Izdaja zavod za gospodar- sko propagando Domžale Ljubljanska 92 — Urejfc uredniški odbor - Odgo voml urednik MIlan Flerin — Izhaja vsakega 15. v me- secu — Zlro ra čun 5042- 3-252 — Cena 50 dinarjes — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v L! ubijani Leto VI. — št 4 Domžale. 15. aprila 1967 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE zborov za občinske voliti^6* /.<■ v fazi evidentiranja, ko so volivci na konferencah SZ.DL, na zborih dielovnih skupnosti ali na združenih političnih aktivih delovnih organizacij izbrali možne kandidate za oba občinska zbora, so z velikim razumevanjem razpravljali o komunalnem sistemu ter s tem v zvezi o delu odbornikov. Na teh zborih se je pokazaio. da volivci sicer razumejo vlogo in naloge odbornika, vendar še vedno preveč poudarjajo, da je odbornik izključno njihov zastopnik, gledano z lokalističnega vidika Vendar je to še bolj spodbujalo volivce, da so nove kandidate iskali res med najprimernejšimi, kolikor to pač dovoljuje sam sestav volilne enote. V tej fazi je bilo evidentiranih 54 občanov za 20 mandatov občinskega zbora in 48 kandidatov za 19 mandatov zbora delovnih skupnosti. Struktura evidentiranih je po primerjalnem pregledu pokazala, da je možnost izbire velika, ter da lahko računamo na dokaj kvaliteten izbor kandidatov. Kandidacijski zbori so se pričeli na razpis predsednika skupščine dne 7. marca 1967. Vendar, instruktaža zapisnikarjev kandidacijskih zborov je bila razmeroma kasna, pa so se zaradi tega tudi kandidacijski zbori opravljali šele v zadnjih dneh pred zaključnim rokom. Na prvih zborih je bilo opaziti, da občani niso bili točno obveščeni o kraju in času zbora, oziroma nekateri sploh niso dobili vabil. Tam, kjer so se krajevni faktorji angažirali pri obveščanju, je vabilo prišlo v vsako hišo ter Je bila, da na kandidacijskih zborih pred i ša. Volilna komisija je za posamezne zbore zadolžila tovariše iz volilne komisije ter iz političnega aktiva ali političnih aktivov delovnih organizacij, katerih naloga je bila, da na kandidacijskih zborih predlagajo evidentirane možne kandidate in Podajo utemeljitve za republiške in zvezne poslance. V fazi kandidiranja je bil v okviru občine sklican usklajevalnl sestanek, ki je Potekal v znamenju usklajevanja prejetih predlogov. Zato je tudi prišlo do sprememb pri predlogih v republiško skupščino. NOVI VZORCI ZNIŽANE CENE s.uori volivcev so potekali v glavnem po vnaprej določenem vrstnem redu oziroma j delovnui ok&amzacijah po vnaprej jav-...cnem datumu. Nekateri zbori so morali ..iti ponovno sklicani zaradi slabega na-uma obves. arija. Udeležba na zborih ni Uiia vci.ua in to kljub temu, da so kanili .lacijski zoori imeli na dnevnem redu še proračunska vprašanja in odlok o prispevkih in davkih občanov. Ne trdimo, da je udeležba odvisna samo od načina informiranja. Na to vpliva še več drugih faktorjev, katere bi kazalo v prihodnje upoštevati, vzroke za slabo udeležbo pa s po-uicno akcijo odpraviti, Lden takin faktorjev je prav gotovo ta, da so volivci iznašali problem povezave oziroma odnosov med občinsko skupščino, odbornikom in volivci. Nadalje že vrsto let volivci iznašajo problemi' o razvoju občine oziroma posameznega kraja, ki se ali pa ne vzamejo v obzir pri razpravah na skupščini. Volivci so na zborih vztrajali na tem, da naj bosta za en mandat kandidirana dva enakovredna kandidata, često pa so se volivci odločili tudi za več kandidatov. Do sprememb oziroma zmanjšanja števila kandidatov je prišlo zaradi odstopnih izjav nekaterih kandidatov, ki so jih podajali bodisi na samih kandidacijskih zborih ali kasneje. Za omenjenih 20 mandatov občinskega zbora je sedaj kandidiranih 43 kandidatov, torej v poprečju po dva za en mandat, oziroma 38 kandidatov za 19 mandatov v zbor delovnih skupnosti. Le v treh volilnih enotah občinskega zbora in šestih volilnih enotah zbora delovnih skupnost' kandidira samo po en kandidat. Drugi kandidati nastopajo v skupinah od enega do pet. Kandidacijski zbori so v nekaterit primerih evidentirane zamenja.il s popolnoma novimi imeni, kar pomeni, da sn resno premišljali o sposobnostih, prizadev nosti in volji posameznikov ter pri tem izbirali v zelo širokem krogu. Čeravno ocenjujemo aktivnost kandidacijskih zborov kot zmerno, vsaj po udeležbi sodeč, so bili kandidacijski zbori na terenu izvršeni ob minimalni udeležbi. Udeležba na kandidacijskih zborih v delov- KDAJ BOMO VOLILI? VSI OBČANI BODO VOLILI V NEDELJO, 23. APRILA, VSAK nj SVOJEM VOLIŠČU. V SREDO, 19. APRILA PA BODO VOLILI VSI ZAPOSLENI V SVOJIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH OGLEJTE SI RAZPORED VOLlSC! Volitve -prelomnica Obdobje predvolilne dejavnosti se bliža vrhuncu, briža se dnevu, ko bodo volivci oddali svoj glas za najboljšega kandidata. To obdobje pa karakterizi-rajo burna dogajanja v gospodarstvu, socialnem varstvu, zdravstvu, šolstvu itd. Priča smo vse večjemu prodiranju ekonomskih zakonitosti v naše življenje in delo. Posledice hitre, in včasih tudi nepremišljene in neusklajene ekonomizacije se kažejo v mednacionalnih in medsebojnih odnosih. Službe, organi, organizacije in posamezniki greše, ker v dani situaciji pogosto uveljavljajo po-itiko politične in moralne diskvalifikacije. Taki posegi vodijo v politično in 'Iružbeno pasivizacijo. Družbeni dejavniki in posamezniki se zato zapirajo vase; delovne organizacije ostajajo nezainteresirane za skupne družbene probleme. Ne zanima jih združevanje sredstev in ne problemi življenja in dela človeka — proizvajalca — občana izven tovarne. Domžalski majski sejem 67 od 5. do 15. maia 1967 »aiprodaia Ugoden n m It h g* 096^29893519 lin organizacijah je bila precej boljša. .dir pa je zasi..;;a dejstva, da so v delov- itil or6;..ni.-ji.au ljudje že /.biani in so .mi tamka.j-,.i„i kandidacijski zbori običajno IM iiakij.ii Uu oziroma tik pred zaključkom ali na začetku delovnega časa. Na ■a.iiidacijskiii zborih je bila v polni meri izražen le formalni pristanek za kandidature oziroma predlaganje možnih kandidatov za republiške in zvezne poslance kajti mehanizem izbiranja kandidatov za navedene mandate neposredno ni zajemal vpliva slehernega občana in proizvajalca, temveč je ta mehaniezm pospeševala le akcija družbeno-političnih organizacij in aktivov. Vendar kljub vsemu glede zveznih in republiških kandidatur v glavnem ni bilo pripomb, niti ne na način evidentiranja. Posamezni zbori so imeli pripombe le glede tega. zakaj nastopa za mandat samo en kandidat. Pripombe volivcev so se nanašale tudi na to, da zveznih in republiških poslancev nikjer ne vidijo. Občinski politični aktivi in klub odbornikov so povabili občasno poslance na razgovore o raznih aktualnih vprašanjih in problemih in so se ti skoraj vedno odzvali takemu sodelovanju, večina občanov pa se takih sestankov seveda ni mogla udeležiti. Občinski odbor 3^DL in volilna komisija sta pozvala vse krajevne odbore SZDL, da naj do samega volilnega akta, to .je do 23. III. 1967 ugotovljeno vrzel izpolnijo s tovrstno dejavnostjo. Sami naj bi orgnirirali razgovore s kandidati za zbore Republiške in Zvezne skupščine. Samih kandidacijskih zborov so se nekateri kandidati redno udeleževali, poseb- Resolucija - temelj Ni potrebe, da bi širše opisoval osnovne misli ter način nastajanja resolucij« 7. plenuma CK ZKS; vse to je že opisano in znano. Vseeno pa je treba, da se komunisti domžalske občine kritično ozremo po svojem dosedanjem delu ter preteklih stališčih in jih primerjamo z napotki resolucije. Osnovno, kar lahko ugotovimo, je, da smo si intenzivno prizadevali izvleči našo organizacijo iz delovnega prakticizma, gospodarskih, oblastvenih in drugih kombinacij. Skušali smo krepiti idejni in politični vpliv naše organizacije s tem, da smo se trudili angažirati vse članstvo in vodstva — na političnih vprašanjih, s stališči, ki smo jih javno formirali na konferencah, aktivih in posvetih ter sejah. Seveda je razumljivo, da pri tem ni šlo brez težav. Mnogi so namreč smatrali (nekateri celo še danes), da naj bi bilo javno delo omejeno le na nn~'elna stališča — ne pa v celoti. Zato tudi nismo naleteli no posebno raT-irnevanje, ko smo zahtevali, da naj bo tudi delo samoupravnih for»mrv v delovnih organizacijah, ko kor tudi občini javno 5n a^^ume^t'^ano M^o^l so te zaMeve nanii'n« nrii,|tnvi,'i rn»V3'--"nem" nezaupanju kor^'ini'tov d" teh f«rumnv oziroma da morda pf»>»f»vn" 'fornimisti nedvor"io z uspehom uresničili stališča resolucije. Jože Krevs Tako stanje narekuje.občanom — volivcem, da gredo na volišče z zavestjo izbrati najboljšega, ki bo v danem trenutku znal oceniti problem ter tudi aktivno sodelovati pri njegovem reševanju. Neposredno v rokah volivcev je, s kakšno močjo argumentov se bo v bodoče odvijala politika zunaj občine. Družbena protislovja in probleme, za katere nismo imuni, pa bodo v bodoče reševali naši zastopniki v republiški in zvezni skupščini. Zavedajoč se demokratičnih načinov razreševanja družbenih problemov, morajo volivci trdno stati na stališču doslednega uveljavljanja krajevne in komunalne samouprave. To pa zahteva od izvoljenih predstavnikov v predstavniških organih, da dosledno uveljavljajo vsa reformna predvidevanja in sicer na način, ki je v naši politični praksi poznan pod imenom »konfrontacija stališč«. Edina na ta način in s takim načinom obravnavanja, reševanja in izvrševanja nalog bomo lahko beležili še v naprej uspehe, obenem pa ne bomo izgubljali prizadevnih in delavoljnih občanov iz naših vrst. Nasprotno! Dosežemo lahko le večjo aktivnost na vseh področjih družbenega življenja. Z volitvami naj bi bil storjen prvi korak k stabilizaciji politike in odnosov v občini. Zaključile naj bi se razprave o predimenzioniranih investicijah, kdo ima in kdo nima prav. Vsi družbeni činitelji, vključujoč občinsko skupščino, naj bi z izrednim posluhom za probleme razvoja občine združili svoje sile ter na podlagi skupnega dogovora uveljavljali politiko znotraj občine. Naloga odbornikov bi torej v danem trenutku bila, da vse svoje sposobnosti usmerijo v formiranje čvrste, enotne politike. Ta politika pa mora seveda temeljiti na eni strani na širših družbenih osnovah, na drugi pa na kratkoročnem in srednjeročnem programiranju. Ta zahteva postavlja odbornika v položaj usklajevalca lokalnih in osebni zahtev z družbenimi, kar v sedanji situaciji ni niti lahko niti hvaležno. Prav zaradi tega bi morali odborniki in poslanci več časa posvetiti razgovorom z občani — volivci, kar do sedaj ni bila praksa. Pri takem načinu dela se morajo odborniki posluževati vseh družbenih faktorjev od Socialistične zveze, Zveze mladine, sindikatov,- Združenja borcev NOV itd. Posebno mesto pri'tem gre članom Zveze komunistov, ki morajo z jasnimi stališči prispevati k razreševanju oziroma kreiranju politike, ne pa, da so zgolj pasivni opazovalci ali pa samo kritični ocenjevalci nastal" situacije. Volivci, zavedajte se svoje vloge pri izbiranju, ker s tem neposredno vplivate na oblikovanje odnosov in na razvoj občine in občinske samouprave. Franc Gabrovšek "imunimi.....iiiiiiiniiiii.......imunu......