POŠTNINA PLAČANA V gotovini.
post. hran. račun 10.712. telefon 2108.
GlASEO KMETIJSKE DRUŽBE VIJUBLJANI
VINARSKEGA DRUŠTVA IN KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU

Inserati se rač^naio i«o nasiednitii cenahi
V u
stran!.......Din 80-
strani Din 160'-strani.......Din 250-
V« strani.......Din 350 —
*/« strani.......Din 500 —
ilt strani.......Din 700 —
1000-
Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20'—. vsaka nadaljna beseda 1 Din.
'/» strani.......Din
l/i strani.......Din 2000"
Priloga listu stane Din 100 za 1000 ko<-
štev. 20.
V Ljubljani, 31. oktobra 1931.
Leto 48.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri Lovro Petovar ju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju; v Ptuju pri Kmetijskem društvu.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne In vagonske pošiljatve.
Apneni dušik 16%, v vrečah po Din 195 za 100 kg, v pločevinastih posodah Din 210 franko vsaka postaja, če se naroči najmanj 10UU kg. Na drobno v pločevinastih posodah Din 215 za 100 kg, franko skladišče. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 100 kg po Din 3.— za kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru.
Kalijeva sol 42%. Na drobno po Din 164 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo Din 85. Za 1 ha 200—300 kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 124 za 100 kg Ljub-Ijana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Mešano gnojilo K. A. S. mineralno, ki vsebuje 8% kalija, 2% dušika in 8% fosforove kisline po Din 130 za 100 kg.
Nitrofoskal-Ruše, mešano gnojilo, 8% kalija, 4% dušika in 8% fosfoiove kisline po Din 138 za 100 kg. vreče po 50 in 75 kg, franko vsaka postaja, če se naroči najmanj 1000 kg. Na drobno z uvoznino in prevoznimi stroški Din 142 za 100 kg. Za 1 ha 400 do 600 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosf. kisline, % % dušika po Din 95.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Kožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 220,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superfosfat 16% po Din 90.—, 100 kg. Pri pol-ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 95— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra 18%, po Din 98, vsak odstotek po Din 6.— več za 100 kg. Pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezati na 18%no blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne le od 18—20%. Tovarne zamorejo blago dobavljati le po izpadu produkcije.	_
Porzol, sredstvo za uničevanje snetjavosti zavitek 200 gr
po Din 15, očisti 100 kg semena. 1 kg Din 48, 5 kg Din 46 za kg.
Uspulum, sredstvo za uničevanje smetljavosti v zavitkih po 250 g po 32 Din. _
Krmila.
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2.78 za kg, na drobno Din 3.80 za kg.
Lanene tropine za 38/40% beljakovin in tolšče po Diu 2M z* 1 kg v vrečah po 50 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 7 za kg, na drobno Din 8.— za kg.
Ribje olje za živino v ročkah po 3 kg = 70 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po V*, litra Din 18.—, v steklenicah po 1 % i Din 30; v posodo kupca po 22 Din za kg.
Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 82 (samo v Celju).
Pekk hrana za živino z vitaminom po Din 62 za kg.
Živinorejski in mlekarski predmeti.
Slamoreznica KS 2A za ročni pogon Din 2000.
Slamoreznica Kola H320 za motorni pogon po Din 3200.
Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680, VS10 po Din 1890, VFS12 po Din 2200, VFSR12 z verigo po Din 2250, VFS14 z verigo po Din 2770, Alpina 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ali motorni pogon po Din 2600, z varnostno varovalko Din 2800, EAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS za motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100, Rapid 12 po Din 4300, z varovalko Din 4700.
Drobljač (šrotar) za oves EMO po Din 2000.
Reporeznica Borek EWC po Din 980. EWL po Din 740. EWO po Din 740.
Reporeznlce, domače, male po Din 370, velike po Din 700
Telečji napajalniki po Din 130.
Quml]evi seski za napajalnike po Din 30.
Gobčnl odpirači Expres Din 150 za komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 iit. po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; G za 200 lit. po Din 3800.
„Baltlc" posnemalnik HF za 35 lit. Din 700, KI 10 lit. po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Plnie št. 1 za 5 lit po Din 620, št. 2 za 10 lit. po Din 750.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 50 Din.
Slrlšče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 12, 50 gr po Din 20, 100 gi po Din 40, 500 gr po Din 180.
Brzoparilnik Alfa s pocinkanim kotlom, 50 literski po Din 1250; 80 literski po Din 1625.
Brzoparilnik Wema z bakrenim kotlom, 90 literski po Din 1700.
Brzoparilnik domači, s pocinjenim kotlom 60 iiterski po Din 1030; 80 literski po Din 1150.
Garkon zoper živalske kožne bolezni 15 Din.
2ivlnozdravniškI predmeti (češki izdelek); požiralnikove
cevi za teleta Din 70, za goved po Din 220; trokarji za teleta po Din 70, za goved po Din 70, irigatorji kompletni tpo 3 litre)
po Din 80; obroči za bike poniklani po Din 26, navadni po Din 22; toplomer za merjenje vročine po Din 25 in 30; znamko za perutnino celoidne po Din —.25 za komad, aluminijaste z številkami po Din —.75 za komad, ušesne znamke za živino no Din 1.50 za komad.
Sikuro, hlevski odpeniač komad Din 10.
Sadjarski in vrtnarski predmeti.
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po Lkg po Din 20, v ročkah po 3 H kg Din 50; v sodih po 100 kg po Din 10 za kg, v sodih kupca po Din 11 za kg.
bolOar, zavitki po 1 kg Din 26, po 5 kg Din 22 za kg.
Nosprasen, zavitki po 5 kg Din 24 za kg, 1 kg Din 30.
Agrito* v posodah po eno šestnajstinko litra po Din 18, po četrt litra po Din 40.
Arsol po 500 gr po Din 25.
Sullarol 500 gr po Uin 25.
Cepiina smola v škatljicah po L/» kg po Din 8; v škatlji-
po Vt kg po Din 15; >4 kg po Din 28.
Uarkon zuper rastlinske škodljivce 15 Um.
Najboljši cepiini noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Uin 33 do Din 102.
Brusni kamni za Kundejevo blago po Din 15.—, 25 — in 46.—.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 50 do Din 54.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in-trt od Din 20 do Din 42.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev m goseničnih gnezd Din 135 do 150, peresa k škarjam po Din 1.
Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190.
Drevesne žage Din 40 do 90.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40.
Strguie za drevje po Din 26.—.
Škropilnice ročne, Perras, ponikljane 1 lit. Din 220. Podaljšane cevi za te škropilnice po Din 20.— za komad.
škropilnice za sadno drevje in nuieij „uma.um od tvrdke „Nechville", ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljSevalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patentnim razpršilnikom Din 2600.
Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20 tvrdke Nechwile s 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1200.
Samodelna nahrbtna škropilnica Vega francoski sistem z 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1540.
Samodelne nahrbtne škropilnice K, 8 litrov po Din 960.—, 12 litrov po Din 1040.—, 16 litrov po Din 1200.—. vse z 4 me-tersko bambusovo cevjo.
Skropumce, Fiickove nahrbtne po sistema Jessernigg po Din 740 komad, s pumpo na poteg po Din 740 za komad.
Razpršilnik Fiick za visoko drevje po Din 110 za komad.
Sadni mlin Weis Din 3500.
Sadni mlini „K" Din 1350.—.
Sadni obirači od Din 15 do Din 40.—.
Grozdni rebljač Weiss po Din 4000.
Rebljalne mreže, pocinkane in bakrene žice za rebljanje grozdja, pocinkane po Din 420, bakrene po Din 520.
Stiskalnice za sadje 65 litrov po Din 1200, 100 litrov po Din 1850.
škarje za striženje mej od Din 40 do Din 120.
Arbocol lepilo za drevesne pasove 250 gr po Din 24, 500 gr po Din 40.
Papirnati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 za meter.
Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v ovitkih po 50 metrov.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošilja le pločevinaste kante,
Rafija ličje, kg po 18.— Din.
Vilaste lopate za rahlanje zemlje po Din 90.
Vrtne zalivalke „Jajag" 10 lit. Din 160, 12 lit. 180, 14 lit. Din 200. 16 lit. Din 215, 3 lit. Din 155.
Wilbis-mast zoper zajce Din 21.
Vinogradniški in kletarski predmeti.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 80 za kg.
Eoonlt z* čiščenje vin« po Din 80 za kg.
Saloidin (antiklor natrijev tiosulfat) v sodih po ca 300 kg, a Din 5.60 za 1 kg, v manjših količinah po Din 6.— za 1 kg.
Uranija zelenilo v zavitkih po 1 kg a Din 60, po % kg Din 33.—, v zavitkih po 15 dkg Din 15.—.
„Stopp" nastavke za šropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvilie po Din 140.
Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel po Din 480,
prava francoska Superieur po Din 500. in orignal Austria po Din 500 za komad.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Deut po Din 130, navadni razpršilnih po Din 16. Prehodna pipa z brizgalno cevjo s cedilom po Din 80 za komad.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15 za meter.
Gumijeve krogljice po Din 2.— do 2.50.
Gumijeve plošče po Din 10.— za 1 komad.
2veplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Zvepialnik za sode po Din 60 za komad
ZveplalnlkL ročni, a Din 65 za 1 komad.
Poljedelsko orodje iti stroji.
Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930, 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 450 cm po Din 1025, 290/420 cm po Din 1150.
Gnojnične črpalke, domači izdelek, v dolžini 3 m Din 600, 3.30 m Din 635, 3.60 m Din 670, 3.90 m Din 705, 4.20 m Din 740, 4.50 m Din 775.
Gnojnične sesalke F 400 Din 980 F 450 Din 1000.
Gnojnična sesalka »Kremžar", dolžina 3 m Din 1250, 3.5 m po Din 1300; podaljšek 1.50 m Din 250.
Razpršilnik za gnojnične sode po Din 98.—.
Kuo&ac iu koiuao ljiik po uiu nav, man ročni po Din 110.
Lopate za štihanje po Din 24.
Lopate za nakladanje po Din 24.
Grablje železne, 10 do 16 zob po Din 12.50 do 20.
Vile železne, s tremi roglji po Din 14, s štirimi po Din 15.
Vile garantirane, s štirimi roglji po Din 25, s tremi roglji Din 23.
Francoski ključi (irancozi) Rapid, mali po Din 35, veliki po Din lou za komad.
Sackovi plugi in piužni deli:
D10MN po Din 1050, D9SS po Din 1100, D8MN po Din 1000, U7MN po Din 900.— s plužno na vijake Din lluu, jjoMinK '50, u5MinR Din /00, dvojni obračalni plug t>Wo po Din iooO, dvobrazdni plug /.119 po Din 15^0, obračalni plug NW5 po Din ilao, 1NW/ po Din li50. Hug L6A po Um 70u, cbvvin po Uin tou, Uvobrazden lahki ^Koo po um n0o.—.
Osipalnik DHUN po Din 700. Osipalnik BttR a Din 400.
Glave D9SS po Din 410, D8MN po Din 400, D7MN po Din 300; D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din; HNVV7 po Din 470, osipalnik DHUN po Din 480. Glave L5 po Din 200, L6 po Din 220, H6WN po Din 260.
Glave URB4 za lesene pluge po Din 150.
Lemeži za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35.
Plazi za D6 in D7 po Din 15 za komad.
Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Dm 25.
Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din 100.
Prevozna priprava za D7, D6 po Din 190.
Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600, z 9 peresnimi noži po Din 1700.
Plužna z peresnim podzemeljskim rahljačem sistem Bendhaak po Din 1.200.
Plužna na vijake po Din 650.
Plužne, enokolesne po Din 170.
Brzoklepalnik »Stubaler' po Din 370 za komad.
Brane:
Dvodelna njivska brana 4b, široka 166, težka 62 kg a Din 700.
Trodelna njivska brana IVa, široka 2.50 m, težka 92 kg, Din 1300.
Dvodelna njivska brana I široka 2 m, težka 88 kg Din 1350.
Trodelna njivska brana Ia, široka 2.25 m, težka 107 m, Din 1450.
Travniške brane z zvezdnimi členki Z. 1. široke 1.50 m, težke 47 kg Din 700.—. Z 3 široka 1.85 m, težka 57 kg po Din 780.— . Z 5, široka 1.50 m, težka 53 kg po Din 720.—.
Travniške brane z noži N3, široke 1.80 m, težke 80 kg Din 1000. N 4, široke 1.50 m, težke 65 kg po Din 900.
Kombinirana travn. in njivska brana KW1. dvodelna, ši-roka 1.50 m, težka 60 kg po Din 950, njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po Din 1350.
Illllll
GENERALNO ZASTOPSTVO!
.ALPEKO"družba" z a?! fl
LJUBLJANA 0=3 ZAGREB -'
telefon 29- 30. q tel.
Zahtevajte cene in navodila na naslov:
mB IL) AN A." A. D.
BEOGRAD
Tel. 3-SO. PoŠt fah 423.
Glavno zalogo za Dravsko banovino in prodajo po tovarniških cenah pri|
KMETIJSKI DRUŽBI V LJUBLJANI
POR« - CEMENT
Znamke „SAL0NA" (Tower), „ TITAN", „EXEL-SIOR", „LAV0CAT" in „PR 1M A" kakor tudi visokovredni cement znamke „C0L0SSUS" in „MARTELL0" dobavimo v juta in papirnatih vrečah vsako množino po konkurenčnih cenah iz naših skladišč:
LJubliana:
Nasarvkova 23
Celje s	Maribor:
KlavnlSka %	ElnsplelerJeva 7
Za vagonske dobave zahtevajte izjemne ponudbe!
„ALPEKO"
TRGOVSKO-INDUSTRIJSKA DRUŽBA, LJUBLJANA
-je najsigupnejše sred-^vstvo za ppašenje se-^^ mena pšenice, rži, ječ-mena, ovsa, itd. proti ^RESS trdi ali smrdljivi s^eti -glavnice, snežne ples-ni rži in pšenice, trde sneti Ječmena itd.
Kmetovalci, ki so prošlo jesen semensko pšenico prašili s PopzoIoip proti snetja-vosti in plesnobi, so imeli zdravo in bogato žetev.
Kmetovalci! Če vporabljate Porzol, pridelate več zdravega žita, prihranite pa 15 — 20% semena, delavnih moči in časa.
GOSPODARJI! •
PRED NAKUPOM VAŠIH GOSPODARSKIH STROJEV OBRNITE SE NA
Lahke poševne IVaL do Din 520: IVbL po Din 450.
Brane na krožnike SEIOL Din 3500.
Planeti št. 8 — kot okopalnik. osipalnik in kultivator, glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 650, ročni po Din 160
lzla*čevalec za detello EVSM Din 1650
Trllerli (originalni Heidovi), razr. II/2 po Din 3450, V/2 po Din 4850, Il./la po Din 2350.
Heidov trijer sortator, razred XXV, znamka Ia Din 6450.
Sejalni strol Sack 1.50 m širok, devetvrstni BETTA lin 4550; sejalni stroj Sack 1.50 m širok, enajstvrstni BETTA po Din 4«nn.
Sejalni stroj Sack H9 po Din 2.700.
Pracnerjev sejalni stroj Budučnost, trinajsvrstni po Din 4500, petnajstvrstni po Din 4800.
Senior ročne sejalice H po Din 920, L4 po Din 1.150.
Vitelj (gepelj) EGB po 3000 Din; transmisija za vitelj E po Din 1630, D800 po Din 540.
Bencin motorji Lorenz 2lA—3 KS Din 8000, 3—4 KS Din 10.000, 3—4 KS stabilni Din 9000, 4—5 KS prevozni Din 14.000.
6 R. JEŽEK
TOVARNA GOSPODARSKIH STROJEV, LIVARNA ŽELEZA IN KOVIN
MARIBOR - MELJE 103
PRVOVRSTNI ISPSLKE
Naročila
na sadno drevje.
Iz drevesnice Kmetijske družbe v Ljubljani se bodo oddajale za jesensko saditev začetkom novembra sledeče vrste sadnega drevja:
1.	Visoke jablane: Bobovec, Jakob Lebl, Ontario, Dolenjska voščenka, Mašančgar, Dama-
sonski kosmač, Belfleur, Baumanova reneta, Landsberška reneta I. vrsta po Din 12*50
2.	Visoke žlahtne hruške: Hardijevka, Avranška, Boskovka, Klapovka,
Viljamovka,.................I. vrsta po Din 15'—
3.	Visoke moštnice: Koroške moštnice in Ozimke......I. vrsta po Din 12*50
4.	Visoke češplje: Velika domača, velika rumena, italijanska sliva, Jeferton, velika sladkorna
in Monfort sliva.................1. vrsta po Din 15'—
5.	Visoke črešnje: zgodnje in pozne...........I. vrsta po Din 15*—
6.	Pritlične jablane: Beličnik, Šarlamovski, Pisani kardinal, Gdanski robač, Jonatan, Bismark,
Landsberška reneta, Baumanova reneta, Belfleur, Ontario, Rdeči Astrahan, Bojkovo jabolko, Boskopski kosmač, Antonovka, Grafenšteinski in Rdeči jes. kalvil, 1. vrsta po Din 20'—
7.	Pritlične hruške: Klapovka, Viljamovka, Zgod. Magdalenka, Avranška, PastOrovka, Aman-
liška, Dielovka, Kongresovka, Dunajska slava, M. Dr. Lucius, Mortielletova, Giffardovka,
in Aremberška................I. vrsta	po Din 20'—
8.	Marelice': Klosterneuburške.............I. vrsta	po Din 25'—
9.	Breskve: Amsden in Mikado.............I. vrsta	po Din 20*—
10.	Pritlične višnje ..................I. vrsta	po Din 20*—
11.	Ribez..............................................po Din 5*—
Naročila se sprejemajo še do 10» novembra le proti predplačilu
ali proti ari, ostanek se pri pošiljatvi povzame. Ob naročitvi zahtevajte poštno položnico za nakazilo denarja. Pri vsaki naročitvi je sporočiti železniško postajo. Manj kot 10 dreves se ne pošilja po železnici. Kmetijska družba si pridržuje pravico, poslati kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla. Stroški za ekspedicijo drevja po železnici se zaračunajo za vsak
ovoj in žel. vozni list po 20 Din.
