NADALJUJEMO S PRIZADEVANJI ZA ZAGOTOVITEV SPLOŠNE GOSPODARSKE STABILIZACIJE
NASE DELO
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA
LETO XV	ŠTEVILKA 3	OKTOBER 1980
Nova sedežna garnitura v programu našega kupca CCFI Proizvodni program LIKO — Brest Cerknica
VEČJA PRODUKTIVNOST, BOLJŠE IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA TER POVEČEVANJA IZVOZA SO TEMELJI DOBREGA GOSPODARJENJA, V KATEREGA SE VKLJUČUJE SLEHERNI DELAVEC
Poslovanje v I. polletju 1980
O poslovnih rezultatih, ki smo jih dosegli v 1. polletju letos, smo sicer že razpravljali, vendar pa menimo, da ne bo odveč, če tudi tukaj zapišemo nekaj ugotovitev, ki sledijo iz poslovnih rezultatov.
Gibanja v našem gospodarstvu nasploh so več ali manj vsem nam dokaj znana. Vemo, da so bili sprejeti določeni stabilizacijski ukrepi, ukrepi, ki naj bi vplivali na povečanje izvoza oz. zmanjšanje uvoza (devalvacija dinarja), ukrepi v zvezi s kreditno politiko, ipd. Dviganje cen se ni umirilo, tako so se cene industrijskih izdelkov v poprečju v naši republiki dvignile v primerjavi s 1. polletjem 1979 za 18%>, največ pa so porasle cene reprodukcijskega materiala, in sicer za 20,6%. Porast cen reprodukcijskega materiala v SFRJ pa je bil še večji, saj je bil indeks cen v petih mesecih letos glede na ena-
ko obdobje lani 126,8. Če pogledamo še indekse cen nekaterih za nas važnejših industrijskih izdelkov, kažejo ti indeksi dvig cen v
1.	polletju letos glede na enako obdobje lani v elektrogospodarstvu za 20,8%, v proizvodnji naftnih derivatov za 112,1%, v predelavi kemičnih izdelkov za 13,2 % (po sporazumu o spremembi zadržanih cen so se namreč v drugi polovici maja povišale cene barv in lakov).
Poglejmo sedaj, kako smo poslovali v naši delovni organizaciji.- Pia nirano proizvodnjo v N/h smo presegli za 2,6%, kljub mnogim problemom, ki so bili prisotni. Zlasti je bila kritična dobava bukovih hlodov. V prvih šestih mesecih je bilo dobaljeno samo 6898 m3 bukovih hlodov, kar je 11.302 m3 manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Dobava bukovih decimiranih elementov je bila zelo neredna, do-
bavljeni decimirani elementi pa so bili zelo vlažni (60% do 80 % vlaga lesa), kar je povzročalo tudi težave pri sušenju lesa. Krivljenje lesa je v glavnem potekalo normalno, razen občasnih težav zaradi pomanjkanja decimiranih elementov za naslanjala.
Pojavljalo se je pomanjkanje določenih repromaterialov, nekaterih občasno, drugih stalno, tako da je bilo potrebno nekatere materiale nadomeščati z drugimi enakimi iz uvoza (npr. lepila), zaradi nekaterih materialov pa je bilo treba celo spremeniti način dela ali celo tehnologijo (selotejp, polivinil itd.).
V proizvodnji vrat je bila prisotna predvsem problematika vezanih in lesonitnih plošč, problematika rezil in ostalih repromaterialov (laki). Poleg teh problemov so se znatno povečale nabavne cene, predvsem repromaterialov, tako lakov za 70% do 126%, lepil za 119%, nitrorazredčila za 70%. ha-vana papirja za 179 % itd. Tudi cene osnovnih surovin so močno porasle, jelovi hlodi za 24 %, bukov žagan les za 45 %, jelov žagan les za 20 %, bukovi decimirani elementi za 42%, žagan les framire za 57%, vezane bukove plošče za 77 odstotkov, hrastov furnir za 30%, lesonit za 20% itd. Prodaja izkazuje zadovoljiv rezultat. Skupaj smo s prodajo na domačem in tujem trgu dosegli 286,446 mio din v dejanskih cenah, kar je za 42,7 % več kot v lanskem prvem polletju in 12,5 % nad planirano prodajo. Od tega smo na tujem trgu dosegli prodajo v višini 103,450 mio din oz. 4,415.914 $, to pa pomeni v din za 42 % več kot v enakem lanskem obdobju oz. za 21,4 % več v $. Pri tem pa smo direktno izvozili 36%, ostalo pa preko posrednikov.
Zadovoljiv je podatek, da je tudi TOZD Tovarna vrat dosegla izvoza 3,933 mio din oz. 165.383 $. S tem izvozom smo skoraj v celoti krili uvoz Tovarne vrat, kar smo si letos zastavili tudi za svoj cilj.
Nasproti izvozu, ki smo ga dosegli, pa smo uvozili surovin in re-promateriala za 7,365 mio din, kar je manj kot smo planirali. Povejmo še par besed o problematiki na področju kadrovske politike. Pri fluk-tuaciji nismo dosegli nekih vidnih izboljšanj in se je v prvih šestih mesecih letos v naši DO zamenjalo 121 delavcev. Največjo fluktuacijo smo beležili v TOZD Primarna — predelava, v kateri se je zamenjalo 42 delavcev. Izkoriščanje delovnega časa se je nekoliko izboljšalo, zlasti še, če pogledamo izostanke, ki so najbolj pereči, tj. izostanki zaradi bolezni. Bolniški izostanki
Boljše brušenje — boljše doseganje norm
do 30 dni so se zmanjšali za 16.986 ur (tj. za 24,3%), skupaj je bilo bolniških izostankov manj za 10.061
Poprečni čisti OD na delavca, izračunanega iz vkalkuliranih ur, smo v naši DO dosegli v višini 7728 din, kar je za 30% več kot v lanskem prvem polletju. V gospodarstvu SR Slovenije je bil v prvem polletju letos dosežen poprečni čisti OD v višini 7980 din, v lesni industriji SRS 7376 din, SOZD Uniles pa izkazuje poprečni neto OD 7535 din. V SOZD Uniles izkazujeta večje povečanje poprečnega neto OD le Krasoprema Dutovlje in Javor Pivka. Višji poprečni neto OD pa sta dosegla le Krasoprema in Lesnina.
Poglejmo še finančne kazalce poslovanja. V 1. polletju letos so bili le-ti dokaj ugodni. Celotnega prihodka smo v DO kot celoti dosegli 434,141 mio din, kar je za 46% več kot v 1. polletju lani, dohodka 140,562 mio din (46% več kot lani), čistega dohodka pa 104,240 mio din, kar je 61% več kot v lanskem 1. polletju. Ugoden je podatek o višini sredstev, ki smo jih razporedili na poslovni sklad. Za ta sklad smo namenili 24,636 mio din, medtem ko smo v lanskem 1. polletju v poslovni sklad razporedili samo
Razrez hlodovine na polnojarmeniku ESTERER
2,608 mio din. Za osebne dohodke smo razporedili 67,466 mio din, tj. 28,5 % več kot v 1. polletju lani.
