KA.TQLJSK CERKVEN LIST. Ranica' izhaja vsak petek na celi poli in velja po po^ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta i gl. 20 kr. Vnskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za >/4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan pop, e Tečaj XLVII. V Ljubljani, 21. kimovca 1894. List 38. Pripogovanje kolen pred najsvetejšim Zakramentom. (Konec.) In nomine Jesu o m ne genu flectatur, coelestium. terrestrium et internorum. Phil. 2. 10 Drugače pa je videti pri narodih na severu; vsaj poroča „Ss. Eucharistia" z leta 1891 o mestu Dancig-u, kjer je bil 1. 1891 katoliški shod, da se tam vsi došleci v cerkev, moški in ženske, mladi in stari, pred Najsvetejšim sklonijo na eno ali oboje koleno popolno do tal, glavo globoko priklonijo, se pokrižajo in se tako eno ali se več minut najspoštljivejše pomudijo. Enako je poleg Gaum-a v vseb katoliških cerkvah na Angleškem, Španjskem, Italijanskem. Na Angleškem ni najti tudi ne enega katolika, visokega ali nizkega, bogatega ali revnega, ki bi prišedši v cerkev ali pa odhajajoč ne pripognil enega ali obeh kolen pred tabernakeljnom. Tudi najimenitniše gospe delajo tako. 8 tem hočejo pokazati svojo vero na skrivnost vseh skrivnosti nasproti premnogim krivoverskim ločinam. Prav tako menda ni ga Spanjca ali Španjke, ki ne bi s pripogljejem pokazala svoje vere v presveti Zakrament. Kdor bi tega ne storil, dajal bi pohujšanje in imeli bi ga za krivoverca in brez-božnika. Izjemo od tega hvalevrednega spolnjcvanja cerkvene naredbe dela Francija. Vzrok toga navaja Gaume janzenizem in galikanizem. Ali se ne zdi, da so (južni) Nemci tudi v tem posneli Francoze? Francija je že premagala oni krivi veri, in trudijo se tam — osobito delajo to duhovni molitelji (sacerdotes adorantes) — da bi se presv. Zakramentu zopet češčenje skazovalo s pripogovanjem (genufleksijo). Ali naj tega ne posnemamo? Ali naj mari roke križem denemo. misleč: „Ljudstvo pač nič več ne ve o tej cerkveni postavi: navadilo se je na slabo pripogovanje. Ne da se v tem nič spremeniti?" Tega nikakor ne! Bolj kakor kdaj kliče dandanes vsakega katoličana dolžnost, pokazati vero na presv. oltarni Zakrament s pripogovanjem. Pri socijalnih demokratih velja vsak. kdor moli, tem bolj vsak, kdor se pripoguje, za priprosto revo. Moderni vzgojitelj, napihnež Di8terweg se je izjavil, da si ne more misliti bolj zaničljive slike, nego klečečega moža. — Čim bolj se razširja verski nihilizem in čim bolj zatirajo cerkveni sovražniki molitev in pripogovanje, tem bolj morajo duhovni vernike k temu buditi. „Pripogovanje (poklekovanjei je knjiga v dejanju (en aetion). Ono je vedni Čredo (vera). Čredo, ki v katoliški cerkvi obsega vse ker-ščanstvo, kakor želod cel hrast: da, vse ker-ščanstvo, nepogojno vse.u a bi vas v tej podložnosti še bolj po-terdil, hočem danes govoriti, kaj so papeži sploh človeški družbi, zlasti pa povedati, kaj so papež Leon XIII sedanjemu veku. I. Jezus Kristus je prišel na svet, da bi človeški rod s svojim terpljenjeui odrešil, ob enem pa podučil, kaj mu je storiti, da doseže' večno življenje. Postavil je svete zakramente, in vsta-novil sv. cerkev, da bi verni v njej in po njej zadobili posvečen je in večno zveličan je. Tej cerkvi je postavil na čelo verhovnega poglavarja. Bere se namreč pri sv. Matevžu 16, 13, da je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove in vprašal svoje učence, rekoč: „Kaj pravijo ljudje, kdo da hi bil Sin človekov?" Oni pa so rekli: Nekttri pravijo, da je Janez K., nekteri pa, da je Elija, nekteri pa, da je Jeremija ali prerokov kdo. — Jezus jim reče: Kaj pa vi pravite, kdo sem jaz? — Tedaj je odgovoril Sim. Peter: Ti si Kristus, Sin živega Boga. In Jezus je odgovoril in rekel : „Blagor tebi, Simon, Jonov Sin, ker .... Jaz pa tebi povem: Ti si Peter in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenske vrata je ne bodo zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva: in karkoli boš zvezal . . razvezal . . ,u S temi besedami je Jezus sv. Petra postavil za temelj ali poglavarja svoje sv. Cerkve in mu dal vso oblast. Ta oblast je po Petrovi smerti prešla na njegove naslednike. Sv. Peter je namreč umeri v Rimu 1. 67 po Kr. Kdor je bil tedaj škof Rimske cerkve, tisti je bil Petrov naslednik, papež, poglavar sv. Cerkve, pravi Kristusov namestnik, na kterega je prešla vsa oblast od Jezusa dana sv. Petru. Jezus Kristus je postavil Petra za najvik-šega pastirja in učenika, ker mu je rekel: „Simon, Simon: Glej satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal, kakor pšenico: jaz pa sem prosil zate. da ne jenja tvoja vera. In ti, kedar se boš nekdaj spreobernil, poterdi svoje brate." Luk. 22, 31. S temi besedami je obljubil Jezus Petru in njegovim naslednikom, da bo pri njih vedno ostala prava vera v J. Kristusa, obljubil jim je nezmotljivost v verskih in nravnih rečeh. — In ko se je Jezus svojim učencem že vtretjič pokazal po svoji smerti in sicer pri Genez, jezeru, vprašal je Petra: „Simon Janezov, ali me ljubiš, bolj kot tile?" Odgovori mu Peter: Ti veš, Gospod, da te ljubim. Tedaj mu reče Jezus: Pasi moja jagnjeta! — Ravno tako ga vpraša Jezus vdrugič in vtretjič. In ko ga vtretjič vpraša: Simon Janezov, ali