Oni, ki želijo drevesa osebno prevzeti v drevesnici na Poljanski cesti št. 59, se morajo preje zglasiti v pisarni Novi trg 3./I. nadstr. radi plačila, ker brez nakaznice se
drevesa nikomur ne izročijo.
Kmetijska družba v Ljubljani.

METOV
• GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE V LJUBLJANI
^ VINARSKEGA DRUŠTVA IN KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU
ZtH&Slfflt

« —»
Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. — Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane 30 Din, z* inozemstvo 40 Din letno. — Posamezna številka stane 2 Din. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3.
Glavna urednika: Ing. Rado Lah in Franjo Kafol.
štev. 20.
V Ljubljani, 31. oktobra 1931.
Leto 48.
Vsebina: SPLOŠNO KMETIJSKO GOSPODARSTVO: Konkretni predlogi za omiljenje agrarne krize. — Žalostna slika dolenjskega kmeta. — Kmetska samozavest in samoizobrazba. — POLJEDELSTVO in TRAVNIŠTVO: Gnojite v jeseni travnike s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo! — Nekaj pripomb k sortiranju krompirja. — Krastav (kozav) krompir. — SADJARSTVO in VRTNARSTVO: Naprava stanovitnega sadjevca. — Zavarovanje sadnega drevja. — VINARSTVO in KLETARSTVO: Iz trošarinske prakse. — Haložani na pragu obupa. — Poročilo o stanju vinogradov. — Razno. — ŽIVINOREJA in MLEKARSTVO: Priprava krme pozimi. — Razstava perutnine v Ljubljani. — Vprašanja in odgovori. — Notice. — ČEBELARSTVO: Zazimljenje čebel. — Razno. — GOZDARSTVO: t Ing. Avgust Guzelj. — ZADRUŽNIŠTVO: Za direktno poslovanje med zadrugami konsumentov in zadrugami producentov. — DRUŽBENE ZADEVE in RAZNO: Uradne vesti. —
Družbene vesti. — Gospodarske vesti.
Splošno kmetijsko gospodarstvo.
Konkretni predlogi za omiljenje agrarne krize.
Glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani je v svoji seji dne 10. oktobra t. 1. ponovno obravnaval vprašanje gospodarske krize našega kmetijstva in
upoštevaje nasvet gospoda bana, sklenil dodatno k svoji prejšnji vlogi, staviti banski upravi naslednje konkretne predloge, kako izboljšati položaj našega kmeta.
Glavne panoge, iz katere črpa kmet Dravske banovine svoje dohodke, so: 1. živinoreja, 2. prašičereja, 3. vinogradništvo, 4. sadjarstvo, 5. gozdarstvo.
Gospodarska kriza je zajela vse okraje banovine občutno šele tedaj, ko so padle cene goveji živini, prašičem in vinu, ker šele potem so usahnili glavni viri dohodkov, iz katerih je kmet kril svoje obveze. Gospodarska kriza kmetijstva je tudi drugje. Tako je kraljeva vlada upoštevala stanje kmetov v onih delih države, kjer tvori pšenica glavni vir kmetovih dohodkov. S posebnim zakonom je določila najnižjo ceno pšenici v notranjem prometu na 1.60 Din in prevzela obveznost do plačila za razliko med notranjo in zunanjo ceno. S tem korakom vlade je kmetovalcem v žitorodnih krajih pomagala. Nasprotno pa je pri nas, kjer pšenica ne le, da ni glavni vir dohodkov, ampak je celo predmet uvoza, kmeto-valčevo stanje povečini še poslabšala.
Dravska banovina uvaža iz južnih krajev naše države letno 2500 do 3500 vagonov pšenice in 3500 do 4000 vagonov moke. Če preračunimo moko v
pšenico, znaša skupni letni uvoz 6500 do 7000 vagonov pšenice. V Bratislavi stane jugoslovanska pšenica 65 čeških kron, kar odgovarja 108 Din naše valute. Voznina do Bratislave stane približno 20 para. Za to pšenico doplačajo konsumenti v Dravski banovini na vsak kg najmanj 126 para, kar znese za prej omenjeno povprečno količino od 6500 vagonov letnih Din 81,900.000. Od tega denarja dobi produ-cent v žitorodnih pokrajinah okroglo 65 para od kg, ali 42,250.000 Din več, nego je stvarna vrednost pšenice. Ostanek od 39,650.000 Din se izteka v žitni fond. Od tega denarja se pa za omiljenje kmetijske krize v Dravski banovini ne porabi ničesar.
Ugotovivši to dejstvo, je glavni odbor predlagal sledeči način, kako bi se dalo pomoči naši kmetijski krizi.
Iz doplačila na pšenico od 81,900.000 Din, naj se ustanovi fond za omiljenje krize v Dravski banovini. Denar naj se naloži v vse denarne zavode v Ljubljani in Mariboru. Iz tega fonda naj se izplača:
1.	Prodajalcu govede, če je ta domače izreje ali če jo je kmetovalec redil vsaj 8 mesecev, na vsak kg žive teže po 0.80 Din;
2.	prodajalcu prašičev, če so domače izreje ali jih je kmetovalec redil najmanj 3 mesece, na vsak kg žive teže 1 Din; na mlade pujske, stare do 2 meseca, po 80 Din za komad;
3.	vinogradnikom na vsak liter prodanega vina ali mošta lastnega pridelka 0.50 Din; pri prodaji grozdja najmanj 100 kg naenkrat za vsak kg po 0.25 Din.
To so tri glavni konkretni predlogi, ki bi se dali izvesti kot kompenzacija za doplačilo na pšenici, ki jo konsumira Dravska banovina.
Nadalje je glavni odbor smatral za umestno, da predlaga kralj, banski upravi še naslednje mere za omiljenje splošne gospodarske krize:
4.	Omejiti je treba razliko med nakupno ceno živine in prodajno ceno mesa, t. j. čisti dobiček pri zakolu živine, da ne bodo mesarji imeli razlog pritiskati na cene živine. — Po raznem poskusnem klanju, katerih podatke ima banska uprava sama, je ugotoviti to razliko. Po mnenju glavnega odbora, naj bi ista znašala od 100 do 130% za meso od nakupne cene živine. Poudarjati je tu, da so že mesarji sami na svoječasni anketi v Celju določili maksimalni ključ od 130%, s katerim so si zagotovili pošten zaslužek.
5.	Da bo ta ukrep mogoče izvajati, je treba vpeljati strogo evidenco nakupnih cen živine pri živinorejcu kakortudi prodajne cene mesa. Ta evidenca je dandanes lahko mogoča, ker mora itak vsak mesar, ki kolje živino, plačati od nje prometni davek, ki se izračuni od nakupne cene. — Navzlic temu bi bilo uvesti obligatno prijavo prodaje vsakega živinčeta z navedbo cene in kupca. Merodajna pa mora biti ona cena, ki jo dobi za goved kmet, pa naj jo ta proda direktno mesarju ali mešetarju-prekup-čevalcu. Nikakor pa ne sme obveljati cena, ki jo plača mesar posredniku.
6.	Med glavne vzroke padajočih cen živine je smatrati tudi neprimerno visoko razvito mešetar-stvo. Delomržni elementi, med njimi žal tudi mnogo kmetskih posestnikov, se je vrglo na ta lahek zaslužek, da barantajo z živino, jo prekupčujejo in pri tem škodljivo vplivajo na cene. Mešetarji in prekupčevalci se ne zadovoljijo samo z barantanjem na sejmih, ampak hodijo celo od hiše do hiše in iz-mamijo od živinorejcev, ki jim niso znane tržne razmere, najboljšo živino za naravnost sramotne cene. Tako mešetarstvo bi morale oblasti preprečiti, kajti ono pomeni za našega kmeta naravnost izmozga-vanje. Mešetarjev naj bi bilo le omejeno število in mešetariti bi smeli le na živinskih sejmih. Prepovedan pa naj bo nakup živine po mešetarjih po hišah.
7.	Toisto naj bi veljalo tudi pri prodaji prašičev, ki naj se kupujejo predvsem na sejmih in, ako po hišah, tedaj tudi samo od mesarjev in izvoznikov. Tudi tukaj bi bila na mestu obvezna prijava cen in lastnikov prašičev, ki so jih prodali.
8.	Tudi za vino bi bili umestni nekateri ukrepi, ki bi.znatno dvignili konsum tega pridelka, obenem pa omogočili vinogradnikom vsaj kolikortoliko primerne cene za njih pridelek. — Tako smatra glavni odbor, naj bi oblast normalizirala zaslužek vinskih trgovcev in gostilničarjev, ki naj bi ne smel prekoračiti višine nakupne cene za vino. Tudi v tem pogledu bi bila umestna obvezna prijava prodaje vina z navedbo cene in kupca.
9.	Izvaja naj se stroga kontrola vina pri prodaji, posebno pa pri vinskih trgovcih in gostilničarjih. Da bo to možno v večji meri izvajati kakor doslej, naj se nastavijo pomočniki kletarskega nadzornika, ki jim je izdati nalog, da se energično zavzamejo za izvajanje vinskega zakona. Obenem bi bilo opozoriti sodno oblast, da najstrožje kaznuje kršitelje tega zakona, predočujoč jim veliko škodo, ki jo povzroč nesoHdna trgovina našemu vinogradništvu.
10. Gostilničarji pravijo, da si morajo pri vinu poiskati večji zaslužek, ker je konsum manjši, oziroma, ker je preveč gostilničarskih obrti. Tudi temu zlu se da odpomoči: Banska uprava naj izvrši revizijo gostilničarskih obrti. One, ki ne odgovarjajo svoji nalogi, je kratkomalo ukiniti. Podelitev novih gostilničarskih koncesij se naj pa v bodoče omeji do skrajnosti.
Glavni odbor je mnenja, da je s tem podal kralj, banski upravi dovolj konkretnih predlogov, ki se dajo izvesti v čim krajšem času in bodo znatno omilili današnjo gospodarsko krizo. Uspeh bo pa do žen le tedaj, če se tu predlagani ukrepi izvedejo čimprej, kajti kriza je skoraj že na višku in bati se ie, da slovenski kmet ne bo imel sredstev, da bi plačeval v redu, kakor doslej, svojih davkov. Nujna pomoč je torej potrebna.
Glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani.
Žalostna slika dolenjskega kmeta.
Franc Vide.
Kmetski stan ob robu propada.
Gotovo bo marsikdo zmigal z rameni, ko bo prečital gornji naslov, češ, saj še ni tako hudo. Saj je še videti po deželi tupatam dostojno oblečenega kmetskega človeka ali morda v kakem vinotoču vsled zaužite dobre kapljice tudi vesele ljudi.
Kdor ne pozna današnjih gospodarskih razmer v Sloveniji in smatra kmeta le za sužnja, misli pač, da mora biti vedno najslabše oblečen, izvrševati najtežja dela in si poleg tega nikdar ne privoščiti vesele urce. Tak človek seveda govori, da se kmetom še vedno dobro godi ter da bi si morali prikrajšati še marsikatero udobnost, da bi v današnjih težkih časih lažje izhajali. Očitek, ki pade na naš račun, češ, da kmetje preveč pijemo, da bi si morali več pritrgovati in štediti, je večinoma krivičen. Kmetski pijanci sedanjega časa so le tisti, ki pijejo iz obupa. Da je to resnica, hočem dokazati na naslednjih zgledih:
1. Slovenija je po svoji naravi živinorejska pokrajina. Pri nas na Dolenjskem, posebno pa v krškem okraju, tvori glavni dohodek živinoreje odgoj mladih pujskov. Kakšna je bila letos cena, naj navedem lastne izkušnje. Meseca julija je neki član tukajšnje živinorejske zadruge prodal eno gnezdo, t. j. 12 mladih pujskov, 7 tednov starih, v povprečni teži po 10 kg, torej 120 kg žive teže za skupni znesek 510 Din, čitaj in piši petstodeset dinarjev. Računajmo, kaj so stali ti pujski kmeta, če vzamemo krmo po ceni, ki stane njega samega, če jo doma pridela. Za prirastek 1 kg žive teže potrebna krma stane 10 Din; nadalje je upoštevati boljšo krmo za brejo svinjo po 2 Din na dan, oskrbovanja živali pa niti ne štejemo. Račun izgube je naslednji:
120 kg žive teže po 10 Din je ... . 1200 Din 160 dni tečnejše krme za svinjo po 2 Din 320 „
Skupni stroški za odgojo 12 pujskov
znašajo........... 1520 Din
Pri prodaji je kmet iztržil zanje . . . 510 Din Dejanska izguba znaša torej.....1010 Din
2.	Naša živinorejska zadruga redi plemenskega bika, ki je vsled svoje teže že deloma v pokoju ter ga namerava oddati mesarju, zato ga je že nekaj mesecev pitala. Krma pri pitanju stane dnevno: 9 kg sena po 1 Din je 9 Din in močnih krmil za 5 Din, skupno 14 Din. Oskrbovanje bika ni računano, ker krije te stroške pridobljeni gnoj. Pri tej krmi se je bik dnevno zredil za kg in je sedaj 850 kg težak. Predkratkim je ponujal mesar zanj po Din 4.50 za kg žive teže. Računajmo sedaj, kakšno izgubo ima zadruga od tega bika:
Dnevna krma.......... 14,— Din
Dnevni prirastek od 1 in XA kg po
Din 4.50 je......... 5.60 „
Dnevna izguba torej....... 8.40 Din
V enem mesecu 252 Din, v treh mesecih pa ........... 756 Din.
3.	Vina se je lansko leto pridelalo v našem kraju precej, toda vsled neugodne gospodarske konjunkture in previsoke trošarine se ga le težko vnovči. Kdor ga je prodal po 3.50 do 4 Din, je bil še srečen, četudi je imel pri tem izgubo. Stroški za obdelovanje in za vinogradniške pripomočke so ostali skoraj ravnotako visoki kakor prej, tako da stane vinogradnika 1 liter vina 5 Din, pa tudi več. Tisti, ki je torej prodal vino po 3.50 do 4 Din, ima pri njem še izgube 1—2 Din pri litru. Vinogradnik, ki je n. pr. pridelal 20 hI vina in računi pri litru 1.50 Din primanjkljaja, ima torej pri tem svojem pridelku 3000 Din izgube.
Toda ni vsak tako srečen, da bi svoje vino prodal na debelo gostilničarju ali vinotršcu. Večina vinogradnikov ga sploh ni mogla spraviti v denar in taki imajo sedaj vinotoče pod vejo. Vino se toči povsod, pri vsakem hramu in pri vsaki zidanici. Ko popijejo sosedje vino pri enem vinogradniku, napravijo to uslugo drugemu in tretjemu, dokler ni vino v okraju popito. Končno ni ne vina in ne denarja. Od pridelanega in popitega vina imajo korist država, banovina in občina, vinogradnik pa izgubo.
Če bi oblasti pristale na to, kar smo vinogradniki že ponovno zahtevali na raznih zborovanjih, namreč, da bi se nam dovolila odprodaja vina do 100 litrov prosto vseh doklad, bi dobili konsumenti po nevinorodnih krajih dobro in poceni pijačo, vinogradnik pa vsaj nekaj denarja za davke, obleko in obresti, ker je itak vse zadolženo do vratu. Naj navedem samo en primer: Pri eni posojilnici v tukajšnji občini so se kmetje preteklo leto zadolžili za preko 3,000.000 Din. Denar so potrebovali za davke, obleko in obutev. Potem ni nikako čudo, če je letos v naši občini za davke zarubljenih nad polovico posestnikov, katerih število znaša črez 500.
Konj, ki rad vozi, pa ga gospodar navzlic temu neprestano še priganja, sčasoma obnemore. Obnemogli smo tudi mi slovenski kmetje, posebno Dolenjci, ki smo radi plačevali javne dajatve, dokler smo jih zmogli. Sedaj smo pri koncu. Občine dobivajo nalog, naj zidajo šole za milijonske vsote, učiteljska stanovanja, vzdržujejo babice in konjače, katehetom naj dajejo nagrade itd. Vse to, kar so prej vršile druge oblasti, pade sedaj na občino.
Naša kmetska hiša je v nevarnosti! Le razumni, pošteni in v gospodarstvu temeljito podkovani gospodarji jo bodo rešili, če ni že morda prepozno. Ljudska nevolja pri kmetih je pa dosegla višek. Vedno in povsod se ponavlja: Zadovoljen kmet je steber države! Zato pričakujemo od merodajnih či-niteljev, ki imajo našo usodo v svojih rokah, da hitro nekaj ukrenejo, da ne bo prepozno.
Kmetska samozavest in samoizobrazba.
Pongrac Turnšek.
Mnogo se danes govori in piše o samozavesti kmeta in njega samoizobrazbi. Mnogi pravijo, da je pomanjkanje samozavesti in samoizobrazbe vzrok, da se kmetu ne godi boljše in da je delno tudi on sam kriv krize v gospodarstvu. Če pravilno presodimo tudi s kmetskega stališča, moramo priznati, da je temu res tako. Res je sicer, da se na raznih občnih zborih in kmetskih zborovanjih navdušujemo in postajamo samozavestni, ko pa pride čas skupnega dela in skupnih žrtev, tedaj pa velja skoraj povsod izrek: Vsak zase, Bog pa za vse. Največ zaradi tega postaja kmet žrtev tistih ljudi, ki jim ]e interes nezavednost kmetskega stanu.