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Občani! UDELEŽBA NA VOLITVAH JE NAŠA DRŽAVLJANSKA DOLŽNOST, SVOJ GLAS PA ODDAJMO ZA TISTEGA, KI MU ZAUPAMO, DA NAS BO V SKLPšCCINI PRAVILNO IN POŠTENO ZASTOPAL! Poslanci so iEvolieni V nedeljo 9. aprila 1967 je bila ob 8. uri seja Skupščine občine Domžale. Ta seja ni bila samo volilna, lemveč tudi delovna, kajti odborniki Skupščine občine Domžale obeli zborov so poleg svoje odločitve c poslancih za republiško in zvezno skupščino razpravljali tudi še o nekaterih odlokih Skupščine, ki naj v nadaljnjem obdobju regulirajo va^ne medsebojne odnose, predvsem v politiki prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter o urejanju jn od dajanju stavbnega zemljišča na območj" občine Domžale. Volilni del seje je potekal v zelo odgc vornem vzdušju, tako kar se tiče volilne komisije pri llMInsItl skupščini, kot tudi samih odbornikov r\ ccisi ;inik skupščine, Jože Pogačnik, je < 'irazlo/.il pomen in potek volitev ter pred aval dve ločeni glasovanji in sicer BOicbeJ glasovanje za poslance Zvezne skupščine in pos-rb-j ?>Iaso-van> za poslance Republiške 8k"oščiiie. Prisotnost odbornikov je bila zadovoljiva, saj je bilo od 77 rdbornikiv prisotnih 72 ali 93,51"/,,. l'dMažlta odborr'".v občinskega zbora je bila 100"/.. ali 28 rdborni-kov, udeležba zh- skuošč^o Po predlogu vr,\\\r"> Vd^i^ij« ag, zvezne volilo0 onHrt so li:*«■!yp • — Zvezni zbor: Tin« Remškar — za posnotln-'iUi /bor: ing. Branko Hočevar, Milan Kožuh — za kulturno-prosvetni zbor: Lev Modic, Pavel Štular, Franc Bernot — za soc. zdravstveni zbor: Živa Bel-tram — organizacijsko politični: dr. Majda Strobl Rezultati volitev so dokazali, s kakšno i dgovornostjo in s kakšno zavzetostjo so i bčinski odborniki volili poslance izmed predlaganih kandidatov, ki so dobili na-l°dnje število glasov: Kandidat Število glasov v obe. skupSc od skupno 77 odbornikov i. Tine Remškar . . 72 -. Ing. Branko Hočevar .... 36 i. Milan Kožuh . . 36 L Lev Modic ... 35 .'>. Pavel Stular . . 24 S". Franc Bernot . . 10 /. 2iVa Beltram . . 70 8. I)r. Majda Strohl 68 Število Klasov v bti. zvezni volilni enoti od skupno 391 odbornikov 377 177 210 259 90 35 371 387 Za poslance Zvezne skupščine so torej izvoljeni: Tine Remškar. Milan Kožuh, Lev Modic, Živa Beltram in dr. M .:->,. Strohl. Za poslance v Republiško skupščino je občinska volilna komisija po potrditvah na kandidacijskih zb„iin XS. voiime enote, ki zajema področje Gbčine Domžale, predlagala naslednjo kandidnte: — v republiški zboi: Cene Maticu. — v soc. zdravstveni zbor: dr. Miran Celestina, Leon Stiftar — organizacijsko politično zbor: ing. Lado Simončič Volilni rezultati cdboiuikuv ubiim.nc skupščine Donuale oben zborov pa so bili po izvedenih volitvah naslednji: &.*vilo Kandidat tf**f** od 13 oiiuu.nikov 1. Cene Matičič..... 67 2. dr. Muan Celestina ... 52 3. Leon Stiitar..... 20 4. ing. Lado Simončič ... 66 Za poslance Republiške skupščine so torej izvoljeni: Cene Matičič, dr. Miran Celestina in ine;. Lado Simončič. Za poslanca . i ...i aSMira Zvezne skupščine, Tineta Remškarja in poslanca republiškega zbora Republiške skupščine, Ceneta MatičiČa pa ta odločitev še ni dokončna. O teh dveh poslancih bodo dokončno odločili volivci na neprsrednih volitvah v nedeljo dne 28. aprila 1967, ko bosta dana v potrditev Mr»k S seie odćinske skupščine v mesecu marcu Skupščina se je Se v roku, ki je določen za sprejem občinske. ga proračuna, seslala M< marca na skupni seji obeh /.borov, ((srednja (očka dnevnega reda je bilo obravnavanje predloga proračuna dohodkov in izdatkov v tekočem letu. Po pripra-vuh, ki so trajale dolini dva meseca, po obravnavanju, spreminjanju in dopolnjevanju predlogov in variant, ki so prišli na dnevne rede številnih sej komisij, svelov. /borov voliv i cev, na seje predstavnikov upravnih odborov skladov, krajevnih skupnosti, kinini odbornikov in vseh potrošnikov proračuna, se je končno izkristaliziral predlog proračuna, ki ga je svet za finance predložil < odločanje občinski skuo'čini. Uvod v razpravo ie dal predsednik sveta za finance Miro Vnršek, ki je ohrn/.ložil blitve, ne postavke dohodkov in i/da' kov proračuna ter nakazal možnosti za zajemanje nadaljnjih dohodkov proračuna, ki se stikajo sedaj v proračune drugih obČln. V zvezi s tem je spomnil tudi na sv ;cčnsen sklep skupščine dn M bilo za financiranje '"nih deinvnosli pri tegr;;i tudi druge občine, pred vsem / "'irom mi številne re-jence. Odborniki /bora delovnih skupnosti Vidu Ho"atnjeva. Bojan Krrš«of ,,, ns+oll na vpra. šunje odhorni' ' lož?tn Zevnika. kakšni so izgledi za uresničitev iredvidenili proračunskih do-lodkov. saj so ti v veliki meri predvidevajo iz prispevka <>d osebnih dohodkov zaposlenih opisali pojožaj v njihovih podjetjih, PoVSOO je podobno slanje: podani so sicer pogoji za dobro gospodarjenje, vendar pri vseh je vprušanje zmo/.no-sli plačila. Zadovoljni bodo. če jim Ini uspelo obdržali osebni dohodke na lanskoletni trišinv, še bolj pa. če hi lahko uresničili predvidevanja v proračunu da In jih povečali. Ugotavljali so tudi. da je gospodarska re forma bolj pri/r.d'du gospndur-ske organizacije, kot pa korist-uike občinskega iiroračunn, ki zahtevajo zn tekoče leto še več. jn sredstva. Predsedujoči je v nadaljevanju razprave opozoril na pro-hleine zaposlovanja mladih, levilo nezaposlenih mladih ljudi se bo v tekočem lelu še povečalo, če jim delovne organizacije ne bodo dale možnosli, dn se vključijo v delo. Zato Je ponovno m .poročil, naj podjet-in odpirajo delovna mesta, kierkolj jn to mogoče, in na njih zaposlijo mlade ljudi. Snoma 11 je na ponovno opozorilo odbornika ing. Detička glede proračunske rezerve, ki bi morala biti posebno v letošnjem letu dovolj velika. Verjetno bo letošnje leto naitc/je v reformnem obdobju in proračun hi morul ruzpoluguti z določeno rezerVo, s katero bi bilo mogo- če premostiti težave koristnikov proračuna in zagotoviti izvrševanje z uslavo in zakoni določenih temeljnih nalog občine. V nadaljnji razpravi glede dohodkov proračuna je dal Franc (inhrovšek. predsednik občinskega odbora SZDI,, več konkretnih predlogov, kako zainteresirati kmetijske- proizvajalce dn bodo čimveč proizvajali in ustvarjali presežke za trg. 'ludi mi leni področju so ic mo/nosli in rezervo. Z določenimi vlaganji in ukrepi bi se dale tudi te izkoristiti in ztiin-leresirali zasebnega kmeta tudi /a blagovno proizvodnjo. Nujno bi bilo povezati interese kmetov na gospodarskem in komercialnem področju, kar bi lin vsak nnčin pripcljulo do določenih uspehov. Na ugotovitev odbornika Slanctn Teslena. d,, se v proračunu predvidevajo višji dohodki od ktnelijstvn kol v preteklem lelu, je utemelji lev za to povedal načelnik "d delka /a gospodarstvo in finance. Predlog teh dohodkov je namreč pripravljen nn podlagi letnega predpisa in ne na osnovi lanske realizacije: prav tako ie reformno obdobje izboljšalo položni kmetijstva. Inko so za kmetijske pridelke HI gotovljene najnižje odkupne cene medtem ko je z.a industrijo obratno. Po ugotovitvi, da je tudi od obrti terja*i prispevke na enakih osnovah kot od zaposlenih .nduslriji. se je razpravu uu daljevala okoli organizacije trgovskega omrežja v občini, preskrbe in slabe izbire, predvsem tekstila: pa tudi določenega prehrambenega blaga pogosto primanjkuje, predvsem v >zu-nanjih« poslovuliiicah. Spet je prilla na dan potreba po konkurenčnih trgovskih podjetjih, ker se bo sicer še naprej do-gujalo. da bo precejšen odliv sredstev predvsem v ljubljanske občine. Še več odbornikov in zastopnikov uporabnikov proračuna se je oglasilo v drugem delu razprave, in sicer v zvezi z izdatki proračuna, ki jih je po glavnih postavkah obrazložil predsednik sveta z.a finance Predsednica občinskega komiteju mladine je spomnila na IISpese prizadevanj tega komiteja oziroma mladine, ki naj bodo mimo programa dela navedenega komiteja u temeljen razlog za to. da se predlog proračuna za to organ'/ncijo ne bi smel zniževati, saj bodo vsa sredstva porabljena izključno /a deiavnost mladinskih aktivov. Franc Gabrovšek je utemeljeval predlog proračuna občinskega odbora SZDI.. ki že tudi sam išče poti. dn bi čim-mun.j obremenjeval družbeno ikttpnost. Tako je '() občinskega odbora SZDI, sprejel med drugim sklep, da bo v bodoče vsa članarina, razen odstotka ki se odvaja republiki, ostala osnovnim orgpnizacijam SZDL za njihovo delo: prav tako bo v tekočem letu na občinskem odboru stalno zaposlen le en delavec, čeprav se bodo dejavnost in opravila na tem področ-ii povečala. Predlog za dotacijo iz. proračuna se mu zato zdi opravičljiv in naj bi ga skupščina v celoti upoštevala. Odbornica dr. Kovačeva je opozorila na občutno prenizko vsoto, ki je v predlogu proračuna namenjena za zdravstveno službo. Med drugim narekuje potrebo za več sredstev preventivna zdravstvena služba, ker KZS/. v bodoče ne bo več sodeloval pri financiranju te dejavnosti: pa tudi delo zdrav-;tvene službe v novih prostorih ie povečalo poslovne stroške. Z manjšimi Sredstvi bi bilo torej nemogoče poslovati v enakem obsegu in nuditi občanom zdravstveno nego v dotedanjem okviru. V zvezi s tem so bile nakazane določene mo/nosli za reorganizacijo zdravstvene službe v občini, ki bi pripeljala do nekaterih pocen itev. Ponovno je bilo ugotovljeno, da so tudi na področja drugih služb še določeno rezerve, ki jih bo treba izkoristiti. Vsi odborniki s področja šolstva so ugotavljali premalo sredstev za to dejavnost in navajali za to tehtne razloge, ki dejansko obstajajo in so že znani, pa vendar tudi v tem proračunskem letu ne bo mogoče na tem področju zagotoviti zadovoljil jočega materialnega stanja. Odbornik Anton Gorjup ie najprej ugotovil, da je predlog proračuna občinskega odbora SZDI. opravičljiv, kakor tudi umestna predlagana rešitev glede obveznosti do kegljišč, v Domžalah, ki naj se poravna s posojilom, ki naj bi ga najela krajevna skupnost. Za tem je utemeljeval zahtevo za več sredstev za k u 1 tu rno-prosvet no dejavnost. V to spada tudi spomeniška in muzejska delavnost in med drugim tudi nujna zaščitna dela na gradu Brdo. Alfonz Avbelj je v imenu občinske organizacije ZB NOV razložil predlog proračuna omenjene organizacije. Tudi ta organizacija želi čim več napraviti s prostovoljnim delom svojih članov. Dotacija zanjo iz proračuna je že tako minimalna, da ni bilo mogoče sprejeti predloga, naj se še zniža v korist občinske organizacije ZIM S. lako bo skušala mladina med letom z raznimi delovnimi akcijami pridobiti še dodatna sredstva. Tudi sklad za borce. NOV v predlogu proračuna ni bil uooštevan v lanskoletni višini. Ker pa ne bi smeli že doslej često minimalnih podpor borcem NOV zniževati, bodo -kladu dodeljena dodatna sredstvu na račun proračunske re-'crve Kljub temu pa bo treba ned letom ponovno napraviti kontrolo dosedanjih priznavalnin in drugih oblik pomoči iz •cea sklada. Ker bi bilo nevzdržno, da bi klad zo "n'stvo ostal pri predlagani višini sredstev, so odborniki soglasno sklenili, da se po- večajo na račun znižanja proračunske rezerve ter z 2,'5'Vo /nižanjem sredstev vsem potrošnikom proračuna. rn/.en občinskemu sodišču. I emu bi z znižanjem še itak minimalnih sredstev onemogočili izvrševanje nalog, ki so se s pronosom pristojnosti znatno povečali;. Tako je skupščina sprejela tudi sklep, du se z.a občinsko sodišče v bodoči- določijo štiri sodniška mesta. S temi spremembami in dopolnitvami je skupščina nato z večino glasov (dva odbornika sta bila »proti«, trije so se vzdržali glasovanja), sprejela proračun občine z.a tekoče leto. V nadaljevanju seje je bila sprejeta še dopolnitev odloka o prometnem davku, po katerem bodo odslej plačevali občani prometni davek tudi za uvožena motorna