Primerjavo pomembnejših podatkov za delovno organizacijo kot celoto navajamo v naslednji tabeli:
v 000 din
Opis	Plan I—VI/80	Doseženo I—VI/79 I—VI/80		Indeksi 4:2	4:3	
1	2	3	4	5	6
1. Celotni prihodek	411.886	297.207	434.140	105,4	146,0
— interna realizacija 2. Porabljena sredstva	288.486	200.909	293.579	101,8	146,2
— amortizacija	10.243	8.712	10.312	100,6	118,4
— materialni stroški	242.600	169.541	248.307	102,3	146,5
— proizvodne storitve	18.608	22.656	34.960	178,8	154,3
— ostali stroški	17.035	4.851	10.108	59,3	208,4
3. Dohodek	123.400	96.298	140.561	113,9	146,0
4. Obveznosti iz dohodka	37.590	32.988	36.322	96,6	110,0
— dohodek banki	—	1.533	—			
— davki	440	402	796	198,0	198,0
— prispevek SIS, SLO	3.342	3.161	6.045	191,2	191,3
— članarine	316	282	353	125,1	125,2
— zavarovanje	3.703	3.286	2.918	88,8	88,8
— bančne provizije	525	624	834	133,6	133,7
— obresti	7.985	6.016	6.733	111,9	112,0
— stroški skupnih služb	16.260	14.797	12.229	86,2	82,7
— ostalo	5.019	2.887	6.414	222,1	222,2
5. Čisti dohodek	85.810	63.310	104.239	121,5	164,7
— za osebne dohodke	67.333	52.492	67.466	100,2	128,6
— za rezervni sklad	2.936	2.016	3.274	162,4	162,4
—- za skl. sk. por. — spl. del	5.291	3.157	4.991	158,0	158,1
— stanov, del	4.040	3.037	3.872	127,4	127,5
— za poslovni sklad	6.210	2.608	24.636	396,8	844,7
Če pogledamo še važnejše kazalce		poslovanja, kažejo naslednje stanje:			
Opis	Plan	Doseženo		Indeksi	
	1980	I—VI/79 I-	-VI/80	4 : 2	4:3
1	2	3	4	5	6
1. Dohodek na delavca	118.426	94.781	140.001	118,2	147,7
2. Čisti dohodek na delavca	82.351	62.313	103.824	126,0	166,6
3. Akumulacija v prim. z doh.	7,41	4,80	19,86	268,0	413,7
4. Akum. v prim. s por. sred.	3,17	2,30	9,51	300,0	413,4
5. OD in sr. skup. por. na del.	73.594	57.762	76.025	103,3	131,6
Kot vidimo, predstavlja letos delež akumulacije (poslovni + rezervni sklad) v dohodku 19,8%, medtem ko je bil lansko polletje le 4,8 odstotka. Ekonomičnost poslovanja, ki nam pove, koliko celotnega prihodka smo ustvarili z 1 din porabljenih sredstev, ostaja na isti ravni kot v lanskem 1. polletju (1,48).
Rentabilnost poslovanja, ki nam kaže, koliko akumulacije smo ustvarili z 1 din porabljenih sredstev, pa nam izkazuje indeks 413. V lanskem polletju smo s 100 din porabljenih sredstev ustvarili 2,3 din akumulacije, letos pa 9,5 din.
Vsi ti finančni podatki nam kažejo dokaj ugodno sliko. Drugačno sliko pa nam dajejo podatki o zalogah, saj so nam le-te narasle v celoti kar za 40,5 % od stanja 1.1. 1980. Res gre pri tem določen porast tudi na račun višjih cen, vendar se s tem ne smemo tolažiti, ampak si moramo prizadevati zaloge zmanjšati in tako zmanjšati tudi manjko obratnih sredstev.
Za zaključek lahko rečemo še to, da situacija ni rožnata, da so problemi prisotni vsak dan, da ne smemo pričakovati, da nam bo probleme, pa čeprav so ti zunanje narave, reševal kdo drug, ampak, da si bomo morali sami v naj večji možni meri po svojih močeh in vsak na svojem področju, prizadevati in prispevati k reševanju problemov, da bi tako lahko ob zaključku leta ugotavljali zadovoljive rezultate.
Margareta Prebil
UPOŠTEVANJE NAVODIL ZA VARNO DELO — ZMANJŠANJE NASTANKA NEZGOD
Izvoz na vseh celinah
DO LIKO Vrhnika izvaža izdelke treh TOZD — TOZD Tovarne stolov, TOZD Tovarne vrat in TOZD Primarna — predelava ne le v ZDA, s čimer je seznanjen sleherni naš delavec, temveč sega njeno področje že po vsem svetu. Po obsegu proizvodnje, usmerjene v izvoz, prednjači Tovarna stolov. Še vedno največ izdelkov — sedežnega pohištva izvaža v ZDA in Kanado, vse močnejši pa postaja tudi izvoz v evropske države in Avstralijo. Zlasti v Evropi smo v letih 1979 in 1980 razširili področje izvoza v več evropskih držav, povečal pa se je tudi obseg izvoza. Trenutno izvažamo svoje izdelke v naslednje evropske dežele:	Finsko,
Izvoz po posameznih področjih:
I. polletje 1980 je bilo za prodajo domači trg izjemno konjunktur-no. Povpraševanje je bilo večje od
ponudbe in to predvsem za vratna
krila v furnirani izvedbi. Poleg sta-
Švedsko, Dansko, Norveško, Anglijo, Nizozemsko, Belgijo, ZR Nemčijo, Francijo, Švico, Italijo, Avstrijo in Španijo.
TOZD Tovarna vrat izvaža predvsem v Avstrijo in ZR Nemčijo, TOZD Primarna — predelava pa v Italijo. Z ozirom na asortiman pa je TOZD Primarna — predelava edina, ki izvaža tudi v države v razvoju, pretežno v sredozemske in arabske države.
Količinsko se je povečal izvoz v Evropi, predvsem na Finsko, v Holandijo in Dansko, zmanjšal pa v ZR Nemčijo. Ponovno je oživel izvoz v Anglijo in Norveško; prvo pošiljko pa smo odpremili tudi v Španijo.
rih kupcev so se pojavljali tudi novi, doslej nepoznani kupci predvsem iz področja SR Makedonije in Kosova. Prodaj a GP za objekte z montažo je bila v obsegu prejšnjih let.
Prodajne cene so rasle skladno s povečevanjem stroškov za nabavljene surovine in repromateriale, kar velja za vrata in vratna krila izdelana po naročilu po posebnih pogodbah.
Tudi potrebe trgovine so bile izjemne. Tako je prišlo do situacij, ko tudi po daljšem času nismo bili v stanju blaga dobaviti ter je prihajalo do storno naročil, pred-vsemvsem pa se je blago odprem-ljalo z daljšimi zamudami, kar je neugodno vplivalo na medsebojne odnose.
Prodajne cene vrat, ki so se uporabljale za prodajo iz zaloge so zamrznjene po sporazumu, ter jih ni bilo mogoče spremeniti. Zato ni bilo mogoče prodajati vseh proizvodov, ki so bili predvideni v planu proizvodnje in prodaje za leto 1980. Vsled navedenega je bila rentabilnost prodaje TP dokaj nizka, posebno še, ker so cene v I. polletju nenormalno naraščale in to predvsem pri obloženih ploščah in podbojih.
Na prodajo, proizvodnjo ter končno tudi na finančni rezultat je negativno vplivalo pomanjkanje materialov, ki se uporabljajo v proizvodnji vrat. To so predvsem vezane plošče, neokor plošče, lesonit ter končno tudi pomanjkanje ostalega repromateriala. Navedenega materiala ni bilo v zadostnih količinah; prihajal je prepozno, večkrat pa tudi slabe kvalitete.
