Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale, Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik MIlan Flerln — izhaja vsakega 15. v mesecu — Žiro raeun 508/ 602-6 - Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna .Toneta Tomšiča« v LJubljani Leto V, si. i Domžale, 15. januarja 1966 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Delavska univerza skupščine v mesecu decembru 1965 »onuavi dinar Dnevni red 14. seje skupščine, ki je bila sklicana za 26. november preteklega leta, je bil Izčrpan Šele v nadaljevanju seje 7. decembra, in to zaradi neodgovornosti nekaterih odbornikov, ki so zapustili sejo mri odmorom po obravnavi komaj prvih treh točk dnevnega reda. Skupščina zato ni bila več sklepčna in je morala zaključili sejo, z delom pa je nadaljevala ?. decembra. Med drugim je bilo na dnevnem redu poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsednik sveta je uvodoma podčrtal nekatere bistvene podatke v poročilu. Opozoril je na dosežke v hektarskih donosih na družbenih posestvih in spomnil nu živo razpravo, ki se je razvila na seji sveta v zvezi z nadaljnjo in učinkovitejšo kooperacijo in smotrnejšo proizvodnjo tudi zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Ti naj bi v bodoče ne vztrajali na slabše donosnih kulturah, ampak naj bi na podlagi koope-racijskili pogodb specializirali svojo proizvodnjo in si s tem zagotovili večji dohodek, obenem pa potrebne surovine tudi industriji. Tudi sicer so odborniki v razpravi zahtevali večji vpliv koopernoijskega obrata Agro-kombinata. ki naj bi imel na terenu stalnega zastopnika, ki bi vzdrževal stike z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, ki so pripravljeni pogodbeno sodelovati, le sami za to težko iščejo potov in stikov. Precej razprave so povzročila tudi vprašanja nekaterih odbornikov v zvezi z določili novega zakona o gozdovih. Njihovo napačno tolmačenje je med drugim zavrnil predsednik sveta za gozdarstvo, ki je podčrtal smotrnost bodočega gospodarjenja / gozdovi v okviru gozdnega gospodarstva, ki bo razpolagal s potrebnimi strokovnimi kadri, mehanizacijo in drugo opremo Kmetje - lastniki gozdov pa bodo prav tako sodelovali pri upravljanju te gospodarske organizacije in njenih delovnih enot v zadevah, ki zadevajo gospodarjenje z njihovimi gozdovi. Te pravice lastnikov gozdov bodo določene s slalntom gospodarske organizacije. Kmetje — lustniki gozdov, danih v gospodarjenje gospodarski organizaciji bodo imeli določene ce- ne lesii na panju, pravico do lesa za lastno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu, pruvico do steljurjenju ter izkoriščanja drugih gozdnih proizvodov. Prav tako bodo imeli ob enakih pogojih prednost pri opravljanju vseh gozdnogospodarskih del v svojem gozdu. Na vsak način zagotavlja novi zakon o gozdovih zasebnim lastnikom najmanj enak dohodek od gozda, kot so ga imeli doslej. I/, naslednjega poročila, ki ga je pripravila komisija za uvajanje 42-urnega delovnega tednika, je bilo ugotovljeno, da od 78 delovnih organizacij 55 organizacij še ni pričelo z izdelavo predlogov za prehod na 42-urni delovni leden, čeprav je skrajni rok za to 8. april 1966. Ker čaka prizadete delovne organizacije v zvezi s tem še veliko dela, jih bo komisija na to in na postavljeni rok še posebej opozorila. Skupščina je nato na predlog komisije potrdila načrte za prehod na skrajšani delovni teden trem delovnim organizacijam, in sicer Zavarovulnici Mengeš, tovarni Toko in FILC Mengeš, in sicer pod pogojem, da svoje načrte ie izpopolnijo po pripombah komisije. Skupščina je nato s pomočjo posebne volilne komisije i/ncdhi volitve sodnika