me ljubiš? Tedaj postane Peter žalosten, in reče: „Gospod, ti vse veš: ti veš. da te ljubim." Jezus mu rece: „Pasi moje ovce!" — S temi besedami je Jezus izročil sv. Petru viši-pastirsko službo in oblast čez vse verne brez razločka, tudi čez druge aposteljne in njihove naslednike, škofe. Od Petra je Jezus tirjal večo ljubezen, njemu je zato podelil tudi večo oblast in čast. To oblast so pripoznali cerkv. očetje vseh časov. Sv. Ignacij imenuje rimsko cerkev „predstojnico v družbi ljubezni1', t. j. predstojnico vsega kerščanstva. — Ko so se Korinčani med seboj sperli, niso se obernili do Janeza Ev., kteri je edini izmed aposteljnov takrat se živel, ampak obernili so se zarad razsodbe naravnost v Rim do sv. Klemena, 3. papeža, kteri je prepir razsodil in srečno poravnal. Tertulijan imenuje Pehovega naslednika, vikšega duhovna, škofa vseh škofov. — Ciprijan imenuje Rimsko cerkev ,,pervo in najodličnišo, s ktero morajo vsi škofje ostati v zvezi." Tako govore tudi drugi očetje, kakor tudi cerkveni zbori. To oblast so pripoznali pa tudi krivoverci, kteri so se radi sklicevali na rimske papeže, dokler so imeli upanje, oditi cerkv. kaznim. Papeži so pa to visoko čast in oblast rabili vsikdar le v prid kerščanskega ljudstva: z drugo besedo: Papeži so največi dobrotniki človeške družbe. Oni so se več kot tristo let vojskovali na čelu sv. cerkve zoper paganstvo in so ga tudi premagali. Seveda večina izmed njih je pre-lila za Jezusa in njegovo cerkev svojo kri. Od pervih 58 papežev jih je 57 prištetih svetnikom, in večidel so umerli mučeniške smerti. Gnojili so takorekoč zemljo s svojo kervjo. da je bolje pognala cvet kerščanstva in rodila obilniši sad. In ko so se divji narodi, Goti in Hunci, valili po Evropi, in vse opustošili, kar jim je prišlo pod noge; poderli Oglej (Akvilejo), Vicenco, Pavijo in Milan in že stali pred večnim mestom Rimom, da bi tudi to mesto dobili v svojo last, kdo se je takrat potegnil za domovino in rešil Rim? Noben cesar, noben vojskovodja, noben senat se ni zmenil zanj: ampak papež Leon je vzel pastirsko palico v roke in se podal v šotor lluncev. Njegova beseda je premogla kralja Atilo, da se je vernil in prizanesel Rimu. Ravno ta papež je rešil Rim 3 leta pozneje groznih Van-dalov. Zatoraj piše luteranski zgodovinar Miiller: Papež je po vsi pravici gospodar Rima, ker brez papežev bi ga več ne bilo na zemlji, in cela Evropa bi bila postala mongolska puščava. Predaleč bi me peljalo, ko bi vam hotel povedati, kako krepko so branili papeži keršč. vero zoper krivoverce in razkolnike. Koliko so sklicali cerkv. zborov, koliko spisali učenih knjig in pisem, ter nam neskaljeno ohranili Jezusovo edino pravo vero. Lahko bi vam povedal, kak strašan boj so imeli papeži v srednjem veku zoper vladarje, zlasti zoper nemške cesarje in francoske kralje, ki v svoji neomejeni prevzetnosti niso terpeli nobene oblasti poleg sebe. so zatirali in spodkopavali ap. sedež in sv. cerkev, ter skušali papeže ponižati za svoje pokorne hlapce. Hud je bil ta boj, pa sv. cerkev ga je prestala. V prah so se zdrobili cesarski in kraljevi prestoli, apost. sedež pa stoji terden. in bo stal do konca sveta. — Jaz bi vam lahko povedal, kaj so papeži storili za vedo in omiko, za keršč. umetnijo: ali v tem kratkem času vam ne morem delovanje papeštva obširniši narisati. Zatoraj samo še ponavljam, da papeštvo je bilo vsikdar največa sreča, največa dobrota človeške družbe, pa je še dandanes. (Konec tega oddelka nasl.) „Naša ljuba Gospa presvetega Zakramenta.'4 (Gl. ..Eucharistia.-) Prelepa misel o zvezi Marije z najsvetejšim Zakramentom, katero ji prilastuje č. p. Eymard (r. Enari, je vredna, da se razširja. Sej Slovenci radi častimo Marijo. Opišem naj, jim novo pobožnost do prečiste Device za (bivši) god njenega svetega imena. Gotovo je, da je bila Marija na zemlji kot Mati tesno zvezana s svojim Sinom Jezusom. Po svojem vnebohodu je Jezus tudi Marijo v nebesa vzel. kjer je in ostane z njim sklenjena vse večne čase. Nobene ločitve ne more biti več med njima. Ali je pa Mariji dosti, da je le v nebesih sklenjena z Jezusom? More li njeno matemo Seroe zapustiti Jezusa, ki je na zemlji pričujoč v tolikih tabernakeljnih v presv. Rešnjem Telesu? More li žalostna Mati, ki je šla za njim na goro Kalvarijo in bila pričujoča pri njegovi kervavi daritvi, more li ona brez sočutja in oddaljena ostati sedaj, ko se na toliko altarjih nekervavo daruje pri sv. maši? Ali ga more Ona brez spremstva pustiti, ko ga k ubogim bolnikom nesejo, kakor ga puste ljudje. Ona, ki ga je spremljala do groba? O ne! Marija je in ostane tudi še sedaj na zemlji z Jezusom v tesni zvezi, z Jezusom v presv. Rešnjem Telesu. Ta misel je napotila pobožnega o. Eymarda. da je dal Mariji po prejetem privoljenji mnogih škofov novo ime: „Naša ljuba Gospa presv Zakramenta." I. Zakaj pa je o. Enar Marijo tako imenoval? Želel je blaženo Devico tako imenovati: 1) K«»r je Ona kot Mati Jezusu dala človeštvo, katero je z božjo natoro zedinjeno v Zakramentu Sv. Rešnjega Telesa 2 ) Ker ima kot „Mati milosti IV,žj^ moč tudi do tistih milosti, katere nagibajo kristjan»* k češčenju in prejemanju presv. Zakramenta. Slednjič zato, ker je Marija po vnebohodu Kristusovem imela največjo ljubezen in pobožnost do presv. K. T in je tudi vsak dan prejemala sv. Obhajilo iz roke sv. Janeza Evangelista. Tedaj je Ona v nekem pc-inenu mati češčenja presv. R. T., vzor udom bratovščine presv. R T. Ona je glede na polnost milosti t.