Prodaja ostalih proizvodov kot so žamanje, lesni odpadki ter žagan les je potekala normalno brez zastojev. Cene teh proizvodov so bile na nivoju cen ostalih proizvajalcev, ter v mejah, ki jih dovoljujejo predpisi.
Kljub vsem zgoraj navedenim težavam, ki so se pojavljale v I. polletju se poslovanje lahko oceni kot pozitivno kar dokazuje tudi polletni finančni rezultat.
Računamo pa, da bo druga polovica leta uspešnejša z ozirom na to, da se obeta boljša oskrba z materiali, poleg tega pa bodo koregi-rane tudi cene za prodajo stavbnega pohištva.
Ivo Pavlovčič
Na zadnji seji uredniškega odbora smo se odločili, da pričnemo z akcijo ZBIRANJE ARHIVSKEGA GRADIVA OD NASTAN KA LIP LJUBLJANA DO USTA NOVITVE DO LIKO VRHNIKA.
Zato prosimo vse tiste delavce, ki razpolagajo s kakršnim koli gradivom (slike, zapisniki organov upravljanja, diplome, časopisni članki itd.), da material posodijo članom uredniškega odbora za preslikanje.
Akcija traja do konca letošnjega leta.	Uredništvo
Sestavljanje sredic za vratna krila v Vratarni
TOZD		Kanada ZDA 1.79—80 1.79—80	Evropa 1. 79—80	Avstra- lija I. 79—80	DRV 1. 79—80
Tovarna stolov Tovarna vrat Primarna predelava		4% 5°/o 90%84,5'Vo	6% 10% lOOVo 100:V„ 55% 60I. * 3/o	—	0,5	45°/o 40%
LIKO —	Skupaj	4Vo 5% 85%—	9% 143/o	— —	2% 2%
DRV = Države v razvoju	Gorazd Crnek
Prodaja na domačem trgu
Investicije na Verdu
Januarja 1979. leta je bil izdelan investicijski program za rekonstrukcijo in dopolnitev programske usmeritve proizvodnje stolov. Pred-ment investicije je bila izgradnja nadstrešnice za skladiščenje deci-miranega lesa na Verdu, ojačanje transportnih poti z bitugramozom —• asfaltom, ter delna obnova, zamenjava in dopolnitev dotrajane strojne opreme v obeh delovnih enotah, to je v Borovnici in Verdu. Vključena je bila tudi izdelava tehnične dokumentacije oziroma investicijskega programa za drugo fazo izgradnje tovarne stolov, katere realizacija je bila načrtovana že v preteklem srednjeročnem programu razvoja DO LIKO.
Izpad teh investicijskih vlaganj je že onemogočal zaradi obstoječih in manjkajočih strojev prilagajanje proizvodnje novo nastalim tržnim zahtevam v novih tipih kolonialnih stolov in stolov modernega programa, za katere vemo, da jih plasiramo izključno v izvoz.
Že pri omenjenih nujnih investicijskih vlaganjih pa smo v letu 1979 naleteli na že znane težave izhajajoče iz omejevanja kreditov kot posledica gospodarskih težav in pa omejevanja uvoza. Tako smo uspeli v lanskem letu pridobiti le inozemski kredit in uvozna dovoljenja in je oprema dospela letos ter je v večini že vključena v proizvodnjo. Te opreme je za cca 16,000.000 din z vsemi uvoznimi dajatvami. Za preostali del investicije pa so bili viri financiranja zagotovljeni v letoš-jem letu. Kot izvozniki smo v skrajno selektivni kreditni politiki le uspeli pridobiti zmanjšani kredit pri LB v višini 10,000.000 din s 6. junijem za osnovna sredstva, dalje s sovlaganji domačih partnerjev
4.500.000	din kreditov za osnovna sredstva domačih proizvajalcev v višini 2.250.000 din ter lastnih sredstev TOZD-a Tovarne stolov za osnovna sredstva 3,205.000 din in za tranjna obratna sredstva 3,440.000 din. Obravnavana investicijska vlaganja imajo predračunsko vrednost
23.395.000	din (19,955.000 din v osnovna sredstva in 3.440.000 din obratna sredstva).
Zaradi nerešenega oziroma pozno rešenega financiranja so nastopile tudi dodatne težave pri pridobivanju izvajalcev, izdelavi tehnične dokumentacije (nov projekt zunanje ureditve), obnavljanju soglasij za gradbeno dovoljenje in podobno. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno 29. avgusta 1980. Dela so pričeta na gradnji temeljev skladišča decimiranega lesa, za zunanjo ureditev se predvideva začetek po 25. septembru 1980, izdelava jeklene konstrukcije je v teku, prav tako
opreme za odsesovanje v DE Borovnica. Pogodbe za dobavo ostale domače opreme so delno sklenjene ali pa je sklepanje v teku. Predvidevan zaključek investicije v letošnjem letu je tako odvisen v gradbenih delih predvsem od naklonjenosti vremena; v nabavi opreme pa predvsem od možnih dobavnih rokov dobaviteljev. Del te opreme
Obisk v
Na pobudo sindikata TOZD Tovarna vrat smo organizirali obisk Tovarne stavbenega pohištva »JELOVICA« iz Škofje Loke. Žal je tudi našo sindikalno organizacijo prizadela stabilizacija, tako, da je moral vsak udeleženec prispevati 10 starih tisočakov, če smo hoteli realizirati obisk.
Proizvodni program JELOVICE je zelo širok. Proizvajajo okna, balkonska vrata, okna s polkni, krila za notranja vrata, vhodna in garažna vrata in v popolnoma novi moderni tovarni lesene montažne hiše.
Predelujejo v glavnem smrekov-jelov žagan les ter uporabljajo še ostale surovine: furnir, lesonit, ul-trales, papirno satovje ter pri montažnih hišah knin-gips plošče ter poliuretansko peno.
Glede na ogromno porabo lesa so tudi primerno opremljeni. Že pri samem vhodu se opazi nekaj, kar daje renomiranim firmam osnovo — to je red in urejenost proizvodnje. To je nekaj, s čimer se pri nas ne moremo pohvaliti.
Za sušenje uporabljajo veliko število 6 m dolgih popolnoma avtomatiziranih sušilnic znamke HIL-DEBRAND. Sušilničarjev praktično nimajo, ker upravljajo sušilnice mojstri preko avtomatov.
Surovino — smreko-jelko zelo dobro izkoriščajo. Vsem slabšim kosom lesa izžagajo napake ter jih dolžinsko spojijo, za kar imajo visoko produktivne avtomate. Zelo dobro imajo urejen transport odpadkov s podtalnimi transportnimi trakovi ter drobljenje odpadkov.
Zanimivo je kako proizvajajo zelo debele kose lesa za elemente okenskih podbojev preseka 70 X 90 mm. Tu izkoristijo dva momenta hkrati. Tanjše deske, ki jih pri razžagovanju hlodov lesa napade več, dolžinsko spojijo in pripravijo elemente za debelinsko lepljenje. Sušenje takšnih tankih desk je hitrejše kot sušenje moralov, pa še
pa je že nabavljen z lastnimi sredstvi.
Pri tem je verjetno potrebno povedati, da je TOZD Tovarna stolov nosilec investicije, ki obsega kompleks izgradnje in nabave osnovnih sredstev, ki niso v vseh primerih direktno vključeni v njeno poslovanje. So v drugih TOZD DO »Li-KO«, s katerih nemotenim poslovanjem pa je vsekakor v tesni soodvisnosti tudi Tovarna stolov.