občinskega sodišča v Domžalah, za katerega je bil izmed Ireli kandidatov IZVoljen Marjan Gregore. Nadalje je na predlog komisije /a Kadre, volitve in imenovanja zaradi poteka dveletne mandatne dobe skupščina razrešila dosedanje člane komisije za statute delovnih organizacij in imenovala za naslednjo mandatno dobo nove člane. Ukinjena je bila tudi dosedanja komisija /a narodno obrambo in v svel /a narodno obrambo imenovan predsednik In člani sveta. Izvolim je bil tudi namestnik občinskega sodnika za prekrške. V nadaljevanju seje 7. decembra je skupščina po poročilu komisije za pregled statutov delovnih organizacij sklenila s posebnim priporočilom opozoriti na pospešeno prilagajanje organizacije in poslovanja določilom temeljnega zakona o podjetjih in temeljnega zakona o zavodih in v zvezi s temi na prilagajanje statutov. Pregle- dajo in dopolnijo naj se tudi določila statutov glede pogojev za direktorje in ostale vodilne ljudi v delovnih organizacijah, in to še pred razpisom delovnih mest direktorjev, ki so že osem let na tem položaju v isti delovni organizaciji. S poročilom o rezultatih periodičnih obračunov za obdobje januar - september 196?, ki ga je pripravila služba družbenega knjigovodstva v Domžalah in še podrobno obrazložila na sami seji direktorica omenjene službe, so bili odborniki seznanjeni predvsem z dosežki gospodarskih organizacij po reformi in s tendencami, ki so se pokazale v gospodarskih organizacijah v tem obdobju. Po sklepu skupščine naj bi njeni pristojni sveti in zbor delovnih skupnosti rezultate posameznih organizacij še posebej obravnavali in dali določene smernice, posebno glede vlaganja sredstev, zlasti tam, kjer konjuktiirni pogoji omogočajo najboljše rezultate poslovanja. Naslednji sklep skupščine je bil sprejel v zvezi s predloženim odlokom o kreditiranju študiju, o katerem bo skupščina ponovno sklepalu na seji v mesecu januarju 1966. Do ledaj pa naj se /, občinskim komitejem ZMŠ naj- Z novim letom je bil dan v promet nov denar, katerega nominalna vrednost je stokrat večja od starega denarja. Staremu pettisočaku torej odgovarja sedaj bankovec za 50 novih dinarjev, tisočak je sedaj bankovec za 10 novih dinarjev, pet-stotak je vreden 5 novih dinarje, za en dinar (starih 100 dinarjev) in za pet par (starih pet dinarjev), pa so že v obtoku novi kovanci. Stari in novi denar sta sedaj enakovredno plačilno sredstvo, zato morajo biti tudi cene vsega blaga označene v novih in starih dinarjih. Stari denar bo postopoma vzet iz prometu in zamenjan z novim, ta zamenjava pa bo trajala nekaj iet. Novi dinar je otrok reforme. Naši napori za uresničenje nače] gospodarske reforme in naši uspehi v tem prizadevanju bodo dali novemu dinarju veljavo v svetu, pa tudi mi sami ga bomo višje cenili kot starega, ker in■■ bomo mi sami s svojim delom določali vrednost Po krasnem vremenu v prvih dneh novega leta je spet zapadel sneg in napravil nekaj preglavic tistim, ki imajo na skrbi naše ceste. Vsa čast, jim, ker so svoje delo doslej odlično opravili, Le tisti, ki imajo nu skrbi hodnike za pešce nn mostovih ob zvezni cesti so odpovedali S^G dejo enotna stališča, ki naj se izoblikujejo v novem predlogu odloka. Nadalje so bili na tej seji sprejeti odloki, ki so bili že tudi objavljeni v uradni prilogi, in sicer sprememba odloka o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev, sprememba odloka o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah, ki se vplačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš. nadalje odlok o turistični taksi, odlok o popisu stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti. Poleg