vozila. Istočasno obvezuje dopolnilni odlok zasebne gostilničarje, da bodo vodili evidenco o svojem prometu z alkoholnimi pijačami. Poročilo o delu uprave SOb je bilo zaradi obširne razprave v zvezi z občinskim proračunom preloženo na prihodnjo sejo. Obravnavan in sprejet pa jc bil sklep o pogojih za črpanje kreditov vročenih sredstev pri Komunalni banki in hranilnici v Domžalah. Posebna komisija je namreč pripravila predlog, naj bi polovico sredstev, ki so bila pridobljena z. večjim zajemanjem sredstev, namenjenih za subvencioniranje stanarine, in ki BO bila po sklepu skupščine vročena pri domžalski banki, uporabila za pripravo gradbenih zemljišč in polovico za stanovanjsko izgradnjo. S posebno odločbo, ki je objavljena v uradni prilogi, je skupščina nato določila najnižje osebne dohodke za zaposlene pri zasebnih delodajalcih. Tudi sklep o .ustanovitvi štaba za varnost pred elementarnimi in drugimi nesrečami in njegov sestav je objavljen v uradni prilogi. Pri > razrešitvah in imenova-njih< je bil v svotu osnovne šole Mengeš razrešen dosedanji član Anton Blejc, ker mu je potekel mandal. Za naslednji dve leti c bil imenovan Maks Guček iz engšu. Nadaljnja odločitev skupščine je bila Sprejeta v zvezi z odpovedjo mandata, ki jo je iz opravičljivih razlogov dala odbornica zbora delovne skupnosti — skupine zdravstva in socialnega varstva, Ana Mežnar, ki bi ji sicer potekel mandat šele čez dve leti. Skupščina je sprejela njeno odpoved. Nado-meslne volitve odbornika v tej volilni enoti, ki jo sestavljajo volilni upravičenci, ki so zaposleni KZSZ v Domžalah in v Domu počitka v Domžalah, bodo po opravljenih splošnih volitvah. Toni I.aznik. predsjednik občinske komisije z.a prehod na skrajšani delovni teden, je podal poročilo in zaključke ter predloge te komisije. Sedmim delovnim organizacijam je nato skupščina izdala soglasje za prehod na skrajšani delovni te-(len v smislu sklepa komisije. V nedeljo, QO.000,— 316.113,42 356.700,— 897.760.31 1,200.000,— 60,— — 897.820,31 1,200.000,— 32.104.88 23.480,58 30.000,— 17.395,75 — 211.161.30 210.000.— 284.142.51 240.000,— 21.850,— 23.340,— 78.024,25 231.388,— 31.141.30 — 1.493.66 — 110.659.21 231.388,— Plan proračunskih dohodkov in izdatkov za leto 1967 je vsekakor eden izmed najvažnejših aktov, ki jih sprejema skupščina za bodoče leto. Ob sprejemanju kateregakoli proračuna doslej so odborniki dosegli medsebojno soglasje o tem, kako se bodo proračunski dohodki razdelili. Zato je bila ludi struktura lanskoletnih izdatkov rezultat skupnega dogovora. Ui gu mora služb« spoštovati. Enako pn mora služba, ki pripravlja proračun, spoštovat] ludi vse sklepe in obveznosti, ki jih je skupščina sprejela v preteklem letu nI i v prejšnjih letih pa je treba le obveznosti izpolniti v letošnjem Telu. Cc smo hoteli upoštevati vsa prej navedena izhodišča, potem je bilo nujno pripraviti za skupščino, za svet za finance in zbor volivcev potrebni predlog, ki je sioncl na matematičnem izračunu delitve v preteklem letu in na u ravnovesen ju proračunskih dohodkov in izdat, kov. Ker so bile fiksne obveznosti (obveznosti iz prejšnjih let in obveznosti, ki se jih po zakonu ali po sklepu oz. pogodbi morn plačati v tekočem le(u) izred- no visoke, je seveda sredstev za razdelitev ostalo m mi j kot lansko leto. To pa je zahtevalo temeljiti rebalans izdatkov po lanskoletni strukturi. Na ta prvi računski predlog, ki je šel v razpravo, je dnin najprej pređfoge in pripombe skupščina nn 26. seji dne 21.2. 1967. Ta predlog je bil razpravljali nn vseh zborih volivcev, ki so bili v mesecu fe'iri'arju in marcu. Zbori so dajali svoja mnenja in pripombe. V tem času so razpravljali o predlogu tudi korisiniki sredstev in izdelali svoj predlog izdatkov, ki so ga dopolnili oz. utemeljili z posameznimi predlogi opravil, ki so jih pripravljeni za predlagana sredstva opraviti. Nn podlagi vseh predlogov in pripomb je začel pripravljati svel za finance svoj končni predlog, ki ga je predložil v obravnavo vsem predstavnikom sveta in skladov. Tako dopolnjen predlog sveta za finance je bil obravnavan na klubu odbornikov dne 2S. 5. tM7, z. dokončnimi predlogi in spre. membami pa ga je sprejela skupščina občine Domžale na svoji seji dne 31.3.1967. Plan proračunskih dohodkov Plan proračunskih dohodkov je bil prvotno planiran za 200 milijonov S din višje kot v preteklem letu, po vsestranski obravnavi pa se je ugotovilo, da naj se z. boljšim delom pri kontroli prometnega davka, obdavčitve šušmarjev in raznih drugih manjših izboljšav poveča pritok sredstev še za 30 milijonov S din. Tako je bil dokončno osvojen plan proračunskih dohodkov v skupnem znesku 16,319.395 N din. kur je z oz.irom na lanske dohodke, ki so znašali 14,091.608,3? N dinarjev, za 2,247.78? N din več kot lani. Značilnosti, ki so vplivale nn predviden porast dohodkov, so: — poprečni osebni dohodki v gospodarstvu naj bi se dvignili v primerjavi z lanskim letom za 10 ■>/«. Gospodarske organizacije planirajo ta porast sicer za 13 '/r. odborniki pa so bili mnenja, dn bo ta porast le 3 — 6 'It, če ne bodo dohodki ostali celo enaki zadntim mesecem pretek lega le. ta. Ker izračun službe sloni na celoletnem poprečju, napoved odbornikov pa na višini osebnih dohodkov v zadnjih mesecih lanskega leta. ko so osebni dohodki najbolj porasli, sta ti dve napovedi v znesku skoraj enaki. — Dohodki od kmetijstva in obrti bodo narasli v višini, kot jo določa novo sprejeti odlok o prispevkih in davkih občanov. — Vsi odmerjeni prispevki in davki za leto 196? morajo biti v tem letu tudi izterjani. — Pri planu višine prometnega davka se je upoštevuln podražitev stanarin in povečano hranjenje, kar bo vplivalo na to, da vsi zasluženi dohodki ne bodo porabljeni za nakup izdelkov, od katerih se plača prometni davek. Zato je seveda planiran trend rasti davkov nižji, kot pa porast prispevkov od osebnih dohodkov. — Prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki je v proračunu prikazan le evidenčno, se bo povišal od 897.760.31 N din v lanskem letu nn 1.200.000 N din v letošnjem letu. zato ker se j" ta prispevek pobiral lani le od aprila meseca dalje, letos pn se bo pobiral vse leto. Plan proračunskih izdatkov SKUPAJ DOHODKI 14,051.608,37 16,319.395,— Kot smo že uvodoma poveda-, so zahteve po proračunskih izdatkih daleč presegale plnni-rane dohodke. Na razpolago je predvidoma 16.319.393 N din do- hodkov, potrebe koristntkov pa znašajo 20,615.869 N din izdatkov. Potreb je torej za 4.296.474 N din preveč. Poleg tega pa mora skupšči- PLAN PRORAČUNSKIH IZDATKOV ZA LETO 1967 Realizacija Predlog Predlog sveta Dokončno 1966 koristnlka za finance osvojeno na skupSčlnl 1 2 3 4 95.053.51 120.351,60 83.616.— 81.526,— Regres za časopis Občinski poroče- valec ............ 26.720,— 23.490,— 23.490,— 22.903,— Preventivna zdravstvena služba . . 97.630,- 207.790,20 147.440,— 193.759,— Zdravljenje po občinskem odloku 18.768,70 16.529,98 16.530.— 16.116,— 180.I.", 173,29 173,— 168,— Medobčinski zdravstveni center . . 27.320,— 29.636,— 24.070,— 23.468,- Stroški zdravn. invalidske komisije . 3.270,— 2.899.99 2.900,— 2.282,— Brezplačno zdravljenje po uredbi . 56.640,76 60.690,— 60.690,— 60.690,— Razna manjša komunalna dela . . 12.040,- 10.624,— — — Prispevek za mestna zemljišča . . 885.911,41 1,188.000,— 1,188.000,— 1,188.000,— Odškodnina za zemljišča..... 10.319.90 Finančni načrt občinskih organov . 1,755.120,— 1,859.049,— 1,856.198,— 1,809.793.— Osebni prejemki voljenih organov in uslužbencev, ki niso zajeti v finanč- 109.623,74 118.755,— 118.735,— 118.755,— Oscbni prejemki uslužbencev, ki niso na sistemiziranih delovnih mestih 5.098.66 5.196,— 5.196,— 5.196,— Honorarji voljenih in zunanjih so- 44.719,20 73.800,— 50.000,— 50.000,— 5.399,38 24.000,— 4.800,— 4.680,— Občinsko sodišče........ 299.580,54 410.727,— 350.000,— 350.000,— 66.310,— 72.175.2d 70.000,— 68.250,— Sodnik za prekrške....... 15.770,— 73.269.8? 60.000,— 58.500,— 14.000,— 34.631,— 20.000.— 20.000,— 101.070,— 134.184,10 90.000,— 87.750,— Inšpekcijska služba....... 13.420,81 14.782,55 14.783,— 14.413,— Potni stroški voljenih uslužbencev . 1.409,15 1.256,6« 1.257,— 1.225,— 7.129.52 6.283,32 6.283,— 6.126,— Stroški sej SO. svetov in komisij . 3.716,14 3.287,— 3.297,— 3.214,— 14.870.4S 13.049.9Jl 13.050,— 12.724,— Članarine in članski prispevki . . . 15.530,— 8.946,— 8.946,— 8.722,— — 20.000,— 20.000,— 20.000,— 5.738.62 5.026.6(. 5.026,— 4.900,— Prometno varnostna služba .... 2.423,98 3.223.37 2.223,— 2.167,— Zamcjičenje cest........ 781.10 4.360,— 4.360,— 4.251,— 4.000,— 4.000,— 4.000,— 4.000,— Proslava občinskega praznika . . . 6.000,— 5.316,66 5.316,— 5.183,— 1.619,59 3.000,— 1.450,— 1.414,— Obnova katastrskega operata . . . 20.000,— — — — 5.177,15 4.543,33 5.543,— 5.404,— Izdatki za vnovčljive tiskovine, rcg. 118.800,— 118.800,— 118.800,— 118.800,— Sklad skupne porabe za regrese in 37.680,— Realizacija Predlog Predlog sveta Dokončno 1966 koristnika za finance osvojeno na skupščini 1 2 3 4 Stroški krajevnih skupnosti .... 243.334,38 — 248.675,— 242.592,— 73.600,— 85.785,— 50.000,— 48.750,— 30.400,— 47.500,— 20.000,— 19.500,— Občinski odbor ZB NOV, redna de- 44.560,- 48.719.93 29.140,— 28.140,— Občinski odbor ZB NOV. za anuiteto kegljišča........i • • 10.860,— — 10.860,— 10.860,— 25.410,— 29.100,— 22.330,— 21.771,— Občinska zveza tabornikov .... 3.920,— 8.050,— 3.479,— 3.392,— 4.530,— 5.000,— 2.095,— 2.043,— 4.530,— — — — Občinski odbor Rdečega križa . . . 22.690,- 38.139,15 20.009,— 19.509,— 1.810,— 1.643,— 1.643_ 1.602,— Ljubljanska turistična zveza . . . 1.500,— 1.355,— — — Izseljeniška matica Kamnik-Domžale 1.360,— 2.000,— 1.256,— 1.225,— Anuitete za: 31.034,87 20.443,— 20.443,— 20.443,— 7.265,65 7.243,— 7.243,— 7.243,— opremo samopostrežne trgovine . 4.949,— 4.949,— 4.949,— 4.949,— gradnjo šol in šolskih delavnic . 41.790,— — — — upravno zgradbo Mengeš .... 1.092.80 1.093,— 1.093,— 1.093,— kulturne in zadružne domove . . 19.530.03 19.511,— 19.511,— 19.511,— 21.168,00 23.812,— 23.812,— 23.812,— razne komunalne objekte .... 7.379.80 7.642,— 7.642,— 7.642,— ceste in trafo postaje..... 44.478.91 57.578,— 57.578,— 57.578,— 88.427,— 106.554,— 106.554,— 106.554,— trgovsko-stanovanjski blok . . . 23.736,20 23.737.— 23.737,— 23.737,— Vodovod Crni graben — prevzeta ob- — 51.537,— 51.537,— 51.537,— na v letošnjem letu zagotovili tudi plačilo izdatkov za nekatere podražitve in predvsem obveznosti bivšega okraju, lako svet za finance kot skupščina sta se tako znašla skoraj pred nerešljivim problemom. Zaradi take razlike med dohodki in izdatki je prišlo do težkih posegov v strukturo proručiinske po. trošnje, ki se odražajo v tehle sklepih skupščine oz. sveta zu finance: — Fiksni izdatki v skupni višini 6.332.6tr iN din se za 118.000 N din znižajo, le obveznosti pa se prenesejo kot plačilo v prihodnjem letu. — Driižhcuo-političnini organizacijam, športnim in kulturnim organizacijam se zniža dotacija v znesku, ki ga porabijo za plačilo profesionalno zaposlenih v njihovi organizaciji. — Sredstva, ki so ostala nn skladih in računih krajevnih skupnosti konec lanskega leta se ne odvzamejo, ker se smatrajo kot prihranek načrtnega trošenja sredstev v letu 1966 in bi odvzem saldov v bodoče ob koncu leta povzročil neracionalno porabo — Sredstva pologa za šolo Brdo v višini 130.000 N din se ob sprostitvi namenijo dodatno za funkcionalne izdatke v šolskem skladu. — Od predloga sveta za finance se vsem potrošnikom, razen sodišču, šolskemu skladu in fiksnim izdatkom, odvzame 2,3 Vit predvidenih sredstev, ki se namenijo zn dvig osebnih dohodkov v šolstvu. — Proračunska rezerva se zniža za 110.000 N din tako, da se 30.000 Ndin dodatno nameni skladu za borce. 60.000 N din pa za preventivno zdravstveno varstvo. — Kolikor bodo proračunski dohodki nad planiranimi, siti ne razdele, pač pa se bodo potrošili kot pomoč za izgradnjo vodovodov oziroma za oskrbo prebivalcev z zdravo pitno vodo. Na podlagi teh sklepov so bili nato dokončno izračunani pro-račuski izdatki, ki so v tabeli prikazani. Zaradi primerjave prikazujemo še ostale podatke: Sredstva krajevnih skupnosti Ker bralce verjetno najbolj zanimajo sredstva krajevnih skupnosti, objavljamo razdelilnik sredstev po posameznih KS. Sredstvo zn krajevne skupnosti so v letošnjem letu manjša v smislu sklepa skuoščine za 25 •/<<, kar predstnvljn zmnnj-žanje /p. 6.000 N din. Posamezne krajevne skupnosti pa bodo prejele kljub dosedanjemu načinu delitve drugačni znesek kot v preteklem letu. Skupščina le namreč sprejela sklep, da se to. kovina, t.j. računi za porubljeno Stanovanja v Kraščah in Domžalah, prevzeto od likvidacije KZ Lukovica ............ Nakup opreme /a skupščino . . . Nakup opreme in drugi stroški za tnz............ Sklad skupne porabe za anuitete za stanovanja .......• • Udeležba pri nakupu stanovanj za nezaposlene borce NOV .... Itegrcs za mlckc........ Dotacija Veterinarskemu zavodu . . Obveznosti iz preteklih let ... . Prispevek za Skopje....... Proračunska rezerva....... Skupaj proračun........ SKLADI: Sklad za medobčinsko šolstvo: fiksn Sklad za soe. skrbstvo:* variabilni Gasilski sklad: variabilni......... fiksni........... Sklad za borec: variabilni...... . . • fiksni........... Sklad za štipendije: fiksni . . . f Sklad za pospeševanje telesne kul ture: variabilni....... Sklad za negospodarske investicije fiksni........... variabilni......... Cestni sklad: fiksni.....:..... variabilni......... s"lski sklad:* nksni variabilni......... Rezervni sklad: fiksni..... Sklad za pospeševanje kulturne de javnosti: variabilni .... Skupaj skladi....... Vsega skupaj....... Realizacija 196B 1 Predlog knrisinika f Predlog sveta za finance 3 Dokončno osvojeno na skupščini 4 — 13.060,— 1.3.060,— 13.060,— 25.000,— 221.205,— 58.730,— 150.000,— 36.000,— 146.250,— 35.100.— 19.152.90 36.384,— 36.384,- 36.384,— 36.250,— _ _ — 138.168,07 36.147,8:} 9.080,— 66.540.— 6.501.22 399.094,— 5.404.124,— 30.000,— 8.023,— 73.139,— 5.890.65 100.000,— 6,123.676,56 30.000.--8.023,— 73.139,— 5.939,— 362.209,— 5,833.538.— 30.000,— 7.822,— 73.139,— 3.188,— 255.455,— 5,699.106,— 361.714,— 1,100.349.— 1,345.988,— 400.000,— 1,187.348,— 400.000,— 874.911.— 34.140,— 12.000,— 170.186,— 25.000.— 32.000,— 25.000,— 31.200,— 25.000.— 292.8)0,— .67.669,— 98.598,— 824.678,— 118.838,— 148.738,— 215.663,— 61.798,— 148.738,— 260.271,— 61.798,— 148.7.3S,— 108.117,— 212.800,— 89.706,— 87.463,— 344.634,— 75.702.— 1,382.228,— 236.000,— 1,333.618,— 1,333.618,— 228.153,— 311.988,— 470.196,— 1.383.503,— 70.196,— 274.146,— 70.196,— 267.292,— 322,989,— 4,698.172,— 140.516,— 2,367.301,— 5.373.000,— 163.194,— 1,461.145,— 4,875.212,— 163.194,— 1.461.145,— 5,290.972,— 163.194,— 172.660,— 8,370.280.— 13.774.404,— 270.543,— 14,492.193,— 20,615.869,56 148.193,— 10.485.857,— 16,319.395,— 144.488,— 10,620.289.— 16.319.395,— r^ja vrtcu v znesku 282.750 N din je v letošnjem letu «P»«.*an» ^fle lansko leto pa jc bila upoštevana v skladu za socialno skrbstvo, zato ta dva sKiaaa nrez korekture nista v celoti primerljiva z lanskim letom. FIKSNE OBVEZNOSTI SKLADOV ZA LETO 1967 Šolski sklad: N din Anuitete 308.145,— #Osnovna šola Litija..........• • 7.000.— TOsnovna šola Moravče 10"/» polog....... 220.000,— 2"'» prispevek za Skopje za šolo Moravče .... 20.000,— Sola Brdo — podražitve........... 500.000.— "prema za šolo Brdo............ 200.000,- Opreina za šolo Moravče.......... 200.000.- Skupaj šolski sklad............ 1,461.145.— Sklad za negospodarske investicije: Anuitete..........i . . . . 756.267,0! •'Icktrifikacija Roje'............ 30.000,- Kulturni dom Moravče........... 103.433,- (•endetske izmeri Mengeš.......... 17.180,- Sportni park Domžale — posojilo....... 76.731.1, Zdravstveni dom Domžale — podražitev .... 350.000.- Skupaj sklad za negospodarske investicije .... 1,333.617." Ostni sklad: Prešernova cesta v Mengšu ......... 27.000,- r«sta Zavrti............... 15.000- '■•rnsko vzdrževanje cest IV. reda....... 17.700- Dbveznostj M vzdrževanje cest KS...... 10.496.- Skupaj stni sklad............ 70.196- Sklad - ■>orcc: Anuiteti............; . . . . 61.798.- Sklatl za štipendije: StlpCMIJe in posojila............ 148.738,- ^asilski sklad: "asllska brigada Ljubljana.......... 25.000.- 1 */• rezervni sklad............. 163.194,— Medobčinski šolski sklad Skupaj fiksne obveznosti elektriko, ne bodo plačevali več direktno iz proračuna, pač pn jih bodo poravnale krajevne skupnosti kajti le-fe lahko vplivajo, koliko električne energije se porubi. Letošnl* Vin t« 'urts'ivno leto. Pričakuj« me mnogo tujih, pa tudi domačih turistov. Odkrivajmo jim lepote in znamenitosti naših krajev in naših zgodovinskih spomenikov. Eden takih biserov baročnega obdobja Je tudi groheljska cerkvica pri Domžalah z odlično reslavrira-nimi JefovMMvfauH freskami. Svetujmo jim. da si jo ogledajo N din ....... 400.000.— . . ,...... 3,663.688,7.1 RAZDELILNIK SREDSTEV KRAJEVNIM SKUPNOSTIM IN PREDSEDSTVOM ZBORA VOLIVCEV ZA leto tt« Krajevna skupnost Od,...kili Neporabljena Predsedstvo zbora volivcev 1. Blagovica 1. Cešnjice 3. Domžale 1, Dragnmclj 5. Homec ii. Ihan 7. Jarše 3. Kokošnje I. Krašnja . Popravljali in vzdrževali smo javno razsvetljavo » vseh drugih ulicah na območju Krajevne skUpnosti I )omžale, izmenjavali pregorele žarnice in opravljali druga dela, seveda v okviru razpoložljivih sredstev. 6. Ker smo prevzeli v upravljanje celotni športni park z vsemi objekti in napravami, smo morali nujno preplesk al: kopalni bazen m uredili instalacije. tO je vodne črpalke, do. vodne in odvodne naprave, urediti funkcioniranje 1'ilirimih naprav, tako da je bil bazen sposoben za uporabo v sezoni leta 1966. Na kopališču smo morali tudi nujno prepleskati žično ograjo, da smo jo ohranili pred propadom. 7. Delno smo uredili tudi ostali športni park. planirali zemljišča in iztrebili robidovje. lako, da je v letu 1966 lahko za-dovoljujoče služil športnim prireditvam in rekreaciji. 8. Nabavili smo kinoprojektor, katerega uporablja Delavska univerza Domžale za izobraževanje odraslih nn celotnem območju občine, 9. Pričeli smo z delom z,i asfaltiranje kolesarske sleze in sleze za pešce ob Kamniški cesti in na podvozu pod zvezno cesto. Za ta dela smo najeli 2 milijona S din posojila pri Zavarovalnici Domžale-Kamnik, 2 milijona bo prispevalo podjetje Ljubljana transport, ostalo pa Krajevna skupnost Domžale in sicer za desno stran, levo stran pa je dolžno financirati podjetje PIT Ljubljana na podlagi pogodbe, sklenjene s Skupščino občine Domžale, ker so oni vršili razna razkopavanju za polaganje kablov ua že rekonstru. irani cesti Domžale—Kamnik in pa na Ljubljanski cesti v Domžalah. Ta dela bi morala biti po pogodbi k~or:čana že do 51. marca i %?. 10. Uredili smo pokopališče v Domžalah in v Sotilpavlu. Na novem pokopališču v Domžalah smo zgradili novo shrambo za orodje, nabavili smo nov voziček za pogrebne sprevode, najvažnejše pu je bilo. dn smo nu-nabavili mrliški avto. s katerim naš pogrebni zavori vrši usluge za celotno občino. It. Vzdrževali smo vsi- lokalne ceste, ki spadajo pod upravljanje in vzdrževanje Krajevne skupnosti Domžale, seveda v taki meri in kvaliteti, kolikor so nam to dopuščala finančna sredstva. 12. Komisija za socialno skrbstvo in varstvo pri Krajevni skupnosti Domžale je urejal.i in dajala predloge za razne socialne podpori; v Domžalah, lega delu je bilo v letu 1966 zelo veliko, saj je bila izvršena tudi revizija teli podpor, tako gle.de višine kot tudi upravičenosti. 13. V letu 1966 smo prevzeli v upravljanje ludi vse nezuzid-Ijive parcele, lasi SLP, bilo jih jo 74, za vse le parcele smo morali urediti evidenco in poskrbeti, da niso ostale neobdelane. 14. Nudili smo pomoč v finančnem in organizacijskem pogledu raznim društvom na našem teritoriju, to je Društvo prijateljev mladine, košarki, smučarjem in drugim, omogočili smo jim, da imajo svoje klubske prostore, ki .so sodobno opremi jeni. Pri leni nam je priskočil na pomoč mestni odbor SZDL, ki nam je dal na razpolago opremo. Pomagali smo tudi Delavski univerzi pri izobraževanju odraslih in pri organizaciji raznih tečajev. 15. V letu 1966 smo prevzeli v upravljanje celolni Sporim park v Domžalah z vsemi objekti in napravami, lo je kopa I išče. nogometno igrišče, košarkaško igrišče, smučarska skakalnica, balinišče, potrebne garderobe za te panoge športa in pa kegljišče. Na teh objektih lo le stare neporavnane obveznosti, katerih pa Krajevna skup-nost Domžale ni prevzela in jih tudi z lastnimi sredstvi ne more poravnati. I u bo I rebu na j I i ne ki skupni jezik z vsemi mero-dajnimi faktorji v Domžalah. 16. Izvršen je bil ludi dokončni likvidacijski obračun za likvidirano bivšo Stanovanjsko skupnost, kar se je moralo izvršili po zakonu n novih kra-jevnill skupnostih. Izvršena je bila licitacijjskit razprodaja vseh osnovnih iu obratnih sredstev bivših servisov Stanovanjske skupnosti, kur ludi m b'lo majhno.delo. Aktivu in pasiva so se prenesla nn sedanjo Krajevno skupnost Domžale. I". Na KS Domžale je bilo tudi preneseno urejanje Domžal ob raznih proslavah in državnih praznikih, to je izobešanja zastav in okrasilev glavnih ulic, kakor tUdi urejanje pokopališč za dan mrtvih, kar zopet tla je precej dela in zahteva finančna sredstva. 18. Enako opravlja KS tudi celotno mrliško službo in oddajanje grobov po načrtu poko-J pališča na podlagi tozadevnega od loka. 19. V športnem parku smo pričeli z organizacijo avto knm-pinga, ki je v letu 1966 že začel z. delom, ter se ga je posluže* vulo precejšnje število inozem-cev. Skupaj s turističnim društvom smo postavili panoje, ki nakazujejo smer v ta kamp- Poudarili pa je treba, da bo tu v letu 1967 se precej dela. 20. Na avtobusnih posta jhI - ščih smo postavili klopi, tako rlil občani ki čakajo na prihod in odhod avtobusov, lahko sedijo česar v preteklosti ni bilo. 21. V upravljanju imamo tržnico, jnviio tehtnico in sejmišče, kjer je treba pobirati takse, skrbeti / i red In čistočo ler za tO Imeti inšpekcijsko službo. 22. Bili smo ludi sofinancer pri odkril iu spominske plošče padlim mltvfincerri domžalske gimnazije v NOB. katera je bila odkrita v veži I. osn. šole. preko Evrope ameriških ka- ii i • > 11 f i v, k lisn r in jezer, Vsi naVZOČl so ugotovili, kuko v drugih državah cenijo narav ne lepote in posebnosti. Prav povsod je turistična propagand,] nn delu. da uredi čim ugodnejši in čim lažji dostop k lepotam narave. To delo tudi nns še čaka Po predavanju je tov. predavatelj zavrtel še kratek film iz Logarske doline in 'kravji bal na Veliki planini. Taki filmi bi Privatna stanovanjska gradnja je v Domžalah raživela šele v zadnjem času. Kar čez noč so zrasla cela nova naselja, ki bodo močno omilila stanovanjsko stisko, ki je v Domžalah precejšnja Poudariti moramo, da je bilo v letu ogromno obveznosti Prenesenih s Skupščine občine Domžale na krajevno skupnost, liso pa nam bila zn tn dela za-Rurantirann finančna sredstva. V letu 1967 bo morala Skupščina občine Domžale zngntovi-v tj krajevni skupnosti precej več finančne dotacije, 6e bo hotela, da bomo vse obveznosti in nn- '°ge, katere so bile prenesene ha njo, v redu izvrševali. Za leto 196? pa ima Krajevna skupnost Domžale tale plan: 1. V prvi vrsti bomo morali redno vzdrževati vse ceste in lavno razsvetljavo na našem območju. 2. Urediti režim čistoče cest T centru Domžal. ... Redno vzdrževanje ostalih komunalnih naprav na našem teritoriju. 4. Dokonenn izgradnja asfaltirane steze, za kolesarje in Pešce na Kamniški cesti in podvozu pod zvezno cesto. "'■ Sanacija in nadaljnje urejanje Športnega, parka z vsemi "bjekti in napravami, (uredi-^'ev kampa in zelene površine). Rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Ljube Sercerja in I rešernove cesle. 7. Organizacija in delno sofinanciranje nove avtobusne postaje v Domžalah, kjer naj bi Predavanja v organizaciji planinskega društva Domžale bili gotovo zelo primerni tudi za našo turistično propagando preko kina in televizije, saj bi tako predstavili naše lepote in ljudske običaje v planinah in drugod tudi tujcem, ki jih je pri nas vsako leto več. poznajo nns pa še vse premalo. Obisk predavanj je bil vedno dober, kar kaže, da je pri nas precej zanimanja za potopise. PD Domžale bo s to obliko turistične propagande nadaljevalo tudi v bodoče. bilo tudi javno stranišče, ki ga Domžale nujno potrebujejo. H. Rekonstrukcija javne razsvetljave v Studi. '). Ureditev javne razsvetljavo uh rekonstruirani Kidričevi cesti, Cesli tnlcev. Prešernovi cesti. Ljube Sercerja in v novem naselju \ Krakovski ulici. 10. Ureditev trikota pri Gasilskem domu v Domžalah. It. Ureditev Rojsko ceste z novim naseljem. 12. Ureditev pokopališča padlih borcev. IV Napeljava vodovoda v Za-borštu (vzhodno od Ivola). 14. Poleg navedenega, pa se bo pojavila še vrsta nepredvidenih komunalnih del. del z raznimi društvi in organizacijami, katerih delo bo nujno treba poživiti. V plan dela za leto 1967 smo vnesli še vsa tista dela. ki so jih predlagali občani na mestni konferenci SZDL Domžale. lako da je nas plan dela res odraz želju prebivalcev. Poudariti moramo, da bo krajevna skupnost |>ri izvajanju tegu programa potrebovala vsestransko pomoč vseh organizacij, društev, gospodarskih organizacij, prav posebno pa še mestnega odboru SZDL, Zveze komunistov in pn Skupščine občine Domžale. Krajevna skupnost Domžale PD Domžale je priredilo 7. marca predavanje z. naslovom: »Od Kolpe do Eloride«. To je bilo jubilejno predavanje, saj je pred desetimi leti prav isti predavatelj, prof. Mirko Kam-Wc iz Ljubljane, prvič preda davni v Domžalah v okviru Planinskega društva. Pred predavan jem se je pred »ednik PI) Domžale. Janez Len-B»k, spomnil dneva žena, S. mar-J*i in pozdravil ter počastil nase žene, najstarejšo ženo, nav- Občani grade transformator v Dragomiiu Električna napetost na omrežju v Dragomljii je že več lel tako slaba, da gospodarstva ne morejo uporabljati električnih strojev, radio apnruti in televizorji pa delujejo le s pomočjo stabilizatorjev. Merilni naprave kažejo celo i io V napetosti. Prav zaradi tega se obrt v vasi ne širi in kraj nujno zaostaju za razvojem, Vse to so imeli pred očmi člani UO KS Drugomelj-Pšatn, ko so formirali posebno komisijo, ki bo skrbela, da bo prišlo do zidave novega transformatorja. Letos se bodo želje vaščanov uresničile. Komisi ju p- navezala slik s podjetjem Elektro Ljubljana PE-I.juhl jnnu okolicu, kjer je naletela na polno razu mevnnje. \a skupnem posvetovanju so napravili delovni program in se dogovorili o višini prispevka. Po tem dogovoru bo na transformator v Dragomljii priključeno tudi naselje .Šcnt-puvel. Vaščani obeh vasi morajo prispevati "5,t milijona S din, 7 milijonov pn bo dalo podjetje Elek I ro-Lj ubijana. Komisija za gradnjo transformatorja sije odločila, da bo zbirala prostovoljne prispevke. Nabiralna akcija je zelo dobro uspela v obeh vaseh. Vaščani so prostovoljno prispevali potrebno vso- ZOČO pri predavanju pa je obdaril s šopkom rdečih nageljnov. Pri drugem predavanju za odrasle-, ki je bilo isti dan zvečer, so bile žene spet obdarovane s šopkom, šopek pa je dobil tudi predavatelj in jubilant prof. Mirko Kambič. Pred.iv ,in je samo je bilo zelo zanimivo. Slike v krasnih barvah in najlepši posnetki desetletnega iskanja motivov od naših domačih planinskih krasot to. Prav ta akcija je pokazala, kako upravičene so bile zahteve prebivalstva po zboljšanju električne napetosti nn omrežju. Akcija pa je pokazala tudi enotnost prebivalstva tega krapi pri uresničevanju teženj za napredek vasi. Enotnost v akciji se bo vaščaiiom bogato obrestovala, saj računajo, da bo transformator začel služiti svojemu namenu že v drugi polovici letošnjega letu. Poleg komisije za postavitev transformatorja v Dragomljii p.i pri KS Dragome!j-Pšata deluje tudi odbor za gradnjo vodovoda zn vasi: Šcntpnvol. Dra-gomelj in Pšato. Odbor je že sklenil pogodbe o prispevkih z HO interesenti. Dela pri gradnji je prevzelo podjetje Vodovod Domžale, ki bo prav tako prispevalo del sredstev, OS Domžale pa je v svojem proračunu za leto 1967 določila 1,9 milijona S din. Zbrana sredstva bodo zadoščala za izvršitev del, ki so predvidena za leto 1067. Z obema akcijama so se prebivalci KS Dragomel j-Pšata prav gotovo uvrstili v prvo vrsto tistih občanov naše občine, ki bodo v letu 1967 največ prispevali za javne komunalne naprave. Pavel Peterka „Kurirčkova pošta" skozi Domžale Komisija za razvijanje tradicij NOR pri Zvezi združenj borcev NOB Slovenije iu /veze pri jateljev mladine Slovenije organizirala lelos ze petič pionirski pohod — >Kurirčkova po-šta<. Letošnjo kurirčkovo pošto bomo prevzeli dne 15, maja od pionirjev iz Kamniku pri Posebni šoli v Homcu, kjer bo tudi slovesen sprejem Kurirčkove torbe*, katerega bosta organizirala pionirska odreda Homec in Radomlje. Pot kurirčkove pošte bo šla nato po partizanskih po teh preko pionirskih odredov, nakar jo bo pionirski odred T r zin predal pionirjem Bežigradu dne 17. maja pred spomenikom v Črnučah. Ta proga bo potekala od Pohorja preko Koroške in Stnjorske in bo prispela 20. maja v Ljubljano, kjer jo bodo pionirji predali tovarišu Luki l.eskoškn. Da bo »Kurirčkova pošta« v redu stekla, je naloga |>ionir-skili odredov po šolah, da kurirčkovo torbo z vso vsebino varno in zanesljivo prenesejo po noti, ki jim je bila določena, oz. ki so jo izbrali za najbolj varno. Torbo oddajo in prevzamejo na dogovorjenih javkah sredi poti med sosednjimi šolami. Povsod tam. kjer bo torba kurirčkove poŠte prenočila in potovala nai bi pionirski odredi organizirali z borci razne prireditve, ki bi obujale spomine na zgodovino NOB. R. F. Nekaj misli o reorganizaciji ZK Živimo in delamo v zelo dinamičnem in razgibanem času Priča smo velikim družbeno ekonomskim spremcbam. ko se pred našimi očmi in z našim sodelovanjem oblikuje nova socialistična dražba. Člani ZK v tem procesu ue moremo biti opazovalci, temveč moramo odpraviti ovire, ki zavirajo nas vsestranski razvoj. Ne sme nas motiti hrup, ko se podira staro in tudi ne motiti hrup, ko se gradi novo. Mi gledamo v prihodnost, zato moramo dali svoj delež pri nastajanju vsega novega. To novo v našem dražbe, no-političnem sistemu je tudi nov družbeni odnos, ki se kaže v samoupravljanju delovnih ljudi. Samoupravljanje je doseglo že tako stopnjo v svojem razvoju, da ZK kot vodilna sila delavskega razreda ne more več delovati po starih ustaljenih metodah, temveč se mora organizirati tako. da pride ustvarjalna dejavnost članov ZK do izraza na vseh področjih dela brez tendenc faktorja oblasti Ko pravimo, da bo ZK vse manj faktor oblasti, to seveda v nobenem primeru ne pomeni, da se odreka ZK odgovornosti za socialistični razvoj naše družbe. Pojavlja pa se. da preživeli razredni sovražniki izkoriščajo objektivne in subjektivne težave našega ruzvojn v svojo propagando. Vsekakor nam reorganizacija ZK ni potrebna zato, ker bi bili v krizi glede stdošne orientacije razvoja naše družbe, kot to hočejo nekateri prikazati. Mi imamo orientacijo, zarisano s programom ZK I in Ustavo, pa tudi 9. kongres ZKJ je bil glede orientacije jasen. Zavedati se moramo tega. da pri reorganizaciji ZK ne gre za neko trenutno mrzlico, v kateri ie treba na hitro nekaj spremeniti, temveč gre za potrebo po stalnem organizacijskem in vsebinskem prilagajanju pozitivnim spremembam v družbi, zlasti, da bi lahko pospeševala vse demokratične procese, samoupravne odnose, uveljavljanje delitve in nagrajevanja po delu itd. Potrebno se mi zdi opozoriti na dejstvo, da so naša prizadevanja po ustreznejšem organiziranem uveljavljanju ZK, njene vloge v nadaljnjem razvijanju socialistične demokracije iu samoupravnih odnosov, odvisna od pojmovanja družbenih procesov in problemov. Seveda pa tudi največ od noše pripravljenosti videti in priznati ter odpravljati lastne slabosti in napake v ZK. Velikokrat slišimo stališča, da se pojavljaio napake in slabosti le na višjih nivojih oz. v samem vrhu. Iz takih ugotovitev se rodijo sklepi, da je bila reorganizacija komunistov potrebna samo v centralnem komiteju, na nivoju komune pa ni potrebe po spremembah. Ce pa smo za spremembe, smo večkrat samo v svojih mi- slih, dejanja pa oslanejo ista. Motijo me ugotovitve tistih tovarišev, ki v samozadovoljstvu menijo, da so naše napake in slabosti neznatne v primerjavi z napakami na višjih nivojih. Zavedati se moramo tega, da ravno taka stališča vplivajo na otopelost posameznih komunistov, na njihovo kritičnost do lastne prakse in prakse v našem okolju. Tudi razprava o reorganizaciji ZK se mora usmeriti predvsem k našim lastnim razmeram, k analizi dosedanjega dela in na podlagi le-te menjati dosedanjo prakso in miselnost. Treba je čim hitreje uvejavlja-ti oblike, ki bi bile ustrezne sedanjemu razvoju. To pomeni, da je vsebina reorganizacije ZK v tem, da resnično zagotovi uveljavljanje vseh progresivnih teženj v našem družbeno-poli-tičnem življenju. Velikokrat menimo, da je osnovni razlog neučinkovitosti ZK predvsem v tem, ker ZK ni več faktor neposrednega odločanja (oblasti; kajti to je sedaj stvar samoupravnih organov). Od tod izvirajo težnje, da se ostane pri starih metodah dela iz dobe administrativnega socializma. Zavedati se moramo, da bn takšen proces preobrazbe v ZK potegnil za seboj tudi selekcijo članstva: s tem pa se bo dvignil idejno-politični nivo članstva, kar bo imelo za posledice bolj 'kvalitetno delo pri odstranjevanju slabosti, ki jih poraja vsakodnevno življenje, ker praksa kaže, da smo postali velikokrat neobčutljivi, ko pride do očitnih razlik med besedami in dejanji v odnosu do konkretnega delovanja ZK. Zveza komunistov bo idejno politčna sila družbe le v toliko, kolikor bodo vodstva, organizacije in njeni člani spoznali in razumeli tista aktualna vprašanja, ki v določenem času in okolju pomenijo osvetlitev in utiranje poti socialističnemu razvoju. Upoštevajoč vse to, je torej eden od pomembnih vzrokov neaktivnosti članstva in osnov-iiio organizacij prav v nesposobnosti, ali pa v naši nepripravljenosti, rla bi povsod na vsakem področju in v vsaki sredini znali ali hoteli, na podlagi načelno sprejetih stališč in izhodišč, formulirali politične naloge in rešitve, ki bi predstavljale