Plestenjak ing. Dušan
Jelovici
les debelinsko lepijo tako, da že v naprej pripravijo brazdo, da je čim manj odpadka lesa.
Za lepljenje uporabljajo dvokom-ponentna lepila, tako, da en kos lesa namažejo s trdilcem, obdelova-nec predgrejejo, drug kos pa z lepilom, nato pa hladno »prešajo« v zvezdasti stiskalnici.
Širinskega lepljenja lesa, o katerem se je pri nas toliko govorilo, v Jelovici nimajo.
V Jelovici proizvajajo cca. 70.000 vratnih kril letno. Postopek proizvodnje se prilično razlikuje od našega. Vse elemente razvezujejo, dolžinsko spajajo in skobljajo — pri nas samo razrezujemo, v krila dajejo spodaj samo en prečnik, pri nas dajemo dva. Za krila z odprtinami sestavljajo furnir z odprtino, pri nas sestavljamo cel furnir, v stiskalnico dajo po 5 kril, pri nas po 10 kril, pri njih satovje pribijajo s sponkami, pri nas pa ga lepimo.
Kljub temu, da imajo pol manjšo »prešo«, imajo iste probleme kot pri nas — na furnirju se jim pojavljajo preklopi, kar je naj večji problem pri nas kot v Jelovici.
Zelo lepo imajo urejeno odpremo. Vsa krila pakirajo v kartone in na palete .Povsod vodijo kontrolo in na vse kartone lepijo ustrezne etikete. Veliko imajo drobnega orodja in pripomočkov, da se delo laže odvija.
Opaža se, da je proizvodnja dobro planirana ter da je material v redu lansiran, tako, da ni zastojev ter se gotove izdelke nemoteno odpremi j a.
Proizvodnja vhodnih in garažnih vrat ima manjši obseg kot pri nas in v določenem pogledu zaostaja za našo proizvodnjo. Omeniti pa velja, da zelo spretno vključujejo v letvič-na vrata tudi zelo kratke letvice in imajo visoko kvaliteto ter visok % izkoriščanja lesa.
Ogledali smo si tudi novo tovarno montažnih hiš. Tovarna je dobro urejena, opremljena z mehanizaci-
jo in automatizacijo, tako, da je zelo malo težkega fizičnega dela. Poleg lesa uporabljajo »knin-gips« plošče kot negorljivo oblogo ter ekspandirano poliuretansko peno, kot toplotno izolacijski material.
Montažne hiše se sestavlja iz določenega števila standardnih modularnih elementov, od katerih imajo nekateri že vgrajena okna in vrata ter ostale potrebne odprtine.
Seveda je potrebno za takšno proizvodnjo veliko število gradbenikov, projektantov, arhitektov in ostalih strokovnjakov, ki projektirajo zahtevne izdelke kot so montažne hiše. Zato je v sklopu tovarne tudi zelo velik in lepo urejen biro.
Na splošno se lahko o sprejemu zelo pohvalno izrazimo ter si v marsičem vzamemo Jelovico za vzgled
Ogledali smo si tudi muzej v starem loškem gradu, ki pa zahteva nekoliko več časa za ogled, kot smo ga predvideli mi.
Pot smo nadaljevali preko Hotavelj v Cerkno. Žal smo imeli smolo,
ker sta nam nagajala sneg in dež. Vendar sta za dobro voljo skrbela Matija in Tone.
Po ozki asfaltni cesti smo se pripeljali tik pred sotesko, v kateri je bolnica »Franja«. Čudovito tišino moti le gorski potoček, ki prijetno šumi.
Gradnja se je začela v mesecu decembru 1943 v soteski Pasice pri Novakih za potrebe IX. korpusa, ki je vključeval 7 brigad in večje število odredov, skupno okrog 10.000 borcev, na ozemlju, kjer je imel sovražnik konec leta 1941 v 281 utrjenih postojankah nad 75.000 vojakov. Dne 23. decembra 1943 je bolnica sprejela prve ranjence. Organizacijo je vodil dr. Viktor Volčjak po nasvetu domačih aktivistov. Januarja 1944 je upravo prevzela dr. Franja Bojc-Bidovec, po kateri je objekt dobil ime.
Zaradi nujnih potreb se je razširila na 12 barak, med njimi je tudi invalidski dom. Imela je še oddelek A na Cerkljanskem vrhu ter oddelek B in C v bližnji Davči. Zagra-
jeno je imela lastno elektrarno, rentgen in številne bunkerje za ranjence in za obrambo v strmih stenah.
Bila je večkrat napadena, vendar je sovražnik ni mogel uničiti.
Hkrati je lahko zdravila 108 ranjencev. Skupno se je v njej zdravilo preko 500 težkih ranjencev. Iz nje so pošiljali kirurške ekipe v kraje, kjer so pričakovali hujše borbe.
Poleg imenovanih zdravnikov so v njej delali dr. Vladislav Klein, dr. Bogdan Brecelj, dr. Franci Derganc, dr. Franc Podkoritnik-Očka in dr. Anton Cicarelli iz Italije.
Kljub temu, da smo morali hoditi pod dežniki, smo bili z ogledom zadovoljni.
Ogled bolnice Franja lahko priporočamo kot prijeten družinski izlet.
Predno smo se vrnili domov, smo se še nekajkrat okrepčali, tako, da smo se vrnili domov zelo dobre volje.
Nagode ing. Janez
Naša pot
Letošnje leto je leto pomembnih dogodkov v razvoju delavskega samoupravljanja, saj je minilo 30 let od ustanovitve prvega delavskega sveta. O ustanovitvi prvega delavskega sveta v Liku smo pisali že v prejšnji številki Našega dela. Na seji uredniškega odbora pa smo se dogovorili, da bi več spregovorili tudi o razvoju lesne industrije na našem območju vse od ustanovitve Lip Ljubljana pa do danes.
Pri tem velja omeniti, da take odločitve nismo sprejeli zgolj slučajno, temveč jo je pogojevalo nepoznavanje organizacijskih sprememb na eni strani in pridobitev novih, točnih informacij o vsej preobrazbi na drugi strani. Uredništvo je menilo, da bi k sodelovanju povabili nekatere že »upokojene člane kolektiva«, ki so vse te spremembe doživljali na »svoji koži«, ter druge, starejše delavce, ki še vedno delajo med nami in toliko bolj občutijo ves napredek tako na področju tehnologije kot na področju samoupravljanja od prvih začetkov pa do danes.
Na prvo srečanje smo povabili tov. Antona Marolta, nekdanjega direktorja Lip Ljubljana in kasnejšega direktorja Liko Borovnica ter tovariša Maksa Keniga, vodjo obrata v Borovnici. Žal se srečanja zaradi bolezni ni udeležil tov. Gutnik. V pogovoru sta sodelovala tudi tov. Knapič in tov. Martinčič. Naslov članka pa smo si izposodili iz
almanaha, izdanega ob 100. obletnici Parketarne Verd in 10. obletnici Liko Vrhnika.
Ustanovitev LIP Ljubljana
Lesnoindustrijsko podjetje v Ljubljani je ustanovila 30. oktobra 1948 vlada ljudske republike Slovenije z združitvijo nacionaliziranih in zaplenjenih žagarskih obratov na območju ljubljanskega okraja.