odloka o minimalnih nagradah vajencev je bil v zvezi s tem sprejet tudi sklep, naj odborniki zbora delovnih skupnosti vplivajo v delovnih organizacijah, da že določene morebitne višje nagrade vajencev ne bi zniževali. Skupščina je nato obravnavala predlog svojega poslovnika in ga z dopolnitvami odborniku Antona Gorjupa in tajnika skupščine tudi sprejela. Na predlog občinskega komiteja ZMS je bilo sprejeto še priporočilo delovnim organizacijam glede štipendiranja in zaposlovanja mladih ter nato razveljavljen nezakonit razpis delovnega mesta direktorja LIP Radomlje. 2?. 12. pa se je skupščina sestala na svoji zadnji seji v preteklem letu. Zanjo je bil pripravljen obširen dnevni red, in sicer je bil po poročilu odbora za prisilno upravo pri gradbenem podjetju Domžale »prejet sklep, da se z dnem konstituiranja samoupravnih organov v podjetju in po imenovanju začasnega direktorja podjetja ukine tudi prisilna uprava. Sprejeto je bilo tudi stališče odbora prisilne uprave, do katerega je prišlo na podlagi analize poslovanja podjetja v tretjem trimesečju, namreč da ni pogojev za nadaljnje samostojno poslovanje podcjtja. zaradi česar priporoča organom upravljanja v podjetju, da izvedejo referendum o pripojitvi podjetja k drugemu gradbenemu podjetju. Štiri gradbena podjetja so ga namreč pripravljena sprejeti, seveda vsako pod drugačnimi pogoji. Najugodnejše pogoje pa nudi podjetje »Obnova* Ljubljana, ki je pripravljeno v celoti prevzeti aktivo in pasivo in organizirati ekonomsko enoto ter tako obdržati tudi vse zaposlene. Poročilo zdravstvenega doma >dr. Tineta Zajca* Domžale je med drugim vsebovalo podatke o realizaciji delovnega programa za preteklo leto, o delu medobčinskega zdravstvenega centra, poročilo o poteku gradnje nove zgradbe zdravstvenega doma iu podatke o zdravstvenem stanju prebivalstva v občini. Predsednica sveta za zdravstvo dr. KALAN-KOVAC Mirjani pa je podčrtala še najbolj pereče probleme s področja zdravstva in posebej v zvezi z gradnjo zdravstvenega doma. h kateri naj bi prispevale tudi delovne organizacije. Sest odbornikov pa je v razpravi naglasih) še druga pereča vprašanja s tega področja. V nadaljevanju je bilo skupščini predloženo v razpravo in sklepanje devet predlogov odlokov, ki jih je skupščina sprejela, in katerih besedila so objavljena v uradni prilogi tega poročevalca. V glavnem so to odloki s področja slanovanjske-ga gospodarstva, odlok o ustanovitvi sklada za razvoj otroškega varstvu, odlok o odpravi zdravstvenega investicijskega sklada občine, spremembu odloka o prometnem davku in odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju 1066. leta. Iz poročila o izpolnjevanju obveznosti pri združevanju sredstev za strokovno šolstvo v letu 1965 je bilo ugotovljeno, da nekatere gospodarske organizacije svojih pogodbenih ob- veznosti do tega sklada ne izpolnjujejo. Skupščina je zato Sprejela priporočilo gospodarskim organizacijam glede izpolnjevanja že zapadlih obveznosti do financiranja strokovnega šolstva kot tudi financiranja v letu 1966. S posebno odločbo so bili ugotovljeni letni kosmati osebni dohodki delavcev v gospodarskih organizacijah za posamezne stroke v občini, ki bodo služili kot podlaga zu odmero prispevka na osebni dohodek zasebnih obrtnih dejavnosti v letu 1966. Ker določa tozadeven zvezni predpis, da gospodarijo s stanovanjskim fondom za to določena podjetja, je skupščina sprejela sklep, da se v tem smislu spremeni tudi status dosedanjega zavoda za stanovanjsko gospodarstvo. Obenem je sprejela priporočilo, naj bi se v občini Domžale ustanovilo le eno tako podjetje, ki bi upravljalo s približno 800 