Št./№ 4
April/Aprile 2000
letnik/anno X
IZ VSEBINE:
Naš pogovor z Ivanom Siličem i®- Sklic L seje skupščine LTO и^ Predstavljamo Klub študentov občine Piran Dotik daljnega vzhoda и^ Mateja gre v Sydney в^ Prvi koraki univerze za tretje življenjsko obdobje *

■f
OBČINA PIRAN COMUME DI PIRAriO
Županja in občinski svet Občine Piran ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ter ob prazniku dela, 1. maju, iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter delavcem piranske občine ter želimo lepo praznovanje.
In occasione della Giornata di Insurrezione contro 1'occupatore, 27 aprile, e della Festa di Lavoro, 1 maggio, il Sindaco e il Consiglio comunale di Pirano formu-lano sincere felicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro Comune, con l'augurio di trascorrere serenamente le Feste.
Občinski svet Občine Piran II Consiglio comunale di Pirano
Županja Občine Piran II Sindaco del Comune Di Pirano Vojka Štular, prof.
Cerkev v Luciji na cvetno nedeljo - prepolna. Bomo za prihodnjo veliko noč uspeli dočakati vsaj temeljni kamen nove lucijske cerkve?
Portorožanovci želimo
vsem občankam in
občanom prijetne in
sončne praznike!

ZDRUZENA LISTA
socialnih demokratov
LISTA UNITA
dei socialdemocratici
Ob 27. aprilu, dnevu upora in 1. maju, prazniku dela, čestita vsem
občankam in občanom občine Piran

zaŠTUDENTSKI SERVIS
** ŠTUDENTEK

~	Servis z nasmehom
\ ^ /	Zavod za posredovanje del
študentom in dijakom
Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim.
-	Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje!
-	Subvencioniranje mesečne kino karte!
-	Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail!
-	Nov popustnik, in še in še...!
Piran, Župančičeva 14/III, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si
Ml MED SEBOJ
čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo
¥ 3. aprila je praznovala svoj 17. rojstni dan Tadeja 60LUB0VIČ iz Lucije, iz srca ji čestitajo in želijo, da ostane tudi vnaprej tako dobra kot doslej: mama, tata in vsi domači. Seveda se čestitkam mladi, obetajoči sodelavki pridružujemo tudi vsi pri Portorožanu, z željo da bi nekoč postala nta prava" novinarka, ki je začela prve korake prav pri Portorožanu... ¥ iskreno se zahvaljujemo folklorni skupini VAL iz Pirana za prijeten nastop, ki je popestril prireditev v Centru za korekcijo sluha in govora Portorož, posvečeno materinskemu dnevu. Delavci in otroci CKSG Portorož. ¥ Ivanki PLOJ (10/5), Lidiji BARRILE (6/5), Ljubici VUKOVIČ (17/4), Emiliji POHLEN (18/4) in Dragici RIHTER (15/5) želimo vse najboljše in veliko zdravih let v krogu njihovih dragih, pa še dosti skupnega uspešnega dela pri Rdečem križu: prijateljice z Rdečega križa Piran. ¥ Per il compleanno di Mariella LOVRIČ-PETRIČ (20 maggio) giungono gli auguri sinceri del coro della Comunita' degli Italiani di Pirano. ¥ Nadji SETTOMINMCRISTL, ki praznuje svoj rojstni dan 28. aprila, veliko zdravja in sreče od prijateljic.
¥ Milena JELERČIČ e Lidija BARRILE fes-teggiano il loro compleanno rispettivamente il 27 aprile e il 6 maggio. A loro gli auguri sinceri ed affettuosi del gruppo filodrammatico della Comunita1 degli Italiani.
¥ Ravnateljici Centra za korekcijo sluha in govora v Portorožu, Sonji HRABAR, ki praznuje svoj rojstni dan 18. maja, iskreno čestitajo prosto-
voljke Rdečega križa Piran. ¥ Še enkrat veliko zdravja, sreče in vse najboljše Lidiji BARRILE iz Pirana od njene številne družine.
¥ Območna organizacija Rdečega križa Piran se zahvaljuje vsem, ki so ji pomagali pri pripravi letošnjega srečanja krvodajalcev - jubilantov, ki je bila 7. aprila v Portorožu.
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu ali faxu (066/674-42-14), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
Srečanje za praznik dela bo v Simonovem zalivu, kres bo zagorel na Markovcu
Namesto tradicionalnega prvomajskega srečanja na Socerbu bo Obalna sindikalna organizacija letos pripravila proslavo s piknikom v izolskem Simonovem zalivu, ki bo potekala v soboto 29. aprila. Program se bo pričel z otroškimi igrami že ob desetih dopoldan in se nadaljeval z različnimi tekmovanji. Popoldan bodo na vrsti sardele za vse udeležence. Slavnostni govor bo imel predsednik Obalne sindikalne organizacije. Prireditev se bo zaključila z glasbeno skupino Davor Radolfi & Ritmo Loco, ki bo zaigrala zvečer ob 20. uri.
Naslednjega dne, 30. aprila popoldan pa bo na Markovcu (ob osnovni šoli Antona Ukmarja) zaključek tekmovanj v malem nogometu in čisto na koncu bo še kresovanje. Kres bodo prižgali po 21. uri.
Sveti Jurij v Piranu
Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini je tudi letos pripravila Dneve Svetega Jurija, zavetnika mesta Piran: v soboto 22. in ponedeljek 24. aprila. Kot že nekaj let tekmujejo v starodavni, ponovno oživljeni športni igri pandolo, nastopajo metalci zastav iz Faenze. Ob tej priložnosti pa je izšla tudi publikacija El sal de Piran.
NAŠ POGOVOR Z DIREKTORJEM TURISTIČNEGA ZDRUŽENJA PORTOROŽ
PORTOROŽ NI POCENI DESTINACIJA, A TUDI CENA GOVORI O KVALITETI
Ivana Siliča najbrž mnogi poznate, saj se kot direktor Turističnega združenja Portorož - sedaj po novi zakonodaji preoblikovanega v lokalno turistično organizacijo - pogosto pojavlja v medijih. Na področju turizma dela že veliko let in zagotovo ne pretiravamo s trditvijo, da ga dobro pozna. Rad pove, da je v "industriji gostoljubja" pričel z delom pred mnogimi leti kot učenec znanega portoroškega hotelirja Frančka Kosovela. Izkušnje si je pridobil še v Švici in Avstriji, kjer je vodil tudi hotel. Leta 1982 je prišel v Portorož, v Hotel Bernardin. Kasneje je bil zaposlen v Metropolovi družbi. Sedaj že tretje leto vodi Turistično združenje. Svoje znanje ves čas tudi teoretično poglablja z dodatnim izobraževanjem. Njegovo družinsko življenje - živi namreč v Luciji - je podrejeno delu, ki ga opravlja in mu prinaša lepe, pa tudi manj lepe trenutke. Sedanja služba ni nič kaj lagodna ali celo' hvaležna. Ves čas je v primežu najrazličnejših interesov in želja. Navkljub nezadovoljstvu drobnih podjetnikov, ki so želeli bolj poglobljeno obravnavo, je bil sprejet odlok o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije. Torej so nesoglasja med velikimi turističnimi podjetji in občino na eni ter drugimi manjšimi turističnimi podjetji, društvi, sobodajalci na drugi strani še "v zraku"? Nič kaj vzpodbudno za začetek dela v na novo preoblikovani organizaciji, ki naj bi združevala vse turistične dejavnike v naši občini.
Kako ocenjujete ves ta spor, s katerim ste se morali soočati v prvi osebi in kako vam uspeva zdaj delovati v takšnih razmerah? Po vseh teh konfliktih, ki se še vlečejo, kdo je po vašem potegnil "ta krajšo"?
Ogromno energije gre v prazno. Dejal bi, da se prepiramo ali je mačka črna ali bela, ne pa o tem ali lovi miši. Ta krajšo v vsakem primeru potegne celoten kraj. Prepričan sem, da smo po zadnjih usklajevanjih in medsebojnem informiranju dosegli soglasje. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da smo naredili v teh dneh dva koraka naprej. Prvi je vsekakor rezultat dveh sestankov s predstavniki manjših podjetnikov oziroma pobudnikov drugač-
ne organiziranosti LTO, na katerem smo ugotovili, da so bile v ustanovnih aktih združenja v veliki meri upoštevani tudi njihovi predlogi. Rešeno je vprašanje članstva: vsi člani so enakopravni in sorazmerno zastopani v skupščini združenja. Predlagana sestava in način imenovanja enajst članskega nadzornega sveta pa zagotavljata sorazmerno zastopanost. Drugi korak pa je urejanje vsebinske, pravno-formalne plati. Pred dnevi je bila zadnja skupščina Turističnega združenja Portorož, ki je sprejela lansko poslovno poročilo, predvsem pa novo vsebino in spremembe Pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja v notarski obliki. Zdaj teče postopek registracije pri gospodarskem sodišču v Kopru. Objavljen je že tudi sklic 1. redne skupščine Turistične organizacije Portorož kot lokalne turistične organizacije (v Portorožanu in v Primorskih novicah - op.uredn.)
Omenili ste Poročilo o delu združenja za leto 1999. Ali lahko v kratkem opišete, kaj je bilo v preteklem letu narejenega ?
Težko je na kratko opisati vse opravljeno. Vendar imamo natančno poročilo, ki so ga prejeli vsi člani; kogar zanima pa mu je na voljo na sedežu združenja. Še celo' v tako obsežnem poročilu pa ni mogoče zajeti vsega dela v turizmu! Velikokrat so to povsem neoprijemljive zadeve, ki se kažejo v vsakdanjih odnosih: z gosti, člani združenja, zunanjimi inštitucijami, sredstvi javnega obveščanja,itd. Pa naj vendarle poskusim povzeti:
Priprave na novo organiziranost so terjale veliko usklajevanja in pogovorov, strokovnih posvetov..., rezultat česar je letos ustanovljena lokalna turistična organizacija, ki ima sedaj svoj sedež v prenovljeni zgradbi KS Portorož, kjer smo uspeli urediti ugledno turistično informacijsko pisarno. Precejšnje obsežnosti je bilo lani tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi, ki poteka pod blagovno znamko Portorož. Sem sodijo nastopi na turističnih sejmih, informativni obiski turističnih agencij in touroperatorjev, profesionalnih organizatorjev različnih prireditev... Izdali smo tudi precej propagandnega gradiva (Vodnik po Piranu, karto zaledja Slovenska Istra, zloženko o Fiesi, Cenik turistične ponudbe Portoroža, prospekt Nove vasi...). Pripravili smo tudi novoletni ognjemet in razsvetljavo, prenovili prostore za informacijsko dejavnost in sedeža združenja,... Sodelovali smo tudi pri koordiniranju in seveda sofinanciranju preko štiridesetih različnih prireditev. Do konca leta je združenje financiralo informacijsko dejav-
nost na dveh lokacijah, v Piranu in Portorožu. Težave so bile predvsem z neustrezno lokacijo (požar v zgradbi KS) in nerazumevanjem funkcije informiranja gostov v kraju. Zdaj pa informiranje gostov deluje v okviru združenja - kar je pravzaprav njegova poglavitna naloga - v Portorožu od 1. marca, v Piranu pa od 1. aprila.
Kateri so poglavitni finančni viri združenja? Kot nam je znano, niso majhni. Za kaj jih nameravate porabiti?
Poglavitni vir je proračun občine Piran in sicer 40 odstotkov zbrane turistične takse. Lani je iz tega vira priteklo 60 milijonov tolarjev. Drugi vir so sredstva, ki jih članice združujejo za dogovorjene projekte; bilo jih je dvajset milijonov in pol. Manjši del je članarina (2.400.000 sit). Skupaj je imelo lani Združenje imelo za 84 milijonov prihodkov in prav toliko je bilo odhodkov. Približno enak znesek načrtujemo letos. Zagotovo bodo manj prispevale hotelske hiše (Sprašujejo namreč: "Zakaj samo mi?"), računamo pa na povečanje zneska od članarin. S pridobitvijo statusa turističnega območja bo namreč začel veljati občinski odlok o članarini. Članarina ni nov davek. Vsak, ki tako ali drugače živi od turizma, bo zdaj prispeval za skupno ureditev zadev na tem področju. Pridobi pa tudi pravico soodločanja in predvsem občutek, da prispeva za razvoj turizma v kraju in se tako neposredno vplete v dogajanje....
Ima torej naša Občina že status turističnega območja in kaj z njim pridobi?
S tem statusom se pridobi pravica do sousta-novitve nacionalne turistične organizacije, sodelovanja pri oblikovanju njenega programa in sredstev za sofinanciranje pospeševanja turizma. A pri ustanovitvi nacionalne turistične organizacije nismo in najbrž tudi ne bomo imeli nobene besede. Znane pa so razprtije pri njenem ustanavljanju in imenovanju generalnega direktorja. Zdi se mi, da koristi ne bomo imeli kaj dosti! Edina zares oprijemljiva pridobitev je pravica do pobiranja članarine. Lepa reč: dovolijo nam, da sami sebi pobiramo denar! Pa raje pustimo to poglavje in se zanesimo na rek: Pomagaj si sam in Bog (država) ti bo pomagala! Bi pa rad videl državnega uradnika ali komisijo, ki bi nam odklonila podelitev statusa turističnega območja in s tem povezanih pravic...
Naloga vaše organizacije je tudi zbiranje in interpretiranje podatkov s področja turizma. Bi lahko na podlagi lanskih in dosedanjih letošnjih podatkov (število nočitev, višina porabe,