Obrat v Borovnici je nastal po nacionalizaciji Švigljeve žage, ki je zaposlovala ob prevzemu 11 delavcev med njimi tudi tri vojne ujetnike. Švigelj je upeljal proizvodnjo zabojev in sicer je izdeloval 3 tipe zabojev, med katerimi je bil en tip zelo zahteven. Ob nacionalizaciji je bil tov. Kenig z dekretom premeščen iz Bistre na Breg, kjer je prevzel vodstvo.
Po nacionalizaciji Lenaršičeve Tovarne parketov in lesnih izdelkov na Verdu, pa je bil Verd vključen v Lip Logatec in sicer od leta 1945 pa do začetka leta 1949. Šele tega leta se je priključil v Lip Ljubljana.
Lip Ljubljana je imelo v svoji sestavi štiri gozdne manipulacije (Bistra, Škofljica, Litija in Stahovica), kjer so letno posekali do
120.000	m3 lesa in sicer hlodovine, jamskega lesa, celuloze in drv.
V	Lip Ljubljana so se združili naslednji žagarski obrati:
Verd, Bistra, Breg, Preserje pri Kamniku, Ig, Zagorica, Radomlje. Preserje pri Radomljah, Stahovica pri Kamniku. Vse žage so delovale v treh izmenah z 8 delavci. Vanj pa se je združila tudi furnirnica in mizarska delavnica iz Litije.
Lip Ljubljana oz. gozdne manipulacije so imele v svoji sestavi tudi avtopark, ki je razpolagal s 40 kamioni in 60 pari konj. Konje so imeli v Bistri in Stahovici, kamione v Ljubljani. Služili so za eksploatacijo lesa iz gozda.
Za vleko dreves iz gozda pa so kasneje nabavili tudi 4 »gater pi-lerje« in sicer iz Bosne.
V	času organiziranja in delovanja Lesnoindustrijskega podjetja Lip Ljubljana je le-to veljalo za eno naj večjih in tudi najbolj organiziranih podjetij v Sloveniji. Za-
Na osnovi temeljite analize obstoječih razmer je ugotovil, da je največ možnotsi za nadaljnji razvoj v Radomljah in na Verdu. Ostale obrate so likvidirali. Radomlje se je tako širilo v smeri finalne proizvodnje. Organiziral pa se je tudi Bakelit in sicer zaradi lesne moke, ki je glavna surovina za izdelavo bakelita. Leta 1954 pa je v Borovnici s pomočjo finančnih sredstev iz Verda in Radomelj pričela rasti nova tovarna (mizarska delavnica), ki naj bi zaposlovala delovno silo iz likvidiranih obratov. V Borovnici so se tako postopoma odpirali: obrat stavbenega pohištva, obrat kosovnega pohištva in galanterija ter obrat za izdelavo bakelitne moke in izdelkov.
Gozdne manipulacije so obstojale do leta 1953, potem pa so jih ukinili, ker so jih gozdarji priključili k gozdnemu gospodarstvu. V tem času je Lip Ljubljana prvi v Jugoslaviji uvedel serijsko proizvodnjo suhomontažnih, finalnih, že lakiranih vrat.
Poleg teh pa so proizvajali še lamelni parket brez podlage in s podlogo, bakelit, novovlačne smole
Pogovor z delavci iz Vratarne
sledimo tudi veliko pestrost proizvodnje: žagan les, frize, zaboji, klasični parket in parketne plošče. Pohištvo pa so pričeli izdelovati šele leta 1952. Ob koncu leta 1953 je takratno podjetje zaposlovalo okoli 1300 delavcev.
Nekaj let po ustanovitvi pa se je pred kolektiv postavilo vprašanje obstoja podjetja.
Delavski svet podjetja je tako na seji 31. avgusta 1952. leta razpravljal o nastalih gospodarskih problemih in med drugim razpravljal tudi o tern, katere obrate je potrebno ukiniti in katere naprej razvijati.
in lepilo, v Radomljah tudi lesno moko. Izvoz pohištva je Lip Ljubljana organiziral že leta 1954 in sicer pohištva iz Radomelj, po pričetku obratovanja mizarske v Borovnici leta 1957 pa je tudi ta 40 odstotkov celotne proizvodnje usmerila v izvoz. Lip Ljubljana je nadalje prvi pričel z umetnim sušenjem (za frize za parket) in sicer so jih izdelali na Verdu sami »po spominu« na Nichejeve sušilnice, katerega načrte so šele kasneje odkupili. Po teh načrtih pa so izdelovali sušilnice v Borovnici.
Zanimivo je, da je imelo že to podjetje sprejet in uveljavljen Pra-
vilnik o inovacijah in so prejeli tudi precej predlogov delavcev samih, ki so jih tudi vnašali v proizvodnjo.
Podjetje Lip Ljubljana je obstojalo do leta 1960, ko so bila po sklepu centralnega delavskega sveta oz. želji kolektiva ustanovljene tri samostojna podjetja, »Lip« Radomlje, »Lip« Verd in »Liko« Borovnica.
Več o tem pa v prihodnji številki Našega dela. Dragica Krašovec
Bolniški izostanki
V času številnih stabilizacijskih prizadevanj, da bi na vseh področjih gospodarjenja zmanjšali kar se da največ stroškov, hkrati pa dvignili storilnost dela, je prav gotovo potrebno pogledati tudi odsotnost od dela, ki nam jo prinašajo bolniški izostanki.
Vedno znova pozabljamo, da ne ostajajo izgubljene samo ure manjkajočih delavcev, ampak je pogosto pri tem moten celoten delovni proces, saj je ob pogostih odsotnostih posameznega delavca, delo težko organizirati, to pa prav gotovo vpliva tudi na delovno produktivnost delovne organizacije kot celote.
Bolniška torej zato v nobenem primeru ne more ostati zgolj stvar posameznikov, ampak nas vseh, saj smo na račun bolniških izostankov prikrajšani prav vsi delavci.
Glede na zastavljeno nalogo zmanjšanje bolniškega staleža v letošnjem letu, smo v skladu s stabilizacijskimi programi, tako Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika, kakor tudi naše delovne organizacije ter ukrepi in priporočili komisije za spremljanje bolniškega staleža pri Občinski zdravstveni skupnosti Vrhnika, skušali upoštevati določene ukrepe, ki so nam, kot kaže analiza o bolniških izostankih v letošnjem letu vsai delno tudi pripomogli k zmanjšanju odsotnosti z dela zaradi bolniške. Tu mislimo predvsem na sprotno sodelovanje z zdravstvenimi službami, zlasti v primerih, ko je bilo koriščenje bolniškega staleža spor-
Tako lahko v letošnjem letu, glede na enako obdobje lani, govorimo o delnem zmanjšanju bolniške in sicer za več kot 22.000 ur. Kljub celotnemu zmanjšanju bolniških izostankov v naši delovni organizaciji ima naj večji odstotek le-teh TOZD Tovarna stolov, slediio pa ji Primarna predelava, Tovarna vrat, Servisi — energetika in Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena. Prvi dve temeljni organizaciji imata tudi naj večji odstotek naj pogostejših bolniških izostankov in bolniške izdane v drugih republikah. Pri tem pa je po-
trebno tudi poudariti, da je bolniška iz drugih republik že skoraj neznatna. Opredelitev skupine delavcev, ki je v staležu najpogosteje kaže na to, da so v 80 % to delavci drugih narodnosti. Za to skupino delavcev so tudi značilni pogosti kratkotrajnejši bolniški izostanki ter relativno kratka delovna doba v podjetju (do enega leta). Dokaj velik odstotek pogostih bolniških izostankov je značilen tudi za delavce z delovno dobo nad 10 let, vendar natančnejše opredelitve tovrstnih izostankov pokažejo, da gre tu za resnično bolne in invalidne delavce.