<*^a Zakramenta presveto K. Telo častila in ljubila nad češčenje in ljubezen vs*h kiiatjanov na z-inlji. II To ime je pa tudi opravičeno: 11 zgodovinsko. Ime „Naša ljuba gospa presv. Zakramenta" - je večkrat ciljal o. Enâr. je nova beseda za zelo staro reč. Pa ker je beseda nova. zadela je na ugovore. Toda. koliko im«'n se je v teku časa začelo v sv. Cerkvi. Pred 1500 leti še ni bilo tistih prelepih imen, ki so sedaj zbrana v lavretanskih litanijah. Ali niso to najlepša Marijina imena? Ali ne kaže ravno zbiranje teh imen. da je opravičeno novo imé Marijino? Lavretanskih litanij ni naenkrat spisal kak učen mož, temveč nastale so polagoma s tem, da so se vedno nova imena pridevala. Sej se še pomni, ko ste bili pridjani zadnji imeni: „Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta; kraljica presv. rožnega venca." - Kdo je slišal pred 50 leti priimek „Naša ljuba Gospa presv. Serca?" Ko se je ta pridevek pervič čul, so inu učenjaki nasprotovali, ne sicer iz tega vzroka, da bi bilo dogmatično ter versko nepravilno, ampak ker je bilo novo. Pa vmés posežejo papež Pij IX. razglasč to ime slovesno kot prav primerno za Mater Božjo in naročč Burškemu nadškofu (Bourges), naj v njih imenu krona podobo Naše ljube Gospe presv. Serca. Dandanes je to ime znano vsemu svetu. Zakaj bi oni pridevek in novo počeščenje Marijino ne bilo primerno? Sej se Marija ne d;i ločiti od Jezusa. in se ne d;t. Vedno ostane resnična evangeljska beseda: .Marija, iz katere je rojen Jezus" (Mat. 1. 10). Kjerkoli najdemo Jezusa, najdemo ga pri Mariji. Pastirji so „našli Marijo in Jožefa in Dete v jasli položeno." Ss. trije Kralji „so šli* v hišo in so našli Dete z Marijo njegovo Materjo." O begu v Egipt je Jožef „vstal in vzel Dete in njegovo Mater." In ko ga je Marija zgubila, kako skerbno ga je iskala. Ali ni to znamenje, da ga išče in najde tudi v kerščan-skih tempeljnih, v tabemakeljnih ? Ko začne Jezus učiti, najdemo ga zopet v družbi njegove Matere na ženitnini v Kani. kjer na njeno prošnjo stori pervi čudež. Ali ni ta pervi čudež predpodoba in takorekoč pervi korak do skrivnosti presv. R. T.? In ko je naš Zveličar končal svoje odrešivno delo na gori Kalvariji, je zopet „poleg križa Jezusovega stala njegova Mati,- Telesno sobi vanje Marijino z Jezusom pa je le nepopolno zunanje znamenje njenega neprestanega duhovnega združenja ž njim. Sej se bere v življenji Marijinem, kakor je popisano po izpovedih bi. Katarine z Emeriha. da je Marija vse terpljenje Jezusovo v duhu občutila, predno ga je srečala s križem obloženega. Tedaj smemo misliti, da je Marija tudi sedaj duhovno združena z Jezusom v najsv. Zakramentu, in zato se po pravici imenuje: „Naša ljuba Gospa presv. Zakramenta." 2. Opravičeno je to ime cerkveno. Že v začetku sem omenil, da je č. o. Enâr po prejetem privoljenji mnogih škofov dal blaženi Devici to ime. Ko je prosil Anžerskega škofa (Angers) za privoljenje novega imena, rekoč: „Blagovolite dobrohotno poterditi to novo češčenje, s katerim Marijo častimo," odgovorili so škof: „Ne. ne prečertujte te besede; češčenje Naše ljube Gospč presv. Zakramenta ni prav nič novega. Vsaki čas je »vrkev Marijo častila kot mater Kristusa v presv. K Telesu." t\ o Kn.irda tudi ne zadene dekret, ki govori o izmišljevanji novih nazivanj. ker ne spada ined „scriptores acuentes ingénia." To so tudi poterddi v Kimu na posebno vprašanje. „Očetje presv. Zakramenta 1 r imajo posebne kapele „Naše ljube Gospč presv. Zakramenta" v Rimu, l) redovna družba duhovnikov. v Parizu, v Bruselju; razun tega imajo zapovedano češčenje blažene Device Marije pod tem imenom v svojih redovnih pravilih, ki so izrečno poterjena od Rima. Tedaj tudi od cerkvene strani ni zaderžka, da bi ne smeli imenovati Marije z novim imenom, kar je vedno bila : „Naša ljuba Gospa presv. Zakramenta." Vsaka nova pobožnost do preblažene Device Marije je nov izvir milosti. Glede tega pravi znani o. Faber: „Kdor najde novo stališče, s katerega se pokaže Marija v novem veličastvu, zadobil je nov pripomoček zveličanja. ker on ima pripomoček Boga bolj ljubiti." Ako tedaj spoznanje zveze med Marijo in presv. R T. našo pobožnost do presv. R. T. pomnoži. ako zgled njenega češčenja naše spoštovanje do presv. R T. poterjuje, ako njena ljubezen do Jezusa v nas vžiga ogenj ljubezni do presv Zakramenta: kdo se bo tedaj ustavljal tej novosti ? Kdo ne spozna velikoveč, kako nam hoče na novo pomagati najboljša Mati, kako nas vnovič vabi k svojemu Božjemu Sinu Jezusu Kristusu? Marije tukaj na zemlji nikdar zadosti ne spoznamo. Kdo bi si usojal spreumeti vso globokost izreka sv. Duha: „Marija, iz katere je rojen Jezus?" Suarez pravi glede tega: „S posebnim namenom ni hotel sv. Duh različnih skrivnosti in prednosti Marijinih niti v sv. pismu niti v ustnem izročilu ohraniti; Bog je namreč hotel, da bi tisti, katerim je dal posebni dar učenosti in pobožnosti, iz tega, kar je znanega, izluščili drugo kakor jedro iz luščine. Poslušajmo še, kaj pravi