konkreten program delovanja komunistov. Tako konkretno formnlirana politika in stališča bi morala biti razumljiva ne samo članstvu ZK, temveč tudi večini delovnih ljudi. V. delo komunistov in organizacij ZK je treba vnašati vzdušje samozavesti in pogumnega tolmačenja naše politike tudi takrat kadar je treba povedati ipularno in boleče dejstvo. ' *oortiinisfično prili-zovanje, ki se ne upa upreti večinskemu mišljenju, objek- tivno podpira koiiscrvaliz.eni. Reorganizacija mora zagotoviti enotnost ZK na novi podlagi. Enotnost v obdobju administrativnega socializmu je bila povezana s planskimi nalogami in je pomenila disciplino v izvrševanju sklepov vodstvenih organov. Knotnost v razvitem samoupravnem sistemu pa kaže drugače. Komiinisli, kot tudi drugi delovni ljudje, lahko razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti v vsakodnevni praksi in nn vseh področjih, na katerih delajo. Pri tem so komunisti tem svobodnejši, čini bolj poznajo družbene zakonitosti in tendence razvoja. Zavedati se moramo, da samoupravljanje iu demokratična družba nista nastala sama od sebe, temveč da je to plod vidikih naporov komunistične partije in velikih žrtev delavskega razreda. Zato smo dolžni, da vsi sodelujemo pri razvijanju naše socialistične družbe. V svojih sklepih o neposrednih nalogah ZKJ, ki so bili sprejeli nn šestem plenumu CK ZKJ, je bilo med drugimi o reorganizaciji rečeno tudi lole: Razvoj ZK zahteva večjo odgovornost in samostojno aktivnosti organizacij ZK. Prizadevanja za to je treba močno spodbujati. Nujno je, da vse organizacije v okviru začrtane splošne smeri socialistične Sest let je minilo, ko je Turistično društvo Moravče prenehalo z delom in to zaradi sporu, ki je nastal zuradi gradnje koče nn l.imbnrski gori. Vsa ta leta ni bilo ne občnega zbora in ne sestanka. Ker ni bilo v Moravčah nikako aktivnosti več. so člani društva, kakor tudi drugi aktivisti začutili potrebo po poživitvi dela. I>ne 14. XII. 1966 smo sklicali seslanek in proti pričakovanju se je odzvalo mnogo članov društva. Razprava je bila zelo živahna Razpravljali smo o pripravah na turistično sezono in sklenili, da bomo vsi aktivno sodelovali pri urejanju komunalnih nar prav. pri javni snagi, ureditvi parka itd. Ker kljub triurni razpravi dnevni red ni bil izčrpan, so člani zahtevali, da se sestanek ponovno skliče da se povabi še odbornike Sob in druge predstavnike krajevnih organizacij ter zastopnike drugih vasi v Moravski do) iti i. Tuko je prišlo do ponovnega sestanka dne 30. I. ki si- ga je udeležilo preko V) občanov. Nn tem sestanku smo spre jcli program delu za lelo 1%~ in se pomenili o vseh gospodarskih zadevah, kajti o lem se i Moravčah skoro več ne razpravlja, ker tinta krajevna skupnost dovolj poslu s problemi soc. skrbstvu, zdravstva itd. Sklepi so bili naslednji: V članstvo bomo sprejemali občane z vsega področja Mo- družbene akcije samostojno de-lujejo, da z vso odgovornostjo zavzemajo stališča in da se, ustrezno razmeram in potrebam slehernega specifičnega družbenega okolja, ustvarjalno bojujejo za realizacijo splošne politične linije ZKJ. Osnovni smisel večje samostojnosti in okrepljene aktivnosti članov in organizacij ZK. kot tudi njene reforme v celoti, je v nenehnem širjenju in krepitvi vpliva neposrednih proizvajalcev na vse tokove družbenega življe-n ju. Takšna usmeritev vodi k preseganju organizacijskega shematizma in k razvijanju prožnejših delovnih oblik (širši sestanki, posvetovanja o posameznih idejnih in političnih vprašanjih itd.). V bogatejši in svo-bodiiejši aktivnosti iu na podlagi ustvarjalne praks" je treba preučevali iu preverjali nove organizacijske oblike in delovne metode. Pri iskani u ustreznejših oblik organiziranja i" delovnih metod ZK ima bistveni vpliv dejstvo, da splošno politično življenje družbe in delovnih ljudi poteka v socialisti^-,/ ni zvezi, v diužhciin-poliličnilv„ organizacijah in samoupravnih organih, v katerih morajo biti člani Zveze komunistov kar najbolj družbeno aktivni. Brošura »Sesti plenum CK ZKJ«, stran 92. ravške doline. Pozvali bomo vse hišne' lastnike, da red nO čistijo cesle prod hišami, kot je bilo to včasih v navadi. Cestar pa mora enkrat tedensko očistili vse ceste okrog Moravč. Park padlih borcev bo prevzela v oskrbo šolska mladina, ki bo tudi sadila svetlice in lepotično zelenje, ter čistila stezice. Pozvali srno vse hišne lastnike ob cesti, ki pelje na pokopališče, da naj očistijo dvorišču, vrtove, nn hišah uredijo nove fasade, k 11 j ti ta ulica je najbolj znne-( marjena in po njej gre največ ljudi, posebno ob pogrebih. Člani društva so zuhtevuli, da Ceatha uprava vsaj deloma popravi in usposobi cesto, ki pelje v Moravče zn osebni avtomobilski promet tj. cesto Lukovicu -Moravče, nukur naj prepovedo prevozi; s kumioni. L* na ta način bi se vsaj ena cesta vzdrževala zu osebni promet, dn bodo v Moravče lahko prihajali ludi turisti. Dalje se je razpravljalo o asfaltiranju ceste okrog Moravč ter do nove šole. ki se že gradi. To je nujno po-Irebno. ker kamioni mečejo ob dežju blato nn fasade hiš. poleti pa dvigajo ogromno prahu-Hiše, ki so bile preti leti pre-beljene. so že spet vse zamazane. Sklenjeno je bilo da bo turistično društvo zaprosilo skupščino, du pripravi projekt za ureditev cest. nakar bomo pričeli z akcijo za zbiranje prispevkov in to od podjetij. ki prevažajo tovore preko Moral i Priprave na turistično sezono v Moravčah samoprispevke in pomoč od občine. Člani so radi pristali na samoprispevke, ker se zavedajo, da lire/, lastnih sredstev m prostovoljnega dela ni prićako vati uspeha. Dalje so člani društva zahtevali, da se že enkrat uredi prostor okrog porušene Tomčeve hiše. Lastnik se je po vojni izselil in pustil razvaline, vaščani pu so ta prostoi uporabili /-.a smetišče. Pozvali smo že lastniku, naj te ruševine zaščiti ali produ komu drugemu da si bo tu postavil novo nišo. kar bi bilo v okras Moravč, kajti vsak tujce, ki to vidi. se zgraža nad tem. Mogoče bo skupščina s kakim predpisom lahko prisilila lastniku, da bi uredil in /ravnal to zemljišče in kamenje prodal. Ker bo verjetno do koncu mta zgrajeno novo šolsko poslopje, se bo spraznila stara solu ter drugi prostori, ki jih seduj šola uporablja. Semkaj bo treba pritegniti kaka pod- jetje, dii bo odprlo kak obrat, da se bodo občani lahko zaposlili, posebno mlajši, ki že težko dobijo zaposlitev. Obrat Uušieu že diilj časa ne sprejme nobene delavke več. Škoda bi bilo. du bi ti prostori razpadli. V letu 1966 je skupščina sprejela zazidalni načrt za zidanje individualnih hiš. Parcele so bile takoj prodaM in ob novi šoli bo kmalu zraslo šest novih hiš. S tem bo nnstalo poleg nove šole novo nnselje in novemu stanovanjskemu bloku, Rašiiii zdravstveni posoli in partizanskemu pridružile nove obrali staji, domu h iše. bodo Predstavniki krajevni! orgu-iiizaeij in člani Turističnega društvu so sklenili, da se bodo stalno sestajali in obravnavali vse gospodarske probleme, ni samo za Moravče, temveč za Celotno moravsko področje, kajti za razvoj turizma pride v poštev vsa dolina, ki ima vse le en pogled nn mengeški pogoje, da se v njej posebno izletniški turizem lepo razvije. Upamo, da nas bodo podpirali vsi forumi, kamor se bomo obračali za jiomoč pri delu ah za posredovanje, niičin bo sktivn< sedaj med člani, bodoče. ker >st. OSli le na tu ki vlada la tudi v G. L. Priprave na turistično leto Letos je mednarodno leto turizma, v katero se je vključila tudi naša država s tem, da je na široko odprla svoje meje. Zato pričakujemo večji dotok tujih turistov in treba je pokreniti vse, da se bo ta promet v redu odvijal. , V ta namen je svet za gostinstvo in turizem sklical turistične delavec občine Domžale na sestanek, ki je bil 14. februarja. Razpravljali so o delu turističnih društev. Turistična društva in krajevne skupnosti bodo poskrbele za snago po naših vaseh, za olepšavo vasi, za komunalne naprave za zalenice in javne parke, za Javno razsvteljavo, itd. tako, da bo izgled krajev čim lepši. Na območju občine Domžale jc 260 zasebnih turističnih sob, ki so slabo izkoriščene. Zato bo potrebno urediti recep-cijsko službo. V Domžalah opravlja to ^e'o bife Turist pri bencinski črpalki. V M°ngšu je predvidena ta služba v gostišču Pri Lovcu. Vendar dokler ne bo priklju-•£en telefon, se služba ne more opravljati. *er je treba dnevno prijavljati tuje goste. Člani turističnega društva iz Mengša so zato zahtevali, da PTT priključi telefon v Kosti.šče Mengeš. V Mengšu je 48 lepo urejenih zasebnih sob, ki bi bile v pretežni večini zasedene, če bi se recepcijska služba uredila, kajti skozi Mengeš je vedno močan promet in tudi iz Ljubljane bi lahko sprejemali goste. Camping v Domžalah bo treba poživiti ima vse pogoje za sprejemanje tujih turistov. Tu je na voljo gostom kopali-?ee, za razvedrilo pa kegljišče, balinišče 'td. Gostišče sedaj neredno posluje, niti se ne vodi recepcijska služba. Do turistične sezone je nujno popraviti in urediti vse potrebno, da bodo gostje zadovoljni. Kajti ni dovolj, če se jim nudi samo zrak In vodo. Urediti bo potrebno tudi propagandno službo za ta camping s tem, da bi namestili več tabel in smernikov ob glavni cesti Trojane—Domžale. V turizem le treba vključiti tudi trgovine, posebno ob Klavni cesti. Ze lani je samopostrežna trgovina na Viru ustvarila mnogo deviz •rgovsko podjetje NAPPF.PEK bo v tn "amen vse poslovalnice ob glavnih cestah dobro založilo z blagom, in lepo opremilo izložbe. S tem se bo promet prav gotovo dvignil. Ustanovljena je bila komisija iz vrst turističnih delavcev in občinskih inšpektorjev, ki bodo pregledali celotni teren ob cestah Trojane—Domžale, Domžale—Smar-ca ter Trzin—Mengeš ter ukrenili vse potrebno, da se obstoječe nepravilnosti odstranijo. Vplivali bodo na lastnike zemljišč ob cestah, da bodo odstranili suha drevesa, da bodo uredili dvorišča in vrtove. Posebno skrb bo komisija posvetila zasebnim gostincem, ki bodo uredili svoje lokale, vrtove, dvorišča, da bodo nudili dobro in solidno postrežbo gostom, tako. da bodo ti dobili kar najbljši vtis. Tudi parkirišča pred trgovinami in gostišči bo treba urediti. Tak je bil sklep turističnih delavcev. Na sestanku se jc ugotovilo, da so ceste v Domžalah in Mengšu zelo zanemarjene. Nihče več ne čisti ne cest in ne zelenic. Polno jc papirja in druge nesnage po ulicah. Krajevne skupnosti bodo poskrbele, da se bo v bodoče to stanje popravilo. Lastniki hiš naj čistijo pločnike pred svojimi hišami, podjetja pa naj sama skrbe, da bodo pločniki pred lokali čisti. Kolikor pa temu niso kos, jih bo krajevna skupnost sama čistila na račun lastnikov. Cestno podjetje v Domžatah bo moralo do sezone obnoviti cestne prehode za pešce ter obnoviti manjkajoče in pokvarjene cestne table in smernike. Na sestanku so tudi sklenili, naj se šolska mladina vključi v turizem s tem, da bo skrbela za snago pri svojih domovih, za olepšavo oken, za čistočo dvorišč itd. Šolskim vodstvom predlaga, da v tem smislu vzgajajo šolsko mladino, da ne bo več uničevala znakov, zelenic in lepotičnega cvetja po vaseh. Predlagajo, da naj bi turizmu posvetili eno šolsko nalogo Najboljše naloge bodo nagrajene Člani društev so dalje predlagali, da je treba namestiti na avtobusnih postajah stabilne vozne rede, ki bodo razumljivi zn vsakega potnika. V prvi vrsti pa je treba poskrbeti za ureditev cest. Sredstva, ki so določena za vzdrževanje cest. naj se kar najbolj racionalno izkoristijo. Zato naj vodijo posebno skrb KS in turistična društva. KS naj po vaseh angažirajo občane, da bodo s prostovoljnim delom in s sredstvi KS opravili čimveč del, kajti praksa iz prejšnjih let je pokazala, da se pri dobri organizaciji z malenkostnimi sredstvi lahko dosežejo veliki uspehi. Poleg tega so člani sveta in turistični delavci razpravljali tudi o prekomernem izkoriščanju cest in to posebno v Mengšu, kjer podjetje »Slovenija ceste« prepelje dnevno preko 100 kamionov gramoza iz gramozne jame v Topolah. Vsa ta podjetja, ki pre-obremenjujejo ceste bi morala tudi več prispevali za njihovo popravilo! Dalje so nredlagali zastopniki iz Mengša, da je ireba na novo vpeljati avtobusno progo Oomžalc—Mengeš—Kranj preko Brnikov Tako bodo izletniki hitreje potovali na izlete na Gorenjsko. Letos je v izgradnji zajezitev potoka v Kolovcu, kjer bo na-stalno malo umetno jezerce. Ob njem bodo postavili več vikend hišic. Za razvedrilo bo izletnikom na razpolago čolnarna in kopališče. Tu se bo sčasom razvil prijeten rekreacijski center, posebno, ker je v neposredni bližini »Arboretum«, ki ga izletniki že sedaj radi obiskujejo. Tudi na Krumperku bo jamarsko društvo odprlo gostišče v svoji koči. Izletniki bodo potem raje prihajali na ogled Železne jame, ki je po svoji lepoti vredna večjega obiska. Predhodno pa bo potrebno temeljito popraviti cesto do te koče za avtomobilski oromet. Za razvoj turizma se bo v letu 11)67 formiral sklad za pospeševanje turizma, kamor se bodo stekala sredstva od turistične takse (od nočnin) ter prispevki iz. proračuna občine. V te namene bo svet za turizem občine Domžale izdelal kratkoročni program za financiranje objektov, ki bodo že v bližni prihodnosti služili turizmu. Turistična društva pa bodo letos še posebno skrbela za razvedrilo domačih in tujih gostov s tem, da bodo v sezoni prirejala razne množične folklorne prireditve kot je »Adam Pavbar« na Krumperku. »Rokovnla'-i« na Brdu pri Lukovici, predstave v mengeškem kamnolomu in druge L. G. Kulturne novice Zastopnik ljubljanske Drame, ki je bil pred kratkim v Domžalah, se je za v/tiiial tO skle-uitev pogodbe med S.\G in občinskim svetom Zve/.e kultur-no-prosvi tnih organizacij Domžale v zvezi / gostovanji SNG v Domžalah. Nefunkcionalen oder in za naše razmero previsoku «ena, ki jo za enkratno predstavo zahteva SNG sta bila vzrok, da do sklenitve ni prišlo, kar je vsekakor škoda zaradi že itak skromnega kulturnega življenja v Domžalah. Zato pa se je na improviziranem odru v Glasbeni šoli mlada dramska skupina domžalske >Svobode< spet predstavila občinstvu z. dramsko montažo ciganske poezije Ciganska ljubezen«:. Čistost in izvirnost ciganske poezije, skrbna režija Marjana Breznika, skladnost tehničnih pripomočkov in solidna interpretacija mladih igralcev ni posebno ogrela domžalskega občinstva, medtem ko je strokovna komisija iz Ljubljane, ki izbira najboljši; igralske skupine po vsej Sloveniji za republiško revijo dramskih skupin, Domžalčane zelo ugodno ocenila. Nezaiteresiranost domače publike za resno umetniško besedo pu ni podrla morale mladim gledališkim entuzi-astom. Obljubljajo, da bodo le igrali. Mi pa jim želimo, da bi čimprej dobili oder. kjer bi nemoteno pripravljali gledališke predstave in pa da bi se kljub omejenim materialnim pogojem njihova skupina razvijala in še naprej zadovoljevala za gledališče vnete občane. Pred kratkim je v Domžalah spet gostoval renomiruni Akademski peski zbor iz Ljubljane ki je domačemu občinstvu že znan, saj vsako leto gostuje pri nas. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana precej zasedena, kar pomeni, du poplava zabavne glasbe Domžulčunom ni vzela simpatij do zborovskega petju. Repertoar APZ je razen domačih obsegal tuje skladbe, katere je publika zaradi dovršenega izvajanja navdušeno sprejela. Cvetja in pok Ionov sicer ni bilo, dolgotrajni apjavzi pa so potrdili, dn ljubezen do zborovskega petja še ne bo zamrla. DOMZALK Na pobudo občinskega sveta Zveze kulturno-prosvetnih • organizacij je bil konec: marca sklican sestanek lastnikov filmskih kamer in vodij filmskih klubov iz Mengša in Radomelj z namenom, da bi ustanovil enoten filmski klub občinskega značaja, ki naj bi povezoval vsi amaterje, ki se ukvurjujo s snemanjem ozkotračnih filmov. Na sestanku je bil izvoljen uprav ni odbor, ki bo izdelal organizacijske in programske forme. Ce bodo filmski amaterji iz domžalske občine realizirali svoje ideje in želje, borno tudi v naših kinematografih lahko gledali kdaj izdelke domačih avtorjev. Člani novoustanovljenega Kino kluba vabijo vse, ki bi bili pripravljeni napisati scenarije za oz.kotračne, kratke filme, ali imajo kakorkoli zanimanje za to dejavnost, da se jim priključijo. MENGEŠ DI'D Svoboda Mengeš je imelo 1. aprila svoj redni letni občni zbor. Čeprav je društvo zelo aktivno in vanj vključenih precejšnje število občanov, udeležba ni bila taka, kot bi pričakovali. Tudi odziv družbeno političnih organizacij je bi' skromen. Iz poročil pa lah k sklepumo, da je Svoboda ena najaktivnejših organizacij v Mengšu. V razpravi so zutrje-vali. da bodo še naprej, kljub skrčenemu občinskemu proraču. nu, z navdušenjem sodelovali pri Mengeških gledaliških igruh in da bodo skrbeli za čim boljšo kvaliteto Tudi mladinci so izrazili željo po vključevanju v Prosvetno društvo in du bi se pri starejših rudi naučili izkušenj, ki bi jim koristile pri njihovem samostojnem delu na kultu rno-prosvetnem pod ročju v Mladinskem klubu. Članom mengeške Svubode čestitamo za opravljeno delo v preteklem letu. Andrej Zaje Priljubljene izletniške točke: Mmbarska gora Ena zelo lepih izletniških točk v bližini Domžal je Lim-harska gora. Razgled s te gore je izredno lep, posebno na Kamniške planine. Karavanke in Julijske Alpe. na jug pa na Zasavske hribe. Ob lepem vremenu se vidi do Ljubljane in notranjskega"Nnež-nika. Za osebna vozila je lepa cestn speljana preko požgane vasi Hrastnik do vrha gore. Tudi z avtobusom so dobre zveze in to do Moravč ali do Krašnje. od tam pa po gozdnih poteh d" vrha. Izletnikom priporočam0' da nadaljujejo pot še do Gol-čaja in Blagovice. Med potjo se lahko okrepčate v bifeju »P" Dragici« v Hrastniku pod Lim-barsko goro. Ljubitelji narave, obiščite *° lepo izletno točko! Tega enodnevnega izleta vam ne bo ža'- Turistično društvo i\aloge turističnega društva Domžale v lelu turizma Petje v Domžalah spet pridobiva na veljavi. Poleg odličnega mešanega pevskega zbora je nastal tudi vokalni ansambel, ki ga sestavljajo: Milan Campa, Tone Juvan, Albin Cvetko, Ciril Kapla, Miro Lah, Avgust Potočnik in Pavle Kepic Nekaj nalog v letu turizma sem omenil že v eni zadnjih številk tega glasila, danes pa vam posredujem nekaj sklepov z zadnje seje turističnega društva DomžaJe in nekaj misli v zvezi s tem. Čeprav je odbor sprejel konkretne sklepe šele sedaj, upajmo, da še ni prepozno, saj smo šele na prugu turistične sezone ki se pri nas v dolini prične spomladi, kajti prav letos snega tu v dolini skoraj ni bilo. To so najbolj občutili smučarski delavci Smučarskega klubu Ihan. ki niso mogli izvesti republiškega mladinskega prvenstva v smučarskih skokih na preurejeni skakalnici. Za turizem je najvažnejša propaganda, kajti kako naj bi bil turist seznanjen z lepotami in turističnimi privlačnostmi krniev in pokrajin, če tegu sredstvn obveščanja ne bi bilo, Naše društvo je sicer založilo nekak prospekt, v katerem je kratek opis domžalskih iu okoliških zanimivosti, toda to je za Ropularizaciio vse premalo; ujno bi bilo treba izdati tud' za naš predel barvni prospek'' ki bi zujel vse važnejše tur* stične točke. Tega je pred le" sicer obljubila Turistična /v'" za, toda ostalo je le [>ri oblju' bah. Delno rešitev je skušal" najti društvo samo z izdajo l<" pili barvnih razglednic Domž'i' V krntekm bo izšla nova serij' na katerih bo poleg Doinža1 prikazana še planinska postojanka na Gobavici pri Mengšu. Arboretum Volčji potok in jjw' stišče Konšek na Trojanah. Torej točke, ki naj bi jih pole? domačinov v letošnjem letu turizma obiskalo tudi čimveč tU' jih turistov. Pruv In bilo, da bi Turističn0 društvo, skupaj z ljubi iansk" Turistično zvezo pripravno D najem domžalskem potrošn1; škem sejmu razstuvo. nu kute'1 naj bi bili prikazani posnet* naših najbolj obiskanih tuf stičnih točk. Podobne razstave vsako h-'1" prireja Gorenjska turistična zveza v Kranja na Gorenjskem sejmu in reči moram, du si jo obiskovalci kaj rudi ogledajo. Tu bi poleg ruzglcdnic. turističnih kart in prospektov bili obiskovalcem nu voljo tudi dom-žalski in drugi turistični spominki. Morda bi bila v poletnih mesecih primerna tudi kakšna raz-stuvu slikarjev krnjinnrjcv. pa nujsi bo to domačinov ali pu gorenjskih slikarjev. Ta prireditev naj bi dopolnila razstave ki jih nnineriiva muzej Kamnik pripraviti v letošnjem letu, in to- Teh"'1 u in partizanski • isk. Ob IfM-letnici Groharja. Mihelie ob lih-lel n ici. Grndovi na Gorenjskem in Spomeniki mi območju domžalske občine. Upravni odbor društvu je sImc el tudi sklep du bo nu "lani.eiii kartonu zdol skico domžalskih udi" na dragi strani Pu bo prikaz bližnjih turističnih točk. Lani je hiln svojemu namenu izi-očenu s prekrasnimi freska. '•>i poslikana cerkvica v Grob-■iuls. Toda do sedaj je bilo za f Pupulnrizncijo teh prelepih Je-lovškovih fresk stori.-nega bore malo. Res je bil pri otvoritvi v "jej priie;en koncert, v njej je nastopil tudi Akademski Pevski zbor in zbor iz UHln na Nizozemskem. Marsikdo si je -freske ogledal nn pikniku, ki je bil prirejen za naše izseljence v GrobljtVh, todn table, oz. ■Verokazov, kje so te Groblje 'n kdaj si (ni-ist lahko vse to ogleda, dosedai nI Mlo, Zato bo društvo nabavilo primerne tn-ale, ki bodo opozarjalo turiste "8 In biser naše cerkvce baročne umetnosti. Urediti bo tre-bn tudi vodniško stnKhfl. nn raz-polago |m so že sedaj prelepi Posnetki fresk, ki jih je založil Zavod za spomeniško varstvo « Kranja. todn prav tu se |)ostuvlja vprašanje, kako priti s ceste !• redii do te cerkvice. Najbližji pot je po delu Vodovodne '''■slo in mimo Jorelinovc jiime. S veiidar je cesta z.iirudi nnvože-"'h smeti in blatu neprevozna. Najno bi bilo treba, in to takoj odstraniti ogromne kupe napeljanega opadnegfl materiala In s,,,eti. nato pa cesto nnsuti, da bo lahko tudi motorizirani turist prišel do Grobeij. . Začeti bi bilo treba tudi z. urejanjem k ru.mper.sk ,ra gradu. O kutercin je bilo že mnogo nupi- siinega_ k; popularizaciji tegu. predvsem po njegovem nekda-"Jetn lastniku Mamil linvbarju znanega grudo r precej pripomogel Jnmarsk klub. ki ima v '"'posredni bližini svoj dom in '"'ino Železno jamo. Jumnrski ■ *■ 1» namreč v poletnih mesecih '"i dvorišču tega gradu prireja "dloinke iz operete Adam Rnv-'.'"ri. kur je postalo že tradiciju, poleg tega pa bi bile lahko '"i dvorišču pred irradom. ali v k'riiilu samem tudi še druge ,lr"inske in kulturne prireditve. ^ . gradu bi lahko služil za ■""Minsk, objekt s turističnimi sobami, ostulo pa za muzej. O leni je govoril tudi predsednik Skupščine občine Domžale. Jože 1'ogučnik. na zadnji seji občinske skupščine. Planinsko društvu Domžale je imelo letos že več predavanj, Delavska univerza je pu pripravila predavanje Staneta Tavčarja iz Kranja: »Gorenjska v besedi in glasbi«, ludi domžalsko Turistično društvo je v sodelovali j u z Delavsko univerzo pričelo z nizom turi-sličnih predavanj. 