Specifičnost pojavljanja vrste izostankov pa kaže na najštevilnejše pojavljanje boleznin. V sicer precej manj številčno zastopanih vrstah bolniških izostankov, pa je daleč pred vsemi nega družinskega člana, razen v TOZD Servisi — energetika, ki zaposluje skoraj izključno le moško delovno silo. Ta delež odsotnosti zaradi nege, se tako tudi sicer odraža na spole delovne sile v posamezni temeljni organizaciji. Tako je na primer za TOZD Servisi — energetika, ki spremstva in nege sploh nima, takoj za njim Primarna — predelava, ki imata največji odstotek nesreč pri delu.
Kljub ugotovljenemu zmanjšanju bolniških izostankov v letošnjem letu, bi se bilo potrebno tudi v bodoče držati dosedanjih ukrepov ter še poglobiti sodelovanje z zdravstveno službo tudi v primerih, ko gre za lažjo poškodbo delavca, ki pa bi v tem času lahko opravljal drugo, ustrezno lažje delovno mesto. V sodelovanju z neposrednimi vodji dela, ter zdravstveno službo, bi usklajevali tudi koriščenje bolniškega staleža zaradi nege družinskega člana v primerih, ko za otroka ni potrebna posebna nega in bi
se dalo urediti tako, da bi zakonca delala v izmeni. Tudi glede spremstva družinskega člana bi bilo potrebno predhodno preveriti, če je med staršema možna zamenjava turnusa, oziroma možnost, da se pregled opravi izven delovnega časa.
Pomemben ukrep na poti zmanjševanja bolniškega staleža pa je tudi meseca junija sprejet začasni sklep o ugotavljanju začasne zadržanosti od dela, na osnovi katerega lahko izda bolniški listek samo zdravnik, ki si ga je delavec izbral, to je zdravnik v zdravstvenem domu v kraju bivanja delavca, oziroma v kraju, kjer ima sedež
delovna organizacija, v kateri je delavec zaposlen. Omenjeni začasni sklep smo že do sedaj kar se je dalo dosledno izvajali, s tem da, po tem sklepu neopravičenih bolniških staležev, nismo upoštevali. To je torej le nekaj ukrepov, s katerimi bi skušali bolniške izostanke še zmanjšati. To pa nam bo uspelo verjetno šele tedaj, ko bomo dosegli tisto stopnjo povezanosti in sodelovanja zlasti na relaciji delavec—neposredni vodja dela, ko konflikti in problemi ne bodo ostali nerazrešeni in tako posredno vplivali tudi na odhajanje delavcev na bolniško.
Sonja Vovk
Počitniško letovanje
Verjetno je prav, da ob zaključku poletne sezone povzamemo tudi nekaj misli v zvezi s počitniškim letovanjem naših delavcev.
V letošnjem letu smo prvič načrtno in organizirano pristopili k organizaciji letovanja enotno za vse člane kolektiva, kar je povzročilo precej negodovanja in »vroče krvi« pred pripravo razporeda za letovanje in celo po zaključku sezone.
Pri tako velikem številu zaposlenih je nerealno pričakovati, da se bo lahko vsak prijavljeni delavec tudi udeležil letovanja, saj so bile kapacitete v letošnjem letu veliko manjše od interesa članov kolektiva. Vedno pomembnejša bo torej akcija za razširitev počitniških kapacitet (razširitev predvideva tudi srednjeročni plan 1981-85 ter za letovanje izven sezone, še zlasti, če bi del prostih kapacitet v letnem času preselili iz Selc v kakšen drug obmorski letoviški kraj. Z nabavo
Vsi še vedno ne uporabljajo razpoložljivih osebnih zaščitnih sredstev
2 dodatnih CAMP-prikolic bomo idejo lahko uresničili. V letošnjem letu pa bomo pričeli tudi z organiziranim letovanjem v zimskem ča su in sicer v garsonjerah v Kranj ski gori. Prav v tem kraju pa bo mo kapacitete najkoristneje izrabili, če bomo letovanje organizirali preko vsega leta in ne le v času zimske, smučarske sezone. Ker nas loči še dva meseca od vselitve v prve garsonjere, pa je pomembno Že sedaj opredeliti kriterije, po katerih bo mogoče razporejati zainteresirane delavce ter trajanje letovanja, cene bivanja itd.
Verjetno tudi ne bo mogoče mimo dejstva, da se bo moral delavec pravočasno odločiti, kdaj bo letoval in kje, ker na obeh mestih verjetno ne bo mogoče upoštevati njegovih prijav.
Preden bi zaključila tole razmišljanje, pa bi morala napraviti prerez letošnjega letovanja v Selcah.
Letovanje je bilo delavcem omogočeno v času od 20. junija 1980 do 5. septembra 1980; kar pomeni, da je bilo v enajstih izmenah s 13 prostimi hišicami imelo možnost letovanja 143 delavcev s svojimi družinami. Kapacitete so bile zasedene polnoštevilčno ves julij in avgust do septembra, v mesecu juniju pa so ostale neizkoriščene. Od skupnega števila prijavljenih delavcev ni letovalo 12 delavcev, ki so v Selcah že letovali v letu 1979 in se niso hoteli udeležiti letovanja izven sezone. Od vseh prijavljenih in razporejenih delavcev pa se letovanja ni udeležilo deset delavcev, vendar so spremembo pravočasno javili in so namesto njih »počitnikovali« drugi.
Pred pričetkom sezone smo hišice usposobili za prijetno bivanje, dokupili manjkajoči inventar, jih primerno označili ter zavarovali. Ker pa so nekatere od hišic (starejše verdske ter bivša LIKO) že precej dotrajale, se je to prijetno
Akcija »NNNP«
bivanje iz izmene v izmeno spreminjalo v vse manj prijetno. Do prihodnjega leta bo treba razmisliti o adaptaciji oz. zamenjavi le-teh. Kljub vsemu pa je tudi letošnje letovanje v Selcah spremljalo zadovoljstvo delavcev ob cenenem in prijetnem oddihu ob morju.
Štipendijska
politika
Z uvedbo usmerjenega izobraževanja ter z dogovorjenimi načeli kadrovske politike je bil sprejet nov Družbeni dogovor o štipendijski politiki.
Ker prinaša nekatere novosti na področju štipendijske politike, bi vas radi opozorili nanje, zlasti na spremembe na področju kadrovskega štipendiranja. Pri določanju višine kadrovske štipendije je določen nov razpon in sicer od 350— 860 točk po sedaj veljavni lestvici na 400—1080 točk. Stimulacije za tiste študente, ki redno opravljajo vse študijske obveznosti, sporazum ne navaja več. Ostala je le stimulacija na deficitarne poklice. Sporazum pa predvideva za tiste študente, ki vse študijske obveznosti končajo pred določenim rokom (diplomirajo pred potekom absolventskega staža), da se jim izplača nagrado v enkratnem znesku in sicer v višini zneskov — štipendij, ki bi študentu pripadale po pogodbi od zaključka študija do konca absolventskega staža.