imenitni in zanesljivi cerkveni učenik sv. Alfonz Ligvori, ki piše v knjigi: „Slava Marije": „Ako je kako mnenje, ki časti prebl. Devico, kakorsibodi vtemeljeno (opravičeno) in ako ni zoper vero. zoper cerkvena določila in zoper resnico: tedaj bi imel malo pobožnosti do Matere Božje tisti, ki bi tega mnenja ne sprejel, ali pa mu še celo nasprotoval, in to samo iz tega vzroka, ker se da nasprotno mnenje tudi zagovarjati. Jaz nočem biti med tistimi, kateri tako malo častč Marijo in upam, da tudi nobeden bralcev ne Veliko raji sem med tistimi, kateri terdno in nedvomljivo vse verujejo, kar sme vsakdo brez zmote verovati o Marijinih prednostih." V tem posnemam opata Ruperta. ki našteva med pobožnostmi. ki so Mariji najbolj všeč, tudi to: „Ejus magnalia firmiter credere" (terdno verovati vse, kar zamore njeno čast povišati). |Slava Marije, pogl. II. § l.| Kolikorkrat na solncu, na Kristusu nove žarke ugledamo. vselej odsevajo tudi od lune. Marije. S češčenjem N. lj. G. presv. Zakramenta pa ne zapazimo le samo enega novega žarka, temveč se luč kar usipa od Jezusa na Marijo Ako je sv. Rešnje Telo resnično središče vse vere in vseh milosti, ako je resnično včlovečeni Bog v njem pričujoč z vso svojo mogočnostjo in veličastvom; tedaj je počeščenje zveze prebl. D. Marije s presv. Zakramentom prav velika čast. katera se ji more skazati Molimo tedaj večkrat, posebno pred sv. mašo ali pri uri molitve po nasvetu čast o Ajmarda tri češčenamarije s pristavkom: „O Marija, naša ljuba Gospa presv. Zakramenta, mati in zgled častilcev presv. Reš njega Telesa, prosi za nas. ki k Tebi pribežiino!" Ogled po Slovenskem in dopisi. V St. Vidu. 13. sept. (Lepa smert ) Včeraj proti večeru je umeri v Dravljah cerkvenik ondotne cerkve, Janez Kunavar, st*r 4»i let. zapustivši ženo z 10 malimi otroci. Bil je zaradi svoje prijaznosti ljudem priljubljen. Prejel je še malo pred smertjo ss. zakramente z veliko vdanostjo v voljo Božjo in brez kakega strahu pred smertjo Ko se poslovim od njega, nisem n mreč mislil, da je že tako blizo smerti, mi seže v roko in se nekoliko prijazno nasmehne. Čez kake pol ure je že zvonilo v Dravljah. Bog mu daj večni mir! Z Dunaja. (Vi ne veste, kakošen zaklad je vam odpert!) Ako si povabljen na pogosto vanje, na kako slovesnost, si šteješ to v čast in večkrat tudi v posebno milost. Ta čast. milost je pa toliko večja, kolikor imenitnejša je oseba, ki te povabi Večkrat je to začetek mnogih druzih večjih milosti in dobrot. Zato se pa tudi vsak potrudi, da se skaže vrednega podeljene mu milosti; da napravi na onega, ki ga je povabil, lep vtis, ako hoče, da mu bode še nadalje skazoval dobrote in milosti. To je dolžnost, kateri se nikdor ne odtega, Če mu je le količkaj do prihodnje sreče in blagostanja. Če se pa že pri takem počislanji gledamo vredne storiti zaupanja prijateljstva svojega, koliko skerbnejši in hvaležniši bi morali biti. ko nas povabi neskončno dobrotljivi Bog sam, ki nam vodi serca in jih vabi k slovesnosti, Sebi v čast, a nam v korist! In katera slovesnost je to? Ta slovesnost je daritev sv. maše in božji služba sploh. — Pri poznati moramo, da smo v ti zadevi veliko premlačni in neskerbni. Da bi se prikupili ljudem, storimo vse in se trudimo na vse mogoče načine, dasiravno nam to dostikrat nobene koristi ne obrodi, pač pa dostikrat tudi še škoduje. Preprijaznim vabilom in klicom nebeškega Očeta, ki nam ponuja s tem časni in večni blagor, se pa terdoserčno in nehvaležno odrekujemo! Če to malo bolj premislimo, vidimo, da sami sebi srečo odbijamo in odganjamo. In ljubi Bog nas vendar dan na dan kliče in vabi k velekoristni slovesnosti, k daritvi sv. maše. — Kolikor časa obseva solnce to grešno zemljo, ni bilo še nikjer in nikoli tako krasne, koristne, tehtne in svete slovesnosti, kakor je ravno sv. maša, nekervava daritev nove zaveze, ki veže zemljo z nebom, in v kateri se sam naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus daruje Svojemu nebeškemu Očetu za grehe vesoljnega sveta. To je daritev, ki more jedina zaradi neskončne in neusahljive cene spraviti grešno zemljo z nebom. Kar stresem se, ko pomislim, da si upam pisati o tako neizrečeno svetem opravilu; toda, upam si v največji ponižnosti, svest si nevrednosti svoje, in z dobrohotečo željo, da storim to vsaj v nekoliko čast Božjo. Sveta maša je neusahljiv vir milosti, iz katerega pritčka vsemu človeštvu mir božji in božje usmiljenje v polni meri. To je vir milosti, ki ne le da napaja in poživlja tu živeče človeštvo, temveč tudi verne kristjane, ki so že pred stoletji zapustili ta svet, in se očiščujejo v grozovitih vicah. Kadar smo pri sv. maši, smo tako rekoč na vertu, kjer je treba kar na desno in na levo segati in nabirati naj lepših in okusniših sadov, katerih je povsod brez števila. — Zdaj se pa vprašajmo: Ali se poslužujemo priložnosti, ki se nam vedno in vedno po- nujajo, da si iz neštevilnega bogastva v tem nebeškem vertu nabiramo potrebnih zakladov za večnost? Osramoteni moramo pripoznati. da smo v tej zadevi popolnomi mlačni in neskerbni. Kako pogosto nas milo vabi zvon k sveti maši; a mi ga preslišu-jerno! Dostikrat gremo ob takih priložnostih mimo cerkve, a ne stopimo za p-d ure vanjo! O šolska mladina, šole se