D^ ipd...) poskusili oceniti trende poletne turistične sezone pred nami...?
Kljub neugodnim političnim razmeram v lanskem letu je Portorož obdržal pozitiven trend. Lani je bilo v naši občini za 4 odstotke več gostov (prihodov), ki pa so ustvarili za odstotek manj nočitev kot predhodno leto. A o tem, če vas bo zanimalo, več kdaj drugič. Dejstvo je, da smo v hotelih v prvem tromesečju letos zabeležili za polovico več nočitev kot lani. Tudi pokazatelji za naslednja dva meseca so ugodni. Sezona in s tem turistično leto 2000 bo uspešno. Ohranjanje sedanjega trenda pa je dolgoročno odvisno od nadaljnjega razvojnega ciklusa: od posodabljanja turistične infrastrukture v občini, pa namestitvenih in objektov za prehrano, zabavo, kulturo, šport - skratka, vsega kar pojmujemo pod besedo turistični proizvod. Potrebujemo nov investicijski ciklus, ki naj turistično valorizira prostor. V mislih imam staro mestno jedro Pirana, center Portoroža s starim hotelom Palace, soline, polotok Seča, Jernejev kanal, dolino Dragonje in zaledje.Jn vso spremljajočo komunalno infrastrukturo. Pa seveda neobhodno vlaganje v ljudi! Lažje reči, kot storit? Za začetek bomo v kratkem dobili strategijo razvoja, ki bi naj pokazala razvojne možnosti,
predvsem pa tisto, kar zavira razvoj.
Aprila je preteklo pet let, odkar ie naša občina proglašena za zeleno občino. S tem si naša občina postavlja za cilj tudi naslednje: "turizem kot temeljno dejavnost v občini bomo usmerjali v kvaliteten turizem, zamenjevali obstoječe prenočitvene kapacitete s kvalitetnejšimi zmogljivostmi, za več delovnih mest in manj turistov, ki pa bodo pri nas dopustovali tudi v izven sezonskem času, hkrati bomo čimvečji del turizma postopoma preusmerjali v mehki, sonaravni turizem." Kako osebno gledate na citirani cilj in ali menite, da smo mu od sprejetja deklaracije kaj bliže?
V definiciji turističnega proizvoda so na prvem mestu naravne danosti, klimatski pogoji, neokrnjeno okolje in kulturne zgodovinske zanimivosti, kjer smo najmanj naredili. Dovolj je, če se le nekoliko bolj kritično ozremo okoli sebe ali pogledamo pred lastni prag. Napredovali pa smo pri izboljšanju nastanitvenih kapacitet, predvsem v hotelih so skoraj v celoti prenovljene. Več kot polovica hotelov se lahko ponaša s štirimi ali celo petimi zvezdicami.Ponudbo smo izboljšali in jo podaljšali na celo leto: s kongresnim turizmom, termami s pogledom na morje, bazeni, vrhunsko kuli-
narično ponudbo in še bi lahko naštevali. Pa še nekaj: Portorož ni poceni destinacija, kar nam vsak dan znova dopovedujejo tako gostje kot poslovni partnerji. Vendar tudi cena govori o kvaliteti!
Zame je pri združenju pomembno: njegovo poslanstvo (povezovanje in zastopanje skupnih interesov), vizija (uveljavitev kot odločujočega nosilca kakovostne turistične ponudbe) in globalni cilji (organiziranje učinkovite in profesionalne komunikacije ter promocije, aktivna vključitev vseh nosilcev turistične ponudbe, uveljavljanje interesov vseh članov, povezovanje in sodelovanje v regiji in državi). Do uresničitve je trda pot.
Če bi imeli čarobno paličico, kaj bi spremenili v naši občini, posebej še v Portorožu oziroma našemu turizmu, da bi se stvari premaknile v pozitivno smer?
Če bi jo imel, bi spremenil veliko, ne pa vsega! Da ugotovimo, kdo in kje smo, se moramo primerjati. Poskusimo in videli bomo, da nismo tako slabi, še več - celo' odlični smo!
Še mnogo vprašanj bi lahko zastavili, a jih rajši prihranimo za naslednjič, ko bo Turistična organizacija Portorož že lepo zaživela.
Livija Sikur Zorman
Vabljeni ste na ogled razstave ročnih del, ki jo pripravlja krajevna organizacija Rdečega križa Portorož 12., 13. in 14. maja - ob tednu Rdečega križa - v stavbi krajevne skupnosti Portorož (prvo nadstropje, dvorana Pinija), Obala 16.
ARCHITECTA
d.o.o./s.r.l.
PRODAMO:
-	Lucija - dvosobno stanovanje 62 m2; terasa, pogled na morje, takoj vseljivo. Cena 12.800.000,00 SIT
-	SEČA - Forma viva - ločen del hiše 160 m2, pogled na Savudrijo in morje. Cena 32.000.000,00 SIT
-	IZOLA - Šared na lepi lokaciji ločen del hiše 121 m2, 350 m2 zemljišča. Cena 22.000.000,00 SIT.
-LUCIJA v novem delu TPC-a gostinski lokal 53 m2 v IV.gr.fazi. Cena 360.000,00 SIT/m2.
Za znanega kupca iščemo hišo v Portorožu cca 200 m2 in 1000 m2 zemljišča, obvezen pogled na morje, nakup do 90.000.000,00 SIT.
URADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (ogledi tudi izven uradnih ur).
V novi Turistični informacijski pisarni v Portorožu, v pritličju obnovljene stavbe KS Portorož obiskovalce pričaka simpatična Maja.
Direktor Turistične organizacije PORTOROŽ g.i.z. občine Piran sklicuje
PRVO REDNO SEJO SKUPŠČINE
Turistične organizacije PORTOROŽ g.i.z. občine Piran, ki bo dne 30.05. 2000 ob 11.00 uri, v Avditoriju Portorož, Senčna pot 10, Portorož.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti.
2.	Imenovanje organov skupščine.
Predlog sklepa:
Na predlog direktorja se za predsednika skupščine imenuje
_, za preštevalca glasov pa _,
_in_.
3.	Ukinitev Upravnega odbora združenja in razrešitev njegovih članov
Predlog sklepa:
V skladu s spremembami Pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja se ukine Upravni odbor združenja, njegovi člani pa se razrešijo s funkcije.
4.	Imenovanje nadzornega sveta združenja
Predlog sklepa:
Na predlog direktorja se imenujejo člani nadzornega sveta v skladu z 29.ČI. Pogodbe o ustanovitvi, ki zahteva sorazmerno zastopanost po posameznih dejavnostih.
5.	Sprejem letnega finančnega načrta
Predlog sklepa:
Na predlog direktorja skupščina sprejme finančni načrt za poslovno leto 2000 v predlaganem besedilu.
6.	Pobude in vprašanja članov
Skupščine se lahko udeležijo vsi člani, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Glasuje se osebno ali po pooblaščencu oz. zastopniku, in sicer na podlagi glasovnice, ki jo član prejme ob vstopu v prostor skupščine.Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastilnega razmerja shranjeno na sedežu združenja.
Pravico do udeležbe na skupščini in uresničevanje glasovalne pravice imajo samo tisti člani, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo najkasneje do petka 19. maja 2000 (12 dni pred skupščino) prijavili svojo udeležbo na OBRAZCU ZA ČLANSTVO IN PRIJAVO ZA UDELEŽBO, na 1. redni skupščini, ki je priložen v zadnji številki PORTOROŽANA oziroma ga lahko člani dobijo v prostorih Turistične informacijske pisarne v Portorožu, Obala 16 (zgradba KS Portorož) ali v Turistični informacijski pisarni v Piranu (bivša Pošta).
Prijave morajo prispeti v navedenem roku ali oddane osebno na naslov:
Turistično združenje Portorož, Obala 16, 6320 Portorož
Popolno gradivo za skupščino je na voljo na sedežu združenja v Portorožu, Obala 16, od 5. maja 2000 vsak delovni dan od 09.00 do 12.00 ure. Morebitni nasprotni predlogi k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti pisno sporočeni diektorju združenja v štirinajstih dneh od dneva objave sklica.
Direktor združenja Ivan Silič
Županja Občine Piran izdaja, na podlagi Odloka o ustanovitvi lokalne turistične organizacije (Uradne objave, št. 22/99, 24/99,10/2000), naslednje
OBVESTILO
o glasovanju na prvi redni skupščini LTO ter glede izvajanja Odloka o določitvi višine in načina
plačevanja članarine lokalne turistične organizacije (LTO) v Občini Piran
1.	Člane LTO obveščamo, da je Občina Piran na podlagi Zakona o pospeševanju turizma (v nadaljevanju ZPT) ustanovila LTO in sprejela Odlok o določitvi višine in načina plačevanja članarine LTO v občini Piran (Uradne objave, št. 10/2000).
2.	Člane LTO obveščamo, da bo prva redna skupščina LTO -Turistične organizacije Portorož, g.i.z. Občine Piran dne 30.05.2000. V skladu z določili ustanovitvenih aktov imajo člani LTO na skupščini 60% glasov, Občina Piran 35% ter turistična društva 5% glasov.
Z namenom zagotovitve udeležbe in glasovanja članov LTO na 1. redni skupščini Turistične oganizacije Portorož,g.i.z. občine Piran, je pripravljen "obrazec za članstvo v LTO", ki je priložen v zadnji številki PORTOROŽANA oz. ga člani lahko dobijo v Turistični informacijski pisarni v Portorožu, Obala 16 - stavba KS Portorož ali v Turistični informacijski pisarni v Piranu- bivša pošta (ob delavnikih od 9.00h. - 17.00h).
3.	Člane LTO obveščamo, da se bodo podatki, pridobljeni iz "obrazca za članstvo v LTO" uporabljali za zagotovitev glasovanja na skupščini LTO.
Šele po pridobitvi "statusa turističnega območja" s strani Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem pa bodo ti podatki predstavljali osnovo za obračun članarine LTO v skladu z ZPT in občinskim odlokom.
0 pridobitvi "statusa turističnega območja" bodo člani LTO obveščeni preko medijev.
POJASNILA:
Kdo so člani "LTO"?
•	Člani LTO so pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom in sobodajalci ter tisti kmeti, ki opravljajo gostinsko dejavnost.
•	Članstvo v LTO je obvezno za osebe iz prejšnje alinee, ki imajo v občini Piran svoj sedež, poslovno enoto ali drugo obliko registrirane dejavnosti, ki opravljajo s turizmom neposredno povezane dejavnosti.
•	Dejavnosti, ki so neposredno povezane s turizmom, so opredeljene v Odredbi o opredelitvi s turizmom neposredno povezanih dejavnosti in njihovi razvrstitvi v skupine (Ur. list RS, št. 65/98, 28/99).
Kako se obračunava članarina?
•	ZPT določa, da člani LTO plačujejo članarino na podlagi 2 kriterijev, in sicer na podlagi:
•	skupine dejavnosti in
•	obsega prihodka.
•	Odlok o določitvi višine in načina plačevanja članarine LTO v Občini Piran v svojem 5., 6. in 7. členu opredeljuje način in višino določitve članarine.
Kdo je oproščen plačila članarine?
•	8. člen odloka določa, da član LTO, ki v letu pred letom, za katerega se določi članarina, ne doseže prihodka v višini 200.000,00 Sit, ne plačuje članarine.
Piran, april 2000
Občina Piran Županja, Vojka Štular, prof.
KDO JE KDO:
KLUB ŠTUDENTOV OBČINE PIRAN
Klub študentov občine Piran je skupina mladih iz naše občine začela ustanavljati že leta 1992 na takratni Višji pomorski in prometni šoli, sedanji Fakulteti za pomorstvo in promet. Župančičeva ulica 14 - sedež kluba - je danes postala srce študentskega življenja na Obali. Med drugim je piranski klub aktivno sodeloval pri ustanavljanju Zveze klubov študentov Slovenije (ŠKIS) ter pri oblikovanju in dopolnjevanju državnih aktov s področja študentskega interesnega združevanja, npr. študentske ustave.
Cilj, kateremu sledijo, je pogojen z družbenimi razmerami v naši državi. Tako so tudi svoje delovanje prilagodili primerno današnjemu času. Obnašajo se tržno, vendar jim je pri tem vodilo predvsem eno - izboljšati in povečati standard študentskega življenja na Obali in tudi v širši domovini. Do sedaj jim je to uspevalo. Vabijo pa vse, ki bi želeli kakorkoli delati na tem področju in ki imajo zamisli, kako dvigniti kvaliteto obštudijskih dejavnosti, naj se brez nepotrebne zadrege priključijo Klubu študentov občine Piran, ki šteje danes že preko 3000 članov. Vabljeni so tudi dijaki srednjih šol.
Kdo je kdo?
Funkcija
-	Predsednik Kluba študentov občine Piran
-	Predsednik upravnega odbora
-	Član upravnega odbora s strani AIESEC
-	Članica upravnega odbora, predsednica dijaške sekcije
-	Podpredsednica upravnega odbora
-	Član upravnega odbora, predstavnik Fakultete za pomorstvo in promet Portorož
-	Član upravnega odbora, predstavnik Kluba študentov občine Piran
-	Član upravnega odbora, predstavnik Visoke šole za hotelirstvo in turizem Portorož
-	Član upravnega odbora, predstavnik Visoke strokovne šole za podjetništvo Portorož
Ime in priimek
1.	Alex Poropat
2.	Petra Rupnik
3.	Lina Krmpotič
4. Sebastian Miklavec
5. Aljoša Golubič
6. Iztok Prebolšek
Odlično opremljena računalnica.
7. Luka Flis
Področje delovanja Kluba študentov
Najodmevnejša so:
-	študentski servis (posredovanje dela študentom in dijakom),
-	prodaja bonov za prehrano,
-	INFO-točka (izleti, tečaji)
-	Računalnica (vrhunsko opremljena računalnica z dostopom do interneta),
-	Popusti in ugodnosti za člane kluba
-	In še marsikaj.
Viri financiranja
Denar je pač sveta vladar. To vedo študentje posebno dobro. Ob dotaciji, ki jih dobiva njihov klub od občine, je glavni finančni vir njihove dejavnosti študentski servis - ŠTUDENTEK, ki ga vodi Barbara Kožar. Že vrsto let je to najpomembnejša dejavnost, s pomočjo katere financirajo razne študijske in obštudijske dejavnosti, s katerimi si študentje pridobivajo dodatna znanja. Glavna dejavnost Študentskega servisa je posredovanje začasnega in občasnega dela študentom in dijakom na slovenski Obali. V vztrajnim delom so si pridobili svoj prostor pod soncem. Znani so tudi po vrsti projektov (najpomembnejši doslej je Študentski popustnik), hitrem poslovanju, organiziranosti in strokovnosti usposobljenega kadra.
Na spletnih straneh kluba (http://www.ksop-cscp.si/klub.html) lahko poleg osnovnih informacij, najdete tudi prosta delovna mesta, obrazec za naročilnico napotnic na dom in še marsikaj. Pa še nova telefonska številka: 6710022, 6710023.
Marjan Maslo
"Povsem naključno sem našel tole staro razglednico, ko sem brskal po starem albumu, nam je napisal naš bralec Ivan Šeko-ranja. Pa si je rekel, da bi bili morda pri Portorožanu veseli in nam jo je poslal. Res smo se je zelo razveselili in se mu zanjo prav prisrčno zahvaljujemo. Koliko je stara, naš bralec ne ve, vendar nas je posebej opozoril na staro kinodvorano, ki je nekoč stala čisto ob morju, pri glavnem pomolu. Tej stavbi so rekli Ljudski dom in v njem so prirejali tudi plese, pa druge prireditve - tudi tako slavne šahovske turnirje, kot je bil tisti, na katerem je nastopil tudi, takrat še zelo mlad, kasnejši svetovni šahovski prvak Bobby Fischer. Potem so Ljudski dom zrušili in namesto njega zgradili novo prizorišče - Avditorij. Sodelavci Portorožana se nismo mogli spomniti, katerega leta so stavbo ob morju porušili, vendar se je ena naših sodelavk spomnila, da je v njem, še rosno mlada, leta '65 odplesala svoj prvi ples. Nekako smo se zedinili, da so ljudski dom zrušili leta '70, ko so zgradili Avditorij.
vtp it""*« ■
5-obletnica Proglasa o Zeleni občini:
OD BESED DO DEJANJ JE LAHKO ZELO VELIK KORAK
V	zadnjem desetletju ali celo1 dveh bi tudi pri nas težko našli človeka, ki bi mu ne bilo - vsaj v besedah - mar za okolje. V dejanjih se potem marsikdo obnaša drugače, včasih povsem v nasprotju s svojo deklarirano zeleno filozofijo. Ta "zelenost" je naletela na plodna tla tudi pri politikih, ki se je poslužujejo zgolj zato, da na limanice lovijo naivne, a dobronamerne volilce. Nekateri menijo, da so skrajni levičarji po zatonu marksizma zgolj zamenjali eno ortodoksno ideologijo z drugo. Kajti za ortodoksnega pripadnika zelenega prepričanja noben poseg ali ukrep nikoli ni dovolj zelen, nobena čistilna naprava ne čisti dovolj, noben filter ni dovolj dober, vsak poseg v prostor je sumljiv, če že ne škodljiv, skrb za zaščitenost komarjev pa jim je bolj pri srcu od dobrobiti ljudi, ipd... Še bi lahko naštevali, če bi hoteli iro-nizirati zavzemanje za ohranjanje čimbolj neokrnjenega okolja. A v resnici so taki iskreni zanesenjaki ali, če hočete, idealisti, ki jim je naš ljubi planet zares mar, prav redki. Žal je več onih, ki ravnajo z njim kot svinja z biseri... In če se le nekoliko bolj ozremo okoli sebe, nas kakršna koli želja, da bi se na račun naravovarstvenikov hahljali, mine v kalil
V	prejšnjem Portorožanu smo vam v slikah pokazali in mislimo, da tudi dokazali,kako hitro človeku zamre volja do smeha, če se na primer sprehaja po Pacugu... Niti mesec dni za tem pa so ob 5. obletnici sprejetja Proglasa o Zeleni občini, pripadniki skupine ASTRA, ki deluje pri Občini Piran, pripravili poučen izlet za našo županjo, vodilne iz občinske uprave, ki se ukvarjajo z okoljem in prostorom, novinarje, inšpekcijske službe za varovanje okolja (teh zadnjih - vse imajo sedež v Kopru in so državne izpostave - pa ni bilo na spregled!). Ko je bila občina Piran pred pol desetletja proglašena za zeleno občino, je svet naše občine sklenil, da je potrebno vsako leto pripraviti poročilo o spoštovanju v proglasu zapisanih usmeritev. Žal takšnega poročila nikoli ni bilo. Letos pa je županja pripravo poročila zaupala Astri (Akcijska Skupina za Trajnostni Razvoj), ki se je svoje naloge lotila zavzeto in sistematično.
"Zelena ekskurzija" se je osredotočila predvsem na trajne posege v naš prostor. Politika naše občine po 2. svetovni vojni pri prostorskih posegih ni bila prav nič restriktivna, celo1 nasprotno. Udeleženci izleta smo se lahko s primerjanjem stanja na osemdeset let starem zemljevidu naše občine lahko prepričali, da smo povojne generacije uspele pozidati več prostora, kot so ga uspele vse generacije naših predhodnikov, ob približno enakem številu prebivalstva! Na poti od Pirana, skozi Portorož in Lucijo smo zgolj stoično ugotavljali, da smo res pozidali že vse, kar se je dalo in da pravzaprav ni česa več ohranjati... V Luciji na primer, v posmeh vsem - naravovarstvenikom pa še posebej - še zmeraj ostaja kartinška steza in to tako rekoč pred nosom zdravstvenega doma... Piranski občini preostane le še prizadevanje, da poskuša obvarovati ohranjeni del svojega prostora v neposrednem zaledju svojega tromestja (Piran-Portorož-Lucija), kamor se zdaj poskuša širiti urbanizacija. Tendence so, da bi se tja prenesle vse raznovrstne neprimerne, okolju neprijazne dejavnosti. Če pa se odločamo za trajnostni razvoj naše občine, ne smemo dopustiti prenašanja teh dejavnosti tja, kjer je odpor manjši. Žal pa je med obrtniki veliko takih, ki delajo prav to!
Po prepričanju Astre bi morala lokalna skupnost zavarovati svoj prostor in vzpostaviti enakopraven odnos do svojih prebivalcev; kar pomeni, da bi morala onemogočiti sistem nagrajevanja črnograditeljev. Zdaj je namreč pač tako, da so tisti, ki si upajo brez vseh dovoljenj zgraditi npr. hišo v krajinskem parku, nazadnje celo' nagrajeni, saj se jim jo dovoli legalizirati! In, če to ni nagrada za aroganco in teptanje zakonov, kaj potem je!?!
Livija Sikur Zorman
Restavracija v Portorožu
tel.: 674-50-74 &
Pizzerija v Luciji tel.: 770-204
se priporočata
Parecag: najprej pripelješ prikolico, potem čez čas postaviš hišo, ki ti jo država prej ali slej legalizira in te tako za to, ker si se upal, še nagradi...
■ввдир^
SHBflJfe