Novost v tem sporazumu je tudi možnost, da v primeru ponovnega vpisa v isti letnik oz. pri ponavljanju letnika v srednjih šolah temeljna organizacija sama presodi, ali v tem času štipendistu pripada štipendija ali ne.
Izenačila se je tudi višina štipendije za vse dijake in študente, ki se vpisujejo v prvi letnik srednjih, višjih in visokih šol in sicer je enotna za vse dijake I. letnika srednje šole v višini 480 točk in za vse študente I. letnika v višini 650 točk. Nadalje sporazum uzakonja že uveljavljeno metodo skupnih razpisov za vse razpisane štipendije, prosta učna mesta, razpisov za vpise v šole in študentske domove.
Ostale spremembe, ki se nanašajo na štipendije iz združenih sredstev oz. s področja samoupravnega organiziranja za kadrovske štipendiste niso pomembne, prav tako pa bistveno vplivajo na politiko štipendiranja.
Vsekakor pomeni nov samouprav-sporazum pomemben korak na poti za uresničitev zakona o usmerjenem izobraževanju.
Krašovec Dragica
Skozi lanskoletno akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« se je na praktičnih izkušnjah oblikovalo spoznanje, da je taka akcija potrebna in da jo je treba razvijati tudi v bodoče v vseh okoljih dela in življenja delavcev, kakor krajanov.
V lanski akciji se je pokazalo, da se ponekod srečujemo z raznimi slabostmi. Nekateri subjekti niso bili ustrezno organizirani ter med seboj premalo povezani in usklajeni. Pomanjkljivosti se kažejo tudi pri usposobljenosti delavcev in občanov, zlasti za oborožen boi in druge aktivne oblike odpora. Tudi materializacija obrambnih in samozaščitnih priprav ni zadostna. Premalo učinkovita pa je tudi infor-mativno-propagandna dejavnost.
Zato se znova predlaga, da se akcija »Nič nas ne sme presenetiti« iz septembra 1979, v letošnjem in naslednjem letu ponovi z namenom, da se v njej odpravi vse ugotovljene pomanjkljivosti.
Osnova za načrtovanje aktivnosti mora biti ocena akcije »Nič nas ne
Tudi letos je bil razstavni prostor »LIKA« dokaj dobro urejen in je dajal pregled oblikovanih izdelkov našega podjetja.
Eksponati so vzbudili precejšnjo pozornost mimoidočih obiskovalcev zagrebškega velesejma.
Veliko vprašanj se je nanašalo na to, kje in kdaj bi potrošnik lahko kupil naše izdelke, ki pa jih letos močno primanjkuje na tržišču.
sme presenetiti« iz preteklega leta in dosežena stopnja razvoja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v vsaki posamezni samoupravni sredini.
Osnovni nosilci akcije v krajevnih skupnostih bodo ponovno krajevne konference SZDL, v združenem delu pa sindikati. Posebno in pomembno vlogo v tej akciji pa bodo morali odigrati komiteji za SLO in družbeno samozaščito, ki smo jih oblikovali že pred sprejetjem novega zakona o ljudski obrambi.
K akciji bi naj pristopili tako, da bi do 15. oktobra 1980 izdelali programe aktivnosti in na osnovi teh pa. uresničevali zastavljene cilje usposabljanja in druge aktivnosti iz sprejetega programa.
Preverjanje usposobljenosti na podlagi vseh predpostavk občinskih organov za izvedbo akcije bo potekalo v mesecu aprilu in maju 1981. leta.
To velja predvsem za proizvodni program naše TOZD Tovarna vrat.
Večji del razstavnega prostora je bil izpolnjen z izdelki TOZD Tovarna stolov:	s sedežnimi garni-
turami, ter primerki posameznih zanimivejših tipov stolov iz proizvodnega programa stolarne.
Za vse razstavljene eksponate, tako TOZD-a Tovarna vrat kot tudi TOZD Tovarna stolov, so mimo-
Boris Brataševec
Razrez lesa za vratna krila
Zagrebški velesejem
idoči in poslovni partnerji pokazali veliko zanimanja, čeprav smo letos razstavljali na novem razstavnem prostoru.
Po končanem sejmu ne smemo zanemariti dejstva, da je bil letos liko manjši, kar lahko po mojem mnenju v precejšnji meri pripišemo strogim stabilizacijskim ukrepom; delno pa tudi spremembi razstavnega prostora.
Članek bi sklenil z mislijo, da smo se tudi letos na eni največjih tovrstnih razstav v Jugoslaviji uspešno predstavili in da smo s poslovnim uspehom lahko zadovoljni.
Periša Božovič
Glasovali smo
V ponedeljek, dne 29. septembra 1980 smo v naši delovni organizaciji izvedli referendum ter na njem tudi sprejeli z večino glasov
—	samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih za razporejanje skupnega dohodka
—	samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega dohodka ter
—	samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, katerega smo pripravili na novo zaradi pripomb družbenega pravobranilca samoupravljanja in Zveze sindikatov Slovenije, da naš že obstoječi ni usklajen z zakonom o združenem delu ter da vsebuje preveč konkretnih meril, ki so sedaj v pravilniku temeljnih organizacij.
Delavci vseh temeljnih organizacij v DO pa so se tega dne odločali še o temeljih plana za svojo TOZD, katere so tudi sprejeli z večino glasov.	A. Z.
Tisoč delavcev — sodelavcev
Akcija »Tisoč delavcev — sodelavcev se je prevesila v drugo polovico in ponekod so že vidni rezultati. Tudi mi smo se preko glasila Naše delo vključili v to akcijo. Toda na razpis v prejšnji številki še vedno ni odmeva, saj zaenkrat še ni pojava naših novih dopisnikov. Ver j eno pa ni povsod vse v redu, tako, da ne bi bilo o čem pisati. Prav gotovo, bi s pomočjo vašega glasu, članka ipd. lahko prispevali k boljši informiranosti.
Tako vas vabimo, da se nam oglasite s svojimi prispevki, saj akcija traja do konca letošnjega leta. V
akciji lahko sodelujejo vsi delavci in občani, kot avtorji vseh novonastalih zvrsti kot so: vest, članek, poročilo, reportaža, komentar, fotografija, humoristični prispevek itd.
Vsak nov sodelavec pridobi v objavo svojega prispevka v našem glasilu tudi simbol akcije: Pero z emblemom »Tisoč delavcev — sodelavcev«.
Vabimo vas, da se nam še oglasite ,saj bomo letos izdali še dve številki glasila »Naše delo«.
JUNIJ—AVGUST 1980
PRIŠLI:
VERD: Hafizovič Hamid, Vukaj-lovič Milena, Pajič Petar, Krivaja Dragoja, Bratič Tomo, Oven Anton, Mušeljič Mirsa, Jeremič Dragosava, Tegelj Mateja, Brus Darko, Suru-džič Lazo, Vrabičič Brane, Bilbija Miroslav, Gašič Bjelan, Markovič Milorad, Pejič Tadija, Velimir Vinko, Cvijanovič Pero, Jovičič Radana.