zopet prično: boš li hodili pridno tudi o delavnikih k sv. maši. In, ako srno tudi v cerkvi. — ali je tam naše obnašanje tako, kakoršn«'ga želi in hoče Bog? Bodemo li mogli mirno pravičnemu Sodniku odgovarjati? Ali si s slabim vedenjem, .s šepetanjem in razmišljenostjo ne obtežujemo vesti, ne da bi si jo še olajšali? Ali si pri presvetem opravilu ne manjšamo milosti božje, namesto dt bi jo množili? Ali si ne nakladajo veliko odgovornost stariši in reditelji, ko puste otroke, da uganjajo v cerkvi razne burke in šale? Namen moj je pri tem. ko pišem te verstice ta. da prosim cenjene čitatelje in čitateljice. naj vso pozornost na to obračajo, da oni ljudje, ki so v njih oblasti, v cerkvi in pri sv. maši obnašajo tako. kakor se spodobi kraju in svetemu opravilu: — en sam prijazen in ljubeznjiv opomin dosrže lahko veliko dobrega. Zlasti naj se gleda na to. da se otroci, katerih vzgoja močno vpljiva na prihodnjo srečo ali nesrečo otroka, obnašajo in vedejo v cerkvi tako, kakor je dolžnost v tako svetem kraju. Oni. ki v tem ne stori tega, kar mu veleva dolžnost, se ne pregreši le proti svojemu Gospodu Bogu. temveč se pregreši proti vsemu človeštvu; kajti, oni so krivi vsega zla in hudega, ki mora zato priti na svet, in ki bode tudi gotovo prišlo. Pa še nekaj. Povejte in vtisnite otrokom v glavo resnico, da je že velika milost, da more človek biti pri sv. maši. O kako žele katoliškega svetišča katoličani raztreseni med drugoverci. ko nimajo prilike biti pri sv. maši! S povzdignjenimi rokami hvalijo Boga. kadar pride misijonar v njihov kraj, da morajo praznovati zopet jedenkrat pr^sveto slovesnost. — slovesnost sv. maše; kleče ga potem prosijo, naj pride zopet kmalu, da jim podeli zopet dušnega tolažila. — K sklepu še jedna opomnja! — Vsi, ki so bili pri sveti maši in združevali svoje molitve z molitvami mašnikovimi. naj združijo tudi po sv. maši molitev z zahvalno molitvijo mašnikovo ter naj hvalijo in se zahvaljujejo Bogu ne samo za neštevilne milosti in dobrote, ki so jih prejeli pri sv. maši, temveč tudi za to. da jim je neskončno usmiljeni Bog dal priložnost, biti pri tej tako sveti daritvi. Prosimo še, da nnj nikdo ne zanemarja te priložnosti tudi v prihodnje, ako hoče. ko ga pokliče ljubi Bog v večnost, priti v družbo svetnikov in izvoljenih, in tam vživati sadove, katere je pridobil s tem. da je rad prihajal v cerkev ter bil pričujoč pri daritvi svete maše. Prof. Janez liepič. Iz Jugoslavije. (Vlaganje temeljnega kamna.) Hvala Bogu! Začela se je zidati nova dostojneja cerkev sv. Jožefa v Prjedoru. Tri leta smo s>* brigali, trudili, borili, delovali in prosili za pomočke in snovi k zidavi častne hiše Božje in krušnega očeta Kristusovega. Čudovito dobrotljiva je previdnost Božja! Čudovite so pomoči blažene Device Marije in njenega ženina, sv. Jožefa! Uboga mala derveno-ilovnata per-votna cerkvica ni imela groša premoženja, ko je postala župnijska cerkev, nego 3i> gld. dolga; žup- Ijani. večino ubogi naseljenci, niso v stanu doprinesti toliko, da bi se terdna, veča in častita cerkev postavila. Cerkve, častite hiše Božje, je pa silno potreba zavoljo vzvišene časti in visokosvete službe Božje, častitejega vidnega vgleda sv. rimo-kat. Cerkve, vedno rastečega števila katolikov, pa tudi zbog drugovereev. Z obilnimi molitvami k Bogu. z mnogimi prošnjami k blaženi Devici Mariji in sv. Jožefu, z iskrenimi moled varni k vzvišenim osebam in osobito k vam. dragi verni Slovenci, začeli smo delati za to novo cerkev. In po milosti Božji, po rnočeh deviške Božje Matere in zaročnika njenega, sv. Jožefa, po velikodušni darežljivosti pokojnega veleč, gospoda opata Bonaventura. veleč. gosp. župnika v pokoju, Antona Jakšiča. koji je najpervi podaril 600 gld. za zidavo te cerkve, krasni kelih in za tri vstanovljene sv. maše; po blagoserčni milodarnosti nekega vzvišenega in milostnega knezo-biskopa na Slovenskem, mnogih verlih veleč, gospodov svečenikov rimo katoliško-slo-venskih. osobito iz slavne biskopije ljubljanske, in drazih nam bratov in sester po narodu, veri in cerkvi Slovencev in Slovenk; po dobrotljivi pripomoči visoke c kr. „zemaljske" vlade v Serajevu za Bosno in Hercegovino, smo toliko skupaj spravili, da se je za-mogla velepotrebna cerkev sv. Jožefa to leto začeti zidati. Hvala bodi Gospod Bogu ! .... 18. avgusta začt-li smo kopati na novo-pridobljenem krasnem zemljišču, za temelje; po službi Božji šli smo v procesiji na cerkveni stavbiščni kraj in mašnik blagoslovil je mesto, kjer bo stala nova cerkev; verno ljudstvo pa je iskreno molilo Boga, častilo in prosilo visokosveto Marijo Devico in sv. Jožefa za milosti, pomoči in za vse dobrotnike in dobrotnice te cerkve. Potem začela se je zidati nova hiša Božja. 