_ Л - - » ~ - :
Ш<	'iž
Urbanizacija sili v zaledje... Podporni betonski zid ceste za Molijo, ki grdo seka grič, je primer tujka v okolju. Na uradu za okolje in prostor obljubljajo, da ga bodo poskusili zakriti z ozelenitvijo.
WAI THAI: DOTIK DAUNEGA VZHODA
Preteklo je že nekaj mesecev, odkar so v portoroških Hotelih Morje gostom postregli z novo ponudbo: Wai Thai centrom za tradicionalno tajsko masažo in naravno nego telesa. Po začetnem navdušenju obiskovalcev, ko je bilo treba na termin za masažo čakati okoli štirinajst dni, so se zdaj vrste zmanjšale, pa ne zaradi osipa obiskovalcev, pač pa zaradi okrepitve ekipe. Stranke se rade vračajo; prihajajo iz vseh koncev Slovenije, center pa radi obiščejo tudi hotelski gostje. V centru je devet masažnih prostorov: pet blazin na tleh za tradicionalno tajsko masažo in štiri masažne mize. Trenutno v centru dela sedem tajskih in en slovenski maser, v kratkem pa pričakujejo še tri Tajke.
"Na izobraževanje bomo poslali še koga od naših maserjev, tako da bomo v centru imeli dva Slovenca, kar bo izboljšalo komunikacijo med maserji in strankami," razlaga Lea Sevšek, vodja centra, ki se je tudi sama več let zaporedoma izobraževala na Tajskem. "Vsi tajski terapevti in tera-pevtke v našem centru so profesionalci, ki so svoje znanje izpopolnjevali na priznanih šolah za tradicionalno tajsko medicino. Prizvok tajske masaže kot erotične masaže nima s tradicionalno masažo nobene zveze. Tajci so zelo jezni, ko to
slišijo, saj ima njihova masaža 2500-letno tradicijo" pravi Sevškova.
Masaža, za nas še vedno luksuz, je pri Tajcih način življenja. Učijo se je že kot otroci doma, pa tudi v šoli je obvezen predmet. Zato so Tajci tudi tako čili vse do pozne starosti. Tajska masaža se najbolj razlikuje od klasične po tem, da se masira na oblečeno telo. Osnovana je na konceptu desetih najpomembnejših energijskih linij, vzdolž katerih ležijo akupresurne točke ali "okna v telo", ki so izredno pomembne za uravnavanje
življenjske energije. Tajska masaža združuje znanja indijske joge, kitajske akupresure in kiro-praktike ter japonskega šiatsuja.
"Ta masaž omogoča zelo dobro uravnavanje energije v telesu. Že ena ura masaže zadostuje," zatrjuje Sevškova. "Poleg globoke duševne in fizične sprostitve zelo izboljša gibljivost sklepov in mišic ter jo ohranja do pozne starosti."
Prav zaradi sproščujočih učinkov tajske masaže so v Hotelih Morje Wai Thai center posvetili predvsem globalni sprostitvi in v tem smislu tudi dopolnili ponudbo, ki obsega še obloge in maske iz naravne kozmetike, solarij, _
parno savno in komoro za lebdenje. Slednja je prav gotovo svojevrstno doživetje: saj lebdenje v posebni kapsuli s svilnato tekočino (magnezijeve soli) v višini telesne temperature omogoča najgloblji počitek in popolno sprostitev. Komora se za terapevtske namene uporablja predvsem pri bolečinah v hrbtenici, ker zaradi breztežnost-nega stanja teža telesa sama naravna vretenca. Lebdenje je še posebej priporočljivo za nosečnice, saj si njihova hrbtenica in utrujene mišice v komori resnično spočijejo.
Sodobne različice tradicionalne tajske masaže imajo izreden posluh za vsakodnevne težave, ki jih povzroča stresni način življenja,
pomanjkanje gibanja in nezdrava prehrana. Zato v centru ponujajo poleg tradicionalne tudi tajsko masažo z izbranimi aromatičnimi olji in s
toplimi zelišči, aromatično masažo, havajsko masažo z oljem, orientalsko masažo stopal in dlani ter protistresne masaže hrbta in obraza. Med obiskovalci je najbolj priljubljena "hišna" Wai Thai masaža, ki traja uro in pol in je kombinacija tradicionalne tajske masaže ter masaže z oljem in masažnimi kroglicami. Cene se gibljejo od 5.000 do 9.000 SIT. Ugodnejše cene masaž vam ponudijo, če se odločite za triurni, enodnevni, dvodnevni ali petdnevni paket storitev. Na koncu vam postrežejo še jasminov čaj za sprostitev in podarijo posebno dišečo palč-ko, da nekaj tajskega vonja odnesete še sabo domov.
Alja Tasi
Jadralci Pirata so obnovili svoj objekt
V Jadralnem klubu Pirat so 20. aprila svečano odprli svoje prenovljene prostore na Bernardinu, ki so dvignili kar nekaj prahu, saj so jih nekateri lokalni lobby-ji obtožili črnograditeljstva. Kaže, da se je prah polegel in da se je obrnilo jadralcem v prid... Svetovali pa bi jim še, naj poskrbijo za odstranitev začasnega objekta v bližini obnovljene stavbe, ki je bil postavljen pred nekaj leti (nekaj časa je bila v njem videoteka). Ob obnovljeni klubski stavbi zdaj še posebej izstopa s svojo zanemarjenostjo.
9(pzmežiAa ganaJ}ožiž
fipa c&Ata h 6320(foKtorož .
r//
& vST
Nega obraba Nega telesa Ajuvreda masama Klasična masama Tui-na masama Depilacija ManiKura Pedikura
Filmski festival
SODNI POSTOPEK SE
Najprej so bili v Celju tedni slovenskega filma, nato v Portorožu filmski maratoni in končno festivali slovenskega filma. Letošnji tretji festival slovenskega filma je trajal tri dni, od 30. marca do 1. aprila. Na ogled so bili vsi filmi, ustvarjeni v zadnjem letu - celovečerni, dokumentarni, študentski, televizijski, risani... V Portorožu so se zbrali filmski ustvarjalci, književniki, ljubitelji filma, televizijski delavci, igralci, študentje, novinarji, gostje iz tujine, distributerji, televizijci... Ogledali so si filme, se dogovarjali za naprej, priredili razne strokovne posvete, se poveselili, sklenili prijateljstva. Filmarji pridejo radi v Portorož, na morje. Večina je Ljubljančanov. Letos jih je sprejelo jasno nebo. Pravijo, da se tu prijetno počutijo, po dolgi mrzli zimi doma....
Dobra filmska bera
Novih celovečernih filmov je bilo kar pet: Mokuš, Nepopisan list, Jebiga, Porno film in V petek zvečer. Nagrado za življenjsko delo je prejel Jane Kavčič, režiser pred precej leti posnetega filma Maja in vesoljček, v katerem je glavno vlogo igrala mlada Pirančanka Ana Papež. Za najboljši celovečerni film je bil izbran Porno film, kot najboljši dokumentarec pa Nube, čisti ljudje, Toma Križnarja.
Filmi so se vrteli kar v dveh dvoranah, v glavni in zeleni dvorani. Obiskanost je bila doslej najboljša - v treh dneh je bilo kar 2000 gledalcev. Presenetljivo veliko zanimanje je vladalo tudi za dokumentarne in za študentske filme, ne le za celovečerne. Vstopnice so bile pogosto razprodane. Portoroški festival se uveljavlja. Spodbujal je slovenske filmske ustvarjalce, da so se zbudili iz malo-dušja. Nepričakovan uspeh na številnih festivalih po vsem svetu, kakršnega so doživeli filmi s prejšnjih portoroških festivalov Outsider, Halgato, Ekspres eskpres, V leru in še nekateri dokumentarni in študentski filmi - je odlična vzpodbuda. S filmi potuje po svetu tudi Portorož. Letos so posebej presenetili študentski filmi. Toliko svežih zamisli, taka iznajdljivost ob pomanjkanju denarja! Eden od gostov, tuj filmski strokovnjak je ocenil slovensko filmsko bero kot zavidljivo veliko in dobro glede na število prebivalcev.
Festival spremlja hladen, apatičen Portorož
Organizatorji so bili sicer zadovoljni s filmi, manj pa so bili z vzdušjem v kraju, kot smo lahko razbrali iz časopisnih člankov. Marcel Štefančič je na primer v drugi aprilski številki Mladine zapisal: "Vajeni smo, da kraji, ki prirejajo filmske festivale, potem tudi izgledajo kot en sam filmski festival... Slepcu je jasno, kam je prišel... V Portorožu situacija ni ravno obratna, ampak groteskno, tako rekoč nadnaravno obratna. Domačinov ni blizu. V Avditorij, ki se v času festivala prelevi v filmsko palačo, ne stopijo... Lokalne šole je organizator pozval, naj pripeljejo učence in si ogledajo nove
slovenske filme, pa ni nihče niti trznil...Ne, ni problem festival. Problem je Portorož. Ob hladnem, apatičnem Portorožu, pač festival ostane brez konteksta - brez esprija, brez šlifa in brez grifa."
V Primorskih novicah pa je Nerina Kocjančič, voditeljica promocije in trženja na Filmskem skladu RS zapisala:"... Več zanimanja za festival bi ob v ekipi v Avditoriju, ki se ji ta tem mestu zahvaljujem za vloženi trud, morale pokazati tudi občinske vladajoče glave in turistične organizacije, ki se, tako je videti, ne zavedajo, da tudi take prireditve oblikujejo turistično podobo mesta... Zmrdovanja, da festival iz Portoroža ne bo nikoli naredil Cannesa ali Benetk, so neumestna. Poglejmo manj znano filmsko mesto, kot so zdraviliški Karlovy Vary na Češkem, kjer filmske plakate postavijo
■mi
Filmski festival je pričakal zdolgočasen, apatičen Portorož...
2000
vzdolž reke, ki teče skozi mesto, veliko izložb domiselno okrasijo v duhu filmskega festivala. Ali bi to za Portorož pomenilo nekaj nemogočega?..." (Edina okrasitev v sozvočju s festivalom slovenskega filma, ki smo jo na našem koncu opazili, je v enem od gostinskih lokalov v lucijskem TPC-ju, kjer smo na steni zasledili motive iz starih slovenskih filmov - Ko zorijo jagode, Mrtva ladja, Zrakoplov... - op- uredništva).
V Avditoriju se zavedajo, da je festival pomembna promocijska prireditev. Ne le ta, tudi oglaševalska, plesna, glasbena..., vsak privabi veliko ljudi, vzbudi pozornost medijev in prinese zaslužek kraju. Zato že leta vabi Občino Piran in Turistično združenje, da se mu pridružita v vlogi soorganiza-torjev in skupaj izkoristijo dogodke v največji možni meri.
Nič ni zamujeno, če se iz tega kaj naučimo. Ali smo se?
Nada Kozina
NADALJUJE
Okrožno sodišče v Kopru nadaljuje z odločanjem o zahtevku krajanov Portoroža zoper RTV Slovenija, da se odstrani belokriški srednjevalovni oddajnik. Na zadnji obravnavi 29. marca je bil zaslišan vodja oddajnika na Belem Križu, gospod Dušan Zadnik, ki je povedal, da sto in tristo kilo-vatna oddajnika ne obratujeta več ter da sta bila celo' demontirana. Obratujeta pa še vedno dva 15 KW oddajnika, ki pa povzročata po njegovi izjavi desetkrat manj motenj od odstranjenih. Vendar je motenj še zmeraj. Vodja belokriškega oddajnika je še zatrdil, da oddajnika obratujeta skladno z zakonom. Naj kot zanimivost še povemo, da sodnica predstavnikom krajanov ni dovolila zastaviti kar sedem vprašanj v zvezi z oddajnikom! Sodišče je nato imenovalo tudi izvedenca in sicer je to Inštitut za kakovost in meroslovje R Slovenije, ki naj opravi meritve elektromagnetnega sevanja na Belem Križu in naj ugotovi, ali je obratovanje v skladu z veljavnimi predpisi.
L.S.Z.
Metropolov valčkov ples
Portoroški Grand Hotel Metropol postaja vse bolj znan po svojih odmevnih, nekaterih celo eliti-stičnih prireditvah, katerih vrata pa so odprta tudi za nehotelske goste. Najbrž je najodmevnejše decembrsko srečanje prijateljev Metropola, ker je pač najbolj množično. Priljubljeni pa so tudi Metropolovi plesi: jesenski ob srečanju diplomatov, poletni ples pomorščakov... Prvi na vrsti pa bo - kot se za romantično pomlad spodobi - valčkov ples, ki se bo odvrtel 6. maja.
Zanimivosti:
• V hotelu Lucija imajo razstavljen harmonij, ki jim ga je za dve leti prijazno posodil župnik Janez iz lucijske cerkve. Direktor hotela Boris Butinar pa se dogovarja za restavriranje inštrumenta, da bodo gostje z glasbeno žilico nanj tudi kaj zaigrali - v svoje in veselje drugih (?) gostov...
		
		
		
		
	X r» _______^LO'	
		
		
SVETNIŠKE RADOVEDNOSTI:
OK za ustvarjalne
• V Portorožanu smo že precejkrat pisali o nekdanji železniški postaji v Luciji, ki so jo ob gradnji stanovanjskih stolpičev v začetku devetdesetih let zrušili z obljubo, da jo bodo kmalu postavili drugje. Kamenje, iz katerega je bila postaja zgrajena, čaka shranjeno v bližini... Kdaj bodo železniško postajo spet postavili, je zanimalo tudi svetnico Občine Piran, Rožano Špeh, ki sicer ni doma v Luciji, temveč Sv. Petru, vendar jo usoda tega objekta kljub temu zanima. Vprašanje Svetu Občine Piran je zastavila tako:
Skozi našo občino je tekla ozkotirna železnica, ki so jo zgradili Avstrijci leta 1902 in je vozila do leta 1935. Dolga je bila 123 kilometrov in je tekla skozi 18 občin. Imela je 9 tunelov, najdaljši je bil predor med Strunjanom in Portorožem (544 m). Povprečna hitrost železnice je bila 25 km na uro. Po progi je tekel tako tovorni kot potniški promet. Edina nedotaknjena železniška postaja v naši občini se je ohranila pri trgovini gradbenega materiala v Sečovljah, na Seči je stavba nadzidana, v Luciji pa je bila odstranjena z obljubo, da bo na novo pozidana na primernejši lokaciji.
жт^^дш ШХК-' j'"**. /1 Jspft
"TekhikI ?? (Oh SVtTEK fM\KOL\ IQ. ^VKlOx^-/.)
Tri obalna mesta z zaledjem so bogatejša za še eno društvo: Združenje obalnih kreativcev, ki bo poskušalo povezati ustvarjalce, predvsem pa likovnike (od grafikov, kiparjev, slikarjev, arhitektov, oblikovalcev, restavratorjev, videoustvarjalcev, krajinarjev, likovnih pedagogov, do fotografov in drugih, ki bi se jim želeli pridružiti). Glavni pobudnik ustanovitve Združenja OK je arhitekt Teo Tavželj iz Portoroža, ki pa se ukvarja s slikarstvom. Glavni namen tega združenja je čimbolj spontano ustvarjalno druženje, izmenjava mnenj, informacij, izkušenj in predlogov, čemur pa bi sledilo interesno povezovanje in sodelovanje pri izpeljavi konkretnih akcij, projektov ali za doseganje nekega cilja. Združenje naj bi posameznemu ustvarjalcu nudilo nove možnosti za njegov osebni in razvoj v skupini. Prvo neformalno srečanje Združenja OK je bilo 18. aprila v Izoli, kjer se bodo srečevali vsak prvi torek v mesecu. Glede na to da društvo zaenkrat združuje predvsem ustvarjalce iz piranske občine, si bodo člani prizadevali najti prostor za druženje na našem koncu. Za začetek pa vabijo ustvarjalne ljudi na Obali, da se jim pridružijo.
L.S.Z.
Kogar Združenje OK zanima, naj pokliče Tea Tavžlja na 041/217-292!
Primorski oglasnik
Informativno razvedrilna revija
Čevljarska 17, p.p. 721, 6001 KOPER Tel./Fax: 066/272-642, 626-02-16 E-mail: irrfo@primorski-sejem.si http://vir.si/prim-ogl
^ЈЛ.ЦЈИАМИ.ТаГСТ
In zdaj k vprašanju:
Kje je v naši občini predvidena lokacija stare železniške postaje?
Prosim za okvirni časovni termin, ko naj bi postajo stare ozkotirne železnice spet postavili.
Odgovor na vprašanje Rožane Špeh je pripravil Urad za okolje in prostor, ki je v okviru spremembe ZN Lucija I nadaljevanje, katera se pravkar izdeluje, pripravil tudi predlog nove lokacije za ponovno postavitev železniške postaje v Luciji. Ta lokacija je predvidena v bližini gostišča Koblar - pred regionalno cesto Koper-Sečovlje (parcelna številka 7729/2 k.o. Portorož). Za to zemljišče je bila sklenjena tudi pogodba med JP Okolje in Skladom stavbnih zemljišč Občine Piran, iz katere je razvidno, da je namenjeno ponovni izgradnji stare železniške postaje.
Smo v odgovoru morda spregledali termin, kdaj naj bi bil objekt ponovno postavljen, ali pa so ga zgolj "pozabili" napisati?!?
BENCINSKI SERVIS
V PORTOROŽU, F1Z1NE17 VAM NUDI:
$ OSKRBO Z GORIVOM i NAKUP GOSPODINJSKEGA PLINA $ IZBOR RAZLIČNIH IZDELKOV V MINI MARKETU $ OSVEŽITEV V BOLERO BAR U
VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI VSAK DAN MED 6. IN 22. URO IN SE ZAHVALJUJEMO ZA OBISK.
																	
10	»s«»«;									portorožan it. 4							April 2000j
PIRAN PIRANU
Usoda Pirana vse bolj povezana s kulturo?
Letošnjo pomlad lahko bolj optimistično zremo v piransko prihodnost, saj se z odpiranjem vrste prenovljenih, pretežno kulturi namenjenih prostorov, mestu obeta novo življenje: začelo se je z galerijo Hermana Počariča (ki bo morala še dobiti pravo vsebino; to kar je zdaj, je premalo), potem je odprla svoja vrata galerija-atelje Duka, obnovljeno je gledališče, 14. aprila pa je bila še svečana otvoritev Studia Galerije Gasspar.
Domačini se prostora, kjer je nastala nova večnamenska galerijska dvorana, najbolj spominjajo po tem, da je bila tam nekoč kinodvorana Garibaldi, ki so jo pred tridesetimi leti uničili ognjeni zublji. Kasneje se je tam naselila trgovina s tekstilom, ki jo je doletela enaka usoda kot veliko drugih prodajaln v Piranu, zato so prostori nekaj let samevali. Novi lastnik Gašpar-Gašpar Mišič pa ga je skrbno preuredil. Gašpar Mišič, ki je tudi s prevzemom predsedniške funkcije Turističnega društva Piran dokazal, da verjame v prihodnost starega mesta, je prostor namenil vsem, ki prav tako verjamejo v njegovo oživljanje s širjenjem turistične ponudbe, pospeševanjem kulturnega in družabnega življenja.
Studio Galerija Gasspar v bližini hotela Piran, tik ob Dolfinovih vratih in najstarejšem delčku še ohranjenega mestnega obzidja, je obnovljena v harmoničnem spajanju starega z novim, saj je ena od notranjih kamnitih sten dvorane ohranjeni del obzidja. Druga stena na Savudrijsko ulico, ki je bila prej izložba trgovine, je tudi zdaj povsem zastekljena, vendar diskretneje kot prej, zato ne kazi več ulice. Zasteklitev omogoča spremljanje dogajanja v notranjosti, torej tudi prireditev, ki jih bo gostila nova galerija. To naj bi bil tudi prepričljiv dokaz za odprtost Studia Galerije Gasspar in
njegovega lastnika, ki si želi, da bi prostor postal nekakšen dnevni salon mesta. Dvestopetdeset kvadratnih metrov velik prostor je namenjen razstavam, likovnim delavnicam, monodramam, literarnim večerom, koncertom, pa tudi bolj komercialnim dogodkom, npr. modnim revijam, sprejemom, avkcijam, ipd.
Otvoritev Studia Galerije Gasspar spremlja prva skupna razstava likovnih umetnikov, ki ustvarjajo in živijo v naši občini: Zvest Apollonio, Jure Cihlar, Mira Ličen Krmpotič, Milan Percan, Fulvia Zudič, Janez Lenassi in Jože Pohlen. Razstava - pripravil jo je kustos izolske galerije Insula	Dejan
Mehmedovič, spremlja pa jo katalog, ki ga je uredila priznana slovenska oblikovalka Vesna
Brekalo - bo postavljena mesec dni, zatem pa si v novi galeriji obetamo novih dogodkov.
Livija Sikur Zorman in Lidija Dodig
Otvoritve se je udeležilo veliko znanih ljudi iz javnega življenja, med katerimi so bili tudi priznani umetniki, pa politiki (na primer Zmago Jelinčič). Slavnost je bila izredno dobro pripravljena: od otvoritve razstave, predstavitve umetnikov in njihovih del. Program je povezovala Tajda Lekše, nastopila pa je tudi jazz pevka Mia Žnidarič v spremstvu ameriškega pianista Steva Klinka.
Prišel je prišel sveti Jurij in prinesel Piranu pravo pomlad
Pirančani in tisti, ki ste bili v zadnjih dneh v Piranu, ste se lahko na lastne oči prepričali, kako lepo je oranžno pročelje obnovljenega gledališča Tartini! Napovedali smo, da bo gledališče odprlo svoje duri že za lansko veliko noč, pa žal ni bilo tako, zato smo bili potem raje nekoliko previdnejši z napovedmi. Tako se je obnova zgodila na prelomu tisočletja, za kar upamo, da je tudi nek simbolični prelom za Piran, ki je z gledališčem spet dobil svoje kulturno srce in s tem možnosti za razcvet kulturnega življenja. Prva prireditev v obnovljenem gledališču Tartini bo na dan svetega Jurija,
zavetnika mesta Piran - 24. aprila ob 20.30 - ko bo na velikonočnem koncertu zaigral komorni ansambel I cameristi italiani,	člani
prestižnega Simfoničnega orkestra državne akademije sv. Cecilije iz Rima.
Stara mesta se združujejo
Devetnajstega aprila so v Piranu župani starodavnih slovenskih mest Ptuja. Škofje Loke in Pirana podpisali pismo o nameri ustanovitve Nacionalnega združenja zgodovinskih mest Slovenije.
STANOVALCI SO SE ODLOČILI ZA LENINA
Stanovalci Leninove ulice v Piranu so se na sestanku, ki je bil 5. aprila letos na Krajevni skupnosti Piran,odločali o pobudi članice Občinskega sveta naše občine gospe Rožane Špeh, da bi njihovo Leninovo ulico preimenovali v ulico Hermana Pečariča. Prebivalci Leninove so se soglasno odločili, naj ulica še naprej nosi dosedanje ime.