Skupne samozavesti nam manjka. Marsikje bi zadruge z uspehom delovale, če bi kmetje bili zavedni. S tarnanjem in pritožbami čez današnje gospodarske razmere ne pridemo nikamor, temveč edinole s samozavestnim delom. Le s tem priborimo kmetu v javnem življenju tisto mesto in ugled, ki mu gre.
Drugo je vprašanje naše kmetske samoizobrazbe. Vidimo, da štiri petine našega kmeta ne čita svojega strokovnega glasila, da ne poseča raznih tečajev in predavanj, ki so brezdvomno največje koristi za njegovo samoizobrazbo. Posebno pa kmetska mladina, ki je menda najbolj žalostno poglavje kmetskega stanu. Le mal odstotek je tiste kmetske mladine, ki se res z veseljem in ljubeznijo stanovsko izobrazuje in išče rešitve v samoizobrazbi. Samo tista mladina, ki se teoretično in praktično pripravlja za bodoče gospodarstvo, bo lahko z uspehom kljubovala vsem zaprekam in težavam v gospodarstvu, nikakor pa ne tista, ki šele v letih, ko prevzame gospodarstvo, začne misliti na korist kmetske samoizobrazbe. Tako mora žal marsikateri mlad gospodar, ki se ni poglobil v kmetsko gospodarstvo, bridko okušati posledice svojega neznanja. Zato je potrebno, da se kmetska mladina izobrazuje, da bo znala v bodočnosti gospodariti, starejši pa, da pripravijo v gospodarstvu boljšo pot mlajšim.
Nas vseh kmetov dolžnost pa je, da eden drugega vzgajamo v samozavesti in vzpodbujamo k samoizobrazbi na ta način, da bodo vsi kmetje ne samo naročili, ampak tudi čitali svoje strokovno glasilo. Predvsem samozavest in samoizobrazba bosta rešili slovenskega kmeta pred gospodarskim polomom.
Poljedelstvo
Gnojite v jeseni travnike s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo!
Ing. R. Lah.
Živinoreja nudi slovenskemu kmetu glavni vir dohodkov, ki jih črpa deloma iz prodaje živine, deloma iz mleka in mlečnih izdelkov, ki mu obenem služijo tudi za vsakdanjo hrano. Uspeh živinoreje je pa odvisen od kakovosti in množine krme, zato je tej posvetiti največjo skrb. Največ in najboljšo krmo dobiva naš živinorejec iz travnikov, ki jih je že oddavna marljivo oskrboval.
V zadnji dobi pa, ko je nastopila kriza tudi v kmetijstvu, je žal začel naš kmetovalec zanemarjati tudi svoje travnike. Vedno manj jih gnoji ne samo z domačimi, ampak tudi z umetnimi gnojili. Bati se je vsled tega, da bo travna ruša tako opešala in se pridelek tako skrčil, da bo pozneje treba večletnega napora, preden se bo spravilo zemljo zopet do stare rodovitnosti. Priporočljivo je torej, da skuša vsak kmet umno oskrbovati in gnojiti svoja travna zemljišča ter v njih ohraniti krepko travno rušo.
Iz več nego štiridesetletnih izkušenj v Sloveniji je znano, da na travnikih razen hlevskega gnoja, gnojnice in komposta, še najbolje učinkujeta Toma-scva žlindra in kalijeva sol in da se brez njiju nikdar ne da doseči največjih pridelkov in najboljše kakovosti krme. Res je sicer, da je danes težka za denar, toda na ta način naložen denar je dobro uporabljen in bo donašal več let bogate obresti.
Vsak kmetovalec dobro ve, da je najpriklad-nejši čas za gnojenje travnikov s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo jesenski čas. Ta gnojila, predvsem žlindra, se tekom zime razkrojijo in pripravijo re-dilne snovi za rastlinske korenine, ki jih spomladi ob začetku rasti takoj vsrkajo. Zato je njih učinek že spomladi viden. Gnojimo pa z obemi gnojili za-raditega, ker potrebujejo trave mnogo fosforne kisline in kalija. Dušika jim damo pa deloma z gnojnico, deloma jim ga pripravijo detelje, ki posebno po žlindri bujno uspevajo.
Prednosti Tomasove žlindre napram drugim fosfornim gnojilom obstoje v tem, ker vsebuje to gnojilo do 50% apna, ki učinkuje kakor žgano apno. Fosforna kislina v njem se lahko topi, se v zemlji ne izpremeni in jo rastline lahko sprejemajo. Ostane pa v zemlji po več let uporabna, zato je tudi učinek tega gnojila dolgotrajen. Fosforna kislina in apno v žlindri pospešujeta na travnikih posebno rast detelj in stročnic, ki bogatijo zemljo z dušikom, ki travam prav pride. Posebno dobro učinkuje žlindra na nekoliko kislih tleh, ker razkisa zemljo in nudi sladkim travam možnost za razvoj.
Kalij, ki ga trosimo v obliki 40 odstotne kalijeve soli vpliva na razvoj rastline, na hitrejšo rast in zo-ritev ter od svoje strani mnogo pripomore, da postanejo trave bolj okusne in tečne.
Priporočljivo je tudi že sedaj jeseni gnojiti de-teljišča in lucernišča s Tomasovo žlindro in kalijevo
in travništvo.
soljo, ker se s tem nudi rastlinam možnost v večji meri črpati dušik iz zraka in zemljo obogateti. Navadno potrosimo na hektar (1% orala) zemlje po 300 kg Tomasove žlindre in 150 kg kalijeve soii.
Umetna gnojila pridejo mnogo ceneje, če jih kmetovalci skupno naroče. Predvsem poživljamo načelstva kmetijskih podružnic, da takoj pozovejo člane, da priglasijo svoja naročila za žlindro in kalijevo sol, da jih pravočasno dobe. Onim podružnicam in članom, ki bodo umetna gnojila plačali ob naročitvi, bo Kmetijska družba dovolila posebno ugodne cene.
Nekaj pripomb k sortiranja krompirja.
Ing. I. Zaplotnik.
Pri nas se običajno krompir prebere v dve vrsti: debelega in drobnega. Debeli je namenjen za prodajo, za seme in za prehrano, drobni pa se po-krmi. Med drobnega pride navadno tudi nagnito in obtolčeno gomolje. Je tudi popolnoma pravilno, da se pomanjkljivo gomolje izloči iz onega, ki je namenjeno prodaji.
Dobro bi pa tudi bilo, da se takozvani „debeli" ali „lepi" krompir še nadalje loči v dve vrsti, in sicer v onega, ki naj se porabi za seme, in onega, ki bodi namenjen prodaji, pa tudi domači potrošnji.
Debelejši krompir se lažje proda, kakor pa drobni, ali tak, v katerem je mnogo drobnega. Pri lupljenju da namreč dosti manj odpadkov, pa tudi olupi se dosti hitreje in lažje od drobnega. Zato je želja kupujočih mestnih gospodinj po debelem krompirju razumljiva in do gotove meje tudi upravičena.
V večjih obratih lupijo dandanašnji krompir tudi s stroji. Zato polagajo pri nakupovanju posebno važnost na to, da je blago čim bolj enakomerno. Na ta način se morejo pri mehaničnem delu izogniti prevelikemu odstotku odpadkov. Debel krompir daje razmeroma manj odpadkov. Zato segajo vodstva takih obratov rajše po debelem blagu.
Navedena razloga dovolj upravičujfeta nasvet, naj se najdebelejše blago spravlja v promet.
Pri nas se navadno krompir za seme reže, po velikosti gomolja, na dva ali več kosov. To delo, ki itak ni priporočljivo, se prav lahko nadomesti s tem, da se za seme uporablja drobnejši, cel krompir. Če uporabljamo za seme cel krompir, si prihranimo vse nepotrebno delo pri rezanju, izognemo pa se tudi vsem opasnostim, ki jih skriva v sebi tako razrezano seme. Predvsem se na ta način ubranimo raznih bolezni, ki kaj rade napadajo ranjeno gomolje. Dosežemo pa tudi dosti enakomernejšo rast.
Nastane vprašanje, kako debeli gomolji so najprimernejši za saditev. Za primer naj služijo podatki iz tozadevnega poskusa, ki ga je letos izvedla Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani:
	Teža	Po-	Na 1 ha	Povprečni	Čisti pride-
	gomoljev	vprečna	je potrebno	pridelek	lek na 1 ha
n.	v	teža go-	semena	na 1 ha	po odbitku
ca N	gramih	molja v g	v kg	v kg	semena v kg
1	25- 40	32,5	1.670	14.390	12.720
2	50- 65	57,5	2.950	17.950	15.000
3	75- 90	82,5	4.230	19.420	15.190
4	100-115	107,5	5 510	21.510	16.000
Poskus je bil izveden z jedilno sorto „Bohmov najzgodnji rumeni", ki ne dela posebno debelih gomoljev, je srednjezgodnja, ima rumeno meso in je prav okusna. V gornjem računu je vzeto za podlago razdalja med vrstami 65 cm, razdalja v vrstah 30 cm.
Iz gornjih podatkov, ki popolnoma potrjujejo tozadevne poskuse drugod, sledi, da je pridelek tem večji, čim debelejši gomolji se porabijo za seme. Pridelek najdebelejših gomoljev prekaša onega iz najdrobnejših za 50 odstotkov. Za dosega istega pa je potrebna trikratna množina semena. Če pa od vsakokratnega pridelka odštejemo uporabljeno seme, najdemo, da pridelek najdrobnejših gomoljev zaostaja za onim najdebelejših le za dobrih 20 odstotkov.
Nadalje vidimo iz gornje razpredelnice, da čisti pridelek (to je oni pridelek, ki nam ostane, če odštejemo seme) najhitreje raste med prvo in drugo velikostjo uporabljenega semena, ne pa tudi nadalje. Iz tega sledi, da ni največji absolutni pridelek tudi vedno najboljši za gospodarski uspeh.
Če pa upoštevamo, da je cena semenskega krompirja navadno višja, kot pa jo krompir doseže jeseni, vidimo, da leži najboljši gospodarski uspeh pri uporabi manjših in srednjih gomoljev.
Seveda veljajo gornje številke točno le za poskuse, izvedene točno v takih prilikah, kakor so vladale pri tem. V drugačnih prilikah bodo številke pač nekoliko drugačne, vendar pa ostane slika približno ista. Le pri sortah, ki navadno delajo debelejše gomolje, je treba vzeti nekaj večje gomolje; vsa slika, rekel bi, se nekako premakne. Pri takih sortah se izlahka dobi večji sortiment, dočim se je pri poskusni sorti že ta 4. velikost našla težko.
Vendar pa tudi že na podlagi rečenega lahko povzamemo naslednje smernice:
1.	Prodajajmo le najdebelejše, enakomerno sortirano gomolje.
2.	Za seme uporabljajmo celo, drobnejše gomolje, ki nam more zagotoviti zadovoljiv porast. Negospodarska uporaba predebelega semena naj se ne priporoča.
3.	Rezanje gomoljev naj po možnosti popolnoma izostane.
4.	Pri določevanju debelosti semenskih gomoljev naj se pa upoštevajo sortne razlike.
Krastav (kozav) krompir.
M. P.
V zadnjem času se je v okolici Središča ob Dravi pojavila na krompirju bolezen, ki so jo določili na zagrebškem vseučilišču kot glivo Hypochnus šolani (Rhizoctonia šolani). Slovensko bi jo lahko imenovali krastavost ali kozavost krompirja. Bolezen se pojavlja na spodnjem delu stebla kot nekaka belkasta ali rdečkasto-siva plesen in se imenuje v tej obliki Hypochnus šolani. Gliva napada tudi podzemske dele stebla in korenine. Na gomoljih napravlja rjave do črne bradavice ali skorje, ki so pa večinoma samo na površju in se dado odpraskati, ne da bi se krompirjeva koža poškodovala. To je trajna oblika glive in ima kot taka ime Rhizoctonia šolani. Krompir s tako prevleko je vseeno uporaben, le na oko je nelep. Bolezen navadno ne dela prevelike škode. Lahko pa nastane prav nevarna, ako nastopa v večjem obsegu, ker tako ovira razvoj rastline in povzroča zmanjšanje pridelka.
Proti tej krompirjevi bolezni bomo uporabljali naslednje mere: Bojne rastline na polju bomo sežgali in na tem polju vsaj 2—3 leta ne bomo sadili krompirja, ker ga lahko preostali glivični deli zopet okužijo. Sadili bomo le zdrav krompir (ker bi bolnega morali razkužiti s sublimatom, ki je zelo hud strup in je bolje, da se izognemo temu delu). Pri obdelovanju pa bomo gledali na to, da je zemlja čim bolj rahla in čista plevela.
Sadjarstvo in vrtnarstvo.
Naprava stanovitnega sadjevca.
Fr. Kafol.
(Dalje.)
12. Izdelovanje alkoholne pijače (vina) iz jagodičevja.
Naprava jagodičevca iz kosmulj, ribeza, borovnic, malin itd. se čestokrat priporoča za dom ali pa tudi za prodajo, zlasti če je odjem te pijače že zagotovljen. Pri napravi jagodičevca moramo predvsem upoštevati, da so jagode popolnoma zrele, zdrave in ne zmečkane, snažne, brez listja, brstov itd. Tako pripravljene jagode zmastimo previdno in drozgo pustimo dva dni v kadi v hladni kleti, ki jo večkrat na dan premešamo, da se ne napravi na vrhu klobuk. Nato brozgo sprešamo in šele potem osladimo ter razredčimo z vodo. Najboljši sladkor je navadna sipa (tudi rjava), ki jo raztopimo v gorki
vodi in jo šele nato zlijemo v sod. Dodatek sladkorja odvisi od okusa, denarnih sredstev in tudi od tega, kakšno pijačo hočemo napraviti.
Za domačo pijačo vzamemo: Na 1 liter soka dva litra vode in 40 do 50 dkg sladkorja; tako dobimo pijačo z 8 do 9% alkohola in 7°l00 kisline (prijetna kisla); ako dodamo 1 litru soka isto količino vode in 70 do 80 dkg sladkorja, dobimo fino namizno vino z 11 do \2% alkohola; za liker pa vzamemo na 1 liter soka 1 kg sladkorja in 2 litra vode; na ta način dobimo pijačo, ki vsebuje 16 do 17% alkohola, kislina pa ostane vedno ista. Sladkor raztopimo v gorki vodi, nakar ga primešamo soku. Ko smo sok osladili, ga vlijemo v popolnoma snažno, nezažvep-lano posodo, ki pa naj bo vsaj V6 prazna, in na vrh namestimo kipelno veho. Nadalje moramo skrbe-ti za vse pogoje pravilnega kipenja, predvsem topline od 15 do 18° C in na uporabo čistih droži, ker
tako umetno razredčeni in oslajeni sokovi kaj neradi prično kipeti.
Čim preneha kipenje in se prične pijača čistiti, jo pretočimo v čisto posodo, ki jo prej nekoliko za-žveplamo. Spomladi, ko se vino popolnoma učisti, je pretočimo ponovno. Končno moramo držati posodo snažno in polno, torej posodo večkrat zalivati, jo od zunaj osnažiti in odrgniti ter jo imeti v hladni kleti. Pred pretakanjem v steklenice, mora biti vino popolnoma dozorelo in bistro čisto. Polne steklenice moramo potem dobro zamašiti ter jih hraniti leže v kleti.
Pri nas, ko imamo obilo borovnic skoraj vsako leto, bi se dale le-te prav dobro izrabiti. Biti pa morajo seveda zrele in snažne, nakar jih pa še cele pred prešanjem prekuhamo. Na ta način uničimo v njih slabe kipelne glivice in kipenje pospešimo z dodatkom čistih droži ali dobro kipečega.zdravega mošta. Za borovničevo vino vzamemo na 1 liter soka 1 liter vode in 30 do 65 dkg sladkorja; v ostalem je skrbeti še za ostale pogoje pravilnega ki-penja.
13. Kletar jen je.
Kakor pri vinu, tako ima tudi pri sadjevcu urejeno kletarjenje največji vpliv na bodoči razvoj in kakovost pridelka. Vsled slabega ravnanja s sadnim vinom v kleti, pokvarimo mnogokrat ves pridelek, zlasti ako držimo pijačo dlje časa v posodi. Ravno ta malomarnost in neznanje v kletarjenju, češ, za mošte je vse dobro, ovira največ, da se naprava sadnih pijač pri nas ne more razširiti in udomačiti. Slabo ravnanje s sadjevcem odvrne namreč vse povpraševanje po teh vrstah pijač, in to je docela upravičeno, ker so včasih skrajno slabe kakovosti, da, celo popolnoma neužitne.
Predvsem naj bo pojasnjeno vprašanje dobre vinske kleti, in sicer ne oziraje se na to, ako je klet majhna ali velika. Toplina v vinski kleti mora biti pozimi in poleti stalno enaka; kvečjemu v zimskem času naj ne bo pod +5° C, poleti pa ne sme narasti nad 12° C. Da pa to dosežemo, mora biti klet napravljena primerno globoko v zemlji. V težki ilovnati zemlji naj pokriva klet vsaj 4 m debela plast zemlje v lažji zemlji pa naj bo ta plast tudi 6 m debela. Ce naletimo pri kopanju na talno vodo, moramo seveda potem zemljo navoziti. Zelo priporočljivo je tudi, da prostor nad kletjo dobro zasenčimo, in sicer da posadimo okoli nje sadno drevje ali grmičevje, ali napravimo brajdo, ki naj potem zadržuje solnčne žarke.