14. septembra, v praznik povikšanja sv. Križa, bilo je slovesno blagoslovljenje in vloženje temeljnega kamna O poli jednajste ure pred poldnem opravljala se je slovesna sv. maša v cerkvici, potem šla je procesija v novo cerkev, ktere zidovi, izven sprednjega oddelka prezbiterije, so že sozidani do oken. Na inestu, kjer bode stal glavni oltar, postavil je svečenik visok križ. znamenje odrešenja našega, oltar, na kojem se je doveršila kervava najsv. daritva Jagnjeta Božjega; pred križem namestili smo mizo v podobi oltarja, postavili na njo kip sv Jožefa, spred pa temeljni kamen in druge stvari, koje so navadne pri tem cerkvenem opravilu. Pred blagoslovom je svečenik obernil se k obilno zbranemu ljudstvu in govoril iskren, dušo presunljiv govor o svetišču, hiši Božji, pri Izraelcih v starem zakonu in o svetišču kerščanskem novega zaveta v rimo-kato-liški Cerkvi .. . Zakaj in komu se zida in stavi ta nova hiša Božja . . . Kilo bode bival tu. kamor smo se danes zbrali pervipot bogoslužno . .. Kaj se bode tu v novi cerkvi godilo, delilo in zadobivalo ... Podoba ženina Marije Devu-e in rednika Kristusovega sv. Jožefa bode nad glavnim oltarjem . . . Trojedinemu Bogu in sv. Jožefu v čast in slavo pozidana bo ta hiša Božja.....Ljubljenec Božji, vareh Jezusov, mogočni brambnik. pomočnik in priprošnjik je zaštitnik, patr«>n te cerkve, po njem se bode imenovala; mnoge, « bi'r." in velike milosti. pomoči, blagodare, dušne in telesne potrebe, srečno smertno uro in večno zveliča nje bode sv. Jožef vam in potomcem vašim tu izprosil in delil. .. Desno stran v pobočnem oltarju bode podoba brez madeža izvirnega greha spočete Marije Device po prikazanju v Lurdu. h koji se bo-dete zatekali v vseh dušnih in telesnih stiskah, nevoljah in potrebah . . . Levo stran bode pobočni oltar velikega prijatelja Božjega in čudodelnika sv. Antona Padovanskega, kteri bode vam izprosil obilnih milosti, pomoči v potrebah za čas in večnost Po govoru začeli so se cerkveni obredi in molitve. ki so predpisani pri blagoslovu in vlaganji vogelnega kamna. Nato prečitali so se spisi, spisani na kožnem papirju, „pergamentu", ki so se vložili v veliko stekleno posodo in dejali v izdolbino vogelnega kamna. Spisi so trije, jeden latinski, drugi v jugoslavijanskera jeziku, tretji najobširnejši je slovenski, ker so Slovenci osobito iz Kranjske, mnogo pripomogli za zidavo te silno potrebne cerkve in še zaupljivo bodejo za njen izveršetek. Slovensko pismo je kratka, točna in istinita zgodovina, kako, kedaj se je začela tu kerščanska rimo-kat. občina, župnija; kedaj in kako se je delovalo za to novo cerkev, kojega naroda so bili, večina iz stare Avstrije, tu naseljeni katoliki; od kod in kteri so darovali, da se je ta cerkev pozidala, pod ktero cerkveno duhovno in svetovno vlado se je zidala. Mnogo slovenskih dobrotnikov imena, dobrotni Slovenci in Slovenke iz Kranjske, pa tudi Koroške in Primorske so častno omenjeni V vogelnem cerkvenem in temeljnem kamnu so tedaj zapisani verli rimo kat. Slovenci in njihova milodarna pomoč k tej cerkvi sv. Jožefa v Prjedoru. v jugoslavijanski Bosni; zapisana so v hvaležnih sercih tukajšnih katolikov, zapisana bodo v biskopskem in župnijskem arhivu; zapisani ste pa, o blagi dobrotniki in dobrotnice te veiepotrebne cerkve, naj boije v večni knjigi pri Bogu. pri Jezusu, Mariji in sv Jožefu. Dejali smo pa v vogelni temeljni kamen nekaj listov ljube „Zgodnje Danice", koja je mnogo storila-in pripomogla za. to cerkev sv. Jožefa; na „note'1 vbrano himno slovensko o sv. Očetu Leonu XIII, nekaj verlih „Slovencev', nekoliko denarjev, onda pa: kamnov iz Betlehema. Jeruzalema, Oljske gore in verta Getcemani; iz Nazareta, gore Tabor. Kafar-navma. Betzajde in druzih ss. krajev v Palestini. V notranji cerkveni prostor in zunaj okolo cerkve postavljena so bila zelena drevesca, na visokih lesenih tramovih za odra bili so zeleni drevesni ver-šički in zastave, dve tudi sv. Očeta. Zvonček sv. Jožefa je zvonil, topiči so pokali, ljudstvo je serčno molilo B ga in prepevalo sv. pesmi. Mnogim rušile so solze iz oči hvaležnosti, sv. veselja in vernega ginjenja. Po tolikem naporu, trudu, težavah, borbah, delih, skerbeh, opravilih in v tolikem siromaštvu, ipak došlo je. da se vzdiga proti nebu nova častna cerkev na tleh bosanske zemlje, kojo tlačila je preko 400 let kruta turška mahomedska sila. Zida se mila rimo-katuliška cerkev med razkolniki in mahomedci. Hvala Bogu! Nova cerkev bode 2G m dolga, 12»« široka, v prav lepem in okusnem romanskem zlogu. To leto, a ko Bog dade. bode se dozidala do pod krova in pokrila ; drugo leto. ako bodo pomoeki, se bode obokala, ometala in dogotovila. Veselimo se. ker se lepa hiša Božja zida, ali žalosti nas in skerbi, ker groši berzo pohajajo, novi malo dohajajo, a potreba je pa še velika. Upamo pa na milost in previdnost Božjo, v pomoč Marije Device, zanašamo se še na blagodušne verle brate in sestre naše po Sloveniji, da nam bodo v ljubezni miloserčno še pripomogli izgotoviti hišo Božjo, dvorano sv. Jožefa na zemlji jugoslavenski. Začeli smo; sedaj je silno potreba pomoči milodarov. da tudi doveršimo v večo slavo Božjo, v češčenje blažene Device Marije in sv. Jožefa, v vzviševanje in razširjanje in večji vgled sv. nmo-kat. Cerkve med drugoverci, v blagor rimo-kat. naroda in zveličanje neumerlih duš. Milodare za zidavo in opravo nove cerkve sv. Jožefa bodo sto- in stoterno povernili dušno in telesno Jezus, Marija, Jožef. Iz Jugoslavije. (Resnična in izvirna povest.) (Kcnee) Zelo trudna dospela sta naša rokodelca v Banjaluko in tam molila Boga. častila in prosila Marijo Devico in sv Jožefa, pa terdo in pri lno delala. Previdnost Božja je podelila, da se je tu napravila nova biskopija. nova stolna cerkev pri družbeni hiši č vr. sester presv. Kervi. nova cerkev pri frančiškanskem samostanu na Petričevcu. pozneje pa nova mestna župnijska cerkev v mestu Od Banjaluke gnala sta vozek v Pernjavor, nazaj grede pa od Klasnice v bosansko Gradiško. V Pernjavoru nastala je rimo-kat občina, sedaj nova župnija, ob potu od Banjaluke do bosanske Gradiške pa tri nove župnije z novimi cerkvami, več dobrodelnih naprav s cerkvicami in kapelami Takrat, ko sta Slovenca vozila samotež kip bi. Device Marije, blagoslovljen od pokojnega sv. očeta Pija IX blaženega spomina, in mnogo svetinj, ni bilo še onega kerščansko-rimo-katoliškega cerkvenega, prej omenjenega reda. za kar sta pa serčno želela, molila in prosila Boga, v pomoč klicala Marijo Devico in sv. Jožefa. Pogovarjala sta se od tega in menila, to in ono bi tu in tam dobro, potrebno in koristno bilo. In v teku 16 let zgodilo se je; napreduje in spopol-nuje se; mnogo se bode pa še začelo. Od bos. Gradiške potovala sta z vozičkom preko Save v hervaško Gradiško, od tod pa poleg Save v Jesenovac. Sisek. Zagreb in v domovino Slovenijo. Na potu iz Gradiške proti Sisku je med tem časom izstopila Sava čez bregove svoje, primorana bila sta tedaj rokodelca ostati v popolno razkolniškem selu Dobila sta delo in posebno sobo, kamor sta razporedila stvari svoje, ker sta pa hodila pred oni omarček opravljat molitve in pobožnosti. so domači vprašali, kaj imata v onem omariču; razkazala sta in nekoliko razložila in pojasnila; kmalo so domači in sosedje, akoprav kerščani razkolne vzhodnje cerkve, dohajali častit, prosit sv. „Bogorodico" Mater Božjo, sv. Božjo Portdnico in se Njej, presv. Gospej priporočat. O takovih prilikah pojasnoval se jim je pravi ker ščanski, rimo-kat. nauk, osobito o jedinopravi jedni Kristusovi Cerkvi in njeni verhovni vidni glavi; kar je delovalo, da so mnogi dobili bolje, čisteje in pravedneje pojmove in zaumene o sv. rimo-katoliški Cerkvi, nje poglavarju in v mnogih verskih rečeh in ozirih Velikansk in mnogoobsežen bil je ta popotni venec po Jugoslaviji; da bi bil pa pravi Božji in rožni venec, sta pogosto opravljala molitvo rožno-venško, na 300 malih postajah in na 12 velikih, kjer sta ostala po več tednov in mescev, postavljala sta omarič s sv. rečmi in kipom presv. Device Marije, pred kojimi so se opravljale molitve in verne pobnžnosti kjer se je prosilo milosti in pomoči za kerščansko rimo-kat stvar in narod za dušno in telesno, začasno in večno za vidno in nevidno. In to bilo je nekako vidno zavzetje Bosne po Mariji Devici, ker koder se je Nje podoba vozila in postavljala z molitvijo in češčenjem, s prošnjami in priporočili; povsod se je pot^m mnogo na novo vrav nalo za kerščansko rimo kat vero. Cerkev in nand. Jeden teh ubogih rokodelcev, je pripovedoval drugemu: „Veš. tukaj bode še sčasoma postalo to. tam ono, Marija Devica bode sprosila in pomagala." In sedaj je na mnogih onih mestih že postalo to. kar sta se takrat menila in želela, za kar sta molila in prosila Previdnost Božja pa je navodila in storila, da jeden od onih dveh Slovencev je po več letih, od onega težavno popotnega in samotež vozninskega časa došel v one kraje delovat ravno za one stvari, za koje je takrat želel in prosil; pa tudi drugi Slovenec je z rokodelstvom svojim došel začasno v pomoč. Čudeča se pa milosti in previdnosti Božji, pomoči Marije Device in sv Jožefa, razgovarjala sta se o onem potovanju, videča, da je Mati Božja takrat po vsem potu in postajah mnogo posejala, kar je vsklilo, vzrastlo. se razširilo in že sadje rodi na versko cerkvenem polju, v silno pomanlranem. potlačenem zaraščenem in opustošenem velikem okrožju. Oni razgovor je pisalec teh verstic slišal, oba verna Slovenca dobro pozna in spričuje. da je vse v tem malem opisu izvirno in istinito. Zamogel bi iz poto-tovanja onih dveh Slovencev še več zanimivega, spodbudnega in v¿glednega zapisati; toda naj to zadostuje v večo Čast Božjo, češčenje Marije Devic« in sv Jožefa k večemu zaupanju v milost in previdnost Božjo in v pomoč deviške B »žje matere in Njenega ženina sv. Jožefa; pa tuli v prispoineno, kako dobro, koristno, prav in dostojno, zaslužljivo in častno bilo bi. ko bi rimo katoliki živoverni, čed-nostni in verno pobožni bili dom t in povsod, tudi na potovanjih, ko bi najprej iskali B )žje kral|estvo in njegovo pravico, vse drugo bilo bi jim priverženo. Ko bi takovi bili vsi. tuli rokodelci; vsi. koji idejo po svetu s trebuhom za kruhom, ali v drugem poštenem smislu! Istina je. da sv. živa vera. verna po-božnost. rimo kat Cerkev z vsemi poinočki svojimi storijo človeka, ako se jih dobro oklene in de rži, srečnega in zadovoljnega, veselega tudi v ub)štvu in težavah Srečen je. kdor ima živo vero in živi po njej! Nesrečni so dvomljivci, maloverci in brezverci ! .. . Rožnoveiiške Kraljice griček, Brežičani i:i.septembra. (Iz osebnega pisma — misijonstvo v Bosni.) 