ČRNA TOČKA POD SEVERNO STENO
Piran kmalu na domači strani obzidnih mest
Pirančani dobro poznajo kopališče na severnem delu Piranskega polotoka, pod strmim klifom griča, na katerem stoji stolnica svetega Jurija. Tam se najraje kopajo s svojimi malčki, saj je vstopanje v morje na tem delu obale najlažje. Brežina nad kopališčem pa danes predstavlja nevarnost za kopalce in mimoidoče, saj se nemalokrat na obalo s klifa skotali tudi kakšen večji kamen. Zaradi krušenja in odpadanja kamnitih gmot pa tega dela obale ni več varno uporabljati ne za kopanje, ne za peš hojo proti Fiesi. Varovalno mrežo, ki je napeta na klifu, je pač načel zob časa in na nekaterih mestih je popolnoma odstopila ali strgana visi in ne služi več svojemu namenu. Popustili so tudi nekateri količki, s katerimi je bila mreža pritrjena na brežino, pa tudi ograja na zgornjem delu klifa (od cerkve proti Pusterli). Zdaj, zdaj bo pod težo nič hudega slutečega naključnega sprehajalca, ki bi se mu zahotelo nasloniti se nanjo, povsem popustila. Posledice bi bile uničujoče, saj je za mrežo prepad. Piranska Krajevna skupnost občino vztrajno opozarja na potencialno nevarnost in zahteva zamenjavo varovalne mreže. Vendar ji pristojne službe odgovarjajo, daje najprej treba izdelati sanacijski projekt! Poletje se tudi letos - glej ga zlomka - približuje, stanje pa ostaja nespremenjeno. Tako Pirančanom ne ostaja drugega, kot čakanje in držanje pesti, da bi se za kopalce letošnje poletje srečno izteklo. Menda le ne bo potrebna človeška žrtev, da bi se kdo zganil!?
L.D.
Nedavnega sobotnega jutra smo v Piranu naleteli na razriti del Tartinijevega trga, kjer v bližini hiše skupnosti Italijanov - Tartinijeve hiše - Občina obnavlja del dotrajane komunalne infrastrukture. Obnova bo našo Občino olajšala za okoli 3 milijone tolarjev.
Delegacije Občine Piran se je od 13. do 15. aprila mudila na srečanju izvršnega odbora Prijateljskega kroga obzidnih mest v italijanski občini Soave. Piranska delegacija, v kateri so bili županja Občine Piran Vojka Štular, predstojnik urada županje, Atilio Radojkovič in višja svetovalka za mednarodno sodelovanje, Nada Zaje je zastopala Republiko Slovenijo in s tem tudi drugi dve slovenski članici, Škofjo Loko in Ptuj. V mestu Soave so se zbrali predstavniki obzidnih mest iz enajstih držav. Ta mednarodna organizacija šteje sedaj že preko 140 svetovno pomembnih mest z obzidjem. Namen srečanja je bila priprava programa letošnjega jesenskega simpozija v Tenbyju. Za simpozij leta 2001 pa so določili mesto El vas na Portugalskem, potem ko je avstrijsko mesto Friesach zaradi finančnih težav kandidaturo odpovedalo. Potrdili pa so še kandidaturo mesta Soave za organizacijo simpozija v letu 2002.
Na izvršnem odboru so predstavniki mest z obzidjem z veseljem ugotavljali, da je po nekajletnem premoru Prijateljski krog teh mest spet izjemno aktiven na področju pridobivanja finančnih sredstev Evropske unije. Na seji so bili predstavljeni trije projekti, ki bodo s podporo Prijateljskega kroga kandidirali za evropska sredstva in v katerih kot eden od partnerjev sodeluje tudi Občina Piran. Prvi projekt ima naslov Dostopnost in regeneracija kulturne dediščine v obzidnih mestih, drugi se ukvarja z obnovo, turizmom in prometom kot problemom malih obzidnih mest. Tretji program pa obravnava ohranjanje mestnih utrdb in mestnega obzidja.
Čeprav so obzidna mesta stara, pa njihova organizacija rada posega po najnovejši tehnologiji. Tako imajo že sedaj svojo domačo stran na internetu, kamor brezplačno vabijo svoje članice. Občina Piran je že napovedala svojo vključitev na domačo stran obzidnih mest. Do poletja namerava tudi naša Občina sodelovati s svojo internet stranjo.
	—^okrasni trakov! мјјњ» bordure
	|ЖЈ modni gumbi
J	jfijPl nogavice
	(i ^
	M
vse za vašo obleko na enem mestu	
V kemični čistilnici MARE V trgovini MARE poskrbimo, da bo vaša Vam nudimo največjo obleka održala lep izgled. izbiro gumbov na obali, Poleg strokovnega zadrge, čipke ter vse kar čiščenja in likanja si šivilja lahko zaželi. Vam opravimo tudi manjša Da bo Vaš izgled popoln šiviljska popravila. lahko izbirate med Oblačila Vam vedno elegantnimi nogavicami zaščitimo pred molji. Levante in Mura.	
	Liminjanska 78 - 6320 Lucija tel.: 066 779-790- fax: 779-791
Naj sije sonce za vse ljudi na vsem svetu! študentska scena: informacija je pol znanja
Mateja Prunk, učenka 6. c razreda osnovne šole Cirila Kosmača Piran je avtorica risbe Zastava miru, ki bo izšla na znamki ob olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyu. Znamko bodo svečano predstavili 15. septembra na otvoritvi razstave olimpijskih znamk. V Sydneyu, kamor bo - seveda - odpotovala tudi presrečna Mateja.
Kdo je Mateja?
Mateja je sedaj stara 13 let in je iz Portoroža. V šoli, ki jo obiskuje, sodeluje v geografskem in zgodovinarskem krožku, aktivna pa je še pri treh raziskovalnih nalogah. Udeležuje se tudi likovnih in literarnih natečajev, igra flavto, trenira odbojko... Vse to počne z lahkoto, predvsem pa z velikim veseljem.
In kaj je projekt Zastava miru?
Vsako leto (od leta 1981) je tretji torek v mesecu septembru posvečen obeležitvi Mednarodnega dneva miru, ki ga je razglasila Generalna skupščina OZN. Cilj razglasitve tega dneva je osveščanje Zemljanov, kako pomemben je zanje mir. Matejina znamka bo postala uradna znamka Združenih narodov.
Kdo so pobudniki izdaje znamke Zastava miru?
Natečaj za Zastavo miru sta razpisali OZN-ovi instituciji UN
CyberSchoolBus in UN	Postal
Administration s podporo Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Kje je šola Cirila Kosmača odkrila razpis?
Za tehnično izpeljavo projekta je bila zadolžena institucija OZN Kibernetični šolski avtobus (UN CyberSchoolBus), ki je del svetovnega izobraževalnega omrežja, katerega osnovni cilj je poučevanje in učenje o svetovno pomembnih temah. Njen naslov je
http://www.un.org/Oubs/CyberSchoolBus/
Kdo so bili mentorji na šoli?
Mentorji, ki so spodbudili učence k sodelovanju so: Nadja Janko, Bojana Turk in Marjan Maslo. Na razpis so poslali tri izdelke. Razen Matejine zamisli so poslali še stvaritve Nine Lenček in Dane Terzič. Vse lahko najdete na Internet naslovu: http://www.asp-mreza.edus.si/
Marjan Maslo
Ce se pri vas vse še ne blešči in sveti, pokličite na pomoč:
- GLOBINSKO ČIŠČENJE	OBLAZINJENE OPREME
GENERALNO ALI REDNO ČIŠČENJE POSLOVNIH IN BIVALNIH PROSTOROV • STROJNO KEMIČNO ČIŠČENJE VSEH VRST TALNIH OBLOG
Morje, plaža, dekleta, veliko prireditev, sproščenost fakultet in prijetno študentsko življenje pripomorejo k temu, da se iz leta v leto število študentov na obali veča. Zdaj jih je pettisočpetsto, ki študirajo na petih fakultetah. Že v naslednjem študijskem letu bosta še dve novi. Za velik del obštudijske-ga dogajanja naj bi skrbela Študentska organizacija univerze v Ljubljani (ŠOU). Vendar pa že slepci opazijo diskriminacijski odnos ŠOU-a do drugih študijskih središč. Na Primorskem na primer študira deset odstotkov vseh študentov v Sloveniji. Le predstavljajte si, da bi na obalo potemtakem prišlo 10 odstotkov letnega proračuna študentske organizacije. Na obali bi z njim naredili še eno morje. No, da ne bomo dolgovezili o bradi, ki jo je bog najprej ustvaril sebi, poglejmo, kaj vse se naredi z denarjem, ki ga štu-denstski servisi in občine namenjajo študentski organizaciji na Obali.
Da bi na obali delo potekalo zdravo (zdravo pravim zato, ker je bila ŠOU patetično bolna), bi morali po napornem večletnem zdravljenju (sedaj, ko so potolkli parlament in vlado, so še vedno vidni simptomi), študentje čimprej ustanoviti lastno študentsko organizacijo. Toda brez univerze ne gre. Tudi nastajanje nove univerze je najbrž kamen v čevlju zmeraj bolj inertne ŠOU. Lahko pa si dovolimo trditi, da igra vlogo obalnega ŠOU v tem obdobju Klub študentov občine Piran, ki skrbi za celotno študentsko populacijo: na področju sociale, pri vodenju prodaje subvencioniranih bonov, nastanitvi študentov. V klubu osem ur dnevno deluje tudi INFO točka, ki skrbi za vse ekskurzije, izlete, prodajo vstopnic za koncerte, pa za informiranje študentov, kar je eden največjih problemov vseh slovenskih študentskih organizacij. Piranski klub študentov skrbi tudi za izmenjavo študentov in različna mednarodna sodelovanja (v obliki seminarjev in predavanj). Pred kratkim so pomagali pri pripravi enotedenskega druženja vseh evropskih študentov. Zaključna prireditev je bila namreč v portoroškem Kaštelu.
Zdaj v piranskem klubu študentov mrzlično pripravljajo največji tridnevni slovenski festival, ki bo od 25. do 27. maja v Izoli. Poleg stotih glasbenih skupin bodo nastopali še razni filmski režiserji, potekale umetniške delavnice,... Vabljeni ste vsi mladini. Vstopnine ne bo.
K obštudijskim dejavnostim sodijo tudi športna dogajanja. Na prvem mestu je izjemna veslaška ekipa, ki sodeluje na mednarodnih regatah. Za južno Primorsko je značilen še pravi, gozdni pandolo in bučno kegljanje v Luciji. Za vso Slovenijo pa so zanimiva tekmovanja z go-karti na stezi v Luciji (naravo-varstvenikom bodo šli kar lasje pokonci, ko bodo to prebrali - op.uredn.). Za pičlih 1000 sit lahko človek prevozi 10 krogov kvalifikacij; 20 krogov obsega dirka in zadnjih 10 so finale. V ceni je vključeno tudi kosilo.
Razen po športu je obala med študenti znana tudi po pomorskih žurih. Lani je celodnevni žur na barki deloma sofinancirala ŠOU. Letošnjega, v sredini maja, nameravajo še povečati: najeli bodo štiri ladje, ki se bodo sredi zaliva zasidrale v kvadratu. Študente seveda vabijo, da se prijavijo na to fešto.
Za boljše informiranje študentov skrbi dvomesečnik Navigator, katerega založniki so obalni klubi in PINA (pomorski informacijski atelje in deloma ŠOU). Poleg časopisa ima vsak klub še svoj mesečni Informator. Piranski študentje pa imajo ob sredah na radiu Tartini celo svojo oddajo.
Omeniti velja še dve najsodobnejši računalnici z lastnima serverjema, ki ju lahko študentje s pridom uporabljajo tudi poleti, ko Klub študentov Piran ne namerava počivati. Pripravili bodo obalno poletno sceno na odprtem, kjer se bodo vrstile razne prireditve.
V okviru Kluba študentov so ustanovili tudi Dijaško sekcijo, ki ji predseduje Lina Krmpotič, glavna pri pripravi že dveh žurov.
Klub študentov občine Piran vabi vse delavne študente in dijake k sodelovanju, saj bo le tako obalno življenje postalo polnejše in raznoliko. Vabljeni pa ste tudi manj delavni in celo nedelavni študentje, ki se lahko oglasite v klubu. Tam imajo tudi posebno klubsko sobico, kjer se boste lahko okrepčali s pijačo.
B.K.
Prvi koraki univerze za tretje življenjsko obdobje
V lanskem letu starejših občanov je bila tudi v naši občini sprejeta vrsta pobud za kvalitetnejše življenje tretje generacije, ki je ali bo v kratkem stopila čez prag svojih upokojenskih let. Ena izmed teh pobud se že uresničuje. Kot že ponekod drugod je tudi pri nas začela praktično delovati univerza za tretje življenjska obdobje.
Dvakrat tedensko učilnico za računalništvo lucijske osnovne šole napolnijo gospe in gospodje, ki imajo že za sabo svoje redno poklicno delovno obdobje. Ne manjka pa jim volje, želje in moči za pridobivanje novega znanja. Pobudnica za ustanovitev take univerze, gospa Fanči Kuharjeva, je pripravila posebno anketo, s katero je želela zbrati podatke o interesih starejše generacije oz. česa bi se želeli učiti (anketa je bila objavljena tudi v Portorožanu - op.ured.). Odgovori so pokazali, da je največje zanimanje za računalništvo. In tako je bil s tečajem za računalništvo pred dvema mesecema narejen prvi korak k uresničenju zamisli o univerzi za tretje življenjsko obdobje. Lucijska osnovna šola je ljubeznivo dala na voljo učilnico in predavatelja, okoli 30 udeležencev pa se zdaj v začetni in nadaljevalni skupni tedensko po dve uri seznanja praktično ob računalnikih s tem prepotrebnim znanjem sedanjega časa. Priprave za tudi formalno uresničitev takega načina bogatenja življenja odraslih, kot je Univerza za tretje življenjsko obdobje, so zdaj v polnem razmahu. V mesecu maju naj bi bil občni zbor, da bi se konstituirala kot pravna oseba. Takrat naj bi sprejeli program, ki bo seveda čim bolj prilagojen željam in nagnjenjem starejše
generacije naših občanov. Anketa je pokazala, da bi ljudje - razen računalništva -želeli, da bi univerza za starejše organizirala še različne oblike izobraževanja, ljubiteljske dejavnosti ter bogatenje vsakdanjih uric npr. z izleti in raznimi oblikami druženja. Že na začetku čaka Univerzo za tretje življenjsko obdobje nelahka naloga - pridobitev primernih prostorov (morda v katerem izmed dnevnih domov za starejše, ki jih načrtujejo v naši občini). Nič manj napora pa ne bo terjalo urejanje finančnih vprašanj. Organizatorji seveda pričakujejo veliko pripravljenost donatorjev, saj bi se tako lahko oddolžili tudi svojim nekdanjim, zdaj upokojenim, zaposlenim delavcem. Del denarja pa bo pritekel tudi iz žepov udeležencev - slušateljev tretje univerze.
Po lanskem letu, ki je bilo razglašeno za med-
narodno leto starejših, se obeta letos resnično nova pomlad za starejšo generacijo tudi v naši občini. Različne oblike dejavnosti jim bodo prinesle več vsebine v vsakdanje življenje. To pa bo omogočilo, da bogastvo znanja in izkušenj, ki jih ta generacija ima, ne bo minevalo v odtrganem, v svet teh let zaprtem času in prostoru.
Zalka Guzej
VABILO NOVIM PEVCEM IN PEVKAM
Portoroški zbor deluje od leta 1995 pod vodstvom dr. Mirka Slosarja. V zboru prepevamo mladi po srcu, v naše vrste pa smo privabili veliko študentov. Vaje imamo dvakrat tedensko.
Da bi v svoje vrste privabili še mlade pevce, smo 7. februarja 2000 pripravili predstavitev zanimive učne ure za dijake piranske gimnazije. Naš zborovodja jo je predstavil na zanimiv način z vsem glasbe-nodidaktičnim znanjem. Dijaki so nas sprejeli z velikim navdušenjem in tako spoznali razvoj glasbe in
glasbenih zvrsti skozi
umetnostna obdobja (od sakralne, narodne in umetne glasbe).
Istega dne smo v Portorožu na ploščadi Grand hotel Palace imeli koncert v počastitev kulturnega praznika.
V nas je še vedno kanček upanja, da bi s predstavitvami po šolah pritegnili v naše vrste mlade pevce. Vsi, ki si radi dneve popestrite z ubranim petjem, ste prisrčno vabljeni.
Pevci in pevke Portoroškega zbora
ZIAIO
SIDRO
ZLATO SIDRO, d.o.o. PORTOROŽ
s svojo restavracijo v
Portoržu in pizzerijo v Luciji vam vsem vošči ob praznikih - 27. aprilu in 1. maju - in vam želi veliko delovnih uspehov.