Vinska klet ne sme biti ne premokra in ne pre-suha. V vlažni kleti trpi preveč posoda, v suhi se pa pijača preveč suši. Zato napravimo v vsaki kleti zračnike, ki naj odvajajo pokvarjeni zrak in dovajajo svežega. Če se nahaja klet pod stavbo, namestimo zračnike skozi okno kleti. V takem primeru ne smemo napravi jati oken na južni strani; razdalja oken naj pa znaša vsaj 4 m. Klet mora biti tudi brez slehernega zoprnega duha. Zelo umestno je tudi, če pred glavna vrata napravimo leseno okrilje, ki naj zadržuje toploto pred vrati; na obeh straneh so potem stranska vrata nameščena. Tlak v kleti naj bo iz betona in naj se nagiba proti sredini ali pa na eno stran, da potem lahko voda v malem kanalu odteka v greznico, ki pa naj bo zaprta s sifonskim zatvorom.
Kjerkoli je le mogoče, naj se kipelna klet loči od ostale kleti, ker v prvi naj mošt hitro pokipi v višji toplini, v drugi pa naj dozoreva pri nizki in stalni toplini. Zidovje v kleti naj bo snažno ter je moramo večkrat prebeliti, zlasti v jeseni pred spravljanjem moštov.
Oprema kleti obstoji iz podlog, ki naj bodo betonske ali pa hrastove. Da prehitro ne segnijejo, jih impregniramo in potem večkrat prebelimo.
Največje važnosti za vsako klet so tudi sodi, ki naj bodo iz hrastovega, le v skrajni sili tudi iz kostanjevega ah akacijevega lesa, in po možnosti z vratci opremljeni ter dovolj močni. Sode izdelujemo iz dog, ki so najboljše, ako so klane. Za manjše sode se poslužujemo lesenih podlog, za večje pa beto-nastih. Sodi morajo ležati na podlogah tako visoko, da se pod pipo ali čep lahko podstavi škaf (V2 m visoko od tal). Dober kletar naj si sčasoma oskrbi razno kletarsko orodje, kakor ščeti ali krtače, za-livalnike, žveplalnike za sode, razne pipe, škafe, kadi, itd.	(Dalje prih.)
Zavarovanje sadnega drevja.
Da se zabranijo poškodbe sadnega drevja po divjih zajcih, je moramo na zimo dobro zavarovati. Mazanje debel z raznovrstnimi mažami, se ob hudih zimah ni povsem obneslo, posebno tedaj ne, ako se med zimo ni parkrat obnovilo. Nekoliko boljše je zavarovanje s slamo, ako je drevo ž njo dobro ovito.
V novejšem času ponuja neka tvornica kemičnih izdelkov sredstvo za mazanje debel proti zajcu „Wil-bis". Ta preparat namerava banska uprava, sporazumno s Kmetijsko družbo, praktično preizkusiti; če bodo poskusi učinkoviti, se bo preparat priporočil v uporabo.
Najuspešneje zavarujemo sadna drevesa, ako jih obdamo z dovolj visokim koškom, napravljenim iz žične mreže. Tako zavarovanje je trpežno in v korist sadjerejcev, ki se ubranijo škode po divjačini, kakor tudi lovcev, ki se protivijo iztrebljenju zajca.
Da olajša kmetovalcem, ki gojijo sadje, nabavo drevesnih koškov, je banska uprava priskrbela za letošnjo zimo nekaj denarnih sredstev iz državnega in banovinskega budžeta ter iz banovinskega lovskega zaklada, tako da bo mogla nabavo koškov mate-rielno podpreti. Ker vsem reflektantom letos ne bo mogoče ustreči, se bo skušalo pridobiti vsako leto primeren znesek za nabavo drevesnih koškov.
Drevesni koški iz žične mreže, visoki do 1.50 m, bi po mnenju Kmetijske družbe stali kakih Din 6 do 8 za komad. Banska uprava namerava povrniti saa-jerejcem, ki bi si omislili drevesne koške, polovico nabavnih stroškov.
Ker je treba pomagati čim večjemu številu sadjerejcev, se posameznikom redoma ne bo dalo več podpore, nego za 50 koškov; na naročilo izpod 20 koškov pa se tudi ne bo oziralo, ker si za par dreves lahko vsak sam nabavi koške.
Nabavo solidnih koškov prepusti banska uprava Kmetijski družbi, ki naroči primerno število koškov pri najcenejši tvrdki.
Prosilci naj čim preje vložijo s 5 Din kolekovane prošnje na kralj, bansko upravo (šumarski odsek) v Ljubljani. V prošnji naj navedejo, koliko koškov potrebujejo.
Banska uprava določi, po zaslišanju Kmetijske
družbe, katerim prosilcem se dodelijo koški in v kolikšnem številu. Kmetijska družba da izbrani tvrdki nalog, da pošlje prosilcem dobavljene koške in izterja od njih polovico nabavnih stroškov.
Vinarstvo in kletarstvo.
Iz trošarinske prakse.
Finančni svetnik Ivan Ditz.
(Dalje in konec.)
To naziranje pa ni utemeljeno v zakonu. V zmislu členov 75. in 79. troš. zakona sta namreč banovinska in občinska trošarina samostojni trošarini, ki se pobirata nezavisno od državne trošarine, tedaj ne več v oblik doklad ali naklad na državno trošarino. Pri dokladah in nakladah, ki so se pobirale v izvestnih odstotkih državne trošarine, je bila usoda teh doklad in naklad dejanski povsem odvisna od državne trošarin^, pri samostojni banovinski in občinski trošarini je pa ta odvisnost odpadla. Banovina je tedaj brez-dvomno upravičena pobirati na vino, ki se je nabavilo že kot vinski mošt in je tedaj državne trošarine prosto, banovinsko trošarino in isto velja tudi za občinsko trošarino.
Važno je nadalje vprašanje, kaj velja, če se vino, ki se je prejelo še kot vinski mošt in ki je tedaj državne trošarine prosto, odtuji na drugo osebo (proda, podari, zamenja itd.). Ali je tudi tako oddano vino trošarine prosto? Brezdvomno bodo nanesle namreč prilike, da bo marsikdo, ki si je nabavil vinski mošt za lastno porabo, oddal pozneje kako količino vina drugi osebi. Taka oddaja pa mora biti seve samo slučajna, se torej ne sme vršiti obrtoma, ker je sicer podana kršitev obrtnih in taksnih predpisov.
Duhovnikom se šteje dalje zbirčno vino v službene dohodke ter se realizira ta dohodek deloma na ta način, da duhovniki del zbirčnega vina prodajo. Ali preide tedaj oprostitev od trošarine tudi na odtujeno vino? Ne! Ampak v takih slučajih mora od-tujitelj oddajo vina prijaviti ter plača državno trošarino sam, dočim plača banovinsko in občinsko trošarino prejemnik vina. To velja splošno brez izjeme za državno, banovinsko in občinsko trošarino Preužitkarsko vino na primer, ki se je prejelo še kot vinski mošt, je oproščeno od državne in banovinske trošarine, pa samo v toliko, v kolikor ga porablja preužitkar sam za lastni konsum.
Čim pa bi preužitkar tako vino odtujil (prodal, podaril, zamenjal), mora oddajo pri svojem oddelku fin. kontrole prijaviti ter plačati državno trošarino, dočim plača prejemnik vina banovinsko in občinsko trošarino. Trošarinska oprostitev je vezana tedaj na osebo prvega prejemnika in ne na predmet kot tak ter ugasne, čim preide vino na drugo osebo. Če se pri oddaji vina ne postopa na navedeni način, je podan dejanski stan tihotapstva ter se kaznujeta odtu-iitelj in prejemnik vina kot tihotapca.
Nadaljnjo ugodnost za promet z vinskim moštom vsebuje točka 20. člena 103. troš. pravilnika, ki urejuje postopek glede prevoza vina lastnega pridelka za domačo potrebo iz ene občine v drugo v tistih slučajih, kjer vinogradnik ne stanuje na področju tiste občine, v kateri je njegov vinograd. Tak prevoz vina
— in sicer največ 200 litrov mesečno — dovoljuje finančna direkcija na zadevno posebno, s 5 Din taksi-rino prošnjo vinogradniku, ki dobi posebno knjižico, v katero vpisuje kontrolni organ vsak prenos vina iz druge občine.
Če namreč prenese vinogradnik ob času trgatve grozdje ali vinski mošt iz vinograda na svoj dom, sme to storiti glede grozdja, ki sploh ni pod kontrolo, brez nadaljnjega, prevoz vinskega mošta pa prijavi samo pri oddelku fin. kontrole, v čigar službenem okolišu leži vinograd, oziroma pri občinskem načelniku občine, v kateri leži vinograd, in dobi trošarin-sko izkaznico, ki krije transport vinskega mošta. Prošnja za finančno direkcijo torej pri prevozu vinskega mošta iz ene občine v drugo odpade. Za tak na dom spravljeni vinski mošt, oziroma po 20. novembru vino veljajo enaki predpisi kakor za vinski mošt, odnosno vino, ki se nahaja v vinogradski kleti vinskega producenta, namreč vino ni pod kontrolo in prav tako ni podvržen konsum za domačo potrebo nobeni omejitvi ali kontroli.
Pri tem treba omeniti še naslednje: Mnogi vinogradniki, ki ne morejo prodati svojega pridelka po primerni ceni, otvorijo takozvane vinotoče pod vejo, za katere veljajo posebni predpisi. Ti vinotoči se dovoljujejo načeloma samo za kraj, kjer je trta obrodila.
Marsikdo, ki se je okoristil z omenjeno ugodnostjo in je spravil svoj vinski pridelek kot vinski mošt na dom ali sprešal grozdje doma, bo morda sklepal, da je s tem tudi že prejudicirano vprašanju, kje se bo izvrševal vinotoč, odnosno, da se mu bo dovolilo izvrševanje vinotoča brez nadaljnjega na domu, češ, v vinogradu, ki se nahaja v drugi občini, sploh nima nobenega vina več. Taka špekulacija se pa ne bo obnesla, ker se pri odločitvi, kje naj se izvršuje vinotoč pod vejo, ne bo oziralo prav nič na dejstvo, da se je spravil vinski pridelek že kot mošt na svoj dom v drugi občini. To naj tedaj upoštevajo vinogradniki, ki se želijo okoristiti z ugodnostjo točke 20., člena 103. troš. pravilnika, a nameravajo zaprositi pozneje za vinotoč pod vejo.
Končno še vprašanje, kakšne ugodnosti nudi promet z vinskim moštom trgovcem z alkoholnimi pijačami in točilcem takih pijač. Pravzaprav nobenih. Do 20. novembra bo točil gostilničar vinski mošt tudi banovinske trošarine prosto, po 20. novembru pa bo moral, kakor doslej, prijaviti zalogo, oziroma se bo ta zaloga ugotovila po organih finančne kontrole ter bo moral, če nima zasebnega prostega skladišča za vino, plačati državno in banovinsko trošarino. Razlika napram prejšnjemu stanju je torej edino ta, da vinski mošt tudi ni več predmet banovinske trošarine, sicer pa je ostalo vse pri starem.
Vinogradniki! Uporabljajte kipelne vehe; opravite jesensko kop; pognojite vinograde z umetnimi gnojili!
Haložani na pragu obupa.
Janko Žunkovič-
Krivica bi bila, če bi glede sedanje neznosne kmetijske ali bolje rečeno denarne krize delali razliko med Haložani in drugimi kmetovalci naše lepe Dravske banovine. Vse povprek je zajela ta nezgoda, nikomur ne prizanaša — tudi našim dobrim sosedom Poljancem ne. Tudi ti se žal pogrezujejo vedno bolj in bolj v dolgove in denarne težkoče, kajti cene kmetijskim pridelkom so naravnost smešne, medtem ko je po trgovinah, mesarijah, gostilnah in pri rokodelcih (zidarjih, kovačih, krojačih, mizarjih itd.) še vse pri starem. Naravnost škandalozno je, če mora kmet prodati konja, da si nabavi komat zanj, in kmalu bo prišel čas, ko bo moral dati za živinski potni list in za vrv za tele več, kakor bo zanj prejel. Prekupci brijejo naravnost norce iz kmetovega s težkim in trudapolnim delom in znatnimi denarnimi žrtvami pridelanim blagom in vzrejeno živino ter ponujajo cene, ki še niti ne pokrijejo pridelovalnih stroškov. Če je kmet poprej prodal dobro rejenega prašička, je z izkupičkom oblekel sebe in vse pri hiši, sedaj pa mora prodati vse svinje, če se hoče pošteno sam obleči. Razmerje med nakupno in prodajno ceno kmetijskih pridelkov, osobito živine in vina, je nastalo tako nezdravo in krivično, da mora uničiti tudi najpridnejšega kmeta.
Med vsemi trpini so pa dandanes vendarle Haložani še najrevnejši. Ti občutijo sedanjo denarno krizo pač najhuje in stoje danes v resnici na pragu obupa.
Kakor znano, je Haložan navezan edinole na izkupiček, ki ga dobi za vino. S tem denarjem si je dosedaj nabavljal potreben živež, obleko in plačeval davke. Danes mu leži vino v kleti, dolgotrajna letošnja suša mu je po strmih, kamenitih bregovih uničila še celo oni živež, ki bi ga bil imel vsaj za prvo silo1, požgala mu je pašnike, tako da je moral revež prodati še edino kravo, in sicer za slepo ceno pod velikansko izgubo. Sedaj nima ne krave in ne denarja. K vsemu temu je 7. avgusta po Zgornjih Halozah toča uničila še sadje in grozdje, tako da je še zadnji up že itak revnega Haložana uničen. Na mizi mu pa leži davčna položnica. Nagi in izstradani vpijejo za pomoč lačni otročički ter se oklepajo svojih obupanih mater, proseč jih kruha, ki ga pa ni najti pri hiši in ga najbrže ne bo v doglednem času. Vse to trpljenje, pomanjkanje in bridkosti pa še povečuje strašna misel, da stoji pred durmi dolgotrajna zima z vsemi svojimi neprilikami. To bo gnalo revne Ha-ložane naravnost v obup.
Tu je treba pač nujne in uspešne pomoči. Vsako odlašanje bi bilo usodepolno. Pisarjenje po časnikih in razni nasveti, kakor n. pr.: kako bi si naj kmet pomagal potom zadružništva, da bi naj sadil smreke tam, kjer mu rodi sedaj žlahtna vinska trta, da naj izdelajo strokovnjaki idealne načrte za boljše obdelovanje zemlje in da je kmetu treba še bolj zavihati rokave itd., itd., ti nasveti pravim, so sicer jako lepi, dobri in priporočljivi, ali za sedanji žalostni naravnost obupni položaj kmetskega ljudstva so brez vsake vrednosti. Naj vzamem le en primer: Če si Haložan posadi danes najlepše smreke po vinogradih, se na njegovem sedanjem žalostnem položaju ne bo prav ničesar izpremenilo. Kaj se bo pa ž njim zgodilo med časom, ko bodo smreke tako dorastle, da mu bodo dale dobiček, je pa drugo vprašanje.
Upravičeno torej rečem, da sedaj ni časa za kakršnokoli cincanje in kolebanje, tudi najboljši nasveti in pouki ne izpremenijo položaja našega kmeta — sedaj je treba edinole gmotne pomoči, to je, treba je ali dati revnim in potrebnim živeža in denarja, ali pa takoj ukiniti vse one naredbe in ovire, ki so zakrivile večalimanj sedanji kritični položaj kmetskega ljudstva. Pomisliti moramo vendarle, da kmetski stan vse živi, da je le od kmetijstva odvisno blagostanje vse države, kajti kmetijstvo dobro — država dobra, kmetijstvo slabo — država slaba. Imejmo vse to pred očmi, dokler še ni odbila 12. ura. Ne bojmo se zamere od te ali one strani, temveč odločno in neustrašeno naprej, dokler ne uničimo ali vsaj odvrnemo vse, kar škoduje temelju države — kmet-skemu stanu. Vsak, ki mu je le količkaj za blagostanje našega, sedaj tako revnega kmetskega stanu, ki mu je za obstoj, procvit in dobrobit naše lepe mlade države, podpiše danes z obema rokama sledeče naše zahteve:
1.	Trošarino na vino (državno, banovinsko in občinsko) je takoj brez vsakega odlašanja ukiniti. Namesto odpadle trošarine se naj višje zatrošarini žganje, pivo in brezalkoholne pijače. Visok davek oz. takse se naj naložijo na plese in hrupne veselice.
2.	Vsako krivično prekupčevanje in posredovanje v trgovini s kmetijskimi pridelki se naj zatre. Brezvestnim špekulantom in izkoriščevalcem s kmetijskimi pridelki je naložiti težke denarne kazni.
3.	Da se krivično prekupčevanje in posredovanje zatre, je treba z vso državno energijo in gmotno močjo podpreti akcijo Kmetijske družbe v Ljubljani, da organizira v svojem delokrogu lombard kmetijskih pridelkov in da izvede čim prej organizacijo za prodajo istih brez posrednikov.
4.	Merodajne oblasti naj ukrenejo vse potrebno, da se razmerje med nakupno in prodajno ceno vseh kmetijskih predmetov, osobito živine in vina takoj izravna. Tudi vinske cene po gostilnah se naj urede tako, da ne bosta imela vinski trgovec in gostilničar več nego 25% čistega dobička.
5.	Od merodajne strani se naj z vsemi močmi dela na to, da se takoj znižajo tudi cene industrijskim predmetom, osobito tekstilnemu blagu (obleke). Če mora prenašati krizo kmet, zakaj bi je vsaj deloma ne občutila tudi industrija in trgovina?
6.	Ukine se naj takoj zaščitna carina in sploh vsa carina na predmete, ki jih mora kmet dobavljati iz tujine.
7.	Oblasti naj ukrenejo vse potrebno, da bodo dobili revni in zapuščeni Haložani še pred nastopom zime izdatno podporo v denarju in živilih.
8.	Posestnikom, ki so prišli brez lastne krivde na kant in na boben, se naj da državno brezobrestno posojilo.	_
Poročilo o stanju vinogradov.
Murska Sobota, 10. 10. 1931. V občini Martjanci in tudi drugod nastopa v goricah zadnja leta nevarna bolezen na grozdju, ki napravlja posestnikom žlahtnih vinogradov veliko škodo. Bolezen se javlja proti jeseni v obliki gnilobe na zo-rečem grozdju. Mnogokrat se pojavijo prvi znaki gnilobe na izpostavljenih delih grozda ter napada posamezne jagode in peclje. Bolni del običajno odpade, preden grozd dozori. Odpadejo pa tudi celi grozdi, ker bolezen napada tudi pecelj, ki na napadenem mestu segnije. Vsled tega vidimo v jeseni v napadenem vinogradu po tleh vsepolno gnilega grozdja.
Grozdi, ki ne odpadejo, se pozneje posuše, na jagodah pa se pojavijo bele pike (piknide s sporami = razmnoževalni organi). Pozneje tak grozd odpade. — Ta bolezen ni v sorodu s sivo plesnijo ali celo žlahtno gnilobo na grozdju. — Mikroskopska preiskava na kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani je potrdila domnevo, da povzroči to bolezen glivica Coniothyrium diplodiella. V naši strokovni literaturi je ta bolezen opisana v „Vinogradarstvu'' od direktorja ing. Stoja-noviča, ki jo imenuje belo gnilobo (bela trulež). Bela gniloba je malo znana in še netočno preiskana bolezen grozdja. Zaradi tega tudi niso znana sredstva, ki bi uspešno učinkovala proti tej bolezni. Navadna raztopina modre galice in apna ne učinkuje, morda bi glivico, uničila močnejša koncentracija. Posestniki gori navedenih goric si pomagajo proti beli gnilobi s tem, da obirajo bolno grozdje, ozir. bolne jagode, čim se bolezen pojavi. Tako delo je pa zamudno in nepopolno. — Značilno je, da bolezen v navedenih vinogradih ne napada vseh sort enako močno. Medtem, ko se rulandca sploh ne loti, močno napada laški rizling in belino. Tudi šmarnici bela gniloba ne prizanese. Zaradi tega bi kazalo gojiti le odporne sorte. Da bi se pa zaradi tega opustil n. pr. laški rizling, ni umestno, ker je ta sorta najprikladnejša za Prekmurje. Morda bi se dalo doseči kaj s selekcijo (izbiro) odpornih trsov posameznih sort.	Janko Lipovec.
Jeruzalem. 23. 10. 1931. Trgatev je povečini za nami. Berejo samo še tisti, ki imajo velike komplekse vinogradov in ne morejo vsega dela v krajšem času opraviti. Trta je že pred Terezijem popolnoma dozorela. Z velikim zadovoljstvom moramo ugotoviti, da so naši vinogradniki, tudi mali posestniki, s trgatvijo odlagali do Terezijega tedna, s čemer so dosegli prvovrstno kakovost vinskega mošta. Solnčno in toplo vreme zadnji tednov je zorenje grozdja neverjetno pospešilo. V dobro obdelanih vinogradih je bilo videti znatno množino cibeb, da, celo grozdi od šipona, silvanca itd. so bili izpremenjeni v zdrave cibebe. Tega sedanji rod v naših krajih še ni doživel. Žal, da tehnično nismo na višku, da bi tako dragoceno blago znali povsem izkoristiti, kakor to delajo vinogradniki v Tokaju in da so kakovostne letine pri nas tako redke. — Določitev sladkorja dne 13. oktobra, to je bilo pred splošno trgatvijo, je pokazala pri belem burgundcu 25%, rulandcu 24%, renskem rizlingu 21.5%, silvancu 23%, šiponu (brez cibeb) 22%, laškem rizlingu 16.5%, beli žlahtnini 15% sladkorja. Teden dni pozneje, ob splošni trgatvi, se je graduacija v splošnem ujemala z navedenimi številkami, v nekaterih primerih pa je bila tudi višja. Iz cibeb napravljen mošt je kazal tudi 28%, 32%, da, celo 35% sladkorja. Vredno je, da se to ugotovi, že s historičnega vidika, praktične veljave pa ta visoka graduacija trenutno nima, ker takega blaga za splošni promet ni veliko. Velika škoda pa je vendarle, da cibeb nismo vsi odbirali in jih posebej izkoristili. Ostale so sedaj le deloma izrabljene ali pa povečini neizrabljene v tropinah, ker jim z našim navadnim
prešanjem ne moremo prav do živega. Bodimo torej v bodoče, če nam ljubi Bog nakloni še kako tako ugodno vinsko letino, pametnejši.	—k.
Razno.
Trgatev v Dalmaciji. Kakovost letošnjega vinskega pridelka v Dalmaciji je povoljna. V primorskih krajih je suša trti mnogo škodovala in je vsled tega pridelek manjši nego lani. V zagorskih krajih in v Hercegovini, posebno pa v srezih Knin in Benkovac, je pridelek večji nego lani. V vinski trgovini vlada popoln zastoj. V nekaterih krajih, kakor n. pr. v Šibe-niku, imajo še starega vina precej, o katerem mislijo, da ga sploh ne bodo mogli prodati.
Banat. Čitamo v časopisih, da so imeli tamošnji mošti 12 do 18% sladkorja in da je vinogradnikom dovoljeno splošno slajenje vinskega mošta z največ 4 kg sladkorja na 1 hI. Manjvredna vina naj bi se uporabila za žganjekuho.
Otelo je samorodnica v Banatu, ki ubija plemenito vinogradništvo, zlasti Dalmacije, in ki po predpisih zakona o vinu po novem letu ne bi smel več v promet. Vinarski list št. 19. piše, da je g. minister 'poljoprivrede izjemoma podaljšal rok za izvoz otela do 31. marca 1932., ako zanimanci iz južnega Banata za to zaprosijo.
Trošarinska kontrola za vino, ki ga privatniki pridobivajo iz kupljenega grozdja. Kakor znano, ni podvrženo državni trošarini ono vino, ki ga privatniki (ki niso trgovci z alkoholnimi pijačami ali točilci) sami pridobivajo iz kupljenega grozdja, dokler ga uporabljajo le za domače potrebe. Vsako odtujitev (prodajo) takega vina morajo zato prijaviti finančni kontroli zaradi plačila državne trošarine. Ker je finančno ministrstvo ugotovilo, da privatniki na podlagi te ugodnosti proizvajajo več vina, kakor pa jim je potrebno po številu rodbinskih članov in služinčadi in se je tudi dogajalo, da so taki privatniki presežek prodali ali drugače odtujili brez prijave in brez plačila trošarine, je oddelek za davke pri finančnem ministrstvu na podlagi čl. 68. zakona o državni trošarini izdal odlok, po katerem morajo privatne osebe, ki niso trgovci z alkoholnimi pijačami, niti točilci, takoj prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole zaradi kontrole. Oddelki finančne kontrole bodo kontrolirali porabo takega vina v razmerju z rodbinskimi člani. Če se bo pokazal večji potrošek vina, nego odgovarja po številu rodbinskih članov, na podlagi količin, predpisanih v 22. točki čl. 103. trošarinskega pravilnika, se bo izvršila preiskava in se bo ugotovilo, komu je bilo vino prodano. Če pa ne bo mogoče ugotoviti dotične osebe, ki ji je bilo vino izročeno ali prodano, tedaj bo dotični, ki je proizvedel vino iz kupljenega grozdja, dolžan plačati navzlic temu trošarino, kolikor ne bo kaznovan zaradi tihotapstva. Citirana točka 22. člena 103. trošarinskega pravilnika določa naslednje količine letne potrošnje vina za domačo porabo: do 4 članov rodbine in služinčadi preko 15 let 400 litrov, od 4 do 8 članov 600 1, od 8 do 12 članov 800 1 in preko 12 članov 1000 litrov.
Živinoreja in mlekarstvo.
Priprava krme pozimi.
Ing. R. Lah.
Naši živinorejci vedo dobro ceniti pripravo krme za živino, ker je od tega zelo odvisen uspeh krmljenja. Ker pri nas navadno primanjkuje surove k/mesena, zato smo prisiljeni pokrmiti vso slamo. Če bi jo pa polagali živini v navadnem surovem stanju, bi jo le nerada žrla in bi ji tudi malo zalegla. Zato ima vsak kmet že lastno slamoreznico, s katero
zreže slamo skupaj s senom na drobno, da jo žival lažje uživa.
Toda tudi to ne zadostuje. Suha slama je težko prebavljiva, zato jo je treba ovlažiti. Najbolje se to stori s tem, da se zmeša rezanico z narezano peso, repo ali korenjem. V par urah se rezanica: slama in seno navzame vlage iz korenstva in postane mehkejša. Tako pripravljena krma je živalim lažje dovzetna, hitreje prebavljiva in se zato popolnoma izkoristi.
Najvažnejši stroj za pripravo krme je slamorez-nica. Danes jo ima že vsak živinorejec in zna ž njo ravnati, vendar je pripomniti, da se tudi ta stroj v tvornicah stalno izpopolnjuje. Dolžnost Kmetijske družbe pa je, da opozarja kmetovalce na vse izpo-
Sl. 51. Slamoreznica „Moldavia".
polnjene stroje. Tako je v zadnjem času prišla v promet nova slamoreznica tvrdke Borek, in sicer v dveh oblikah: manjša „Moldavia" (si. 51.) za ročni ali motorni pogon na dveh ležajih in „Bohemia" (si. 52.) za motorni pogon na dveh ležajih.
SI. 52. Slamoreznica „Bohemia".
Obe sta na kolesih, torej prevozni, in zato pripravni za kmetijske podružnice, zadruge in slične korooracije, pri katerih se je poslužuje večje število članov. Te slamoreznice režejo rezanico v šestih dolžinah, t. j. od 6 do 100 mm, kar je potrebno z ozirom na vrsto živine. Tako zrežemo rezanico za konje v dolžini 12 do 20 mm, za govejo živino pa od 30 do 50 mm. Ako pride v stroj kak trd predmet, se pogon takoj ustavi. V primeri z današnjimi razmerami tudi cena ni pretirana. Kmetijska družba skuša pač priskrbeti svojim članom čim boljše stroje po najnižji ceni.
Tisti živinorejci ali zadruge, ki se jim je stara slamoreznica že obrabila in si hočejo priskrbeti drugo, bodo pri nabavi nove seveda gledali na to, da
I si priskrbijo čim boljšo, ker vedo, da bo trajala še največ časa. Angleži kupujejo po tem-le izreku: Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval. Razentega je poudariti, da je v kmetijskih strojih naloženi denar še najbolj obrestonosno vložen, ker isti pocenjuje kmetijski obrat.
Razstava perutnine v Ljubljani.
Fr. K.
Na iniciativo banske uprave in Velesejmskega urada v Ljubljani je priredila Perutninarska reg. zadruga v Ljubljani o priliki jesenske velesejmske prireditve od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. v Ljubr Ijani perutninarsko razstavo, la razstava perutnine je pokazala, kako se s smotrenim delom zamorejo v kratkem času doseči najlepši uspehi potom selekcije živali.
S pomočjo Selekcijskega odseka za perutninar-stvo Kmetijske družbe v Ljubljani, ki je požrtvovalno in nesebično hotel vpeljati novo ustanovljeno perutninarsko zadrugo v svojem območju, je zadrugi bilo mogoče že v začetku svojega delovanja razstaviti v tem kratkem času svojega obstoja, precejšnje število štajerskih kokoši, ki so odgovarjale v veliki meri standardu, ki ga je določila anketa v Celju v novembru lanskega leta.
Razstavljene so bile štajerske kokoši z rodovniki, iz katerih se je zamoglo dognati njih nesnost popolnoma natančno. V tem pogledu smo storili torej velik korak naprej, ki ga vsa strokovna javnost odobrava. Sicer se še ni doseglo vse ono, po čemer stremimo, namreč tudi enotnost po barvi in teži kokoši, ali vendar šli smo naprej, k uresničenju tega ideala.
Perutnino so razstavili naši najboljši rejci, in sicer samo prvovrstne živali, tako da je bila večina razstavljenih živali tudi nagrajena. S prvo nagrado so bili nagrajeni predvsem rejci štajerske kokoši, kakor: Glančnik Pavel, graščak, Pragersko, kmetijska šola na Grmu in Slavič Alojzij, posestnik, Ba-novci. Prvo nagrado so prejeli dalje: Fabjančič Fr., postajenačelnik, Birčna vas, Seher Jakob, želez. čin. iz Ljubljane, za pasmo Rhode Island, dr. Jenko Andrej iz Št. Vida pri Stični za plimetke, Rohrman Dolfe iz Kranja za hamburške silberlake, Černe Antonija, Ljubljana, za race Khaki Campbell, Klemen-čič Josip iz Ljubljane za bele pekingške race in Urek Ivan, Globoko pri Brežicah, za lepe bronaste purane; II. nagrado: Novak Franc, posestnik, Notranje Gorice, baron Twickel, Maribor, Margareta Kuhn-Tausch, Razvanje in Leonišče v Ljubljani za štajerske kokoši; Kleinenčič Josip za bele štajerske kokoši in Kosmatin Ivan, Vižmarje za plimetke; III. nagrado: graščina Žerjav-grad za jerebičaste italijanke, Josip Medved, Preloge, za rjave štajerke in Pišek Ivan, Čret-Teharje za štajerke.
Razen perutnine so bila razstavljena v notranjosti paviljona „G" tudi jajca, pravilno pakovana za izvoz, dalje valilniki, konservirana jajca z raznimi sredstvi, krma in drugo. Ta razstava je pokazala kakšno blago zahteva tujina in kako se ga mora pripraviti za izvoz.
Perutninarska razstava je v vseh pogledih dosegla svoj uspeh, ker zanimanje zanjo je bilo zelo veliko, kajti ogledalo si jo je, ne vštevši šolske mla-
dine, vojaštva in korporacij, nad 20.000 obiskovalcev.
V času razstave so se obdržali na Velesejmu tudi trije tečaji za kapunjenje, ki sta jih vodila ga. Čer-netova in g. Seher.
S temi prireditvami se je pokazalo, da delujeta Perutninarska zadruga in Selekcijski odsek Kmetijske družbe smotreno skupno po gotovem načrtu za napredek perutninarstva med našim kmetskim ljudstvom.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 4. Imam večjo količino divjega kostanja, ki bi ga rad porabil za krmo. Krave ga rade žro in morda bo dober tudi za prašiče. Kako pokladam divji kostanj? (I. D. v B.)
Odgovor: Divji kostanj je kot tak neužiten, ker vsebuje veliko množino grenkih snovi in čreslovine, zato ga tudi živali ne marajo posebno. Pripravimo ga pa lahko užitnega, če mu odvzamemo grenkobo. Suh divji kostanj namakamo en do poldrugi dan v mehki vodi, deževnici ali rečnici, ki iz njega izluži vso grenkobo. Dobro je tudi divji kostanj postaviti v koš, ki se ga da 2 do 3 dni v tekočo vodo. Najbolje je pa kostanj izluščiti, ko je že suh in se tedaj luščine lažje odstranijo. Izlužen kostanj se lahko brez skrbi poklada živini, toda začetkoma tudi le previdno, le po A kg na dan; pozneje se ta množina lahko stopnjuje do kg na dan in glavo mlečnih krav. Tudi prašičem dobro tekne in da prav okusno meso in slanino. Divji kostanj vsebuje mnogo škroba, je torej zelo tečen in redilen. Pri kravah pospešuje mlečnost.	L.
Vprašanje S. Letos je hrast izredno dobro obrodil, zato imamo polno želoda. Želel bi vedeti, kakšno krmilno vrednost ima za prašiče in kakšno množino ga lahko pokladam eno leto starim živalim. Kako pokladam prašičem želod? (I. R. v P.)
Odgovor: Želod vsebuje mnogo redilnih snovi, ki ga usposabljajo za pitanje prašičev. Tako ima neoluščen in v svežem stanju okrog 3.3% beljakovin, 2.4% tolšče in 36.3% škroba; njegova škrobna vrednost je 40.4. Ce je sušen v peči, se redilne snovi v njem podvojijo in tedaj znaša njegova škrobna vrednost 75, medtem ko je pri koruzi 81.5. Ce upoštevamo polno krmilno vrednost pri koruzi s 100, potem znaša ta pri želodu 98, torej je le malo manjša. Želod napravi prašičje meso, slanino in špeh okusne, zaraditega ga naši pra-sičerejci radi pokladajo. Za naše razmere je torej njegova hranilna vrednost skoraj 1 Din za kg. Pokladamo ga enoletnim prašičem po 1, kvečjemu do 2 kg na dan in glavo, in to v sveži obliki najbolje zmečkanega, če pa je suh, zdrobljenega ali zmletega. Zdrobljen želod pospešuje pri perutnini nesnost. Govedi pa ni priporočljivo ga pokladati, ker služi največ za opitanje. Želod rad splesni, če je spravljen na večjem kupu, zato je bolje ga poprej dobro posušiti in potem šele spraviti.	L.
Notice.
Muhe so živini v veliko nadlego, zato je dolžnost vsakega živinorejca, da jih zatira in obvaruje živali pred njimi. Posebno trpijo od njih krave pri molži in so pri tem nemirne. Imam pa izkušnje, da se ta mrčes da zatreti z arborinom, s katerim uspešno preganjamo sadne škodljivce. Ce temeljito
poškropimo z 10 odstotnim arborinom strop in stene v hlevu, uničimo neštevilno muh. Seveda ne sme živina tedaj biti v hlevu, ker bi ji arborin znal škodovati. Pred škropljenjem trdno zaprimo okna in vrata, da muhe ne odlete. Na tak način obranimo našo' živino pred tem nadležnim mrčesom.
Fr. Bostele.
Člani živinorejskih rodovniških organizacij okrajev Slo-venjgradec in Šoštanj — pozor! Ogled in premovanje rodovniške živine v Slovenjgradcu in Velenju, 15. in 16. X. t. 1. sta nad vse pričakovanje zadovoljivo uspela. Rejci lepih in dobrih domačih živali so prejeli sicer lepe nagrade, toda opozarjal bi, da premovanji nista bili samo sebi namen, ampak le sredstvo.
5	temi prvimi pogledi se je v resnici postavil temelj vsega nadaljnjega pospeševalnega dela v naši živinoreji. Kr. banski upravi gre vsa zahvala, da je razumela našo prošnjo in da je s primerno podporo omogočila prireditev. Sedaj vemo točno, katere bike in krave nam je rediti, kateri zarod nam je brezpogojno ohraniti in katera teleta ne smejo iti pod nož. Upamo zaradi tega, da bomo v teku 10 let glede naše živinoreje na višini, s katero se bomo lahko postavili pred inozemstvom. Vsaj že zdaj izkazujejo uradni podatki slovenjgraške zadruge glede mlečnosti številke, s katerimi se lahko vsepovsod postavimo. — Poudaril bi samo še to, da je namen rejskega dela danes predvsem ta, da ustvarimo sebi izenačeno, splošno prvovrstno blago. In dobro blago se samo hvali ne glede na pasmo. Kolikor mi je dosedaj znano, tudi Gorenjci niso izvažali svojih pincgavcev v južne kraje in tudi za selekcioniranim prekmurskim simodolskim plemenom, ki je menda najbolj znano in uvaževano v Srednji Evropi, ni povpraševanja na jugu. Zavest, da ustvarjamo in vzgajamo najprej sebi boljšo, dobičkanosnejšo živino, naj nas še dalje vodi pri vsem rejsko-zadružnem delu. Vse drugo bo prišlo samoodsebe. Zaradi tega, živinorejci-zadružniki, pogum, in na podvojeno rejsko, selek-cijsko delo!
Živalske nalezljive bolezni v Dravski banovini po stanju z dne 25. oktobra t. 1. — Vranični prisad: v Stražišču, srez Kranj, v Podobu, srez Logatec, v Krčevini, srez Maribor 1. b., po 1 dvorec in primer med govedo in konji. — Šuštavec: na Tiroseku, srez Gornji grad, 1 dvorec in primer med govedo. — Steklina: Sv. Pavel pri Preboldu, srez Celje, v Laškem in na Zidanem mostu, srez Laško, v Leskovcu, srez Maribor d. br., na Selih, srez Novo mesto, pri Mihalovcih, srez Ptuj,
6	primerov med psi. — Mehurčasti izpuščaj govedi: v Pod-igracu, srez Maribor 1. br., 2 primera. — Svinjska kuga: na Brezini in pri Sv. Lenartu, srez Brežice, 7 dvorcev s 37 primeri; na Oplotnici, Blatu na Tepanskem vrhu, srez Konjice, 9 dvorcev z 29 primeri; pri Sv. Križu, srez Krško, 2 dvorca s 5 primeri. — Svinjska rdečica: na Gregovceh, srez Brežice, 1 dvorec, 2 primera; v Slatini, pri Sv. Jurju ob Taboru, v Bukovžlaku, v Višnji vasi, srez Celje, 4 dvorci z 10 primeri; v Stranicah, srez Konjice, 3 dvorci s 5 primeri; v Mrtvicah, Karličah, Oštercu, Kočnem in Radečah, srez Krško, 13 dvorcev z 19 primeri; pri Šmarjeti, na Loki, v Praprotnem, na Bregu in v Loki, srez Laško, 5 dvorcev s 7 primeri; na Savi in v Ustju, sreza Litija, 2 dvorca z 2 primeroma; v Nasovi, Ore-hovci, na Policah in pri Radoslavcih, srez Ljutomer, 4 dvorci z 10 primeri; v Blakovi vasi, srez Logatec, 1 dvorec z 2 primeroma; pri Sv. Bolfenku, srez Ptuj, 1 dvorec s 3 primeri; pri Sv. Vidu nad Valdekom, srez Slovenjgradec, 1 dvorec s 4 primeri; v Cerovcu, srez Šmarje pri Jelšah, 2 dvorca z 2 primeroma; v Stari Loki, srez Škofja Loka, 1 dvorec, 1 primer; Ljubljana - mesto, 1 dvorec, 1 primer; — Perutninska kolera: v Cerknici, srez Logatec, 1 dvorec z 20 primeri. — Gniloba čebelne zalege: pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, srez Maribor 1. br., 12 panjev.
Čebelarstvo.
Zazimljenje čebel.
Jože Okorn.
Koncem oktobra ali v prvih dneh novembra pride čas, ko mora izvršiti čebelar zadnja dela v panjih in čebelnjaku, kajti zima se bliža in presenečenja niso izključena.
Najprej poberemo iz medišč plemenjakov prazne satnike in pokrijemo matične rešetke z deščicami. Pobrano satje sortiramo, in sicer v tri enake sklade: Najlepše, brezhibne satnike vložimo v prvi sklad; te satnike bomo prihodnje leto potrebovali v plo-diščih plemenjakov. V drugi sklad damo lepe in starejše satnike; potrebovali jih bomo v mediščih. V tretji sklad pa damo stare, neravne in nepravilno izdelane satnike; iz teh bomo skuhali vosek. Ko smo satje odbrali, zložimo satnike, ki smo jih odbrali za plodišče in medišče, ločeno v primeren zaboj (skrinjo), ki pa mora biti trden in brez razpok, da smo brez skrbi, da bi nam vanj tekom zime zašle miši, spomladi pa vešče voščenega molja.
Na ta način shranjenega satja ni treba žveplati ne sedaj, pa tudi ne pomladi, kajti čebele so čuvale do zadnjega satje pred okvaro po molju. Jesenski mraz prežene tudi vešče, tako da smo lahko brez skrbi, da bi nam do srede aprila, ko bomo satje zopet potrebovali, molj istega napadel in poškodoval.
Marsikateremu čebelarju se zdi škoda, da bi vsako leto kasiral Ms izdelanega satja. Tak čebelar ima od tega namišljenega varčevanja le škodo, ker ne pridela toliko voska, kakor bi ga lahko brez vsake škode za čebele, poleg tega mu pa navadno precejšnjo množino satnikov tekom leta uniči molj. Če bi vsi naši čebelarji pravilno ravnali s satjem, bi z izkupičkom, ki bi ga dobili za prodani odvišni vosek, lahko v 10 letih amortizirali kapital, ki je vložen v modernih panjih.
Če hočemo, da bomo imeli v bodočem letu mir pred veščami, moramo v prvi vrsti gledati na to, da ne bo ležalo prazno satje in voščine vsepoprek po čebelnjaku. Zato zberimo takoj, ko smo dali še uporabno satje v zaboj, vse voščine in jih shranimo s kasiranimi satniki do kuhe voska v primerni shrambi.
Najhujši sovražnik čebel je prepih. Zato dober čebelar pazi, da ima dobro izdelane panje. Jeseni tudi skrbno zadelajmo vse špranje med v sklad zloženimi panji s papirjem ali vato. Da zabranimo mrazu dostop od strani, zapažimo prostor med panji in steno čebelnjaka z mahom, otavo ali listjem. Seno za zapaženje ni prikladno, ker se v njem zaradi hrane rade naselijo miši, ki potem vznemirjajo čebele.
V zimskem času, se v površno oskrbovanih čebelnjakih rade naselijo rovke (špicmohi), ki uničijo tekom zime lepo število čebelnih družin.
Da ne pridejo nepoklicani gostje v panje, zavarujmo žrela panjev z Heidenreiehovimi zaporami, tako da imajo čebele dostop in zrak v panj skozi odprtine za trote in po vsej dolžini žrela. Čebelna družina potrebuje tudi tekom zimske dobe mnogo
zraka, ki jim prav nič ne škodi, pač pa obole družine, ki trpe na pomanjkanju zraka za grižo, in so vso zimo zelo nemirne. Če so odprtine na zapahu premajhne, je otežkočen čebelam izlet, z obnožino obložene čebele pa izgube pri vhodu tudi svoje koške. V tem primeru se večkrat tak panj tudi zaduši.
Ko smo ta dela izvršili, panje odenimo. Z odejo pa tudi lahko počakamo do nastopa pravega mraza, vendar moramo to delo izvršiti naglo in mirno. Kot odeja so se najbolj sponesle slamnice in časopisni papir. Najbolje je, če uporabljamo oboje. Plodišče panja pokrijemo najprej s par polarni razgrnjenega časopisnega papirja, ki naj se rešetki ob koncu dobro prilega, nakar pokrijemo rešetko s slamnico, položimo nanjo palice iz medišča in okence. Med okence in vratca pa prislonimo drugo slamnico, ki naj tesno zapira vso odprtino panja.
Nekateri čebelarji so povzeli po Kuntschu prezimovanje v medišču, ki se pa mnogokje v praksi zaradi prav mnogih važnih razlogov (nosema, griža, mokrota) ni obneslo.
Čebelar, ki čebelari v kranjičih, mora ravno-tako zavarovati žrela panjev in zapažiti panje ob straneh, kakor čebelar, ki čebelari z modernimi panji. Ko nastopi mraz, mora zadelati panje tudi zadaj. V ta namen si napravi že poprej kakih 30 cm za panji steno iz desk. V vmesni prostor nato o priliki natlači listje, mah ali otavo.
Razno.
Letošnja jesenska paša je ponekod popolnoma odpovedala, tako da so bili panji po končani paši skoraj popolnoma suhi. Neugodno in mrzlo vreme je povzročilo, da čebele ne le niso mogle nabirati medu, ampak da so plemenjaki izgubili skoraj vso izletno žival. Pretežna večina prizadetih čebelarjev je kmalu po končani paši pridno združevala oslabele družine in jim dopolnila vsaj nujno potrebno zimsko zalogo, vendar je še vedno, kakor se poroča, ponekod tudi nekaj takih, ki svoje dolžnosti niso izvršili. Ce ne bodo v zadnji uri pričeli pokladati, bo spomladi v takih čebelnjakih mnogo mrličev in slabičev. Prepričani smo, da bo število takih ..čebelarjev'' le neznatno. Še je čas, da rešite plemenjake! Smili naj se Vam nedolžna in pridna živalca, ki je ne pustite, da bi umirala za lakoto. Tisti čebelar, ki noče ali ne more zadostno oskrbeti svojih plemenjakov za zimo, stori bolje, če panje sedaj kasira in sploh opusti čebelarstvo!
Pomanjkanje medu. Kakor kažejo vsi znaki, bo letos primanjkovalo medu. Ze sedaj je povpraševanje po cvetličnem •(travniškem) medu. Tudi pridelek ajdovca je letos zelo majhen.
Cena cvetličnega medu.je v podrobni prodaji 20 Din, ajdovca pa 16 Din za kg. V prodaji na debelo se prodaja travniški med po 12 do 15, ajdovec pa 12 do 14 Din za kg. Tudi tu se pozna kriza in pomanjkanje denarja.
Cena vosku je zelo padla. Lep vosek se plačuje po 25 do 30 Din za kg. Industrija ima namreč na ponudbo mnogo afriškega že obeljenega voska po tej in še nižji ceni. Po kakovosti je naš vosek mnogo boljši, a svetovna tržišča diktirajo take cene.
Po slabi ajdovi paši se je letos skoraj povsod pojavilo j ropanje, zaradi česar so trpeli čebelarji mnogo škode. Navodila, kako se ubranimo ropanja, so bila objavljena v 18. številki ..Kmetovalca". Z ozirom na došle pritožbe, opozarjamo vse čebelarje, da je lovljenje in uničevanje tujih čebel kaznjivo in da lahko zadene takega čebelarja občutna kazen. V primeru tožbe, mora povrniti čebelar oškodovanemu vso nastalo škodo.
Trošarine prost sladkor. Nekateri listi so poročali, da bodo dobili čebelarji za prehrano čebel trošarine prost sladkor. Do danes nismo prejeli tozadevno še nobenega obvestila. Če bo vest postala dejstvo, bodo čebelarji potom organizacije takoj o tem obveščeni. Potreba je pa posebno ponekod zelo velika.
Gozdarstvo.
f Ing. Avgust Guzelj.
Ing. A. Š.
Dne 26. septembra 1931. je v Novem mestu za vedno zatisnil oči gospod ing. Avgust Guzelj.
Pokojnega smo šteli med naše najboljše gozdarske strokovnjake in pijonirje naše skromne gozdarske literature. Ker je objavil veliko poljudnih in poučnih gozdarskih člankov posebno v „Kmetoval-cu", naj na tem mestu opišemo nekaj odlomkov iz njegovega življenja in delovanja.
t Ing. Avgust Guzelj.
Avgust Guzelj se je rodil dne 13. septembra 1864. v Škofji Loki pri „Balantu" kot sin uglednega posestnika, lesnega trgovca, gostilničarja in tvorni-čarja parketov. Ljudsko šolo je posečal v Škofji Loki, nato pa so ga starši poslali v Ljubljano v realko, ki jo je z maturo dovršil 1. 1881. Ker je imel veselje do prirodoslovnih študij in posebno do gozdarstva, se je podal na Dunaj, da se vpiše v visoko šolo za zemljedelstvo; tu je položil predpisane teoretične državne izpite.
L. 1886. je bil Guzelj sprejet kot pripravnik pri upravi veleposestev pok. kneza Karla Auersperga v Kočevju, kjer je sodeloval pri sestavi gospodarske osnove za gozdni revir „Glažuta". Od 1. 1887. do konci 1888. se je udejstvoval kot komisar za razme-
jitev državnih gozdov v Bosni, in sicer v okrajih Prnjavor, Tešanj, Doboj in Banjaluka. Službo med jugoslovanskimi brati v Bosni je opustil le zato, ker tam ni mogel doseči, da bi bil v doglednem času imenovan za stalnega uradnika. Prišel je zatem kot pripravnik k državnemu gozdnemu oskrbništvu v Trbiž. L. 1889. je bil prideljen oddelku za urejevanje gozdno-gospodarskega obratovanja in je sodeloval pri sestavljanju gospodarske osnove za državni gozdni revir „Ukve". Ob koncu tega leta je bil premeščen k državnemu gozdnemu oskrbništvu v Millstatt in mu je bilo tam poverjeno, da izmeri državno posest na planini „Grundalm". Leto kesneje je položil v ministrstvu za zemljedelstvo na Dunaju praktični, takozvani „ministerialni" izpit, na kar je bil imenovan za gozdarskega eleva. Kot eleve je izvršil revizijo gospodarske osnove za gozdove na državni planini „In der Teichel". V zimi 1. 1891./1892. je služboval pri direkciji državnih in versko-zaklad-nih gozdov v Gorici.
L. 1892. je prestopil v občeupravno službo kot gozdarski pripravnik in šumarski referent za okoliš sodnega okraja podgrajskega v Istri, kjer je istega leta postal asistent, 1. 1894. pa gozdarski pristav. Guzelj je moral torej dolgo let čakati, preden je dosegel položajno grupo državnega gozdarskega uradnika!
Podgradom je Guzelj vodil pogozdovanje kraških zemljišč, oskrboval je v to svrho ustanovljene gozdne drevesnice in je uredil gospodarstvo v nekaterih gozdovih tamošnjih solastnikov.
L. 1895. je bil Guzelj premeščen v Novo mesto za šumarskega referenta okrajnih glavarstev Novo mesto, Krško in Črnomelj. Tri leta nato je postal gozdarski komisar, 1. 1907. pa nadkomisar. L. 1908. je bil upokojen, ker zaradi težke bolezni ni mogel več opravljati gozdarske službe. L. 1900. se je namreč močno prehladil na nekem daljšem potovanju, ki ga je zaradi takrat še slabih železniških in drugih prometnih zvez napravil s kolesom. Nakopal si je revmatizem, vrhutega ga je zadela kap, tako da je le s težavo in pomočjo spremstva mogel tu in tam na kratek izprehod. Celih trideset let je potrpežljivo in duševno neupognjen prenašal usodno bolezen, ki ga je silno ovirala pri poprej zelo plodonosnem delovanju. Dne 8. decembra 1930. ga je ponovno zadela kap in je za posledicami te po hudem, skoraj desetmesečnem trpljenju umrl. Umrli je bil pokopan dne 28. septembra na novomeškem pokopališču ob mnogoštevilni udeležbi prijateljev in znancev ter zastopnikov gozdarstva in gozdarskih, kmetijskih in drugih korporacij.
Glede Guzeljevega rodbinskega življenja je omeniti, da si je bil izbral za družico g. Ido Kosem iz Ljubljane, s katero se je poročil 1. 1893. za časa
službovanja Podgradom. Starša sta vzgojila sina g. Stojana, ki je inženjer državnega higijenskega zavoda v Ljubljani, in hčerko g. Slavo, ki je poročena z g. dr. Alojzijem Turkom, profesorjem realne gimnazije v Novem mestu.
Guzelj je uspešno opravljal vse službene posle in naloge, dokler je bil zdrav.
Od šolskega leta 1895./1896. do 1906./1907. je deloval na Grmu pri Novem mestu v tedanji kranjski deželni vinarski in sadjarski šoli, poznejši kmetijski šoli. Poučeval je v drugem letniku, posebno v zimskem tečaju razne stroke gozdarstva, teoretično v razredu, praktično pa na ekskurzijah v okoliških gozdovih ter v občeupravni gozdni drevesnici v Bršljinu blizu Novega mesta. Sodeloval je kot iz-praševalni komisar pri izpitih v tej šoli. K izpitnim komisijam je takrat prijahal pok. g. dr. Josip Voš-njak, deželni odbornik, kot odposlanec deželnega odbora bivše Kranjske, predsedoval pa je pok. ravnatelj te šole, g. Rihard Dolenc, ki je vodil šolo od 1. 1886. do 1907. S pokojnim g. Dolencem sta se skoraj istočasno ločila od kmetijske šole; prvi je bil doslužil službena leta, Guzelj pa je opustil predavanja, ker zaradi svoje bolezni ni več mogel razločno govoriti. — Banovinska kmetijska šola na Grmu ima gospoda Guzelja v dobrem spominu. Svoje učence je znal v gozdarsko stroko tako vpeljati, da so se njegovega pouka udeleževali z največjim zanimanjem in veseljem.
Guzelj je v družbi s tedanjim pristavom in poznejšim ravnateljem kmetijske šole, g. svetnikom V. Rohrmanoni, prirejal prva poljudna predavanja tudi za posestnike-kmetovalce.
Redki so bili Slovenci, ki so se pred Guzeljem posvetili gozdarstvu. Od teh se v slovenski literaturi nihče kajkrat ni pojavil. Guzelja štejemo zato med kulturne delavce na tem polju. Objavil je veliko strokovnih člankov poljudno-poučne vsebine v raznih letnikih „Kmetovalca". V knjigi, ki jo je 1. 1905. izdala Mohorjeva družba pod naslovom: Gospodarski nauki, je priobčil članek: „Glavna vodila za dobro pogozdovanje", v 1. 1908. izišlem Legvartovem kmetijskem koledarju pa članek o oskrbovanju gozdov. V založbi takratnega Kranjsko - primorskega gozdarskega društva v Ljubljani je izšla 1. 1903. v
Zadruž
Za direktno poslovanje med zadrugami konsumentov in zadrugami producentov.
Dr. Basaj.
Namen konsumnih zadrug.
Namen konsumnih zadrug je skupna nabava vseh življenjskih potrebščin za člane. Pri tem ima konsumna 7adrup"a pred očmi dva namena: kupovati dobro blago in kupovati kolikor mogoče poceni. In praktične izkušnje so konsumentom dokazale, da moreio ta dva namena naibolje doseči, ako nakupujejo skuono v zadrugi brez posrednika malega trgovca, včasih celo brez posrednika velikega trgovca.
desettisoč izvodih njegova knjižica: „Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestnikov na Kranjskem in Primorskem", ki je bila dosedaj najboljše delo za pouk malega kmeta in v kmetijskih šolah. Zaloga te knjižice je že skoraj pošla in bi jo bilo treba obnoviti in primerno preurediti z ozirom na sedanje jugoslovenske gozdne zakone in predpise. Pokojni bi se bil tega dela z vnemo sam lotil, da ga ni ovirala zadnje čase vedno hujša bolezen.
Guzelj se je do zadnjega zanimal za napredek gozdarstva in je z veseljem zasledoval vsak pojav v gozdarski literaturi in zakonodaji. Ko sam ni več mogel, si je dal po drugih čitati strokovne gozdarske publikacije. Naročen je bil na vse važnejše liste in revije, tako na Šumarski list, Kmetovalca, Lovca, Planinski Vestnik, Ljubljanski Zvon, Dom in Svet, Mladiko, Slovenski Narod, Jutro, Slovenca, Življenje in Svet. Bil je do zadnjega član Mohorjeve družbe in Vodnikove družbe, član Slovenske Matice, Narodne čitalnice v Novem mestu, Jugoslovenskega šumarskega udruženja, Slovenskega lovskega društva.
Bil je velik prijatelj in poznavalec prirode. Na službenih pohodih in ob drugih prilikah je nabiral metulje in hrošče, posebno pa gozdne škodljivce. V dolgi dobi, ko je bil zaradi bolezni priklenjen na dom, mu je bil lepi, solnčni vrt pri hišici, ki jo je imel pod zidom kapiteljske cerkve v Novem mestu, z gozdnim in sadnim drevjem ter vrtnicami od rane spomladi do pozne jeseni nadomestilo za prosto naravo.
Kot duhovit družabnik je bil Guzelj prijeten v vsaki družbi. V letih težke bolezni mu je bil najljubši razgovor s strokovnimi tovariši; obiski njegovih naslednikov-šumarskih referentov od sreskega načelstva in od centrale v Ljubljani mu niso bili nikoli prepogosti in nikdar predolgi. Kot dober poznavalec gospodarskih razmer in prilik je dal mlajšim stanovskim tovarišem obilo dobrih in koristnih navodil glede službenih poslov.
Vsi, ki poznajo njegovo strokovno delovanje in skrb za napredek posestnikov - kmetovalcev, vedo ceniti tega celega moža. Zaslužnega strokovnjaka se bodo vselej hvaležno spominjali!
ništvo.
INamen produktivnih zadrug.
•Namen zadrug producentov pa je skupno vnov-čevanje (eventuelno po predelavi) pridelkov, oziroma izdelkov članov. Zopet ima ta zadružna skupnost dva namena: blago čim bolje in ceneno pro-ducirati in čim bolje vnovčiti. Praksa je pokazala, da temu namenu najbolje služi zadružna skupnost producentov, v kateri prodajajo svoje blago ne posredniku, oziroma prekupčevalcu, ampak naravnost konsumentu ali vsaj veletrgovcu. Zopet se torej poskuša ubiti drago posredništvo prekupčevalca, včasih pa tudi veletrgovca.
Skupni cilj.
Konsumenti torej hočejo v skupnosti nakupovati, da kupujejo bolje in ceneje. Producenti hočejo v skupnosti prodajati, da prodajajo bolje in zaneslji-
veje. Oboji imajo torej isti cilj: izločiti čim več I dragih in nepotrebnih posrednikov in tako promet dobrin od producenta na konsumenta poceniti. Z narodno-gospodarskega stališča je torej to prizadevanje za čim boljšo organizacijo prometa dobrin ne samo koristno, ampak naravnost potrebno. Posebej še s socialnega stališča, splošnega blagostanja in pravične razdelitve sadov dela med kmeta, delavca, obrtnika in uradnika, je to prizadevanje naravnost zahteva časa.
Razvoj konsumnih zadrug.
Razvoj konsumnih zadrug je tudi zelo lepo pokazal to stremljenje pocenitve prometa in razdelitve blaga na ta način, da se posredniki med konsumen-tom in producentom v vedno večji meri izločujejo. Najprej so konsumne zadruge izpodrinile trgovca na drobno (detajlista) s tem, da so združeni, konsumenti nabavljali blago naravnost od trgovca na debelo (grosista). Naslednja stopnja je bila ta, da so se konsumne zadruge med seboj organizirale in naročale blago za svoje člane ne več od trgovca na debelo, ampak naravnost od tvorničarja, odnosno od kmetovalca. V zadnji stopnji pa se zveze konsumnih zadrug hočejo osvoboditi še tvornic s tem, da gojijo in razvijajo lastno produkcijo v zadružnih tvornicah. Za kmetijske proizvode pa stopajo v stik ne več s kmetovalci in tudi ne z veletrgovci, ampak z organizacijami kmetovalcev, t. j. s produktivnimi zadrugami in zadrugami za vnovčevanje kmetijskih pridelkov.
To zahteva napredek zadružništva.
Pocenitev prometa in razdeljevanje blaga, izločitev dragega posredništva torej sama po sebi vodi k temu, da stopajo konsumne zadruge v poslovne stike z zadrugami producentov, posebno z zadrugami za kmetijsko produkcijo in za vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Povsod se to stremljenje po direktnem stiku med producentom in kon-sumentom potom njihovih zadrug tem bolj uveljavlja, •
goji in smotreno organizira, čim višja je stopnja razvoja zadružništva v kaki pokrajini ali narodu.
Par primerov.
Koliko pomeni izločevanje posredništva trgovcev, je s konkretnimi podatki v številkah zelo težko pokazati. Naj za primer navajamo le nekaj podatkov, ki jih je zbral zadrugar, profesor Totomianec, v svoji knjigi »Organizacija konsumentov".
V Severni Ameriki ne znaša podjetniški dobiček nikjer preko 22%. Nasprotno pa trgovski dobiček le redko znaša manj kot 30% in v mnogih primerih dosega tudi 100%.
Gustav Maier je izračunil, da pribitek, ki ga zase računijo posredniki v Nemčiji, znaša povprečno 50%. Letni konsum znaša približno 8 milijard mark. Od tega odpade 2.7 milijard mark na posredniški dobiček.
Očitki kapitalizmu.
Taki podatki, pa četudi niso povsem točni, vendar jasno govorijo o dejstvu, da posredništvo med konsumentom in producentom svoje delo zelo visoko računi in s tem pravzaprav povzroča veliko očitkov, ki so danes več ali manj upravičeno naperjeni proti kapitalizmu. Kapitalizem torej ni toliko doma v pro-izvodstvu samem, temveč veliko bolj v trgovini, ki si posredovanje tako drago računi in ki se tudi preveč širi.
Ravno načelo konkurence, ki se je uveljavilo v trgovini in načelo poslovne tajnosti, oboje predstavlja do pretiranosti dognano, za človeško družbo in organizacijo njenega gospodarstva gospodarsko škodo in socialno bedo. Blagovno posredniško službo, katero bi lahko izvršilo v gotovem krogu ljudi manjše število podjetij, dejansko izvršuje dvakratno število. Prodajo čokolade in sladkarij v Hamburgu je 1. 1916. izvrševalo 21.000 trgovin, tako da je na 490 prebivalcev prišla povprečno ena taka trgovina. Ta posel bi pa prav lahko izvršilo polovico manjše število trgovin.	(Dalje prih.)
Družbene zadeve in razno.
Uradne vesti.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani, dne 10. oktobra 1931.
(Dalje in konec.)
V svrho izboljšanja cen kmetijskih pridelkov, se je družba udeležila sestanka gospodarskih krogov in ljubljanskih gospodinj na mestnem magistratu, ker so slednje zahtevale znižanje cen živil na ljubljanskem trgu. Na sestanku je zagovarjala stališče producentov-kmetovalcev. — Na prošnjo razstavnega odbora za sadno razstavo v Ptuju je poslala v to korporacijo svojega zastopnika, ki sodeluje pri ureditvi razstave in pri ocenitvi sadja. — "Gospodarska fakulteta v Zagrebu je doposlala družbi tiskovine s prošnjo, da se poiščejo kmetski gospodarji v Sloveniji, ki bi bili pripravljeni prevzeti v kmetijsko prakso sinove kmetskih posestnikov iz vzhodnjih pokrajin naše države. — Družba se je udeležila sestanka pri prosvetnem oddelku banske uprave zaradi ustanovitve geološkega instituta v Ljubljani, za katerega je že prej zaprosila geološki zavod v Beogradu in kmetijsko ministrstvo. — Nadalje je družba podala razna mnenja obla-
stim na njih zahtevo. Tako se je izjavila banski upravi in viš. dežel- sodišču glede določitve obrestne mere pri kapi-talizovanju kmetskih in gozdarskih posestev, doposlala banski upravi poročilo in izjavo o pariški konvenciji za zaščito ptic, koristnih za poljedelstvo, in isti oblasti mnenje o državnem zakonu za pobijanje dumping cen. — Kmetijsko ministrstvo je doposlalo družbi načrt statuta Mednarodne banke za kmetijski kredit, da poda o njem svoje mnenje. Ta načrt je družba izročila strokovnjaku, da ga prouči in poda o njem svoje mnenje. Banska uprava je zaprosila družbo za izjavo glede pogodbe z Avstrijo in Italijo, kakortudi glede ustanovitve nameravane banovinske javne znamkovalnice hmelja v Žalcu in glede osnutka njenih pravil. — Vložila je tudi sama številne prošnje v svrho izboljšanja kmetijskih razmer. Tako je doposlala prosvetnemu oddelku banske uprave prošnjo, naj se kmetski otroci s 14 leti oprostijo obiskovanja šole zaradi domačega dela. Po sklepu zadnje odborove seje je družba zaprosila bansko upravo, naj posreduje ustanovitev prisilne delavnice za delomržneže in potepuhe, naj ob sestavi občinskih proračunov opozori občine, da zatrošarinijo pivo in ne samo vino, naj opozori finančno kontrolo, da prodajajo trgovci
tobačni izvleček dražje, nego je njegova monopolna cena ter naj se prodaja tega predmeta poveri samo kmetijskim organizacijam.
Nadalje je Kmetijska družba skupno z Zadružno zvezo in Zvezo slovenskih zadrug doposlala 11 ministrom spomenico, s katero jih prosi, naj se zavzafnejo za to, da se kmetijska fakulteta na Univerzi v Zagrebu ne ukine, ampak naj se bolj intenzivno podpira, ker je njen obstoj za naše kmetijstvo neobhodno potreben.
Generalno direkcijo državnih železnic je ponovno zaprosila, naj uvrsti kalijevo sol med tista gnojila, ki uživajo znižano voznino- Doposlala je banski upravi in kmetijskemu ministrstvu vloge, naj se na učiteljiščih namestijo za pouk o kmetijstvu kmetijski strokovnjaki, ker samo tako bo mogoče vcepiti učiteljstvu tisto znanje v kmetijstvu, ki je potrebno za njih tozadevno delovanje med narodom po deželi. Zaprosila je tudi bansko upravo, naj ne dovoli, da se tujezemski strokovnjaki nastavljajo na kmetijskih veleposestvih, dokler imamo sami dovolj domačih kmetijskih strokovnjakov. — K poročilu je pripomnil g. Steblovnik, naj Kmetijska družba ponovno napravi vlogo, da bi meroskusni uradi vsaj proti jeseni, t. j. avgusta, septembra in oktobra meseca izvrševali svoj posel vsaj enkrat na teden in ne, kakor dosedaj, enkrat na mesec-S tem bi se kmetom veliko odpomoglo; sprejeto-
III.	Revizijsko poročilo je podal podpredsednik g. Haupt-man. Iz poročila je razvidno, da je blagovni promet od lanskega leta silno nazadoval in zato so tudi dohodki Kmetijske družbe za kritje njene režije vedno manjši-
Opaziti je veliko izgubo, ki jo tvorijo posebno izdatki za „Kmetovalca'', za vzdrževanje kmetijsko-gospodinjske šole v Marijanišču in za kmetijsko-strokovno delovanje. — Izdatki za „Kmetovalca" so se letos izredno povečali, ker je ta list na inciativo banske uprave razširjen na dvojni obseg. V kolikor je mogoče dosedaj ugotoviti, bo znašala izguba pri izdaji tega glasilo do konci leta nad 160.000 Din. Ta primanjkljaj je bil vsled znižanja števila članov že predviden pri tozadevnih pogajanjih za razširjenje lista in je tedaj banska uprava z dekretom od 25. novembra 1930., štev. 14127/9., zagotovila družbi kritje te izgube do 150.000 Din. Družba je že meseca aprila predložila banski upravi zahtevani seznam članov in zaprosila za nakazilo zagotovljenega ji zneska. Ker na svojo vlogo ni dobila rešitve, se je obrnila naravnost na g. bana s prošnjo, naj čimprej nakaže zagotovljeni znesek. Po daljši obravnavi tega vprašanja, je glavni odbor sklenil, da se ta prošnja ponovi. Glavni odbor se je g. revizorju Hauptmanu zahvalil za temeljito in obširno delo. Obenem je sklenil, da se ob zaključku leta izvede inventura s sodelovanjem odbornikov.
IV.	Predlogi glavnega odbora k novemu banovinskemu proračunu oddelka za kmetijstvo. Glavni odbor je z obžalovanjem ugotovil, da je bilo pri znižanju banovinskega proračuna z dne 31. avgusta t. 1. najbolj prizadeto kmetijstvo, ki se mu je črtalo 1,691.000 Din. Z ozirom na to dejstvo in v zmislu sklepa zadnje odborove seje, je glavni odbor pretresal vprašanje bodočega banovinskega proračuna. G. Zidanšek je podal k posameznim postavkam pojasnila. V debato so posegli vsi navzoči odborniki in stavili umestne predloge, ki se bodo še proučili in stavili banski upravi.
Nadalje je glavni odbor ponovno obravnaval vprašanje današnje kmetijske krize ter na tozadevni poziv g. bana sklenil staviti naslednje konkretne predloge: Naša banovina bo na pšenici in moki doplačala nad svetovno ceno 81,000.000 Din, ki gredo v žitni fond. Ker so kmetovalci naše banovine še bolj revni nego oni iz žitorodnih pokrajin, naj se ta znesek razdeli med naše živinorejce, prasičerejce in vinogradnike, ki so po krizi najhuje prizadeti. Za vsako prodano živino, prašiča
in liter vina ter grozdja naj se iz tega fonta plača primeren znesek za ureditev cen pri kmetu-producentu. Predlagani so tudi razni ukrepi, da se zmanjša današnja nezdrava razlika med nakupno ceno živil pri producentu in prodajno ceno pri konsumentu. V kolikor se vina tiče, naj se normalizira zaslužek vinskih trgovcev in gostilničarjev, izvaja naj se stroga kontrola vina pri prodaji, izvede naj se revizija gostilničarskih obrti, omeji podelitev novih gostilničarskih koncesij in še mnogo drugih predlogov.