0 letošnjih šolskih počitnicah došli so naši dijaki k nam na počitnice, oni. za ktere že več let skerbim in so v gimnazijah Ti inladenči so nadarjeni in se vrlo dobro učijo; toda so jako ubožni. Treba jim je bilo napraviti pred odhodom najp.»treb-neje obleke, knjig, zopet jim oskerb-ti za eno leto stanovanje in hrano, sicer morali bi šolo zapustiti. V Travniku jih brezplačno jetnljo le določeno število, pa morajo biti Bosanci. Oskerbel sem, kar je najbolj potrebno; za drugo se bom pa trudil. Pri slovesu so se milo jokali, kaj bo. če bi morali šolo pri sro-dinji pustiti in ne doveršiti cele gimnazije. Mene pa tudi močno skerbi in teži; izprositi je težko kaj, ker je povsod toliko potreb in toliko sirotne šolske mladine {kakor pri nas — Vr) Čutim in včm, da tudi Vam je težavno, ker toliko dijakov oči vpira v Vas za poino^ (živa istina! Vr.) Za nektere sem pridobil toliko pripomoči, da bodo mogli zveršiti gimnazijo; štirje pa so še čeloma na skerbi meni. — ko bi le količkaj pomočkov pridobil, bi jih s tem, kar zamorem tu na polju pridobiti in pritergati, spravil naprej. Hvala Bogu. to leto sem jih tu mnogo pre-redil. obdelal na pervo roko in precej sem jih oddal v vstav v Marija-Zvezdo, ter bom krnalo še tri tje odvedel; potem pa sprejel nekaj novih najbolj ubožnih. Ozimine sm>» letos precej pridelali, poletne sčtve in sadeže je pa tu silna suša vzela. Zelja, repe ne bo. koruze prav malo. krompir je pa vgodil do čuda, kljubu največji in dolgi suši je ohranjen in ga je še dokaj Sena smo dobili mnogo, otavo je vzela suša. Dela )e vse polno in na vse strani, kajti veliko zemljišče dobrodelne naprave potrebuje mnogo zboljša-vanja. Trudimo se. obdelujemo in počasi napredujemo, težko pa pričakujemo, da pridejo č. vr. redovniki Trapisti in vse sami prevzemo. Toda Dalmacija (kjer so vstanovili napravo» jih zaderžuje in naprave tam jim pober6 vse dohodke od Marija-Zvezde, ter za zdaj ne morejo tukaj še začeti. Spomladi, ako Bog dade. bomo pričeli lončarijo, da se nekoliko dohodka pridobi. Dal sem našega gojenca tega rokodelstva se učit na Štajarsko k naj boljšemu mojstru. Do spomladi bo že dobro znal in tukaj začčl. V. L—vi dediči mi ponujajo vsa ostala posestva, koja je pokojni v D. in nje okolici nakupil v jako dobrodelne namene, toda silna smert je vse nadaljne namene pokosila. Prej so bile ondi le samo tri katoliške družine; on pa je nakupil zemljišč, naselil slovenskih ubožnih družin, dal mnogim postaviti tudi hiše: sedaj je tam že precej velika katoliška fara. Zemljišč je pa še praznih mnogo, dediči dali bi jih za prav zelo znižano ceno. ako jih jaz prevzamem (se ve, da drugim ne tako, ker potem bi se namen pokojnega gosp. L. ne dosegel in bilo bi proti namenu, ako jih prevzame kdor si bode, morebiti sovražnik katoličanstva — Vr.) Jaz bi jih prevzel, ko bi imel ali dobil toliko denarja, da jim en del izplačam. Tako bi ona ostala zemljišča obernil tako. kakor je pokojni gospod V. L. imel plemeniti namen. Rodbina pokojnega pa po pravici nekaj dobi, ker je pokojnemu mnogo denarja posodila takrat, ko je v Bosni kupoval zemljišča za katoliško stvar (Pač je lepa zopet prilika za razširjanje katoličanstva v Bosni. Bog daj, da bi se ta blagi namen dosegel! Vr.) Br. A. M. I. Bratovske zadeve molitvenega apostol j stv a. Nameni za mesec kimovec (september.) a) Glavni namen: Cerkce jut rove dežele. b» Posebni nameni: 21. S Matevž. Duhovna in telesna poklicna mor za du-hovri*-. Kr«>t«-nje naraščaj«>čega hrepenenja po veselicah. 22. S. Tomaž Vllanovljan. «Duhovni in obhajanci.» Dobro naim-.-Oenje važnih slu/h. /averiut» v obžalovanja vrednih naklepov. 23. S. Lin. Katoliški shod. Več žertev staro-katolicisma Ohranitev dragocenih sadov eksercicij. Pohabljeni otroci. 24. Naša 1J. Gospa rešitve Jetnikov. Oprostitev poštenega dela od krivičnega izžuljevanja in zatiranja. Mnogo bolnih delavcev brez pomoči. 25. S. Kleofa. Amerikanski misijoni. Spreobernjenje mnogih od socijalne demokracije ogoljufanih delavcev. Stiskane vdove. 2(1. S. Nil. Brazilija. Nepreskerbljeni otroci brez matere. Več žalostnih. Posebne zadeve nekega lista. 27. Ss. Kozina in Damijan. Jezusova družba. Veliko pomanjkanje kerščanskih zdravnikov. Spoznanje in zatiranje greha iz navade. 28. S. Venceslav. Češka. Zaupanje v Boga in nevstrašenost kerščanskim vladarjem. Žalostne stanovske okoliščine in premoženja. Mnogo ponesrečenih družin. 21). S. Mihael. Propad brezbožnega prostozidarstva. Pospe-šitelji molitvenega apostoljstva. Hrabrost katol. mož. 80. S. Jeronim. Učen tki bogoslovja. Vse doposlane pa ne še uslišane zadeve. Kdje mesca kimovca umerli in ki umerjo vinotoka mesca, to je. iz molitvenega apostoljstva in Jezusovega Serca bratovščine. II. Bratovske zadeve N. lj. €tosp6 presv» Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Sere« ■v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše de» žele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-▼anje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Poboljšan je več lažnjivcev. posebno enega. Listek za raznoterosti. Dobra in huda letina pri dijaški mizi. Kam bomo šli z dijaki, ko hočejo vsi gospodje biti? Miklavž nam jih je dozdaj prinesel kacih 137; pa mislimo, da jih ima še nekaj pripravljenih. Le malo naših sta vzela Kranj in Novo mesto, nektere semenišče in Alojzijevišče; nektere pa je odnesel „parkelj." Huda bo; zanašamo se pa na pomoč Božjo in na ljubezen in dobrotnost naših prijateljev do dobrih šolskih mladenčev. Kaj več o drugi priliki. Na Tersat gre romarski vlak v soboto teden, 28. t. m. ob :