Tudi otroška igrišča bi morala naprej s časom
Otroško igrišče je prostor, kjer si otrok pridobiva prve izkušnje ter oblikuje navade in potrebo za kakovostno, zdravo in vedro športno rekreativno življenje. Otroško igrišče |e del otrokovega življenjskega prostora, k|er zadovoljuje svoje potrebe po gibanju.
V skrbi za ugoden razvoj in kvaliteto življenja otrok v naši občini ugotavljamo, da glede na način financiranja in kadrovske možnosti, težko uresničujemo zahteve po kvalitetnejšemu urejanju in vzdrževanju igrišč. Zunanje igralne površine za otroke v Piranu in Portorožu so omejene na otroška igrišča v neposredni bližini vrtcev oziroma v Portorožu v okviru šolskega kompleksa ter igrišče na Senčni poti. Že ob izgradnji zaradi pomanjkanja sredstev igrišča niso bila nikoli dokončno urejena in opremljena. Kolikor je bilo pač denarja, se je na igriščih urejalo pač najnujnejše. Igrišča pri vrtcih so se sedaj znašla pred še dodatnimi težavami. V piranskem vrtcu Mornarček je na primer zaposlen hišnik - vzdrževalec, ki dvakrat drrevno razvaža obroke hrane v portoroško enoto Barčica. Seveda zmanjkuje časa za manjša popravila in vzdrževalna dela, med katera sodi tudi urejanje igrišč in bi
jih bilo treba opravljati tako rekoč vsak dan...
Z urejenostjo in opremljenostjo igrišč v naši občini ne moremo biti zadovoljni. V vrtcu Mornarček so v projektu "Naše igrišče" skupaj z otroki ugotavljali, kaj vse pogrešajo in iskali možnost urejanja novih igrišč. Rezultat tega njihovega projekta je bila lanska hvalevredna delovna akcija, na kateri so sodelovali tudi starši otrok. Z velikim številom ur prostovoljnega dela in z lastnimi delovnimi pripomočki so starši uspeli svojim malčkom urediti prostor za igranje.
Vsekakor si v Mornarčku želijo nadaljevati s tovrstno aktivnostjo. Vendar pa bo treba razmišljati o temeljitejši preureditvi in posodobitvi
slediti in igrišča opremiti tako, dt Mdo otrokom nudila možnosti ustvarjalne, kreativne In rekreativne igre. Čas bi bil, da igrišče ovrednotimo glede na potrebe sodobnega časa in možnosti, ki jih daje za stik in doživljanje narave. Današnji mestni otroci imajo priložnost doživljanja lepote živalskega sveta skorajda samo preko televizije, rastlinski svet pa preko cvetličarn in zelenjavnih trgovin. Življenje z naravo se izgublja.
Otrok se pri nas rojeva vse manj in postajajo
njihovih igrišč, pa o načinu rednega vzdrževanja tega za otroke dragocenega prostora. Razvoj je šel dalje tudi na tem področju. Treba mu bo
vse bolj "redka dobrina"... Česar bi se morali kot družba zavedati. In zato bolj odgovorno skrbeti zanje in jim nuditi vse boljše možnosti za njihov razvoj.
Natalija Planine
za materinski dan v CKSG Portorož
Mama je ena sama, prva radost je mama, prvi spev je nina nana, prva beseda: MAMA!
(Tone Pavček)
S tem verzom se je začela prireditev v Centru za korekcijo sluha in govora Portorož, ki so jo pripravili ob materinskem dnevu za vse mame njihovih otrok. Seveda so prazniku primerno okrasili tudi šolsko telovadnico, v kateri je potekal program. Nastopili so predšolski in šolski otroci, ki so s pomočjo svojih vzgojiteljic in učiteljic pripravili prisrčne nastope in napolnili oči svojih mamic s solzami sreče. Zaključek prireditve je popestrila folklorna skupina VAL iz Pirana, ki je občinstvo navdušila z belokranjskimi plesi. Sledilo je obdarovanje mamic. Otroci so jim poklonili darila, ki so jih izdelali s svojimi rokami (verižice, broške, vaze in še kaj). Seveda ni manjkala pogostitev z domačim pecivom. Tudi tega so učenci spekli kar sami pri gospodinjskem pouku.
S.B. in I.S.H.
jS¥
S PORTOROŽANOM DO ODGOVOROV
Kako so rešiti problema parkiranja za obiskovalce Avditorija?
Nadaljujemo z iskanjem odgovorov na vaša vprašanja. Eden naših bralcev nam je poslal celo bero vprašanj. Na dve, ki smo ju zastavili Uradu za okolje in prostor Občine Piran, poslali pa smo ju tudi Avditoriju, smo že dobili odgovor. V imenu Portorožanovega bralca smo vprašali:
-	Kako se namerava oz. načrtuje rešiti problem parkiranja za obiskovalce prireditev v portoroškem Avditoriju?
-	Kako in kdaj naj bi se uredil center Portoroža (predvsem v območju avtobusne postaje)?
Odgovor Urada za okolje in prostor:
Območje Avditorija se nahaja v ureditvenem območju, kjer se predvideva izdelava ureditvenega načrta Center Portoroža (v nadaljevanju UN). Ta dokument je naročen in ga izdeluje Invest biro Koper. Izdelovalec UN bo moral pri izdelavi osnutka upoštevati tudi natečajne elaborate, kot projektno nalogo, ki je opisala vse zavedene in zatečene probleme tega območja. To pomeni, da bo izdelovalec predlagal tudi rešitev problema parkiranja za obiskovalce prireditev v Avditoriju, kot tudi bodočo ureditev območja sedanje avtobusne postaje. UN bo javno razgrnjen in obravnavan; o pripombah oz. predlogih iz javne obravnave pa bo seznanjen tudi Občinski svet, ko bo razpravljal o tem dokumentu. Ko bo dokument sprejel svet Občine Piran, bomo imeli podlago za pričetek investicije urejanja tega območja. Po terminskem planu je predvideni rok za končno izdelavo UN konec tega leta - če seveda ne bodo stopili vmes morebitni nepredvideni zapleti, ki bi rok izdelovanja podaljšali.
Predstojnik Urada za okolje in prostor: Boris Kočevar, univ.dipl.inž.arh.
Spoštovane bralke In bralci, Portorožan bo še naprej spraševal za vas.
Zato ne odlašajte! Če želite čimprej priti do jasnega odgovora o čemerkoli, kar se dogaja v naši občini in je javnega interesa, nam sporočite svoje(-
a) vprašanjema). Mi bomo poskušali na pravem mestu najti odgovor(-e)!
V slašeiearni
v Portoro Ju vselej najdete najizbranejše sladke dobrote iz lastne pekarne
v Luciji, kjer imajo tudi sladki boutique z vrsto svojih sveüih sladic. Mignon in Stari pek vas še posebej vabita, da se pri njih posladkate med sedanjimi prazniki.
Za praznike pa vsem še topla voščila...

na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Kljub parkirnim uram (ali tudi zaradi njih) je parkiranje v Portorožu vsako poletje prava umetnost.
: ELEKTROMEHANIKA
Montaža in popravilo klimatskih naprav popravilo vseh gospodinjskih aparatov popravilo električnega ročnega orodja previjanje elektromotorjev, čiščenje bojlerjev
Miklavec Borut s.p.
Vojkovo nabrežje 37 6000 Koper 066/271-958 041/506-527 041/891-124
Priznanja darovalcem krvi
Srečanja krvodajalcev Občine Piran, ki je bilo na mednarodni dan zdravja, 7. aprila, letos enako kot lani v portoroškem hotelu Marko, se je udeležilo okoli sto povabljenih. Tako velik odziv je tudi kazalec postopnega a vztrajnega naraščanja krvodajalstva v naši občini. Krvodajalcem, ki so svojo kri darovali večkrat, so na srečanju podelili tudi priznanja. Posebej naj omenimo imena krvodajalcev - jubilantov, ki so svojo kri darovali že petdesetkrat in celo več: petdesetkrat sta dala svojo kri Nevio Fabris iz Šentjan in Pavle Godnič iz Lucije, že šestdesetkrat so darovali Jurij Pavlic, Franko Marinovič in Boris Požar, Pirančan Zdravko Vesel, Anton Božič iz Parecaga in Stojan Ješenik so se med darovalce krvi vpisali že sedemdesetič, med ženskami je rekorderka v darovanju krvi Jelka Bužekjan iz Lucana, ki je svojo kri darovala že 75-krat, enako kot Vojko Grižon. Absolutni rekorder pa je seveda Janko Novak iz Vinjol, ki je kri daroval že stodesetič! Posebni priznanji - zlato spominsko ploščico - sta letos prejela Tomaž Kuselj, ki je kri daroval že 63-krat in Danilo Sergaš za 64 darovanj.
L.S.Z.
Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož
GSM:
Tel.: Fax:
041/618-541 639-283 630-91 1 718-142 066/746-230 066/770-426
k. d.
Obala 55, PORTOROŽ

Letošnje srečanje krvodajalcev jubilantov Občine Piran: v sredini je predsednica Območne organizacije Rdečega križa Piran, gospa Ana Jakič, letošnja dobitnica republiškega priznanja (srebrnega znaka Rdečega križa Slovenije). Enako priznanje so na srečanju izročili tudi piranski županji Vojki Štular. Desno od Ane Jakič je vsestransko aktivna Cesarina Smrekar.
GIORNATA "PORTE APERTE"
L' 11 aprile la "Scuola elementare Vincenzo de Castro" di Pirano, nella sua sede di Lucia ha organizzato una giornata particolare incentrata sulle tradizioni pasquali locali e non all'insegna della multiculturalita1 quale valo-re e principio didattico della scuola moderna.
AlPintensa attivita' di svariati laboratori (lavoro di ricerca scientifica sullo sviluppo dei volatili, mostra etnografica, giochi pasquali tradizionali dell'lstria, laboratorio linguistico-dialettale, composizione e stampa di un giornalino, biglietti augurali, decorazione di uova, modellamento di motivi pasquali con argilla e pasta di sale, preparazione di dolci tradizionali locali e non) hanno partecipato tutti gli alluni delle classi inferiori della nostra scuola (Pirano, Sicciole, Strugnano e Lucia) e assieme a loro genitori, nonni ed ospiti coadi-uvati dal lavoro degli insegnanti della stessa scuola e da collaborator ester-ni.
La multiculturalita' si e' evidenziata sopratutto nella collaborazione dei genitori di bambini delle svariate etnie frequentanti la nostra scuola, renden-do quanto mai interessanti le reciproche esperienze.
* nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite
prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom
borzno posredniška družba
\
PFC
_llnterfin
Primorski Finančni Center Interfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
r
.......nI
v.