BOROVNICA: Midžan Islam, Bregar Edvard, Kneževič Ivan, Hajda-raj Dževat, Fejza Hamza, Čelovan-dič Drago, Režonja Lilijana, Todorovič Borka, šušak Čedo, Vujinovič Dušan, Hamulič Muhamed, Andrič Mirko, Kalauzovič Šenka, Petrovič Mirko, Berkec Dragan, Ivanovič Nedeljko, čatič Husein, Jurišič Franjo, Bukeljlovič Uroš, Sašič Milorad, Aličajič Husein, Kostič Tomislav, Todorovič Branko, Kovanovič
Napišite torej, kje vas žuli, ali menite, da bi zanimalo tudi druge. Če ste nevešči pisanja, dajte predlog o čem je treba napisati članek, ipd. Obrnite se na člana uredniškega odbora (sestava je objavljena v vsaki številki na zadnjem listu) in z veseljem vam bodo pomagali.
V pričakovanju vaših pobud in člankov, se pripravljamo na izid naslednje številke našega glasila.
Susman Jakob
Djordje, Smailovič Snežan, Čufuro-vič Jasmin.
VRHNIKA: Vrhovec Magdalena, Jug Marija, Hitejc Ernest (iz JLA).
ODŠLI:
VERD: Ivanovič Persa, Pavlovič Vid, Šabič Fatma — izključena, Dabič Milenko — izključen, Suhadolnik Marija — upokojena, Lušina Branko, Djukanovič Desanka, Jurič Danica — izključena, Mesec Janez (v JLA), Blatnjak Zvonko, Pavlovič Stojan, Muslič Sabrija, Debevc Ivana — upokojena, Krivaja Dragoja, Tešič Kosta, Gregorin Gorazd (v JLA), Jukič Ibraga, Pavlovič Žarko, Vukašinovič Stojan, Blatnjak Luka (v JLA), Muslič Refika, Vrekič Vinko, Stojakovič Vitomir, Karalič Ra-denko, Markovič Milorad, čosič Dragoljub, Stojakovič Branislav, Gutnik Slavko, Subašič Hasan, Mi-
Nanašanje lepila na elemente v Stolarni
Kadrovske spremembe
Sodelovanje MPZ LIKO Verd na »Taboru pevskih zborov« v Šentvidu pri Stični
lojevič Simo — izključen, Bajec Slavko (v JLA), Marolt Marjan (v JLA).
BOROVNICA: Tuksar Franjo (v JLA), Savič Nedeljko (v JLA), Todorovič Borka, Sučevič Sveto (v JLA), Režonja Lilijana, Midžan Islam, Pezelj Zvonimir, Šebalj Andrej, Stražišar Peter.
Jušič Alija (v JLA), Jurišič Andri-ja (v JLA).
čordič Hasan (v JLA), Trivunče-vič Vaskrsije (v JLA), Mikuž Igor (v JLA), Djekič Drago (v JLA), Ha-sanagič Fehim, Kostič Tomislav, Kantarevič Zuhdija, Gačiš Ranko, Aličajič Husein, Masatovič Štelo, Račič Husein, Rihar Bojan (v JLA), Oršulič Ivo, Smailovič Snežan.
VRHNIKA: Selan Milan.
MPZ Liko Verd
Po počitnicah naš pevski zbor LIKO Verd spet zavzeto nadaljuje s prepevanjem. Tako smo na povabilo moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine imeli skupni nastop oziroma koncert v dvorcu Zemono pri Vipavi, ki je obenem tudi razstavni salon tovarne Lipa iz Ajdovščine s pomočjo katere smo tudi izvedli ta uspešen skupni nastop z zborom Srečko Kosovel.
Po koncertu je bil organiziran družabni oziroma spoznavni večer, kjer so se dogovorili, da bodo ta srečanja postala tradicionalna. Tako jih pričakujemo v goste že prihodnjo pomlad oziroma poletje na vrhniško prireditev »BISTRA 1981«.
Minulo sezono je naš pevski zbor uspešno zaključil z vsakoletnim koncertom v Bistri. Pred tem pa smo aprila z uspehom nastopali na tekmovanju slovenskih pevskih zbo-
rov »NAŠA PESEM 80« v Mariboru, kjer smo za las zgrešili srebrno priznanje in dosegli 4. mesto med moškimi pevskimi zbori v Sloveniji, kar je vsekakor lep napre-
1.	KAKO SO NASTALI GORENJCI? Tako, da so iz Škotske poslali v
Slovenijo par najbolj razsipnih Škotov!
2.	NA GORENJSKEM SO VIDELI KAKO SO PO CESTI PORIVALI ŠTEDILNIK — ZAKAJ?
Zato ker ni hotel vžgati.
3.	NA GORENJSKEM SO VIDELI PRAŠIČE Z LESENO NOGO — ZAKAJ?
dele glede na dosežek leta 1978, ko smo bili osmi. Vsekakor vzpodbudni rezultati in obenem obveznost za prihodnje delo in tekmovanje leta 1982.	Jakob Susman
Zato, ker se jim zdi škoda zaklati celega prašiča. Režejo jim noge in ko jih pojedo je na vrsti ostali del prašiča.
4.	KAKŠEN JE GORENJSKI BRIVSKI APARAT?
Ker je škoda električnega toka, so pogruntali novi ekonomični brivski aparat in to škatlico od vžigalic v kateri sta dve čebeli.
5.	ZAKAJ GORENJCI NE SUŠIJO VEČ TOALETNI PAPIR NA SONCU?
Zato ker so ugotovili preveliko skrčenje.
6.	KDAJ GORENJCI PIJEJO ČAJ? Kadar dežuje se nagnetejo pod
lipo — podstavijo lončke in tako pijejo lipov čaj.
7.	ZAKAJ SO HOTELI GORENJCI KRIŽATI ČEBELE S KRESNICAMI?
Zato, da bi dvignili produktivnost. Čebele bi v tem slučaju nosile med tudi ponoči.
8.	KAKO GORENJCI HRANIJO KOKOŠI?
Dvorišče prekrijejo s koruzo čez katero položijo steklo.
9.	KDAJ SE GORENJCI SLIKAJO SKUPINSKO?
Kadar je nevihta z bliski.
10.	KAKŠNA JE RAZLIKA MED GORENJCI IN BOROVNIČANI?
Tu smo si r>a le enaki. Gorenje ne more videti poln kozarec, Borovničan pa praznega ne.
PROGRAM MNOŽIČNIH »TRIM AKCIJ ZTKO VRHNIKA«
OD 1. OKTOBRA DO 31. DECEMBRA 1980
Občane Vrhnike obveščamo, da bomo do konca leta 1980 organizirali sledeče množične »TRIM« akcije:
—	mali nogomet — nadaljevanje tekmovanja v septembru in oktobru
—	tekmovanje v košarki — v septembru in oktobru
—	gozdni tek »ULOVKA 80« — 26. oktobra
—	tek republike (razširjena akcija) — v novembru
—	na teku se dobimo (smučarji tekači) — v decembru
—	občinsko tekmovanje v odbojki — v decembru
—	zaključna prireditev celoletne, »TRIM« akcije s podelitvijo priznanj — v decembru
Poleg omenjenih akcij bo v jesenskih in zimskih mesecih organizirana rekreacija po skupinah v telovadnici ŠD Partizan Vrhnika.	ZTKO
PS. uredništva:
V kolikor ste zainteresirani za vključitev v redno rekreacijo pri ŠD Partizan, svoje prijave posredujte predsedniku IO sindikata.
O Gorenjcih
UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO«, Vrhnika, ureja uredniški odbor: Dragica Krašovec (odgovorni urednik), Miroslav Hanžel, Stane Knapič, Jakob Susman, Franko Martinčič, Gorazd Crnek, Anton Dobrovoljc — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Cankarjev trg 4, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani