bi spremembe v sistemu našega samoupravljanja v tem smislu pripomogle k hitrejšemu in bolj učinkovitemu poslovanju naših delovnih skupnosti, je vsekakor potrebno, da jih tudi uveljavimo. V železniškem prometu ima funkcija vodenja glede na pomen tehnološkega procesa še poseben pomen. Tehnološki proces je zapleten in medsebojna povezanost posameznih dejavnikov je zelo velika. Prav tako je tudi nujno, da vodstvo in strokovne službe strokovno in dokumentirano pripravijo potrebne■ analize in dokumentacijo o problemih, o katerih bodo razpravljali organi samoupravljanja. To pa bomo lahko dosegli samo z uvedbo novih metod zbiranja, urejanja in obdelave gradiva, ki služi za sprejemanje samoupravnih odločitev. Zavedati se moramo, da velika tehnološka povezanost posameznih delovnih procesov v železniškem prometu terja popolno obveščenost tako nosilcev izvršilnih funkcij kot tudi samoupravnih organov-.« lllllllliiii[;i|iiT||iiiiiiimiii;iiiiii..................II!........umili................lilllllllllll....... v hitrejšem prilagajanju tržnim razmeram. Ti ukrepi naj bodo usmerjeni zlasti: • v racionalizacijo tehnološkega procesa prevoza: • v proučevanje transportnega tržišča; 9 v koncentracijo prometa blaga in v uvajanje sodobnih organizacijskih oblik, kot so pa-letizacija, kontejnerji, povezava s pristanišči, špedicijami itd.; • v organizacijo prevozov *od vrat do vrat«; ® v razvijanje vseh oblik komercialne akvizicije transporta, v večjo poslovno propagando, v učinkovitejše komercialne manipulacije na postajah, n odpiranje komercialnih predstavništev v mestih, v večjih Podjetjih itd.: ® v povezovanje s preostalim gospodarstvom, v dolgoročno dogovarjanje za prevoze pod dogovorjenimi olajšavami, ki bodo zainteresirale gospodarstvo za usluge železnice; 9 v nadaljnjo selekcijo nerentabilnih prevozov, vlakov. Prog; 9 v racionalizacijo vzdrževanja transportnih sredstev, v Intenzivnejše tekoče in investicijsko vzdrževanje z uvajanjem modernejših metod in organizacije dela; 9 v razvijanje široke akcije racionalizacijo in mehaniza- cijo celotnega procesa poslovanja, upravljanja in gospodarjenja. OBVELJAJO NAJ ENAKI POGOJI GOSPODARJENJA Prva konferenca jugoslovanskih železničarjev samoupravljavcev pa je v svojem dokumentu poudarila, da morajo prizadevanja delovnih organizacij jugoslovanskih železnic spremljati prizadevanja družbene skupnosti, da se slednjič vendarle normalizirajo pogoji gospodarjenja in s tem uveljavi status železnice kot polnopravne gospodarske dejavnosti. Konferenca je pri tem še posebej poudarila, da železnica ne more več služiti kot instrument za razreševanje drugih ekonomskih problemov gospodarstva in družbe. Zahteve prve konference samoupravljavcev na železnici pa bi lahko takole strnili: 9 Opraviti je treba radikalno spremembo tarifnega sistema, uveljaviti liberalizacijo cen in zagotoviti njihovo prilagajanje sodobnim pogojem poslovanja, organom samoupravljanja na jugoslovanskih železnicah pa zagotoviti večji vpliv na sistem in politiko cen. Se letos bi morali sprejeti nove tarife po progah, zasnovane na. načelu vrednosti uslug. V potniškem prometu se je treba zavzeti za uveljavitev že sprejete liberalizacije cen, tako da bodo cene prevozov ustrezale tržnim razmeram, kvaliteti prevozov, stopnji izkoriščenosti prevoznih sredstev in da bo raven teh cen zagotavljala nadaljnjo modernizacijo potniškega prometa. 9 Pri pristojnih organih družbeno-politične skupnosti bi bilo potrebno okrepiti prizadevanja, da se z gospodarskim instrumentarijem zagotove za železnico taki pogoji gospodarjenja, kot veljajo za druge prometne dejavnosti. Konferenca zahteva, da se iz instrumenta-rija izločite -jr Usti elementi, ki potiskajo železnico v neenakopraven položaj ter da se z instrumentarijem zagotove pogoji za smotrno gospodarjenje in za oblikovanje dohodka po delu in rezultatih dela. 9 Pri reševanju ekonomskega položaja železnice konferenca poudarja, da je potrebno kot minimum zagotoviti pogoje, kot so bili začrtani v projekciji gospodarske reforme ter zagotoviti usklajevanje disproporcev, v cenah, ki so nastali v času uveljavljanja gospodarske reforme. Konferenca tudi ugotavlja, da bi morale republike takoj pokriti izgube, ki so nastale v poslovanju železniško transportnih podjetij v letih 1967 in 1968, ukiniti plačevanje obresti na poslovni sklad za letošnje in prihodnje leto, da zmanjšajo prispevke na osebne dohodke, kot je to že storila federacija, da republike oprostijo železniško transportna podjetja plačevanja prispevka za energetiko, prispevka na uporabo mestnih zemljišč, vodnega prispevka, prispevka na osebne dohodke delavcev na ukinjenih progah ter. se z ukrepi ekonomske politike na področju davščin, carin in kreditov zagotove pogoji za nakup prevoznih sredstev, kot to določa program modernizacije jugoslovanskih želez- DVE OSREDNJI VPRAŠANJI MATERIALNEGA POLOŽAJA ŽELEZNIČARJEV Kar zadeva materialni položaj železničarjev in pogoje formiranja in delitve dohodka po delu, konferenca ugotavlja, da je na tem področju potrebno razrešiti zlasti dve vprašanji: ® Materialni položaj železničarjev bistveno zaostaja za položajem zaposlenih v drugih dejavnostih, kar izpričujejo relativno nizki risebni dohodki in več kot skromna sredstva v skladih skupne porabe. Zato konferenca poudarja, da je boj za večji obseg in boljšo kvaliteto prevozov, za večjo poslovnost obenem tudi boj za povečanje osebnih dohodkov in iz- boljšanje materialnega položaja železničarjev nasploh. @ Kar zadeva notranjo delitev dohodka in osebnih dohodkov še vedno ne moremo govoriti o najboljših rešitvah. Zato je treba okrepiti prizadevanja za izpopolnjevanje meril in mehanizmov notranje delitve ter ta merila prilagajati dolgoročni poslovni in razvojni politiki železnice, podjetij in delovnih enot. Dohodek delovnih enot se naj oblikuje kot del dohodka podjetij, njegova višina pa naj bo odvisna od delovnih rezultatov podjetja kot celote in posameznih delovnih enot. Da bi lahko uveljavili dosledno delitev po rezultatih dela, naj bo delitev na posamezne delavce zasnovana po doseženi produktivnosti in delovnih ter poslovnih rezultatih, odstopanja od tega načela kot odraz solidarnosti pa morajo temeljiti le na samoupravnem dogovoru, v nobenem primeru pa ne smejo obveljati kot posledica teženj po uravnilovki. VEČ POZORNOSTI DELAVCU - UPRAVLJAVCU i Dokument prve konference Upravljavcev na jugoslovanskih železnicah opozarja tudi na potrebo po opredelitvi dolgoročne politike razvoja železnice, upoštevaje ob tem razvoj promet- ne dejavnosti. Ob nekaterih konkretnih nalogah v zvezi s tehničnim razvojem in z uvajanjem sodobnih tehnoloških procesov konferenca opozarja tudi na ustrezne kadrovske ukrepe in ukrepe v socialni politiki. Dokument konference ob tem zlasti opozarja na: ® izdelavo planov kadrovskih potreb ter na prilagajanje kadrovske strukture spremembam, ki jih pogojujejo načrti o dolgoročnem razvoju železnic; 9 zagotavljanje več sredstev za strokovno izobraževanje in šolanje kadrov; © večjo skrb za življenjske, delovne in zdravstvene razmere zaposlenih na železnici. Pri tem konferenca še posebej poudarja potrebo po razširitvi delovnih mest z beneficiranim delovnim stažem, na zagotovitev možnosti za predčasno upokojitev starejših generacij delavcev, ki so zaposlene v neposrednem prevozu, na izenačenje statusa železničarjev na ukinjenih pro-qah s statusom rudarjev, ki predstavljajo tehnološki višek delovne sile. na večjo skrb za higiensko tehnično zaščito in delovne razmere, spričo težkih delovnih razmer železničarjev pa bi bilo treba razmišljati tudi o organizaciji lastne organizacije zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene službe. KAJ PREDVIDEVA MODERNIZACIJA SLOVENSKIH ŽELEZNIC ŠE BO TREBA STISNITI PESTI Študija o modernizaciji železnice na območju Združenega transportnega podjetja Ljubljana, ki jo je financiral Sklad Borisa Kraigherja, z vseh vidikov obravnava položaj slovenskih železnic. Iz obširnega gradiva lahko razberemo, kakšen je program modernizacije železnice v Sloveniji do teta 1970, kaj je bilo doslej že storjenega in seveda, kakšni bodo ekonomski učinki modernizacije. V strnjeni obliki bomo v našem listu poskušali bralce vsaj delno seznaniti z nekaterimi značilnostmi' modernizacije slovenskih železnic. Program modernizacije železnic v Sloveniji in Istri, ki je bil sprejet leta 1963 kot sedemletni načrt za obdobje od leta 1964— 1970, vsebuje investicije v stabilne železniške naprave, v železniška vozila, popravilo gornjega ustroja in usposobitev prog za večje osne pritiske in investicije za komercializacijo poslovanja, za mehanizacijo, za vzdrževanje tehničnih sredstev in za varnost prometa. © Investicije v stabilne železniške naprave obsegajo: elektrifikacijo prog Dobova—Jesenice in Zidani most—Šentilj, gradnjo elektrorelejnih signalnih varnostnih naprav in sodobnih instalacij za sporazumevanje na vseh elektrificiranih progah in na progi Pragersko—Čakovec. Opravljena bo tudi rekonstrukcija prog Dobova—Jesenice in Zidani most—Maribor, razen tega pa je predvidena tudi gradnja železniških vozlišč na magistralnih progah, rekonstrukcija železniških postaj na progah Dobova— Jesenice in Zidani most—Šentilj. __ @ Program modernizacije železniških vozil predvideva nakup 49 električnih lokomotiv, 14 dieselskih premikalk, 20 disel-skih voznih lokomotiv, 15 elektromotornih vlakov, 26 štiriosnih in 60 dvoosnih potniških voz ter 1400 tovornih vagonov. H Za osne pritiske 20 ton bodo usposobljene naslednje magistralne proge: Dobova—Ljubljana—Jesenice, Zidani most— Šentilj, Ljubljana—Sežana in Pivka—Reka. Za 18-tonske osne pritiske bodo usposobljene naslednje proge: Pragersko—Čakovec, Celje—Velenje, Divača—Pula, Ljubljana—Novo mesto, Maribor—Dravograd in Ormož—Murska Sobota. @ Investicije za povečanje komercializacije poslovanja predvidevajo povečana skladišča v zbirnih centrih v Murski Soboti, Celju, Kranju, na Jesenicah, v Ljubljani-Moste, Novem mestu in v Puli v skupni površini 8800 kvadratnih metrov. Nabavljena bo oprema za manipulacijo z blagom, kot so tehnice, viličarji, palete, prekladalne priprave za vozovne pošiljke, različni vozički in prikolice za prevoz blaga in prtljage ter cestna tovorna vozila za dostavno službo. ZA VES PROGRAM: 122 MILIJARD STARIH DINARJEV Po ocenah iz leta 1963 znaša skupna vsota vseh predvidenih investicij za obdobje sedmih let 122 milijard starih dinarjev. V tej vsoti pa seveda niso upoštevane investicije v objekte družbenega standarda in zlasti za gradnjo blizu 200 stanovanj, ki se financirajo iz skladov podjetij In iz drugih družbenih sredstev. Delež podjetij za investicije v. družbeni standard je bil za sedemletno obdobje programiran v višini 9,5 milijarde S-d:in. Kasneje so bile predvidene tudi investicije za uvedbo mehanizacije v administraciji in za gradnjo inštituta za študij in raziskovanje razvoja ter ekonomike železniškega prometa: Po cenah iz leta 1966 so za to predvidene investicije v višini 2 milijardi starih dinarjev. KAJ JE BILO DOSLEJ OPRAVLJENEGA Izvajanje modernizacije železnic v Sloveniji se je moralo v glavnem usmeriti na progo Zagreb—Dobova—Jesenice, ki predj stavi j a del glavne magistralne proge jugoslovanskih železnic. Do dfonca predlanskega leta je bila tako elektrificirana proga od Jesenic do Zidanega mosta v skupni dolžini 128 km. Za odsek Zidani most—Dobova pa je v glavnem kupljena in že dobavljena vsa potrebna oprema. Na gorenjski progi od Ljubljane do Jesenic so že v obratovanju tudi elektrorelejne signalno varnostne in kablirane telekomunikacijske naprave. Na desetih krajih proge Ljubljana—Jesenice je bila opravljena tudi rekonstrukcija v skupni dolžini 16,3 kilometra, na progi Ljubljana— Zidani most pa na štirih najbolj kritičnih krajih v skupni dolžini 1,8 km. Gorenjska proga je bila tako usposobljena za hitrosti do 100 km na uro na odseku Ljubljana—Kranj in na odseku Kranj—Jesenice pa za največ 70 do 80 km na uro, podobno pa je bila usposobljena tudi proga Ljubljana—Zidani most. Za vlečni in vozni park je bilo do konca predlanskega leta dobavljenih 9 električnih lokomotiv, v prometu je tudi že 10 novih diselskih lokomotiv in vseh 15 elektromotornih vlakov. Od 11 naročenih tirnih avtobusov, jih je sedem že v prometu, dobavljenih pa je bilo doslej tudi 26 štiriosnih potniških in 43 tovornih voz, obnovljenih pa 60 dvoosnih potniških vagonov. Med pomembnimi, a doslej še neuresničenimi investicijami naj omenimo elektrifikacijo proge Dobova—Zidani most, ki pa bo končana letos, elektrifikacijo proge Zidani most—Šentilj, ki bo predvidoma zaključena 1971. leta. Razen tega še niso bile vgrajene signalno varnostne naprave na 31 postajah magistralnih prog itd. Ker sredstva za modernizacijo železnice v Sloveniji ne dotekajo redno, bo izvedba tega programa podaljšana do leta 1973, nekatere investicije pa bodo preložene na čas po 1973. letu. KAKŠNI SO EKONOMSKI UČINKI MODERNIZACIJE? Ekonomski učinki, ki jih prinaša modernizacija železnice, so zelo kompleksni in se razkrivajo v zmanjšanju stroškov za pogonsko energijo ter stroškov za vzdrževanje vozil, v prihrankih na številu zaposlenih ter v manjšem številu potrebnih vozil, kar je posledica hitrejšega obtoka vozil in boljšega izkoristka vlečnih vozil. Itazen prihrankov, ki jih je možno izraziti v denarju, spremljajo modernizacijo železnice še drugi učinki, med njimi predvsem večja komercialna hitrost prevozov, večja ekspeditivnost pri transportu blaga, bolj kulturni in varni prevozi. Celotni program modernizacije, ki smo ga v izvlečku opisali, pa bo omogočal letne prihranke v vrednosti 44,4 milijona novih dinarjev.. S O PRIZADEVANJIH SLOVENSKIH IN ISTRSKIH ŽELEZNIČARJEV ZA MODERNIZACIJO IN NAPREDEK POSLOVANJA S -------—-------------------------------- „ , , l Vf tj S s Ul*' •‘Nlps. 'ji jjg ~ ^ 0* < ' * " ' ’ t, V j Zanesljiv korak iz zaostalosti Na trgu prometnih storitev železnica ni več osamljena, kakor je bila še pred dobrim desetletjem. Vse bolj enakopravno z njo tekmujejo tudi drugi prevozniki; celo pri prevozih na srednje in dolge razdalje, pri katerih bi železnica praviloma morala biti cenejša, zanesljivejša in včasih tudi hitrejša, če se to v naših razmerah vendarle dogaja, s tem seveda ni rečeno, da se zmanjšuje vloga železnic v sklopu celotnega narodnega gospodarstva. Gre pa za vprašanje, kje tičijo vzroki sedanjih razmer na trgu transportnih storitev in v čem slovenski in istrski železničarji vidijo tak izhod iz zagate, ki bi sleherni prometni dejavnosti omogočil razmah na tistem področju, kjer bi to bilo najbolj rentabilno tako s stališča delovnih organizacij, ki opravljajo posamezne storitve, kakor tudi s stališča širše družbene skupnosti. Predvsem velja poudariti, da se slovenski in istrski železničarji povsem strinjajo s tovariši iz drugih republik, da je skrajni čas, ko bi družba morala spremeniti svoj odnos, do železnice in ji v sistemu narodnega gospodarstva priznati tisto mesto, ki ji po vsej pravici gre. Toda, bistvenejši je drugi del njihovega stališča: nobena druž-beina pomoč ne bo nakazala zanesljive poti iz zaostalosti, če sami ne bodo poskrbeli za notranjo modernizacijo in za napredek poslovanja. Ta notranja reforma železnic pa je možna že ob sedanjih pogojih gospodarjenja. Navedeno stališče slovenskih in istrskih železničarjev izraža torej povsem drugačno miselnost, kot smo je pri njih bili navajeni v preteklosti in kakršna še vedno prevladuje pri večini njihovih tovarišev na ob-. močju drugih železniško transportnih podjetij. Če je tako — I. konferenca samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah je tako ugotovitev potrdila! — bi bilo zanimivo vedeti, kako daleč so slovenski in istrski železničarji prišli v svojih prizadevanjih za modernizacijo in komercializacijo poslovanja. i Z VEČJIM DELOM V BOJU PROTI IZGUBAM Slovenski in istrski železničarji sami ocenjujejo, da so pri komercializaciji poslovanja za zdaj dosegli le relativne uspehe,- N-i :jkn sicer še uspelo zaustaviti upadanja deleža prevozov po železnici v okviru vseh prometnih dejavnosti. Vendar pa se že začenja povečavati blagovni prevoz po železnici: po podatkih za leto 1967 na primer za 2 % v primerjavi z letom poprej. Dejstvo, da so tak rezultat dosegli v času, ko se je v merilu jugoslovanskih železnic blagovni promet zmanjšal za nadaljnih 6 %, prepričljivo govori o uspešnosti njihovih komercialnih prizadevanj. Tako imajo železniško transportna podjetja iz naše republike vnaprej sklenjene pogodbe za 70 % vsega blaga, ki ga prevozijo. Da bi lelo potekalo čim hitreje, so organizirali lastno špedicijo FERSPED; poskrbeli so za lasten dostavni kamionski promet, zbirne centre in za paletizacijo blaga. V Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici na posebnih tranporterjih vagone pripeljejo naravnost do naročnika, s' čimer odpade nepotrebno prekladanje itd. In še drug komkreten primer: če gre za manjše pošiljke, ki na primer pridejo na postajo Ljubljana Moste in so namenjene podjetjem iz bližnje okolice, ki pa ležijo ob železniški progi ali celo ob lastnem industrijskem tiru, tako blago dostavljajo s tovornjaki. Tako namreč po najhitrejši . poti ustrežejo na čniku in sebi, saj prej pridejo do praznih vagonov. S hitrejšim obračanjem lastnih osnovnih sredstev torej tudi kujejo denar. Prostor nam ne dovoljuje, da bi navajali še druge podrobnosti iz prizadevanj slovenskih in istrskih železničarjev, da bi pridobili čimveč blaga za prevoz Odmorov na konferenci delegati niso izrabili samo za ŽL vahne pomenke in okrepčilo, marveč tudi za oddajanje prijavnic za razpravo. Zavoljo pomanjkanja časa pa je žal, lahko spregovo rila samo tretjina ki je pr” " za besedo blaga po železnici. Toda že to, kar smo omenili, nakazuje smer njihovih prizadevanj: v državi so doslej edini proučili tržišče storitev, ki jih lahko nudijo, in zdaj potrebam trga prilagajajo tudi lastno organizacijo dela, vštevši sistemizacijo delovnih mest. Jasno je, da ob takih prizadevanjih rezultati niso mogli izostati. V potrditev tega pa zadošča podatek, da železniška transportna podjetja iz Slovenije med vsemi v državi najbolje gospodarijo in, kar' je zlasti pomembno, tudi poslujejo brez izgube. VSEENO OSAMLJENI V PRIZADEVANJIH Zapisali šmo že, da so slovenski in istrski železničarji po lastni oceni dosegli le relativne uspehe pri komercializaciji in modernizaciji lastnega dela. Kaj je torej tisto, kar jim preprečuje, da bi bili uspehi še boljši, da bi lahko govorili tudi o absolutno ugodnejših rezultatih? Iz številnih razprav na zasedanjih samoupravnih organov posameznih železniško trans- portnih podjetij pa tudi iz razprave na I. konferenci samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah povzemamo, da največje težave izvirajo iz neenotnosti prizadevanj jugoslovanskih železničarjev. Napori slovenskih in istrskih železničarjev so. in tudi bodo v marsičem paralizirani samo zaradi tega, ker izven področja Združenega ŽTP Ljubljana zvečine »mislijo« in tudi ravnajo drugače. Ce se . namreč slovenski železničarji na primer potrudijo, da bi po najkrajši in najhitrejši poti prepeljali blago na katero od drugih področij v državi, prevozna pot navadno poteka prek območja enega ali več drugih transportnih podjetij. Vsako izmed njih ima seveda pred očmi predvsem lastno računico. Če tudi to podjetje pošilke iz naše republike med prevozom »enakopravno« obravnava, pa se zatakne pri zaključni storitvi — predaji blaga naročniku. Paletizacija blaga na primer odpove, če končna postaja ne raspolaga z viličarji za prekladanje palet, s tovornjaki za dostavo blaga naročniku itd. Tako, v končni posledici, železnica naročniku ne nudi takšne usluge, kot je bilo dogovorjeno in kakor bi dejansko tudi moralo biti. IZHOD IZ TE ZAGATE? Očitno je, da je našim železničarjem bolj kot kdajkoli doslej potrebna enotnost akcije in prizadevanj. Prizadevanja slovenskih in istrskih železničarjev za komercializacijo in modernizacijo notranjega poslovanja očitno razkrivajo, da bi morali v tem smislu graditi bodočo poslovnost železnice. In še več: rezultati so lahko spodbudni za vse železniške kolektive, če vsako na svojem področju stori vsaj tisto, kar je v njegovih močeh že ob sedanjih pogojih gospodarjenja. Izkušnje slovenskih in istrskih železničarjev torej lahko in tudi morajo pomeniti spodbudo vsem železničarjem v državi. da z večjim pogumom sledijo nobudam za modernizacijo in komercializacijo poslovanja ter da jih, v skupno korist, dopolnjujejo in bogatijo še z novimi zamislimi, idejami in, kajpak, tudi z dejanji. Kljub resnici, da mora družba jasneje opredeliti položaj železnice v sestavu narodnega gospodarstva, vendarle ostaja neizpodbitno dejstvo, da samo z zahtevami do družbene skupnosti in brez lastnih prizadevanj ne bo mogoče poiskati izhoda iz sedanjega težavnega ekon. položaja naših železnic. Nihče ne trdi, da so slovenski železničarji izbrali edino in res najboljšo pot in obliko notranjega reformiranja razmer na železnici, toda njihova pot je zanesljiva in ni jim mogoče očitati, da se ne bi začeli spoprijemati vsaj s tistim, kar je mogoče storiti v trenutn^i razmerah. LASTNA PRIZADEVNOST IN DRUŽBENA POMOČ - EDINI IZHOD IZ ZAGATE (Nadaljevanje s 1. strani) roke pri določanju cen za storitve. Trenutne razmere pa so take, da ima konkurenca proste, železnica pa še vedno zvezane roke! Drugi možni odgovor je, da bi družbena skupnost morala učinkoviteje podpreti razvoj in modernizacijo železniškega prometa. Neizpodbitno dejstvo je, da se je akumulacija z železnice v preteklosti v tolikšni meri prelivala v preostalo gospodarstvo, da železničarji sami tudi ob največjih naporih ne morejo in ne bodo mogli nadomestiti . teh sredstev in s tem vsega zamujenega, kar zaradi pomanjkanja sredstev ni moglo biti opravljeno. Kvalitetne in sodobne storitve, vštevši varnost prometa na železnici — pa so najmanj namenjene železničarjem samim, marveč naj služijo zadovoljevanju potreb vsega gospodarstva. Naslednji možni odgovor spet je, da tudi ob sedanjih pogojih gospodarjenja železničarji sami vendarle marsikaj lahko storijo za interno modernizacijo in komercializacijo. Mislimo predvsem na ukrepe za večjo aktivi-zacijo blaga — pridobivanje novih tovorov, na uveljavljanje samoupravnega odločanja v okviru vseh enot in organizmov, ki delujejo na železnici in ki naj, ob ustrezni materialni stimulaciji, spodbudijo iskanje in uveljavljanje sodobnejših rešitev ter poslovnih prijemov. Odgovorov na uvodoma zastavljeno vprašanje je še precej in vsak izmed njih je po svoje utemeljen. Toda dejstvo je, da skupni odgovor na vprašanje, kako naj železnice najdejo izhod iz sedanje zagate, lahko iščemo v sočasnem razreševanju problemov, ki jih lahko urejajo železničar]? sami. in tistih zadev Id jim mora brez omahovanja • prisluhniti tudi širša družbena Vnnposf Takšna ugotovitev v ' ■'••u pOVFotoV ''S)7YTV'>' pa ’ 1 '■'■»ronpi • i*Hnv ■-1—u - v - * •, .......