21. februarju je predaval Jože Kri Tur v sejni sobi občinske sku|iščine o tem, »kuko bi okrasili miš kraj C. Škoda le. da je bilo prav tu večer še drugo predavanje, ki ga je pripre vilo Planinsko d ruši v o. /'.(•leti je. da bi bilo v bodoče več koordinacije med društvi. Iilku predavanju so kljub televiziji še vedno dobro obiskano. Z njimi bomo vključili > turistične vrste vedno več ljubiteljev, snj še obiskovalci vidijo, kako ljudje po svetu ure tišjo in krasijo svoje domove in kraje, bodo tudi sami skušali olepšati svoj dom. Ena važnih nalog v letošnjem letu bo tudi pridobivanje novih članov. Ljudje se vse več po-služujejo turističnih kreditov. No. in če nekdo najame tak kredit, potem ima prav gotovo tudi interes zn turizem, društvo pa novega člonn. Izboljšali pa bomo morali tudi lokalno informacijsko službo Kako vesel bo tujec, če mu bo že otrok znal povedati, kje so važne tu-rislične točke, kje je eamping. športni park. kruni|)erk. Volčji potok. Dohcno . . . . uredili bo treba reeepcijtko službo za zasebne turistične sobe itd. Clnni upravnega odboru društvu so bili mnenja, da bi to predvsem v poletnih mesecih lahko opravljal kak dijak ali študent, ki bi mu bil to lahko tudi vir dohodkov. Občinska tržnu, kmetijska in sanitarnu inspekciju bo v kratkem skupno s predstavnikom turističnega društvu pregledala eeste in njihovo okolico. Odstraniti bo treba vse tisto, kar kazi zunanji videz naselij. Kako žalosten pogled nn suho drevo ob cesti, medtem ko je vse drugo v zelenju, tU je polomljena ograja, tam kuj) ruševin in smeti... Ne smemo pa tudi pozabiti nu vsakoletno tekmovanje i»r| urejanju kraja. Tudi letos se vključimo v to tekmovuiijel V od f, do t%. mnin bo nam-izveden leden čistoče in če ... prej. vsaj takrat uredimo svoj kraj, polepšajmo svoje ilo-in okolico. času reč ni inove Nanizal sem le nekaj nalog v letu turizmu in prepričan sem. da če se jih bomo vestno lotili prav vsi. uspeh ne bo izostul. nnš kraj pa bo lepši in prijetnejši za naše goste in za nas same. T. Ravnikar V naslednji številki bomo objavili več sestavkov o našem turizmu in naših nalogah v mednarodnem turističnem letu. Hvaležni vam bomo tudi za vaše predloge in nasvete. Naša želja je. da hi vse. ki bodo letos prišli v naše kraje, spreiela lepo urejena naselja, čisla in kulturno uieVna gc^lSča ter domovi in vrtovi, poini cvetja Zc v prejšnii številki smo pisali o moškem pevskem zboru domžalskih upokojencev, ki ga vodi ravnatelj glasbene šole Stane ila.be. II. aprila je ta zbor spet uspešno nastopil na uvodni prireditvi v počastitev 15-Ietnice ustanovitve SVOBODE. Za nav-hišenjc In požrtvo-. alnOSt Rr? pevcem vse priznanje, enako pa tudi njihovemu vodji in organizatorju, Mihi Stiftarju V zadnji številki našega časopisa nam Jc precej ponagajal tudi tiskarski škrat. Ko smo pisali o Mense kem gradu, smo hoteli objaviti tudi njegovo sliko, namesto te pa je bila objavljena slika krumperškega gradu. Danes objavljamo pravo sliko, Meng-šanc pa prosimo, da nam neljubo pomoto oproste Krumperški grad. katerega danes prikazujemo z druge strani, bi bil zaradi svoje lege, ohranjenosti in bližine Ljubljane lahko privlačen turistični objekt. O tem se je tudi že mnogo govorilo, vendar pa, stvar se ne premakne z mrtve točke. Skoda je, ker se notranjost gradu uničuje in izgublja svojo nekdanjo podobo. Turistično društvo bi tu lahko našlo široko področje udejstvo- vanja Občinsko šahovsko orvenstvo osnovnih šol Zveza prijateljev mladine občine Domžale je skupno s šahovskim klubom Domžale tudi letos orgunizirulu občinsko ekip. no šahovsko prvenstvo. Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip z 68 tekmovalci osnovnih šol Domžale, Ihan, Radomlje, Trzin, Moravče. Domžale II in Dob. Pogrešali smo pionirje iz Mengša, Brda ter Drugomlju kot večletne udeležence in zmagovalce v posameznih skupinah. Kot kaže, ta zvrst šolske aktivnosti upada, delni vzrok pa so tudi neprimerne starostne dobe v posameznih kategorijah, ki jih je predpisala Šahovska zveza Slovenije. Tekmovanje je bilo razdeljeno v 6 skupin, katerih prvaki bodo sodelovali na sektorskem in republiškem tekmovanju v Ljubljani. V nadaljnjem tekmovanju bodo zastopale našo občino v posameznih kategorijah naslednje šole: Ihan. Domžale I. Dob, Domžale II. TSlogometaši Tekmovanje v Ljubljanski nogometni podzvezi, v kateri nastopajo štiri moštva iz domžalske občine (Induplati. Domžale, Dob, Ihan), se je pričelo. Da bodo tekme v spomladanskem delu še razbilrljivejše in tekmovanje še bolj napeto, nam dajejo slutiti zc prve tekme spomladanskega dela. Za največje presenečenje prvega spomladanskega zavrti juja so poskrbele Domžale, ki so v Jaršah premagale domačine — moštvo Induplati z 2:1 (0:0). Domačinom se je, tako kot že marsikateremu športniku, maščevalo podcenjevanje nasprotnika. Prav gotovo je k neuspehu Jaršanov pripomoglo napačno in zmotno prepričanje, da so tekme s slabšimi nasprotniki dobljene že vnaprej. Rezultati 14. kola: induplati : Domžale 1 : 2 Ihan : Enotnost 4 : l Rakek : Novo mesto 1 : 1 Tik pred prvenstvom, ki se začne te dni. so košarkarji KK Domžale odigrali še nekaj trening tekem. Tako sta se v prijateljskem dvoboju srečali S. t. m. ekipi Domžal in Slovana, ki obe tekmujeta v republiški košarkarski ligi. Na veliko presenečenje je zmagal oslabljeni SLOVAN (trije najboljši košarkarji LOGAR. PETERKA in KABJAN so prestopili k Olim-piji) z rezultatom 69 : 55 (58 : 29). Tudi mladinci KK Domžale ki jih vodi Peter Zule, se na novo prvenstvo marljivo pri- REZULTATI: Mlajši pionirji: 1. Ihan 9 točk 2. Radomlje 8 točk 3. Trzin 7 točk 4. Moravče brez. točke Starejši pionirji: 1. Dob 10,5 točke 2. Radomlje 10.5 točke 3. Domžale 1 10 točk 4. Domžale II 6 točk 5. Moravče 3 točke Mladinci: 1. Domžale I 8 točk 2. Dob 8 točk 3. Domžale II 5 točk 4. Moravče 3 točke Mladinke: 1. Domžale II 4 točke 2. Domžale I 0 točk Starejše pionirke: 1. Domžale I že za točke Rudar B : Usnjar p. 3 :0 Rog : B. krajina 0 : 3 Za 15. kolo je vladalo največje zanimanje v Dobu, kjer so srčni domačini prizadejali še en poraz. Jaršanom. Z dvema porazoma si je moštvo Induplati zapravilo lepe obete za osvojitev prvega mesta, ki se po končanem jesenskem delu ni zdelo nedosegljivo. Da uspeh v Jaršah ni bil slučajen, so potrdile Domžale, ko so doma premagale Rakek s (i : 0. Za ta uspeh je najbolj zaslužen Jože Zupani (te dni je odslužil vojaški rok), ki je sam dosegel štiri gole. Rezultati 15. kola: Dob : Induplati 2 : 1 Usnjar:Medvode 4 :1 Novo mesto : Rog 2 : 0 Domžale : Rakek 6 : 0 Enotnost : Sava 0 : 5 M. B. pravljajo. V nedeljo 8. t. m. so v prijateljskem srečanju visoko porazili ekipo KK Stadion z rezultatom 87 : 42 (39 : 19). Smučarji SK Ihan so na občnem zboru pregledali svoje delo. Ugotovili so, da so doseženi rezultati zadovoljivi, da pa bo v prihodnje treba storiti vse. du se ta — za domžalsko občino razmeroma najkvalitetnejša športna panoga — okrepi tudi številčno; V IHANU tako ne bi bila le peščica smučarskih navdušencev, puč pa nu širokih množičnih temeljili sloneča zimsko-športna aktivnost. kegljuško moštvo PAPIRNICE Količevo uspešno tekmuje v drugi ligi Ljubljanske podzve-ze. v borbenih igrah. Dosedanji rezultati tekem, ki jih je moštvo s količevega doseglo: Kegljišče [orle: PAPIRNICA : TEHNIKA Ljubljana 718 : 567 Kegljišče Ilirija: LJUBLJANA TRANSPORT : PAPIRNICA 589 : 807 Kegljišče larše: PAPIRNICA : LES Ljubi juna 668:591 Kegljišče Slovan Ljubljana: IZOLIRKA : PAPIRNICA 537 : 680 Moštvo PAPIRNICK Količevo nastopu tudi v mali ligi v prvem razredu Ljubljanske pod-zveze. V tej ligi nastopu zu vsako moštvo 6 članov, vsak meče 100 luča jev mešano. Kegljišče Slovan: SLAVIJA : PAPIRNICA 2205 : 2203 Kegljišče |arše: PAPIRNICA : LITOSTROJ 2261 : 1037 Na novem štiristeznem kegljišču v Domžalah so kegljnči PAPIRNICE Količevo organizirali prijateljsko srečanje (8 X 200 lučajev mešano) s članom Letošnjo zimo so bili taborniki odreda »Skalni tabori« iz Domžal aktivni kot malokdaj doslej. Program dela. ki smo ga sprejeli na občnem zboru, v celoti izpolnjujemo. Napravimo krutek pregled najvažnejših akcij: Z,i 29. november, dan republike, je 15 tabornikov odšlo na Pohorje v Ruško kočo. kjer smo postali že vsakoletni redni gostje. Visok sneg in prekrusno vreme sta nam omogočila 3 dni prijetne smuke. Ves december smo posvetili urejanju tuborniškegu doma nu Kolovcu. Za novo lelo smo v taborniški sobi priredili čajanko, na kateri je mnogo najmlajših tabornikov preživelo prijeten taborniški večer. V januarju se je naša moška ekipu udeležila tekmovanja >Po partizanskih poteh Bleda«, kjer že 6 let redno sodelujemo, in to zelo uspešno. Letos nas je zastopala pomlajena, neizkušenu ekipa, ki je prijetno presenetila in zasedla 10. mesto med 18 so-delu (očimi. V februarju je bila glavna akcija taborniško tekmovanje v slovenske lige SLOVANOM iz Ljubljane. SLOVAN 6080 kegljev Gale 792. Sobočun 75), Lunar, 750, Kompjiit 774, Gostinca! 694, Povše 786, Mitar 760, Stre- kelj 811 PAPIRNICA 3982 Poljunšek 772, Petkovič 790, Volčini 753, Vuvpetič Vide 805. Majheliič 675. Sonc 700, Poljunšek J. 749, Vuvpetič Andrej 742. Ob tej priliki se je pokazalo. da je zanimanja za kegljanje v Domžalah dovolj, venil.ir ni organizatorjev, ki bi bili sposobni postaviti kegljanje V Domžalah ponovno »na noge«. Vendar problem ne tiči samo v tem. lu je še vprašanje ogrevanja kegljišču v zimskem ču-su, problem sredstev itd. Gotovo je. da je v Sloveniji mnogu krajev, kjer bi rekreacije želi-ni ljudje radi kegljali, pa ne morejo. Pri nas v Domžalah, tu pred nosom pa nam reprezentančen objekt sameva prazen in neizkoriščen. M. B. smučanju. Dvu polna avtobusa sta nas popeljala nu zasnežena pobočju Pokljuke. Med 75 udeleženci izleta je bilo tudi precej članov Klubu prijateljev prirode. Tekmovanje je v celoti uspelo in tuko imamo tudi tu-boriuki svoje prvake v smučanju. Drugo nedeljo v marcu sin« se podali v Cateike toplice, kjer smo preizkusili svoje veščine v plavattjll v zimskem bu-zenii. popoldne pa smo si ogledali muzej v brežiškem gradu. Zimsko sezono smo zaključili z ogledom skokov v Planici« Vrhunsko tekmovanje in prekrasno vreme sta napravila na nas najlepši vtis. tako du sinu sklenili, du bomo Planico odslej obiskali vsako leto. 'Tako smo torej domžalski ta borniki popestrili dolgočasne zimske dni z. zanimivimi izleti Seveda bomo sedaj, ko je nu-stopilu pomlad, še povečali aktivnost. Zato vabimo mladino Domžal in okolice, ki še ni vključena v naše vrste, pridružite se nam. združite prijetno s koristnim. BOBER Letos republiško orientacijsko tekmovanje v Domžalah Izvršni odbor Zveze tabornikov Slovenije je na svoji zadnji seji sklenil, da poveri izvedbo letošnjega taborniškega tekmovanja »ROT 67« tabornikom odreda /-Skalni tabori« iz Domžal. Vsekakor je to naloga, ki je ne bo lahko izpeljati, zato domžalski taborniki računamo tudi na pomoč ostalih orgnniznrir. tako da ho tekmovanje poteklo v zadovoljstvo vseh sodelujočih, do bodo udeleženci glas o go- stoljubnosti Domžal ponesli pO vsej Sloveniji. Obenem vabimo vse organizacije v občini . da prijavijo svoje ekipe na to tekmovanje. Vse te ekipe se bodo v posebni konkurenci potegovale za prvo mesto v občinskem merilu. Taborniki upamo, du bomo sredi junijn nn startu pole* najboljših taborniških ekip iz vse Sloveniie videli tudi čimveč ekip ostalih erganiznrii na** občine. BOBER ŠPORTNI DROBIŽ Pionirska zimska kronika