V. Slučajnosti. Pri slučajnostih je g. Jan svetoval, naj se v bodoče oddaja blago vsem odjemalcem le proti gotovini, ker je vsaka oddaja blaga na kredit z nevarnostmi v zvezi. Dalje je omenil krivice pri zavarovanju oseb domače družine pri uporabi kmetijskih strojev. Gospodar mora plačati zavarovalnino zase, ne da bi od tega imel tudi kake koristi. Kmetijska družba naj tudi v tem pogledu podvzame primerne korake, da se to odpravi; glavni odbor je tudi te predloge vzel odo-brujoč na znanje.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je gospod predsednik ob 18. uri zaključil odborovo sejo.
Vabilo
k seji podružnice Kmetijske družbe v Koprivni, ki bo v ne-nedeljo, 15. novembra 1931. po sv. maši v šoli.
Družbene vesti.
t Srečko Robič. Dne 22. oktobra t. 1. je nenadoma preminul veleposestnik, gostilničar in župan Srečko Robič iz Lim-buša, član glavnega odbora Kmetijske družbe. Pokojni je bil splošno znana in ugledna osebnost in se je udejstvoval v vseh narodnih in gospodarskih korporacijah. 2e od mladosti se je kot zaveden narodnjak udeleževal vseh gospodarskih akcij v Mariboru in okolici, bil načelnik kmetijske podružnice Limbuš-Ruše, član odbora Vinarskega društva, odbornik Konjerej-skega društva in sodeloval je tudi pri raznih drugih kmetijskih korporacijah. Kot odbornik Kmetijske družbe se je zelo zanimal za vsa važnejša gospodarska vprašanja, se redno udeleževal sej in stavil mnogo važnih predlogov v prid kmetijstva. Rajnki je dokončal 49. leto starosti in ga je smrt pobrala pri najintenzivnejšem delu za dobrobit slovenskega kmeta. Kmetijska družba ga bo ohranila v najboljšem spominu. Slava mu! Njegovim preostalim pa izrekamo najglobokejše so-žalje!
Gospodarske vesti.
Vsega je preveč. Po računih londonskega Sunday Ex-pressa je pridelek žita tako velik, da bi zadostovalo za preskrba ------ lr>	čehi^i h< '»(-ne ;n v hoHo r I »tu
nič ne pridelalo. Sladkorja je za 6 milijonov ton preveč (letni pridelek od 25—28 mil. ton). Tudi čaja, bombaža, kave itd. je preveč.
Bakreni kartel je zopet znižal ceno bakru od 8.25 na 8 cents.
Bombaž je tako silno padel v cenah, kakor že 22 let ne.
Za uredništvo odgovarja: ing. R. Lah. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in Iitografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren J. Vehar.
Splošno znane najboljše?? 1
originalne SACK»OVe pluge
Schneider 6> Verovsek
trgovina z železnino, vsakovrstnimi stroji in orodjem v Ljubljani, Dunajska cestah št. 16.
katere vrste smo vpeljali že pred več kot 30 leti pri kmetijstvu v Slo-
veniji, dobite vedno v najnovejši izpeljavi in po najnižji ceni pri tvrdki:
registrovana sadruga z neom. zavezo
V LJUBLJANI
obrestuje vloge In dale posojila In kredite pod najugodnejšimi pogoji. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni pala&i. Miklošičeva c. 6.
HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO NAD 190 MILIJONOV DIN.

Izšla Je
Blasnlkova
mm piiTiKfl
za prestopno leto 193Z,
ki ima 366 dni.
„VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V ,,Veliki Pratiki" najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem. Štajerskem, Prekmurju, Med-žimnriu in v Julijski Benečiji; — pregled c koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tuiih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važniji in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din.
„VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni 1 glasnika nas!, i d ff Ljubljani,
Jesensko gnojenje ^ t&Z
sigurnega uspeha. — Travnike, ozimna žita, vinograde in sadonosnike moramo gnojiti v jeseni. — Mešano gnojilo Nitrofoskai - Ruse daje pri vseh teh kulturah dobre uspehe. Kulture, ki slabo rastejo in imajo svetlo-zeleno barvo lista, moramo gnojiti razven tega še z apnenim dušikom-
Naročila sprejema Kmetijska družba
in vse njene kmetijske podružnice.
Tvorni ca za dušik d. d., Ruse
DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU ---■
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
REOISTR. ZADRUOA Z NEOMEJENO "*
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1 j
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 55% brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 •/, brez odbitka d a k a na rente. Stanje vlog nad 30,000 000 Din. — Rezerve nad 700.000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog.
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjena	Telefon 2847.
obrestovan}*. Posojila daje proti porotam, na vknjižbo in proti zastavi	Bnojavi: »Kmetski dom«,
premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod	fUčtm pod hranilnice it. 14.297. najugodnejšimi pogoji. — Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8.— 12.',
in od 3.--4 '/t. « oo sobotah in dnevih pred prazniki od 8,— 12'/» ure.	Podrufnlcl v Hamalku in v Maribora.
'dlCIH^
Tvornica Borek, Karez
izdeluje prvovrstne slamoreznice za ročni in motorni pogon, reporeznice, mline za drobljenje oljnih pogač, drobljače za zdrob in vinske stiskalnice.
Zastopstvo ima:
Kmetijska družba v Ljubljani
Kmetovalci, čitojte hmetiisho - strohonne hnjige!
KMETIJSKE KNJIGE
in gospodarska navodila, ki jih ima naprodaj
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
NOVI TRG ŠTEV. 3.
*	L,
Splošno kmetijstvo.	Din
F. štupar, Navodilo, kako Je sestavljati porodili
Dta
Jos. Priol, Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja (broš.) ..... 15.—
<u tuo
•c
J*
o
xž5 o
CL T3
O
O J* cd
<u
tO RS
•c*
as C
a TJ
3
B
.Si. '57
o CL
o letini ..................5,—
B. Skalicky, Kmetijske razmere na Češkem (broš.)	10.—
I. Majdlč, Nasveti za hišo in dom (vez.) , . . ;	30,—
Vilj. Rohrman, Kmetijsko gospodarstvo ....	26.—
Travništvo.
VVelnzlerl - Turk, O sestavllenju ln setvi travnih
mešanic (broš.).......... . . 15,—
Inž. Turk. Navodilo o gnojenju travnikov . 5.—
Vinarstvo in kletarstvo.
B. Skalicky, Pridelovanje ln razpečavanje namiznega grozdja, ter vzgoja trt na špalirlu
(broš.) ...............10,-
A. Zmavc, Vinarstvo (vez.) ........66.—
Imenik vinogradnikov mariborske oblasti . . 10,—
Sadjarstvo in vrtnarstvo.
M. Humek, Breskev ln marelica (broš.) M. Humek, Praktični sadjar (vez.) . . . M. Humek, Sadje v gospodinjstvu (broš.) M. Humek, Sadno vino ali sadjevec (broš.)
F. Kafol, ..Sadjarstvo" ........
M. Humek. Pet slik od žlahtnih hrušk . M. Humek, Domači vrt (vez.) ....
10.-80,-24.-10.-10,-10.-40.-
Živinoreja in živinozdravstvo.
Franc Cerne, Živinoreja (vez.).......120,—
Steuert - Jamnik, Soseda Razumnika ..Konjereja"	15.—
F. Dular, Domači živinozdravnik (vez.) ....	44.—
A. Slivnik, Perutninarstvo (vez.)......50.—
Al. Jamnik, Reja domačih zajcev (broš.) . . .	10.—
Dr. A. Jenko & A. Inkret, Umna reja kuncev .	16 —
A. Pevc, „Sirarstvo" (vez.).........70,—
Čebelarstvo.
A. Janša, Nauk o čebelarstvu (broš.).....34.—
Ant. Znidaršič, Naš panj (vez.).......40.—
Razne gospodarske knjige.
M. Kostanjevec, O užltnlnl vina ln mesa (broi.)	§.— A. Šivic, Poljudno navodilo za merjenje lesa . .	15.— J. Kiinzle, Zel In plevel „Slovar naravnega zdravilstva" (vez.)..............75,—
J. Kiinzle, Zdravilna zelišča (broš.)..........8.—
L. Purgaj, Gospodinjstvo (broš.) .......	40.—
A. Beg, Naše gobe, navodilo za spoznavanj«
užitnih In strupenih gob (vez.).......50.—
Inž. A. Šivic, Gozdarstvo v ljublj. obl.....35.—
Dr. Spiller-Muys: Planinski zakoni (broš) . . .	20.—
Zbirka zakonov (38. snopič, broš.)......26.—
I. M. Vičič, Določanje žive teže pri govedu brez tehtnice.............12 —
O o*
3 tU ■t
O
C* <
J3
M*«
0TQ
N K
n <
iS. n
"O
o ux
3 O
TJ
O
O
NK 3_ o' O
ERflKLIT
P LOŠ Č E
SO NAJBOLJŠI STAVBENI MATERI J AL ZA
HLEVE
SVINJAKE
KOKOŠNJAKE
GOSPODARSKA POSLOPJA, HIŠE I.T.D.
ZAHTEVAJTE POJASNILA PRI
MRTERIRL, TRCj. D. Z 0. Z.
LJ U BLJANA
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 36/1.
Za jesensko in zimsko škropljenje sadnega drevja proti raznim škodljivcem je priznano najuspešnejše sredstvo
ARBORIN
Izdeluje ga tvrdka
„CHEMOTECHNA"
družba z o. z.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
(na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne)
LAM ENO OLJE, FiRNEŽ, BARVE, LAKE, KIT, LANEViE TROPINE
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri	«
domačem podjetju
MEPIC-ZANKL
tovarne olja lakov In barv
družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC
Centrala v Ljubljani, podružnice v Maribora in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah.
Plačevanje na obroke!
Kotli za žganjekuho
bakrene kopalne peči, brzoparilnik! ter razni prvovrstni bakreni in medeni izdelki. Naslov:
Josip Otorepec, Ljubljana
64	Za gradom 9.
POSOJILNICA V MARIBORU
r. z. ■ o. z.
NAROfiJftiii DOM
Telefon 21-08. Ustanovljena 1882.
Obrestuje nevezane branllne vloge po 5°/»,
vloge proti 3 mesečni odpovedi po 6 '/»*/»•
Stanle Hran, vlog nad Dlnfl0.000.000-. ■teserve »nažalo nad Pln 6.000.000-■
Posojila dale (lanom na vknlllbo »o S7„ na osebno poroltvo po »•/,.
.......-	m,4

Ustanovljena leta'1881
Celjska posojilnica
d. d. v Celju v lastni hiši „Narodni dom"
Sprejema hranilne vloge, daje posojila. Izvršuje vse denarne posle.
Lastna glavnica in rezerve Din 14,500.000
Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11 Šoštanj, (v lastni hiši)
La proti predplačili, do 20 besed itane Din 10.—. vsaka nadallna beseda po 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega IG. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje og'asov za prihodnjo številko.
Brinje, in slive za žganjekuho
oddaja po ugodnih cenah Ivan Jelačin, Ljubljana, Estonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo.	87
Novo italijansko brinje
prodaja A. Sarabon, Ljubljana. Zahtevajte ponudbe in vzorce.	257
Razglas o sadnem drevju
od Kmetijske družbe v Ljubljani glej na 4. zeleni ovojni strani.
Ekonom,
samec, star 39 let, absolvent vinarske in sadjarske šole v neodkazani službi, išče nameščenie. Naslov pri upravi ,,Kmetovalca" pod št. 282. 282
Dvovprežno lahko kočijo
polkrito, rjavo pleskana, dobro ohranjena, ima po zelo nizki na prodaj: Kmetijska družba v Ljubljani.	280
Laško brinje, kraško brinje, fige
ttudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5.	296
Sadno drevje.
Večjo množino visokodebelnih jablan (bobovca, Baumanke, kanadke, london pepinga, latidsberške renete) in hrušk moštnic, ima na prodaj drevesnica Stopar v Velenju.	295
Hiša z gostilno
ln vrtom, z vsem gospodarskim, gostilniškim in špecerijskim inventarjem, 6 km od Ljubljane, avtobusna zveza, je na prodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Potrebni kapital 70.000 Din. Naslov pri upravi ..Kmetovalca" pod „Ugodni nakup št. 294."
294
Bencin motor
z cirkularko na vozu in mlatilnico, vse v najboljšem stanju, se takoj ugodno proda. Naslov: Ivan Urbane, Sostro, p. Hrušlca pri Ljubljani.
293
Cepljene trte
nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, p. Juršinci pri Ptuju, žel. postaja Moškajnci, skladišče v Hlaponcih. — Ima tudi močne dvoletne trte, sposobne za po-sajenje. — Zahtevajte brezplačni cenik na kratek naslov: Trsničarska zadruga, p. Juršinci 292
Absolvent
banovlnske kmetijske šole na Grmu z dveletno kmetijsko prakso želi primerno službo na večjem posestvu. Ponudbe na tajništvo Društva kmetijskih strokovnjakov za drav. banovino, okr. kmetijski referent v Kranju.	290
Mozaični tlakovi,
stopnice, ograje, cevi, podboji. Cementarna I. Gostinčar, Pešata, p. Dol pri Ljubljani.
144
Tri montafonske telice
čisto,, r v ne (dve že breji) ima na prodaj: Josip Žužek, Velike Lašče.	2»7
Cepljene trte in sadno drevje!
Marelice in breskve najboljše vrste in 8 vrst cepljenih trt na podlagah: Goethe, Kip. portalis, Berlandieri itd. ima na prodaj: Franc Kovač, posestnik drevesnice in trtnice v Jankovi, p. Voi-nik pri Celju.	264
Bika
pinegavske pasme, licencovanega, 22 mesecev starega, ima na prodaj: Peter Juhant, Žeje št. 4, p. Komenda.	291
Kozolec na prodaj!
Kozolec, dopler, na 6 oken (štantov) se po jako ugodni ceni takoj proda. — Vprašati je priRudolf Cimperšek, gostilničar, Sevnica ob Savi.	283
Sadno drevje,
velike zaloge 3 in 4 letnih močnih sliv, jabo I , mošt. hrušek, grmičev: breskovih, marelic, jabolk, hrušek, vlšenj, malin, ribeza. Sadike od jagod 11 sort, vrste lepotične od Prunusov, akacij, va-gelje itd., ter več tisoč Amp. Veitchi — cepljen. Zahtevajte ponudbe, od drevesnice F. Vrečer, Voj-nik pri Celju.	271
„Hamad" prašek — mrčesu smrt!
Podpisani naznanjam vsem kmetovalcem, da sem že večkrat kupil razna sredstva proti hišnemu mrčesu — toda vedno brez uspeha. Pred kratkim sem kupil eno trikotno škatllico ,,Hamad" praška, z zakonito zaščiteno rdečo etiketo z muho. Ta zares hvale vreden prašek sem preizkusil jaz in drugi, pa ga zamorem najtopleje priporočati proti vsakemu mrčesu, proti muham, ščurkom, stenicam, molom, mravljam, živinskim ušem in bolham. Naročili smo pri: Ciril Stramšak, glavno zastopstvo za ,,Hamad"-prašek, Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. — Ivan Pekovec v Bohinju. — Pripomba : Ena škatljica tega praška stane Din 10.—; priporoča se, naročilu priložiti 10 ali 20 Din, da ni treba povzeti, kar pošiljatev le podraži.	268
Pokončavanje podgan, voluharjev, domačih in poljskih miši s plinom!
To oblastveno preizkušeno pokončevanje izvršuje najceneje in najbolj zanesljivo osebno: Ciril Stramšek, konces. pokončevalec škodljivih mrčes, podgan in miši v Dev. Mariji v Polju pri Ljubljani. Pojasnilo: Ena patrona plina za pokončevanje podzemeljskih podgan ali voluharjev, ki ugonobi podgane na 50 metrov daljave, stane 40 Din.
269
ki je zdravi
usna. izdatna
500 dinarjev tedensko plačamo
z£°vornlm osebam z številnimi poznanstvi. ..Perssons", Ljubljana, poštni preda 307. Znamko
za odgovor.	214
Montafonska plemenska živina
krave, telice in bik na prodaj! Najvišja mlečna molža v Jugoslaviji. Garantirano brez tuberkuloze. Oskrbništvo graščine Neukloster, p. St. Peter v Sav. dolini pri Celju.	284
Ekonomu,
ki ie delaven in skrben, bi mu dal svoje, tik okrajne ceste, v lepem kraju, krasni legi ležeče posestvo, obstoječe iz 6 oralov v prav dobrem stanju nahajajoči vinograd, 5 oralov sadonosnika, nekaj njiv, steljo iz zraven ležečega gozda, stanovanje, klet s posodo, razno orodje, hlev in viničarijo v najem, oziroma v oskrbo. Najemnina bi se poravnavala v naturi. ne v denarju, in to sorazmerno vsakoletnega pridelka. Ponudbe se naj pošljejo na upravo ..Kmetovalca" pod št. 272.
272
Bolne ženske
dosežejo z rabo prirodne grenčice „Franz-Josef" neovirano lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezi izredno dobrodejen učinek na obolele organe. Stvoritelji klasičnih učbenikov za ženske bolezni pišejo, da so ugodne učinke vode „Franz-Josef" potrdila tudi njih raziskavanja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Lepega plemenskega bika
pinegavske pasme, poldrugo leto starega, ima na prodaj Franc Skrjanc, Radomlje.	289
Kmetovalci! Vaš denarni zavod ie
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in
Vodnikove ulice.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 Clanov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka.
Stanje hranilnih vlog nad Din 100,000.000--.