■» cev na jugoslovanskih železni- nih proizvajalcev v celotnem si- cah, ki je morda predolgo nihala ob »načelnem« vprašanju, kaj bi bilo treba najprej storiti, ali kakor je posrečeno dejal generalni direktor jugoslovanskih železnic: kaj je bilo prej — ali kokoš ali jajce. Kokoš naj bi v tem primeru predstavljala družbeno skupnost, jajce pa železnico, ki naj irpa najprej zagotovljene optimalne pogoje razvoja, da bi se sploh lahko »izlegla«. NAMESTO ZAKLJUČNE BESEDE Prostor nam žal ne dovoljuje, da bi opisovali podrobnosti razprave in bitko za izhodiščna načela resolucije I. konference samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah. Kot že rečeno, o vsem tem poročamo v posebni izdaji. Dejstvo pa je. da so številni delegati iz razprav slovenskih in še nekaterih drugih udeležencev konference lahko spoznali, da tudi ob trenutno neugodnih pogojih gospodarjenja ne kaže zapostavljati lastnih prizadevanj za notranjo in-tenzifikacijo in komercializacijo poslovanja ter gospodarjenja. Ugotovitev, da prav zavoljo tega slovenski in istrski železničarji kot edini v državi poslujejo brez izgub, zgovorno zavrača nesmiselnost potenciranih zahtev do družbe, ne da b'i prizadeti po-nrej tudi sami storili vse tisto kar ie v njihovih močeh. Slo venski in istrski železničar^ na se za komercializacijo poslnva nia in druge ukrepe niso odln čili zaradi tega ker bi ilh k te mu kdorkoli silil, marveč zavn lio snoznania. da na osnovi sa mounravnih dogovorov no delovnih onotah lahko vnlivrio n« izkoriščani razpoložljivih rezerv. na čenrav' to nikakor ne ''omeni »popularnega« ukrene smo z reformo želeli doseči da sp oh lar+nih nrizpdpvaniH' -azviiaie delavnosti, ki imal” '-»o + ot-vp 1 o f Iprv+nt-iit- J,,; c„ stemu reprodukcije. Očitno torej je, da pri tem vsi jugoslovanski železničarji doslej niso pokazali^ V enaki meri dobre volje niti niso povsod imeli srečne roke pri teh svojih prizadevanjih. Konferenca samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah je torej mnoge železničarje ne le opozorila na zelo raznoliko podobo lastnih in skupnih problemov ter interesov, marveč jim Je odprla oči, da enostransko poudarjanje lastnih zahtev in potenciranje lastnih interesov nikamor ne vodi. Prav to spoznanje, da izhod iz zagate lahko nakažejo samo lastna prizadevanja za intenzi-fikacijo gospodarjenja, ki pa jih mora sočasno spremljati učinkovita in dolgoročno usmerjena družbena pomoč, zaradi vsega navedena pomeni tisti konkretni rezultat, ki tudi sam po sebi upravičuje sklic I. konference samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah. or« ilasilo republiškega sveta ZSj ?a Slovenilo. Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani Usi je bil ustanovljen 20 novembra 1942 Ureja aa uredniški odbor Glavni in odeovorn? 1 redni k MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave Ljubljana. Dalmatinova ul 4 ooštni predal '»13/71 telefon uredništva 316-672. 316-695 <12-462 in 316-033 uprave 310-033 Ra^un pr Narodni banki v r.jubtlanl «t nb 501-1 901, de ’d?n1 račun pri Kreditni banki n hranilnici Ljubljana. 8t '01 620 7 32000-10-3204 486 — Po-:arpP7na številka ct.ane 50 N-par 50 S-dln Naročnina je Vrrtletna 6.50 N din - 650 S-dln - polletna is N din - lano S-dln n letna 2P N din - ?6no S-din Rokopisov ne vračamo — ' '**nina plačana v gotovini »n k1i«®P