Nada Kozina
Tartini in muce
8. aprila je obletnica rojstva Giuseppeja Tartinija, slavnega Pirančana. Iz Padove, kjer je Tartini živel in zaslovel v glasbenih krogih, je prišla komorna skupina L'arco dell'Arte in zaigrala njegovo glasbo. Na svečanem koncertu v Avditoriju ni bilo mladih. Le ravnatelj ene od šol. Zakaj ni učiteljev in učencev? Odgovor je bil: utrujeni so od šole.
Javnost pa je zelo razvnela novica o tržiških mladostnikih, ki so mučili muce. Vzbudila je gnus in obsodbe. O dogodku razmišljajo družboslovci in iščejo globlje vzroke zanj.
Tudi v Piranu so muce v nevarnosti. Otroci doživljajo srečanje z muco običajno zelo žalostno: vidijo potepuške mačke, na katere se ljudje jezijo, ker brskajo po smeteh ali se ponoči tepejo in javkajo. Ali imajo muco doma in je narobe, ker pušča dlako in kaka...
Ljudi so razvnele tudi kritične besede nadškofa Rodeta o šoli v Sloveniji. Večina te besede zavrača in dopoveduje, da je pri nas vse v redu, da je šola dobra, znanstvena. Razstavlja, cefra in secira vse na svetu, da otroci razumejo, kako je sestavljen in kako deluje. Nihče ne opazi, da zanemarja kulturo in duhovnost, vse tisto, zaradi česar je človek na vrhu stvarstva...
Pravijo, da sistem deluje. Starši so dobri državljani, pridno hodijo v službo, plačujejo davke in imajo otroke nekje na kupu. Pa ni tako, nam muce šepetajo. Utrujeni smo od vkleščenosti v sistem. Nemočni, da bi prisluhnili človeku in naravi. Nismo več del stvarstva, ampak utrujeni gospodarji sveta.
Odnosi v družbi se zaostrujejo. Jezimo se in zmerjamo, poslušamo, kako se jezijo in zmerjajo drugi, jezni smo sami nase in se uničujemo. Zakaj, ali nam ni bolje kot kdajkoli prej? Kaj je krivo: televizija, razpadle družine, ulica? Od kod ta napadalnost?
Ne znamo izražati ljubezni. Za nas so besede "rad te imam" prihranjene samo za zaljubljeni par. Otrok, ki odhaja v vrtec, šolo, na pot, jih ne sliši. Damo mu veliko dobrot, saj ga imamo radi. Prepričani smo, da otrok razume darežljivost kot znak naše ljubezni. Motimo se. Nič ne more nadomestiti toplega pogleda, nežnega objema in ljubečih besed! Otroci z nasiljem opozarjajo na svojo zapuščenost. Niso dovolj ljubljeni. Niso deležni nežnosti in veselja. Kar naprej jih nekam vozimo, silimo k učenju, čakajo nas, prenašajo našo utrujenost. Naše ogledalo so. Vračajo nam naše strahove in jeze. Uresničujejo naše izraze besa in nasilja. Od nas se učijo. Ne moremo jih preslepiti.
Nove generacije vzgajamo, kakršni smo. Od nekod nam sveti lučka, a mi je en vidimo, ker ne verjamemo vanjo.
Mercator-Degro
PORTOROŽ
vas pričakuje v svojih tekstilnih trgovinah v Piranu, PortoroDu in Luciji, kjer vas čaka pestra ponudba Genskih, moških in otroških oblačil za pomlad - poletje po uglednih cenah. MERCATOR DEGRO PORTOROŽ □eli vsem občanom lepe velikonočne in prvomajske praznike.
ODNOS ČLOVEK ŽIVAL UREJAJO (TUDI) PREDPISI
Že v tistih davnih časih, ko je začel uporabljati orodje, je človek zagospodaril na tem planetu. Hkrati pa se še danes dostikrat neuspešno spopada z nekaterimi mikroskopsko majhnimi organizmi, ki ogrožajo njegovo življenje. Največ nevarnosti za današnjega človeka pa prihajajo od iste biološke vrste - človeka. Vendar je prava medijska zvezda zadnjega časa medved, ki je že večkrat pritacal celo v bližino morja. Ob številnih polemikah za in proti medvedom, lahko mirno zapišemo, da medved ne ogroža nikogar. Grožnjo za varnost ljudi, ki pač svoj življenjski prostor delijo z medvedi, v resnici povzročajo tisti strokovnjaki za medvede, ki bi se radi s temi lepimi in ponosnimi živalmi iz varne razdalje igrali kot z igračkami iz cunj, kar pa ti niso. Tisti, ki morajo s svojo družino, živino in posestvom prostor deliti z medvedom, sami najbolje vedo, ali je deljenje mogoče ali ni in nasvetov strokovnjakov iz varnega mestnega okolja ne potrebujejo.
Piranski odlok o psih
Živali pa pogosto delijo življenjski prostor z ljudmi v mestnem okolju in med njimi je najbrž na prvem mestu pes. Zanj pravimo, da je človekov najzvestejši prijatelj. Kako naj bi sožitje potekalo v dobro obeh - psa in človeka - je lepo zapisano v občinskem Odloku o registraciji, cepljenju in reji psov (Ur. obj. št. 14, z dne 12.4.1991). Odlok določa, kako naj lastnik skrbi za svojega psa (glede bivalnih prostorov, oskrbe z vodo, hrane itd ). Psa pa mora tudi prijaviti Veterinarskemu zavodu Sežana, enota Koper (čl.3). 6. člen določa, da mora pes stalno nositi ovratnico z registrsko znamkicol Njegov imetnik je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje brez nadzorstva, da pač ne bi ogrožal ljudi in drugih živali. Po trgih in ulicah se sme voditi pse samo na vrvici! Popadljivi psi morajo nositi tudi nagobčnik in imeti na vidnem mestu postavljen napis HUD PES (čl. 11). Če je pes za okolje nevaren in imetnik ravna z njim v nasprotju z odlokom, se psa imetniku lahko odvzame, odda drugemu ali humano pokonča (čl. 12). Za izvajanje tega odloka sta zadolžena Veterinarska in Komunalna inšpekcija, ki kršitelje lahko kaznujeta. Vse lepo in prav na svojem mestu. Le glede napisa HUD PES ne razumem dobro. Če je tak napis postavljen na vhodna vrata, ali naj to pomeni, "Ne vstopaj, nevarno je!" ali je to opozorilo, da vstopaš na lastno odgovornost ali kaj drugega...?
Za pisanje o tem odloku sem se odločil iz preprostega razloga, ker številni imetniki psov zlasti v okolju Belega Križa (v ulicah kot so Sončna, Vilfanova, Pod anteno in druge) dosledno kršijo določila citiranega odloka! Pogosto lastniki tudi popadljive pse pustijo, da se nenad- ^
V {",Џ /
ODNOS ČLOVEK ŽIVAL UREJAJO (TUDI) PREDPISI
^ zorovano brez nagobčnika sprehajajo po ulicah in ogrožajo varnost zlasti šoloobveznih otrok in starejših ljudi. Najbrž pa ni dosti drugače tudi v drugih okoljih. Ni malo primerov, da je pes popadel in ugriznil kakšnega nič hudega slutečega sprehajalca ali sprehajalko. Vem za primer, ko je morala sprehajalka zaradi pasjega ugriza iskati zdravniško pomoč. Gospa mi je povedala, da je v sosednji ulici popadljiv pes napadel in ugriznil tudi njenega moža in starejšo gospo. Vendar se ni ne pasjemu lastniku ne njegovemu psu zaradi tega zgodilo nič. Pes pa se še naprej nemoteno sprehaja naokoli brez vrvice in nagobčnika. Otroci, ki hodijo po tej ulici v šolo, pa se ga še naprej bojijo. Teror pasjih lastnikov sem pred leti izkusil na lastni koži, zato ga morda tudi bolje razumem. Ko smo šli nekoč z ženo in takrat le nekajletnim sinom mimo neke hiše, je, očitno naščuvan, planil na nas velik pes. Če bi bil žrtev tega napada otrok, bi se dogodek lahko tragično končal. Ko sem se na kraj dogodka vrnil s takrat še miličnikom, je njemu pes raztrgal uniformo, meni pa obleko. Ker je napadal tudi turiste, so sosedje lastnika opozarjali, naj vendar svojega psa priveže. Pa jim je le cinično odgovoril, naj jih ne skrbi, saj njegov pes ne je svinjskega mesa... Kljub temu se tistemu, sedaj že pokojnemu, sicer zelo cenjenemu kulturniku brez srčne kulture, tudi pred sodnikom za prekrške ni skrivil niti las...
AVTO-MOTO DRUŠTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN
Avtokamp Strunjan
6323 Strunjan tel.: (066) 782-076 fax: (066) 782-344
■v
Avto Sola - Avtokamp - Turistične usluge
Če spoštovanje predpisov nihče ne nadzira, nam nič ne pomagajo...
Ta brezobzirni odnos pasjih lastnikov do svojega okolja je najbrž le eden od signalov današnjega vedno bolj nasilnega sveta. Umestno je vprašanje, zakaj je toliko in vedno več velikih in napadalnih psov. Za prijatelja bi bil primernejši manjši in prijaznejši kuža. Pred tistimi pravimi nepridipravi pa je nemočen še tako velik in napadalen pes. Dandanes lahko svoje premoženje uspešneje in bolje zavarujemo s tehničnimi sredstvi in pri zavarovalnici. Za lastno varnost pa so bolj kot pes pomembni odprti in čisti računi z vsemi. Ta ignoranca veljavnih predpisov, lepega vedenja -še zlasti v odnosu do šibkejših - je očitno izraz časa, ki ga živimo. Realnost žal niso pravni red in pravice šibkejših, temveč moč močnejših. Za red pa se moramo kljub temu boriti in opozarjati ter terjati od kršiteljev, da ga spoštujejo! Od tistih, ki jim plačujemo davke, pa tudi upravičeno pričakujemo, da bodo kaj storili tudi za izvajanje in nadziranje spoštovanja sprejetih predpisov. Če tega ne bodo delali, potem nam vsi ti predpisi nič ne pomagajo...
Jakob Čemažar
Za Obalno društvo proti mučenju živali Koper-lzola-Piran (ODPMŽ) s sedežem v Kopru, Benčičeva 2/c, tel.: 066/ 283-832 lahko svoj prostovoljni prispevek nakažete na ŽR pri APP Koper št.: 51400-678-41997.
Vaš prispevek društvu lahko uveljavljate kot olajšavo pri odmeri dohodnine.
Posredovanje del študentom in dijakom
KLUB MLADIH PIRAN CLUB DEI GIOVANI PIRANO
želi ob prazniku dela vsem, da bi ga -dela - za nikogar ne zmanjkalo.
MLADINSKI SERVIS PIRAN - Župančičeva I4/II tel./fax.: 673-15-21 PORTOROŽ - Obala 55 tel./fax.: 674-70-18
servis@klub-mp.si http://www.klub-mp.si
NAGRADNO VPRAŠANJE (NE SAMO) ZA KNJIŽEVNE UUBITEUE
*	Rešitev iz prejšnje številke.
Joj, dragi gimnazijci. Ni Sofoklejeva Antigona, kot ste napisali. Maturitetni esej iz slovenščine bo kmalu. Čas je, da preberete predpisano literaturo! Nagrada torej še čaka. V knjigarni Kriza žanra iz Lucije.
*	Nova nagradna uganka. Tokrat z mislijo na dijake iz gimnazije z italijanskim učnim jezikom v Portorožu. Ampak to delo poznamo vsi, ki smo hodili v srednjo šolo ali pa gledali televizijsko nadaljevanko s Stanetom Severjem v glavni vlogi...
"Gli uomini e le temine semplici che nella chiesa erano, udendo che vede dovevano la penna dello agnol Gabriello dopo nona, detta la messa si tornarono a časa: e dettolo 1'un vicino all'altro e 1'una comara all'altra, come desinato ebbero ogn'uomo, tanti uomini e tante temine corsono nel castello che a pena vi capeano, con desiderio aspettando di veder queta penna. Frate Cipolla, evendo ben desinato e poi alquanto dormito, un poco dopo nona levatosi, e sentendo la moltitudine grande esser venuta d i contadini per dovere la penna veder e, mando a Guccio Imbratta che lassu' con le campanelle venisse, e recasse le sue bisacce."
*	0 Čepkih
Tudi rešitve o Čepkih nismo prejeli. Še zmeraj torej ne vemo, kaj leži v Čepkih pa bi moralo stati v Piranu: na Bolniški ulici, pred cerkvijo Sv. Roka, na Ulici svobode in še kje. Res, da so te reči iz časa Mussolinija, pa vendar so bile del starega Pirana, dokler jih niso odnesli...
Tudi za rešitev te uganke nagrada še čakal
Odgovore na vsa tri vprašanja (iz Portorožana št. 3 in na zgornji dve) pričakujemo tja do 10. maja. Pošljite jih (tiste, ki jih pač znate) na uredništvo Portorožana, p.p. 46, 6320 Portorož (ne pozabite napisati svojih podatkov)! Čakajo vas knjižne nagrade!
Križani iz Pirana
Piranski župnik, oče Bojan, napoveduje v mesecu maju velik dogodek. V cerkvi Sv. Petra na Tartinijevem trgu bo razstavljen dragoceni, pred kratkim restavrirani leseni kip Križanega iz 14. stoletja. Kip je eden ključnih spomenikov srednjeveškega kiparstva v naši dediščini. Izdelali so ga v neki potujoči beneški delavnici iz lesa in poslikali s tempero. Kip so temeljito restavrirali strokovnjaki Restavratorskega centra R Slovenije.
Sistem joga v vsakdanjem življenju
Razumevanje joge
Na tečajih joge se velikokrat srečujem z ljudmi, ki so si ustvarili neko mnenje o jogi še preden so se začeli aktivno ukvarjati z njo. Na osnovi različnih člankov v številnih revijah ali knjigah si pač ljudje zavestno ali podzavestno ustvarimo neko miselno podobo. Ko se z zadevo srečamo v praksi, se iz podzavesti (kjer so shranjeni vsi naši vtisi v obliki čustev, misli ali izkušenj) prikaže že obstoječa miselna podoba. Življenjska izkušnja nas v takem primeru prisili, da spremenimo ali prilagodimo svojo miselno podobo. Če nismo dovolj gibljivi ali če nočemo uskladiti miselnega vzorca z izkušnjo, smo v notranji napetosti s samimi seboj.
Veliko ljudi si jogije predstavlja v nenavadnih položajih, npr. z nogami ovitimi okoli svojega telesa ali kot nekoga, ki se osami in ga zunanji svet ne zanima. Nekateri si predstavljajo, da se bodo z vadbo joge rešili vseh težav in problemov, ki nam jih prinaša vsakdanje življenje. Nekateri zavračajo jogo, ker jo enačijo z vzhodnimi religijami, filozofijo in podobno. Vse te predstave so žal napačne in vodijo v občutek opeharjenosti, češ - nalagali so me. Zavedati se moramo, da je pravi cilj redne vadbe joge ohranjanje zdravega in gibčnega fizičnega telesa, razvijanje neomejene moči, s katero lahko premostimo vse neprijetnosti in ravnanje po človeških etičnih načelih. To pomeni, da kot predstavniki človeške vrste (najvišje razvite med živalskim in rastlinskim svetom) ostanemo zaščitniki in ne uničevalci. Morda se bo zdel zadnji stavek smešen, vendar pomislimo sami pri sebi, kolikokrat smo uničevali, kaznovali ali porabljali svojo dragoceno energijo za nepomembne stvari!
Vsak človek ima v življenju obdobje, ko hitro napreduje, se z lahkoto uči in je uspešen. Nekaj časa je zelo pozitivno naravnan, kmalu pa se pojavijo "notranji sovražniki". Ko se namreč začnemo zavedati svojega uspeha, pomemb-
nosti, moči in slave, se naša krivulja pozitivnosti začne usmerjati navzdol. Postajamo pohlepni, samovšečni, samozadostni, tekmovalni, ljubosumni, fanatični in še kaj. Na tak način si na svojo pot sami nanašamo več in več ovir. Morda nimam prav, a si raje preberite spodnjo zgodbico in razmislite sami:
Nekoč je reven, zapuščen, osamljen in nezaposlen mladenič sedel na bregu reke. Razmišljal je o svojem nesrečnem življenju. Nenadoma se je zavedal, da strmi v belo čapljo na drugi strani reke. Ulovila je ribo in se z njo igrala. Metala jo je po zraku in jo z dolgim kljunom lovila. Mladenič jo je posnemal. Nabral je jagode in jih začel metati v usta. Sprva mu je šlo težko, vendar se je zabaval. Po nekaj dnevih je napredoval in jagode zamenjal za češnje. Z vsakdanjo vadbo se je bolj in bolj izpopolnjeval. Začel je metati dve žogici in z njimi žonglirati, nato tri, pa štiri in še več. Postal je pravi mojster. Ljudje so začeli prihajati in si ogledovati njegove predstave. Postajal je bogat in slaven. Počasi je napredoval z metanjem nožev. Za tako razburljive predstave je računal še višjo vstopnino. Ko je izpolnil svoje znanje metanja nožev, se je domislil, da bi začel trenirati z mečem.
Nekega dne ga je nek deček vprašal: "Gospod, kdo Vas je naučil takih mojstrovin?" Slavni mladenič pa je nečimrno odgovoril: "Nihče! Sam sem se naučil vsega. "Že zdavnaj je, žal, pozabil na dogodek s čapljo, kije dal povsem nov smisel njegovemu življenju. Tako je bil poln samega sebe, da se je tisti večer zgodilo. Na predstavi je spretno vrtel in metal meč in nenadoma je meč zdrsnil in mu prerezal vrat...
Nikoli ne pozabimo staršev, kajti oni so nam dali možnost živeti. Nikoli ne pozabimo hvaležnosti do tistega učitelja, ki nas je učil pisati in brati, računati, pa risati, pa... Prav tako (kot drugih stvari) se moramo učiti duhovnosti in njenih zakonitosti od ustreznega učitelja. Ne pozabimo spošto- Г®
PIRANSKO SREČANJE Z DESO MUCK
Qb Dnevih slovenske knjige je Mestna knjižnica 20. aprila v Pečaričevi galeriji v Piranu pripravila srečanje z leta 1955 v Ljubljani rojeno pisateljico Deso Muck, popularno avtorico številnih knjižnih uspešnic za mladino in otroke. Zaradi nevsakdanjih idej o vzgoji je bila izključena iz večine ljubljanskih srednjih šol. Na svoji življenjski poti je doslej zamenjala vrsto poklicev, kar jo je utrdilo v prepričanju, da je človek ob primerni prizadevnosti in močni volji sposoben dobro opraviti kakršno koli delo. Do leta 1982 je bila zaposlena kot negovalka duševno prizadetih otrok, nato kot tehnična risarka, varuhinja in model. Obetala se ji je tudi filmska kariera, saj je po igri neverjetnih naključij v 80-tih letih postala tudi obetavna film-
ska igralka (filmi: Trije prispevki k slovenski blaznosti, Ljubezen, Ljubezni Blanke Kolak), scenarist-ka in voditeljica mladinskih oddaj.
Širši slovenski javnosti je danes najbolj znana po "cirkusantski vlogi" v nedeljski zabavni oddaji "Zoom" na prvem programu TV Slovenija. Velja dodati, da Desa Muck v svoji vlogi "tipične slovenske gospodinje" rada provocira in brez dlake na jeziku razkriva hibe svojih sonarodnja-kov. Priljubljena Desa je pisala najprej za časopise, predvsem za mladinski PIL. Kot mladinska pisateljica se je uveljavila s knjigami Pod milim nebom, Kreslin, Blazno resno o seksu, Blazno resno popolni, Hči lune ali Lucijana Asterija v vrtincu ljubezni, Blazno resno zadeti, Lažniva Suzi, Blazno resno slavni. Za radijsko igro Kdo je ubil zmaja je prejela prvo nagrado slovenskega radia (igro sta odkupila tudi radio Köln in RAI), doživela pa je tudi gledališko izvedbo. Ne nazadnje velja omeniti, da pisateljica Desa Muck piše vse, kar ji pade na pamet: od komercialne literature, scenarijev, stripov, novel, podlistkov, dnevnikov, romanov za otroke, radijskih iger, reklamnih oglasov do znanstvene fantastike. S svojo bogato knjižno bero se je čvrsto vsidrala v svet otroške domišljije, mladino pa pritegnila z iskrenimi besedami brez lažne patetike in sprenevedanja. Njene pisne izdelke pa bi lahko ocenili tudi kot poseg v tematiko(e) o kateri(h) se je še v bližnji preteklosti bolj šepetalo kot govorilo na glas. Gre za krepitev spoznanj o pomenu samozavesti, ljubezni do bližnjega, individualnih sposobnosti, sproščenosti, kar otroci in mladina v sedanjem šolskem sistemu ne po svoji krivdi močno pogrešajo.
Slavko Gaberc
Kozmetični nasveti Uli Carsten izšli v knjigi
Pri Prešernovi družbi je izšla knjiga Lepota skozi letne čase. Avtorica priročnika je priznana strokovnjakinja s področja kozmetike in lepote, gospa lili Carsten, ki je dolga leta imela svoj kozmetični salon v Grand hotelu Emona, kjer je na dan zdravja, 7. aprila, potekala tudi predstavitev njene knjige. Najbrž je avtorica knjige najbolj ostala v spominu bralkam revije, zardi vsakoletnih tednov lepote, ki so jih skupaj pripravljali v GH Emona, dokler je gospa Carsten tam še imela svoj kozmetični salon. Zdaj pa se je Uli Carsten, ki sicer živi v Piranu, odločila svoje izkušnje zbrati v knjigi, da bi jih lahko posredovala še drugim ženskam. Knjiga naj bi bila vzpodbuda ženskam, da poskrbijo za svojo urejenost in s tem postanejo zadovolj-nejše same s seboj. Lepota skozi letne čase naj bi bila ženskam vodilo, kako naj se negujejo skozi vse leto in ne da se začno posvečati sebi le pred počitnicami ali prazniki. Vedeti je še treba, da se kozmetična nega razlikuje glede na letne čase: vsak letni čas ima svoje zakonitosti negovanja in urejenosti. Knjiga je zato razdeljena na štiri osnovne dele: pomlad, poletje, jesen in zimo. V njej so opisani tudi preprosti načini in recepti za pripravo osnovnih lepotil ter kako naj si vsaka ženska izbere svoji koži in letom primerna kozmetična sredstva.
L.S.Z.
vati svojega partnerja, ki nam omogoča vedno nove izkušnje in s tem nova znanja. Zavedajmo se, da smo celo življenje učenci in učitelji
hkrati.
Kaj je joga
Beseda joga pomeni združitev, kar ima več pomenov. Pojem joga si lahko razlagamo kot pot človekovega razvoja, kot pot duhovnega razvoja in spoznanja univerzalnega.
Joga kot pot človekovega razvoja: Vsak človek si želi živeti mirno, srečno, uspešno in zdravo. Prav vsi si to tudi prizadevamo doseči, vendar vsak na svoj način. Nasprotno pa nas življenjske situacije v modernem hitrem, neosebnem in časovno odmerjenem načinu življenja pogosto premetavajo po tistem, česar bi se rajši izognili. Znajdemo se, še sami ne vemo kako, v obdobjih stresov, nespečnosti,
depresij, žalosti, preobčutljivosti ali odvisnosti. Zdravniki pač pogosto predpišejo pomirjevala ali nas napotijo na psihična zdravljenja. Malo ljudi pa zanimajo vzroki nastalega stanja in kako ga odpraviti.
Joga nas uči, da lahko dosežemo notranji mir, srečo in zadovoljstvo samo z združitvijo fizičnega in psihičnega dela v celoto. Človek lahko obstaja kot celovito bitje šele,ko dojame, razume in deluje v popolnem ujemanju fizičnega in psihičnega. Tako postanemo uravnoteženi, v sozvočju s samimi sabo in okoljem ter zavestni. Prav v prejšnjem Portorožanu naštete in opisane tehnike joge nam omogočajo notranjo umiritev, opuščanje naših šibkosti, kompleksov in predsodkov. Brez tega lahko zaživimo polno.
Tatjana PLOJ
Koliko je cest v občini Piran?
Na Občini Piran so letos pripravili novo kategorizacijo občinskih cest, ki so jo uskladili z novimi predpisi s tega področja. Za pripravo te kategorizacije je bilo vloženega precej terenskega dela, saj je bilo treba posamezne cestne odseke izmeriti. Novi občinski odlok občinske ceste razvršča na lokalne ceste in javne poti. Skupaj merijo 164.182 kilometrov. Dolžina lokalnih cest v naši občini je 58.916 kilometrov: večina (52.379 km) jih povezuje naselja v naši in sosednjih občinah, 6.537 kilometrov cest pa je speljanih v samih naseljih (krajevne ceste). Javnih poti imamo 105.266 kilometrov: 12.056 kilometrov jih je v mestu Piran, 93.210 kilometrov pa je speljanih v in med ostalimi naselji naše občine. In čemu potrebujemo odlok o kategorizaciji občinskih cest? To je pač popis vseh cest v naši občini - banka cestnih podatkov (o občinskih cestah in objektih na njih) - na podlagi katerega bo Direkcija za ceste Republike Slovenije občini odmerjala finančna sredstva za njene ceste. Ta odlok pa je pravzaprav šele prvi korak - pogoj za sprejem drugega odloka, ki bo urejal upravljanje, gradnjo, vzdrževanje, varovanje in nadzorovanje vseh lokalnih cest in javnih poti v naši občini. Drugi odlok se že pripravlja.
L.S.Z.
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.P.,
Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
POČUTITI SE DOBRO V SVOJEM TELESU POMENI POČUTITI SE DOBRO V SVOJI K0ŽII PRIVOŠČITE JI LE NAJBOLJŠE...
-	TELESNA MASAŽA
-	AROMATERAPIJA TELESA
-	(ANTISTRES UČINEK in GLOBINSKO ČIŠČENJE KOŽE)
-	ANTICELULITNI TRETMAJI (OBLOGE in MASKE IZ MORSKIH ALG, FANGO, ETERIČNA OLJA, BODY-WRAPPING, ANTICELULITNA MASAŽA)
- NEGOVALNI POSTOPEK ZA BODOČE MAMICE (PREPREČITI OHLAPNOST KOŽE in NASTANEK STRIJ)
I PAKETU 10. TRATMAJEV JE 1 TRETMA BREZPLAČEN.
■ NEGA OBRAZA (PERSONALIZIRANI
POSTOPKI) v - ČIŠČENJE MLADOSTNIŠKE KOŽE I - PEDIKIRANJE in MANIKIRANJE - DEPILACIJA
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA
Q^ox^te^n^ ааЖт
О^е/ема
Liminjanska c. 78, ŠPORTNA DVORANA LUCIJA TEL.: 066/770-920
Videokonferenca na Internetu
Okolje Internet je spodbudilo razvoj interaktivnih tehnologij. Ena od njih je videokonferenca, ki med različnimi uporabniki omogoča posredovanje slike, zvoka, besedila, grafike... Na tržišču je veliko izdelkov, ki omogočajo vzpostavitev videkonferenčnega sistema. Sistemi za domačo uporabo niso dragi; nudijo pa nam skoraj vse, kar imajo profesionalni sistemi.
Kaj potrebujemo?
1.	Računalnik povezan v Internet mrežo;
2.	video kamero (digitalno ali analogno);
a.	novejši računalniki - preko USB priključka -omogočajo priključitev različne strojne opreme (v tem primeru bomo nabavili digitalno kamero z USB priključkom),
b.	na računalnik lahko priključimo tudi "navadno" analogno kamero (v tem primeru moramo imeti vgrajeno grafično kartico, ki ima S-VHS priključek);
3.	programsko podporo za videokonferenco (praviloma dobimo demo programe ob nakupu digitalne kamere).
Od česa je odvisna kakovost videokonference?
Najpomembnejša je hitrost prenosa podatkov med uporabniki. Glede na hitrost prenosa se
odločamo, kako bomo naše podatke posredovali preko Interneta, saj se slika in zvok prenašata v digitalni obliki. Boljša slika pomeni večjo količino podatkov. Enako velja za zvok.
Načini sodelovanja med uporabniki videokonference
Obstajajo različne možnosti sodelovanja med uporabniki, ki jih omogočajo različni programi in sicer so možnosti sledeče:
-	Tako imenovani točkovni način. V tem načinu sta uporabnika neposredno povezana med seboj.
-	Tako imenovani konferenčni način. V tem načinu več uporabnikov komunicira med seboj, kar pa zahteva dodatno programsko podporo. Za izmenjavo podatkov med uporabniki skrbi t.i. konferenčni strežnik. Komuniciranje zahteva izredno hitre povezave, saj se na omrežju pretaka velika
količina podatkov.
- Tako imenovani enosmerni način. V tem primeru uporabniki samo sprejemajo podatke in nimajo možnosti posredovanja svojih zahtev. Ta način je pogost na področju izobraževanja. Kot primer bi omenil vesoljsko agencijo NASA, ki pripravlja izobraževalne vsebine s področja vesoljskih raziskav, (http://www.nasa.gov/ntv/)
Videokonferenca ponuja veliko možnosti uporabe tako za delo kot zabavo. V članku so zgolj nakazane možnosti, kaj videokonferenčni sistem omogoča. Za dodatna pojasnila glede programske in strojne opreme mi lahko pišete na moj E-nas-lov: Marjan@o-ckpiran.kp.edus.si, pa se lahko dogovorimo tudi za videokonferenco.
Lep pozdrav, Marjan Maslo Dodatne podrobnosti si oglejte na naslovih: http://www.whitepine.sgn.net/
Če ste v zadregi za darilo, zavijte v trgovino
^л/ ВА^
ouu m - tpe, 6320 oarm-m
Med številnimi izdelki orientalske in domače obrti boste zagotovo našli primerno dragocenejše ali cenejše darilo za vsako priložnost in okus.
Na državnem prvenstvu v gimnastiki, ki je potekalo v Ljubljani so se odlikovala dekleta z obalnih šol. Med starejšimi deklicami so na zmagovalnih stopničkah stali kar dve obalni ekipi in sicer na tretjem mestu učenke OŠ Dušana Bordona iz Kopra, zlato odličje pa so si ponovno priborile učenke OŠ Cirila Kosmača iz Pirana, ki so posamezno odnesle največ medalj. Na prvem mestu je bila Izolanka Sara Krastič, na drugem Urša Jakin, na tretjem Aja Golja in Sara Hercog, vse tri iz Pirana, na četrtem Urška Čeklič iz Kopra in na petem Dijana Stanišič iz Pirana. Med mlajšimi deklicami je bila uspešna tudi Pirančanka Hana Mominovič, med starejšimi pa še Senada Talič in Sanela Bilič iz Pirana. Med tanti je OŠ Cirila Kosmača zastopal Danijel Golenač, ki je pristal na uspešnem četrtem mestu. Posebno pohvalo pa zasluži Sara Herceg, ki je šele petošolka in je nastopala med starejšimi deklicami ter dobila bron. Te dni pa je potekalo državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave za klube, ki se ga je z Obale udeležila Plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana, v kateri trenira tudi večina zgoraj navedenih gimnastičark. Bronasta odličja so prinesle domov tako mladinke kot starejše in mlajše deklice. Med dekleti je bila najuspešnejša posamezno Dijana Stanišič, med fanti pa sta srebrno odličje zaslužila Janez Peterlin iz Lucije in med mladinci Danijel Golenač iz Pirana. Na naši sliki so piranski uspešni telovadci: Danijel, Hana, Senada, Aja, Dijana, Sanela in Sara.
PISMA PORTOROŽANU
PROTEST HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA
Leto dni smo potrebovali, da smo od vas dobili soglasje za ozelenitev dela ograje ob parku Forma viva na Seči. Po vašem pisnem soglasju smo vas poskušali s številnimi telefonskimi klici, osebnimi stiki... pritegniti k sodelovanju. Želeli smo, da nam pokažete, kje lahko naše društvo - s svojimi finančnimi sredstvi - ozeleni del ograje, da bi tako prispevali k lepšemu videzu parka. Prostor za zasaditev smo letos januarja končno skupaj določili. Potem smo opravili javni razpis in z zasaditvijo zaključili konec februarja. Pisno smo vam predlagali, da se poskušate z vodstvom avtokampa Lucija dogovoriti, vsaj dokler ne uredite svoje varnostne službe, za varovanje sadik. Povabili smo vas k podpisu primopredajnega dokumenta med nami kot izvajalci zasaditve žive meje in vami oz. Obalnimi galerijami Piran kot upravljalcem parka. Žal se na nobeno od naših pobud niste odzvali.
Člani Hortikulturnega društva smo pripravili skromno slovesnost, s katero smo želeli pokazati svojo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri urejanju parka Forma viva. Vendar pa se Vam kot ravnatelju Obalnih galerij ni zdelo potrebno, da bi se kakorkoli odzvali našim vabilom. Toda člane upravnega odbora HD pa je pravo razočaranje šele čakalo. Štirinajst dni po zasaditvi je namreč avtokamp Lucija vzdolž ceste in pešpoti na območju Seče začel postavljati kovinsko ograjo. Pri tem so s stroji popolnoma uničili deset sadik vrste Sparticum Junceum. V tem času je bilo odstranjenih tudi deset oleandrov vrste Nerium Oleandi ter tri sadike vrste Viburnum Tinus. Že sami smo pri zasaditvi živo mejo prestavili za 20 centimetrov od črte, ki jo je določil gospod Biloslav. Če tega ne bi naredili, bi bila danes živa meja uničena v celoti. Iz vsega dosedanjega odnosa gospoda Biloslava do sredstev in dela našega društva, ki poskuša po svoji moči olepšati okolje, lahko že danes vemo, da novi upravljalec Forma vive zagotovo nima ne strokovnih ne moralnih kvalitet za njegovo opravljanje, čigar sestavni del je tudi hortikultura in ne zgolj skulpture!
Za upravni odbor HD Portorož Predsednik Marko Moškon
VESLAŠKA REGATA V PORTOROŠKEM ZALIVU
V nedeljo, 30. aprila pripravlja Veslaški klub Piran že osmo cilj pa ob svetilniku na Bernardinu. Tekme se bodo začele ob in podeljevalka medalj bo županja Vojka Štular.
Portoroška regata, ki jo klub organizira s prostovoljnim delom članov kluba in ob pomoči sponzorjev, je predvsem regata mladih, saj se vrhunski člani v tem času pripravljajo na reprezentančne nastope. Udeležilo se je bo okoli 300 veslačev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Piranski klub bo nastopil v polni postavi, razen morda člana Patrika Fonde, ki je kandidat za reprezentančni dvojni četverec in se bo ob uvrstitvi v reprezentanco potegoval tudi za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyu.
Sicer pa so se piranski veslači že uspešno udeležili več regat ob začetku letošnje sezone. Trener Milan Kocjančič pravi, da so čez zimo trdo delali, kar se jim je obrestovalo. Pri mladincih se je izkazal dvojni četverec v postavi Ganza, Rodela, Pere in Kovač, ki je na regati v Kopru zmagal, na mednarodni regati v Zagrebu
tradicionalno veslaško regato Portorož 2000. Start veslačev bo pred vhodom v Marino Lucija, 7.30, končale pa z razglasitvijo rezultatov med 11. in 12. uro na Bernardinu. Častna gostja
pa osvojil drugo mesto. Pri mlajših mladincih je bil dvojni četverec s posadko Skončnik, Vrčon, Bauer in Hace v Kopru tretji in v Zagrebu peti. Izkazal se je tudi pionir Pistotnik, ki je na regati v Zagrebu v enojcu osvojil tretje mesto. Član Fonda je bil na svojem prvem nastopu v članski konkurenci v Zagrebu sedmi. Veslal je v novem čolnu, ki so mu ga v klubu kupili ob lanskoletni osvojitvi naslova mladinskega svetovnega prvaka.
Dan pred prvim majem se bo obiskovalcem Portoroža nudil prav poseben pogled na zaliv. Regato si bodo sprehajalci lahko ogledali od Forma vive do Bernardina. Veslaški klub Piran vabi vse ljubitelje veslanja, da se jim pridružijo.
A.T.
PISMA PORTOROŽANU
...Sicer pa sami akciji nisem posebno naklonjena, ker se mi zdi krivična: rezultati niso odvisni samo od zdravnika, temveč tudi od pacientov. Naj ponazorim z absurdnim primerom: nek zdravnik, ki bi imel (teoretično) same nepismene paciente, ne bi mogel dobiti niti enega glasu, pa čeprav bi bil še tako požrtvovalen in strokoven; spet drugemu zdravniku, zelo, zelo potrpežljivemu in uvidevnemu, bi se lahko sčasoma naka-plja.ll sami zahtevni in nergaški pacienti, katerih bi se vsi drugi zdravniki otresli. Ali mislite, da bi ta potrpežljivec dobil priznanje svojih pacientov? Mislim, da ne. Akcija se mi ne zdi dovolj poglobljena in poduhovljena, kar bi bilo za priznanje opravljanju takega poklica primerno. Zelo je podobno (ne po obsegu in napihnjenosti) kakemu Oskarju, Gremiju, Viktorju ali Limoni - populi-stično. Ali si res toliko pametnih, dobrosrčnih ljudi ne zna izmisliti kaj primernejšega!?
Lep pozdrav!
Alenka Vojakovič
Pripis uredništva: Objavljamo del pisma naše bralke, v katerem je povedala svoje mnenje o akciji Moj zdravnik 2000. Naj ponovimo, da akcija ni Portorožanova, temveč jo je že četrto leto pripravila revija Viva, ki pa je letos k sodelovanju pritegnila še veliko drugih, predvsem lokalnih množičnih medijev. Strinjamo se z bralko, da je takšna akcija populistična. Po drugi strani pa pogosto vsi stokamo, da mediji popularizirajo zgolj ljudi, ki s ukvarjajo na primer s popevčicami, športom, politiko,., nič ali zelo malo pa pišejo o ljudeh, ki se znajo nesebično potruditi za človeka v stiski in ki jih pri njihovem delu vodijo ne pohlep, sla po slavi, eksibicionizem, želja po moči, oblasti..., temveč plemenitost. Zaradi tega smo se pri Portorožanu odločili sodelovati v tej akciji, kljub slabostim za katere vemo, da jih ima.
Gospodu direktorju in vsem vodilnim v podjetju Okolje Piran
Dovolim si, v imenu vseh občanov Pirana, posebej pa še v imenu turističnega gospodarstva, predlagati, naj javno gospodarsko podjetje Okolje vendarle izkoristi priložnost, ki se mu zdaj ponuja v že od lanske jeseni praznih prostorih na piranski avtobusni postaji (kjer je bila prej trafika) in v njih uredi javne WC-je!
V	objektu sta že zdaj dva WC prostora. Ostaja pa še dovolj prostora za ureditev poslovnega prostora za kakšno drugo primerno dejavnost, npr. gostinstvo. Stroški preureditve za Okolje in za turistično gospodarstvo ne bi smeli predstavljati prevelike ovire. Skrb za prostore bi lahko ponudili na primer nekomu, ki je brezposeln ali jih oddali komu za minimalno najemnino. Seveda bi bilo potrebno spet priključiti telefon, ipd...
Nevzdržno je namreč, da obiskovalci Pirana nimajo prostora, kjer bi se olajšali, ko jih zagrabi sila. Ki seveda naredi svoje. In tako vsi vogali okoli avtobusne postaje neljubo zaudarjajo vse do poznega poletja oz. vse do jeseni, kar odvrača še tiste ljudi, ki bi se sicer nad mestom navduševali. Ne nazadnje, tudi do Pirančanov ni pošteno, da zaman moledujemo za tovrstni objekt že skoraj trideset let.
Pravijo, da je Piran kulturni spomenik I. kategorije. Zato se, gospodje zavedajte tega, ko se v svojih dragih konjičkih vozite mimo - v službo ali po opravkih - in ukrenite že končno kaj!
V	Piranu je veliko vikendašev, katerim Okolje, enako kot stalnim prebivalcem vsak mesec pošilja račun za odvoz odpadkov, čeprav ti ljudje ne živijo tu vse leto - vendar je prav tako! Zato predlagam, da sredstva za ureditev prepotrebnega javnega WC-ja v mestu, vzamete iz tega kupčka. In tako odpravite to piransko sramoto!
Z upanjem, da bo ta moj predlog pripomogel k reševanju problema - javnega WC-ja v Piranu - vas pozdravlja v Piranu že dolga leta živeča Marjanca.
Pripis uredništva: Bralka nas prosi za objavo zgornjega predloga, ki ga je poslala tudi na Okolje. Ker se pridružujemo njenemu upanju, da bo ta predlog premaknil večletna prizadevanja za ureditev javnih sanitarij v Piranu z mrtve točke, nekoliko oblikovno predelanega rade volje objavljamo. Identiteta bralke je znana uredništvu. Veselilo bi nas, če bi nam Okolje odgovorilo, kakšne so možnosti za realizacijo bralkine pobude.
KOZMETIKA-PARFUMERIJA
Obala 33, Portorož, Tel.: 066/748-420
V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto V SjPiojtnnitu. Naročite se lahko po telefonu 748-420.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
PISMA PORTOROŽANU
0 telefonu na taksi postaji
Dvanajstega aprila je bil v časniku Večer objavljen članek Boj za "magični" telefon o uporabljanju telefona na taksi postaji v Portorožu. Ker predpostavljam, da tudi nekateri tukajšnji občani berejo ta list, ki v omenjenem članku navaja nekatere neresnične trditve, bi resnično stanje želel pojasniti v Portorožanu.
Res je, da sta lastnika telefona taksista Miro Semec in Branko Čepar in da to dejstvo že ves čas izrabljata. Ni pa resnična trditev, da je sedanja telefonska omarica kadarkoli prej stala na drugi strani ceste! Tudi ni res, da bi bil podpisani ključ telefonske omarice prostovoljno vrnil. Uporaba telefona mi je bila preprečena, ko je Semec na moji tel. omarici zamenjal ključavnico. Omarico pa sem namreč pred 23. leti dal izdelati jaz sam in sem bil že takrat njen večinski lastnik. Semec in še nekateri taksisti takrat niso hoteli prispevati svojega deleža! Ker smo od devetih taksistov na postaji v Portorožu štirje brez stacionarnega telefona, taksi postaja, ki bi morala obratovati 24 ur na dan, ne deluje tako, oziroma obratuje okrnjeno. Zato sem - v korist ponudbe taksi storitev v kraju - na županjo naslovil zahtevo, naj vpliva na oba lastnika telefona, da omogočita njegovo uporabo vsem taksistom, ali pa da se postavi občinski telefon in tako omogoči normalno delovanje vsem taksistom in celotni taksi postaji v Portorožu. Ker pa občina Piran ni pokazala dovolj odločnosti pri reševanju tega problema, sem se odločil za njegovo publiciranje.
Andrej Susman
Pripis uredništva: Čeprav nimamo navade objavljati pisem, ki se nanašajo na članek objavljen v drugem časopisu, delamo tokrat izjemo, ker problematika uporabe taxi telefona v Portorožu ne more biti le privatna zadeva nekaj taksistov. Letovišče, kakršno je Portorož, mora nuditi taksi storitve na najvišji mogoči ravni. Kakšne so te storitve v Portorožu, pa nikakor ne more biti zgolj odločitev izvajalcev - taksistov. Občina, ki izdaja koncesije za opravljanje te dejavnosti, mora omogočiti opravljanje taksi storitev vsem koncesionarjem pod enakimi pogoji. Dolžna pa je tudi nadzorovati spoštovanje koncesijske pogodbe in kvaliteto opravljenih storitev. Ne glede na to da prevozniško taksi službo zakon opredeljuje kot tržno gospodarsko dejavnost, na tem področju ne sme vladati teksas.
Služba ni sama sebi namen, temveč jo kraj potrebuje, saj gostje pričakujejo, da jo imamo. Vendar pa kraju - in Občini - ne more biti vseeno, kako deluje oz. za kvaliteto njenih storitev!
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
POMLADNO RAZKOŠJE V MOJEM KRAJU
Ko se vrnejo lastovke, postavijo pomladi piko
na i. Moj tata je rekel, da je prava škoda, da se tudi turisti ne vračajo kot lastovke. Namesto tega jih je zmeraj manj; še medvedov bo na Obali kmalu več kot pa dopustnikov! Saj ni čudno: lastovke zmeraj najdejo svoja gnezda, turist pa še ušivega parkirnega prostora ne more! Ko nato v stiski in obupu z avtom pomendra zelenico, pa ga domačini gledajo strupeno kot hudič iz krogle, da mu v hipu postane jasno, kako je zaželen. Če mu za nameček še pajek odpelje vozilo, je pri priči konec zgodbe o zadovoljnem gostu, ki se bo vrnil kot lastovka! Hvaležno in zvesto pa se bo vračala ljuba mladina, ki kolovrati po svetu z vrečo na hrbtu, kajti edinole za tovrstne turiste bo letos nekaj narejenega (v mislih imam prostor v avto-kampu, kamor bodo lahko hodili vrečarit). No, če že ne bodo trošili v restavracijah in trgovinah, pa bodo s svojo množičnostjo in pisanostjo vsaj poskrbeli za poletno vzdušje v našem kraju; bogati in razsipni, ki naj bi trumoma drli k nam, so namreč še zmeraj stvar daljne prihodnosti - približno tako kot obnova starega Palača, ki trenutno gosti le glodalce in drugo golazen.
No, ko smo že ravno pri golazni: ali ste vedeli, da spomladi cvetijo tudi črnogradnje? Moj tata pravi, da je tisto o nemoči države spričo teh kršitev samo larifari; dosti črnograditeljev ima namreč tesna prijateljstva v visokih državnih institucijah. Menil sem, da bi bilo torej dobro, ako pri naslednjih volitvah zmaga opozicija, ki obljublja odpravo vseh nezakonitosti. Pa me je tata hitro postavil na trdna tla, rekoč, da bi to črnogradnje kvečjemu pospešilo. Tudi zdajšnja opozicija ima namreč razne prijatelje, ki še niso potešili svojih črnogra-diteljskih nagonov. Po tej strani, je rekel tata, so enostrankarski politični režimi velika prednost za
človeštvo, saj se pujsi pri koritih ne menjavajo in ko se nažrejo do sitega, mirujejo. Če pa se ob koritih zvrščajo kar naprej drugi pujsi in torej prihajajo zmeraj novi in lačni, ni žretju nikoli konca in lepega dne se razblinijo sanje o blagostanju v državi. Ob teh besedah je mama hotela vedeti, zakaj tata zmeraj povezuje politiko s svinjerejo, pa je tata odvrnil, da ima pač take asociacije. Po njegovem so le-te še vedno bolj naravne in sprejemljive kot pa asociacije gospoda iz protokola, ko je povezal pojem "državniški obisk" s pojmom "Lutkovno gledališče", kar je potem imelo posledice, kakršne je pač imelo. Mama je pripomnila, da je bil to resnično Muppet show, kakršnega Evropa še ni videla. Vprašal sem jo, če s tem hoče reči, da smo pridobili kakšno točko za sprejem v Evropsko unijo. Namesto nje je odgovoril tata in rekel, da česa tako smešnega že dolgo nisem zinil.
To pomlad je zaznamoval tudi silno razburljiv dogodek: pobalini (agencija Glas ljudstva je hitro razvozlala njihove kratice v dnevnem tisku) so vrgli bombo na dvorišče policijske postaje! Ker je bil očitno to njihov prvi atentat, so jih polovili kot bi mignil, tata pa je rekel, da bodo fantje še daleč prišli. Seveda v Sloveniji ni kaj prida priložnosti za uveljavitev takih talentov, ker je število policijskih postaj omejeno, revolucije pa še nimamo, toda na Severnem Irskem bi jih bili prav veseli.
Kar preveč razburjenja za eno samo pomladi Prosil sem tato, naj mi pove še kaj bolj umirjenega, pa je odvrnil da mora prej v bife "Pri žejni sipi", kjer bo to popoldne Toni poročal o gradnji garažne hiše v Piranu; gre za eno najbolj umirjenih zadev, saj projekt nikamor ne gane. Tata je še pripomnil, da bodo bržkone avtomobili že šli iz mode, ko bo garažna hiša končno odprta...
Sonja Požar, Lucija
Gli appuntamenti della Comunita' G. Tartini: maggio 2000
*	Lunedi 15 maggio alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini Conferenza LA STO-RIA DELLA PARENZANA del Dott. Aldo Ancona.
*	Sabato 20 maggio alle ore 10.00 a Fiesso manifestazione FIORI A FIESSO, durante la giorna-ta oltre alia fiera dei fiori verranno organizzati tor-nei di pallacanestro e briscola, ed il gioco "uomo non ti arrabbiare" con figure umane, inoltre verranno organizzate un azione di puliza del lago, laboratori creativi e musica dal vivo. La manifestazione e organizzata dall' Associazione Turistica - Fiesso.
*	Lunedi 22 maggio alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini Conferenza MILANO E DINTORNI della Prof.ssa Panini. La conferenza viene organizzata nell'ambito della collaborazione UI-UPT.
*	Giovedi 25 maggio alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini saggio degli allievi della scuoia di musica di Pirano della classe del Prof. Robert Stanič (clarinetto e sassofano).
*	Venerdi 26 maggio alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini MOSTRA E SFILATA dei lavori del Gruppo moda design, guidato da Fulvia Zudič e Mariella L. Petrič.
*	Sabato 27 maggio alle ore 20.45 al Teatro comunale di Monfalcone rappresentazione teatrale della commedia "Va Piran..." con il Gruppo filo-drammatico della nostra Comunita.
*	Domenica 28 maggio o domenica 4 giugno al Teatro Tartini di Pirano CONCERTO. Organizzato nell'ambito della collaborazione dell'Universita Popolare di Trieste, I'Unione Italiana di Fiume e Capodistria, la Fondazione "Teatro lirico Giuseppe Verdi" di Trieste, della Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia e I'Auditorio di Portorose.
1° maggio: TEMPO DI SCAMPAGNATE!
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
Molte sono le usanze ormai messe da parte, e purtroppo anche il tradizionale picnic del primo maggio sembra essere tra queste. Un po' causa il tempo, che quasi sempre e' instabile proprio in quella data, ma credo anche un po* causa la pigrizia che ci inchioda ogni giorno di piu* davanti al televiso-re, seduti in una comoda poltrona. Come sia - sperando in una bella giornata - agli amici piu' irridu-cibilmente amanti della natura, suggerisco un paio di cose gustose da mettere nel cestino. C'e1 lo struc-colo (Strudel) salato. E ci sono gli involtini (palačinke) con vari ripieni, che non ruchiedono molto tempo.
Per lo struccolo solamente 15 minuti di lavoro e trenta di cottura. Ingredienti per 6 persone:
una confezione di pasta sfoglia, 400 grammi di carne macinata, 1 cipolla tritata, una foglia di alloro, 1 bicchiere di vino bianco, 100 grammi di prosciutto cotto, 100 grammi di formaggio a fette, olio, sale e pepe.
In una casseruola rosolate in due cucchiai d'olio la cipolla, unite la carne el il prosciutto tagliato a stri-scioline, la foglia d'alloro, sale e pepe. Cuocete a fuoco medio per 5 minuti circa, bagnate con il vino, salate e pepate. Lasciate asciugare bene e levate dal fuoco. Srotolate la pasta sfoglia su di una teglia ricoperta di carta da forno e ricoprite il fondo con le fette fi formaggio. Unite la carne e arrotolate for-mando un salsicciotto. Sigilate i bordi premendo con le dita e cuocete in forno a 200o per 25 minuti circa.
Per gli involtini: 200 grammi di farina, 1 bicchiere di latte, 2 uova intere e un tuorlo, un pizzichino di sale e lasciare riposare la pastella, friggerli nel solito modo.
Ed ecco i vari ripieni: salame tritato con besciamella; funghi trifolati col prosciutto cotto, spinaci al burro con parmigiano; tonno sminuzzato con uova sode. E qui1 la cuoca puo' sbizzarirsi in molti modi. Alle amiche piu' fedeli, quelle che forse hanno conservato qualche mia ricetta, suggerisco anche la tortina salata del maggio '99 (quella con la pancetta ed il formaggio) oppure la torta alle olive (di novembre '99) o quella pasqualina di aprile. Ma la cosa piu1 importante, preparandoci per un picnic e1 prova-re veramente la serenita' che ci puo' dare una giornata passata con la famiglia o con gli amici, a diret-to contatto con la natura, senza contaminarla e senza lasciare le solite trace incivili del nostro passag-gio. E vedrete che ogni cosa che uscira' dal vostro cestino sara accolta con piacere a prescindere dal risultato della vostra abilita1 culinariaü
Vi auguro una giornata calda e serenaü
Cesarina
BORZ
ZNANJ
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 IZOLA Telefon: 066/ 66 31 285 ali 066/ 66 31 284 www. borzaznanja. mss. edus. si e-mail: izola@borzaznanjaa.mss.edus.si Vsak delovnik od 8h do 13h v sredo od 8 do 13h in od 16h do 18.30
Obiščite ali pokličite Borzo znanja v Izoli, ki deluje za področje primorske. Zaprosili vas bomo za nekaj osnovnih podatkov, s katerimi bomo previdno ravnali. Povedali nam boste svoje želje po znanju, informacijah ali spretnostih. Preverili bomo, ali so podatki, ki jih potrebujete, na voljo v naši bazi informacij. V tem primeru vam bomo posredovali ime in telefonsko številko naših članov, ki vam lahko pomagajo. Če med našimi člani še ni ljudi, ki bi lahko zadovoljili vaše potrebe, se bomo potrudili in jih poskusili najti s pomočjo oglaševanja v medijih. Oglaševanje je anonimno in brezplačno.
AKTUALNA UČNA POVPRAŠEVANJA:
•	Gojenje deževnikov;
•	Izdelovanje nakita iz zlata in drugih žlahtnih kovin;
•	Osnovna znanja za igranje v filmu športnega žanra;
•	Partnerstvo za obiskovanje nadaljevalnega plesnega tečaja.
NEKAJ AKTUALNIH UČNIH PONUDB:
•	Aranžiranje in vzgoja cvetja;
•	Znanje igranja na klavir, kitaro, flavto;
•	Ročno in strojno pletenje;
•	Popotniške informacije za ljubitelje eksotičnih dežel;
•	Pomoč pri učenju za učence, dijake in študente...
... nadaljevanje je stvar vaše domišljije, potreb in želja.
Možnosti so skoraj neomejene.... Želimo Vam prijetne praznične dni.
Prodam motor Tomos 4. Cena: 6.000 SIT. Tel.: 674-42-84.
Imate v vašem domu ali poslovnem prostoru težave z mišmi, podganami, mravljami, ščurki, pajki, komarji ali drugimi vrstami glodalcev in mrčesa? Ponujamo vam učinkovito pomoč. Informacije na tel: 041/506-030.
Iščem kakršnokoli delo v gostiščih: čiščenje ali kot pomivalec ali tudi pomoč v gospodinjstvu starejšim ljudem. Tel.: 041/287-201, vprašajte za Maria ali na domači telefon: 066/741-701, do 19. ure.
Nudim pomoč v gospodinjstvu ter varstvo otroka od enega leta starosti dalje! Pa še čiščenje stanovanja, pospravljanje, likanje (oz. po dogovoru) v okolici (Lucija, Portorož, Piran-center). Pokličite na tel.: 066/741-701 vsak dan od 9.-19. ure, vprašajte za Melito.
4 Ali bi mi morda kdo podaril mesec dni staro lepo malo muco (po možnosti belo)? Tel.: 041/287-201 ali doma na: 066/741-701 do 19. ure, Mario ali Melita.
4 Prodam globok voziček inglesina. Podarim tudi nekaj opreme za dojenčka. Telefon: 772-607.
Kranjska Gora. Že za 1380 DEM za m2 lahko kupite takoj vseljivo novo adaptirano in opremljeno stanovanje s centralno kurjavo veliksoti 47 m2. Tel.: 041/564-813.
Najdena sončna očala TEEN UP v Malboru etu-iju (med 8. in 10. aprilom v Luciji) lastnik lahko dobi v optiki Ferry v Portorožu (pri slaščičarni Mignon).
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel. & lax.: 674-42-14), Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 632Q Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
S FENG SHUUEM DO ZDRAVJA, SREČE IN BLAGINJE
Tečaji priznane terapevtke Altheje, avtorice dveh knjig o feng shuiju, tudi v Portorožu!
S pomočjo feng shuija je mogoče analizirati energijo v zunanjem in notranjem prostoru z namenom zmanjšati nezaželene vplive in poudariti pozitivne. Tečaji so dragocena priložnost, da se spoznate z metodo feng shuija in da naučeno takoj uporabite v praksi. Informacije na tel.: 040/219-996. Zahtevajte brezplačen prospekt!
Priznanja darovalcem krvi
Srečanja krvodajalcev Občine Piran, ki je bilo na mednarodni dan zdravja, 7. aprila, letos enako kot lani v portoroškem hotelu Marko, se je udeležilo okoli sto povabljenih. Tako velik odziv je tudi kazalec postopnega a vztrajnega naraščanja krvodajalstva v naši občini. Krvodajalcem, ki so svojo kri darovali večkrat, so na srečanju podelili tudi priznanja. Posebej naj omenimo imena krvodajalcev - jubilantov, ki so svojo kri darovali že petdesetkrat in celo več: petdesetkrat sta dala svojo kri Nevio Fabris iz Šentjan in Pavle Godnič iz Lucije, že šestdesetkrat so darovali Jurij Pavlič, Franko Marinovič in Boris Požar, Pirančan Zdravko Vesel, Anton Božič iz Parecaga in Stojan Ješenik so se med darovalce krvi vpisali že sedemdesetič, med ženskami je rekorderka v darovanju krvi Jelka Bužekjan iz Lucana, ki je svojo kri darovala že 75-krat, enako kot Vojko Grižon. Absolutni rekorder pa je seveda Janko Novak iz Vinjol, ki je kri daroval že stodesetič! Posebni priznanji - zlato spominsko ploščico - sta letos prejela Tomaž Kuselj, ki je kri daroval že 63-krat in Danilo Sergaš za 64 darovanj.
L.S.Z.
Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož
GSM:
Tel.: Fax:
041/618-541 639-283 630-91 1 718-142 066/746-230 066/770-426
k. d.
Obala 55, PORTOROŽ
Letošnje srečanje krvodajalcev jubilantov Občine Piran: v sredini je pred-ednica Območne organizacije Rdečega križa Piran, gospa Ana Jakič, letošn-i dobitnica republiškega priznanja (srebrnega znaka Rdečega križa lovenije). Enako priznanje so na srečanju izročili tudi piranski županji Vojki lular. Desno od Ane Jakič je vsestransko aktivna Cesarina Smrekar.
GIORNATA "PORTE APERTE"
L' 11 aprile la "Scuola elementare Vincenzo de Castro" di Pirano, nella la sede di Lucia ha organizzato una giornata particolare incentrata sulle adizioni pasquali locali e non all'insegna della multiculturalita' quale valo-I e principio didattico della scuola moderna.
AH'intensa attivita1 di svariati laboratori (lavoro di ricerca scientifica sullo ✓iluppo dei volatili, mostra etnografica, giochi pasquali tradizionali dell'lstria, iboratorio linguistico-dialettale, composizione e stampa di un giornalino, iglietti augurali, decorazione di uova, modellamento di motivi pasquali con irgilla e pasta di sale, preparazione di dolci tradizionali locali e non) hanno »artecipato tutti gli alluni delle classi inferiori della nostra scuola (Pirano, iicciole, Strugnano e Lucia) e assieme a loro genitori, nonni ed ospiti coadi-vati dal lavoro degli insegnanti della stessa scuola e da collaborator ester-i.
La multiculturalita1 si e' evidenziata sopratutto nella collaborazione dei enitori di bambini delle svariate etnie frequentanti la nostra scuola, renden-D quanto mai interessanti le reciproche esperienze.
* nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite
prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom
borzno posredniška družba
PFC
_llnterfin
Primorski Finančni Center Interfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
4
*
TABELARIČEN PRIKAZ VIŠINE ČLANARINE (TARIF) LTO glede na: skupino dejavnosti, višino prihodka ter ob upoštevanju dodatnega olajševalnega kriterija "razlike v obsegu poslovanja"
FORMULA IZRAČUNA (po odloku) = (5.A + 5.B) člen * 6. člen
	skupina dejavnosti razpon* -.^(јзо odredbi) obsega prih. (v mio Sit)^ ——___	I. skupina	II. skupina	III. skupina	IV. skupina
1.	0 - 0,2	0	0	0	0
2.	0,2 - 1	6	4.8	3.2	1.6
3.	1 - 2	8	6.5	4.5	2.5
4.	2 - 5	10.2	8.4	6	3.6
5.	5 - 25	19	16	12	8
6.	25 - 50	40	34	26	18
7.	50 - 100	63	54	42	30
8.	100 - 200	92	80	64	48
9.	200 - 400	144	126	102	78
10.	400 - in več	250	220	180	140
Primer ugotovitve višine članarine LTO:
Letna članarina se izračuna tako, da si posamezen član:
L Poišče, v katero "skupino dejavnosti" je razvrščen ter na tej podlagi
2.	Ugotovi število točk glede na "obseg prihodka, ki ga je imel v preteklem letu ".
3.	Dobljeno število točk je potrebno pomnožiti s 1000,00 Sit.
SKUPINE DEJAVNOSTI**
Razvrstitev dejavnosti v skupine na podlagi Odredbe o opredelitvi s turizmom neposredno povezanih dejavnosti in njihovi razvrstitvi v skupine (Ur. list RS, št. 65/98 in 28/99) ___
I. SKUPINA	II. SKUPINA	III.SKUPINA	IV. SKUPINA
			
G/50.5 Trgovina na drobno z	1/60.10 Železniški prevoz	DA/15 Proizvodnja hrane in pijač	A/01.12 Pridelovanje vrtnin,
motornimi gorivi	1/60.21 Drug kopenski potniški prevoz na	DM/35.12 Proizvodnja in popravilo čolnov	okrasnih rastlin, semen
G/52 Trgovina na drobno,	rednih progah	za razvedrilo in šport	in sadik
razen z motornimi	1/60.22 Taksi	DN/36.40 Proizvodnja izdelkov za šport	A/01.13 Pridelovanje sadja,
vozili;popravila izdelkov	1/60.23 Drug kopenski potniški prevoz	G/51.17 Posredništvo pri prodaji živil,	začimb in rastlin za
široke porabe: velj a le	1/61.10 Morska plovba	pijač, tobačnih izdelkov	proizvodnjo pijač
za obrate, ki poslujejo	1/61.20 Rečna,jezerska plovba in plovba po	G/51.3 Trgovina na debelo z živili	A/01.5 Lov in gojitev divjadi
kot proste carinske	prekopih	G/52.11 Trgovina na drobno v	ter lovske storitve
prodajalne v skladu s	1/62.10 Zračni prevoz na rednih progah	nespecializiranih prodajalnah,	B/05.02 Ribogojstvo, ribogojske
carinskim zakonom (Ur.	1/62.20 Izredni zračni prevoz	pretežno z živili	storitve
list RS, št. 1/91 in	J/67.13 Druge pomožne dejavnosti,	G/52.12 Trgovina na drobno v drugih	DE/22.15Drugo založništvo
28/95)	povezane	nespecializiranih prodajalnah	F/45 Gradbeništvo
H/55 Gostinstvo	s finančnim posredništvom	G/52.2 Trgovina na drobno z živili,	0/93.02 Dejavnost frizerskih in
1/63.3 Storitve potovalnih	K/70.20 Dajanje lastnih nepremičnin v	pijačami,tobakom v specializiranih	kozmetičnih salonov
agencij in organizatoijev	najem	prodajalnah	
potovanj; s turizmom	K/71.22 Dajanje vodnih plovil v najem	G/5 2.31 Dej a vnost lekarn	
povezane dejavnosti, d.n.	K/71.23 Dajanje zračnih plovil v najem	G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi,	
0/92.71 Prirejanje iger na srečo	0/92.13 Kinematografska dejavnost	revijami	
0/92.621 Dejavnost marin	0/92.32 Obratovanje objektov za kulturne	G/52.48 Trgovina na drobno v drugih	
	prireditve	specializiranih prodajalnah	
	0/92.33 Dejavnost sejmišč in zabaviščnih	G/52.62 Trgovina na drobno na tržnicah in	
	parkov	stojnicah	
	0/92.34 Druge razvedrilne dejavnosti	1/65.121 Dejavnost bank	
	0/92.6 Športna dejavnost	J/66.03 Druga zavarovanja, razen	
	0/92.72 Druge dejavnosti za sprostitev	življenjskega	
		K/71.10 Dajanje avtomobilov v najem	
		K/74.12 Računovodske, knjigovodske in	
		revizijske dejavnosti, davčno	
		svetovanje	
		K/74.13 Raziskovanje trga in javnega	
		mnenja	
		K/74.14 Podjetniško in poslovno svetovanje	
		K/74.40 Ekonomska propaganda	
		K/74.81 Fotografa dejavnost	
		0/93.01 Dejavnost pralnic in kemičnih	
		čistilnic	
		0/93.03 Druge storitve za nego telesa	
Županja Očine Piran izdaja, na podlagi Odloka o ustanovitvi lokalne turistične organizacije in Odloka o doličitvi višine članarine (Uradne objave, št. 22/99, 24/99, 10/2000 naslednji
OBRAZEC ZA ČLANSTVO V LTO IN
PRIJAVO ZA UDELEŽBO NA 1. redni skupščini Turistične organizacije Portorož, g.i.z. občine Piran
/izpolni/
I.
Ime- firma:__
(pravna oseba ali podjetnik posameznik s.p. ali sobodajalec ali kmet z gost. dejavn.) Naslov - sedež:__
(ulica, poštna številka, kraj)
/izpolni/
II.
Registracij a:_
(navesti šifro in naziv glavne dejavnosti iz sodnega registra ali priglasitvenega lista oziroma drugega dokumenta)
/ustrezno obkroži/
Skupina dejavnosti: I. skupina - II. skupina - III, skupina - IV. skupina
(skupine dejavnosti** na podlagi odredbe MMGT- glej drugo stran)
/izpolni/
III.
Prihodek v razponu:_OD:_DO:_
(navesti celotni prihodek v sit v razponu od - do iz razpredelnice RAZPON* na hrbtni strani iz bilance uspeha ali drugega dokumenta za leto 1999)
ali
/vpiši/
Zaporedna številka od 1. dolO.:___
(vpisati ustreno zaporedno številko od 1. do 10., ki odgovarja razponu obsega celotnega prihodka v razpredelnici RAZPON* na hrbtni strani)
Podatki bodo hranjen kot poslovna skrivnost in uporabljeni samo za potrebe v skladu z odlokom o ustanovitvi LTO in odlokom o določitvi članarine v LTO.
Izpolnjen obrazec poslati na naslov:
Turistično združenje Portorož, Obala 16, 6320 Portorož ali oddati osebno na sedežu združenja.
Rok za oddajo: petek, 19. maj 2000
Daum:__Podpis:_