stanovanjskimi enotami v družbeni lastnini, kar je nekakšno zagotovilo za rentabilno poslovanje. Nu predlog sveta za finance je bilo na goslinsko podjetje Alpturist Ljubljana preneseno poroštvo za investicijsko posojilo, ki je bilo najelo za Delikateso Domžale, katero je z vsemi obveznostmi prevzelo navedeno goslinsko podjetje. Ker morajo v snusin določil temeljnega zakona o socialnem zavarovanju dati občinske skupščine soglasji' k posameznim StOpnjam prispevka zdravstvenega zavarovanja, je skupščina sprejela sklep, da se potrdi sklep skupščine komunalnih skupnosti socialnega zuvnrova-njn glede stopnje osnovnega in dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje od I. I. 1906. Po pojasnilih, ki so jih dobili odborniki na svoja vprašanju, je presedajoči s čestitko zu novo leto in z željo za nadaljnje sodelovanje in uspešno delo skupščine zaključil zadnjo sejo skupščine v letu 1965. Se o gradbenem podjetju Bralci se verjetno spominjajo, da smo v številki 9 in 10/65 precej pisali o problematiki domžalskega gradbenega podjetja. Zato danes posredujemo o tetn sumo še nekuj podatkov. Dne 2. novembra 1905 je skupščina občine Domžale sprejela sklep, s katerim je bila v Gradbenem podjetju imenovanu prisilna uprava za tri mesece. Prisilni upruvi je skupščina priporočila, da deluje v smeri odločitve za eno od naslednjih treh možnih rešitev: nadaljnja samostojnost, priključitev k drugemu podjetju ali stečaj. Skupščina občine Domžale je na seji 27. 12. 1965 razpravljala o poročilu prisilne uprave, ki je za to priliko pripravila obsežno poročilo. To poročilo ugotavlja, da so bila angažirana sredstva v gradbenem podjetju neekonomično izkoriščena. Čeprav je bilo podjetje dobro opremljeno z mehanizacijo, ni bil ekonomski učinek ustrezen tej opremljenosti. V primerjavi z ostalimi podjetji: Obnova, Tehnika, Za- gorje, ugotavljamo, da je bil indeks vrednosti mehanizacije na zaposlenega naslednji: »Gradbeno podjetje Domžale 100 »Obnova« Ljubljana 73 »Tehnika« Ljubljana 134 g. p. »Zagorje« 53 Tudi iz ostalih tabelaričnih pregledov ugotavljamo, da je gradbeno podjetje skrajno slabo gospodarilo s sredstvi, ki jih je imelo v upravljanju. Istočasno pu so bili osebni dohodki kinji) lako negospodarnemu izkoriščanju sredstev ves čas nad poprečjem navedenih podjetij iti tudi nad republiškim poprečjem. Opozorili moramo tudi na to, da se gornja trditev nanaša na osebni' dohodke delavcev in uslužbencev, ki so v poročilu prikazani ločeno. Taki osebni dohodki brez. ustrezne produktivnosti so nujno privedli podjetje v težaven položaj, Po krajši razpravi je skupščina občine izglasovala razre-šnico prisilni upravi in osvojila njeno poročilo. Novi Zdravstveni dom v Domžalah počasi, a vztrajno raste. Sedai je že v celoti pod streho in v teku to obrtniška dela. Ali bodo spomladi zastavili dela na paviljonih za prepo-trebne dispanzerje? V podjetju so bili izvoljeni samoupravni organi, ki so takoj po sklepu skupščine prevzeli podjetje v upravljanje. Prisilna upravu je predlagala, dn se podjetje združi z. gradbenim podjetjem OBNOVA iz Ljubljane, ki za pripojitev nudi najugodnejše pogoje. To pa je samo prva faza v sanaciji podjetju. Na novo izvoljeni samoupravni organi podjetja iu »Obnove« bodo morali angažirati vse sile za dokončno ureditev vseh problemov v tej gospodarski organizaciji. IZ POROČILA PRISILNE UPRAVE: Gradbena dela na objektih, ki jih je. prevzelo gradbeno podjetje so zaključni lazi. Podjetje pa je tuko rekoč brez pogodb zu dela v letu 1966 in j resno vprašanje izkoriščanja obstoječih kapacitet. Tudi druga večja gradbena podjetja še nimajo za leto 1966 zasedenih vseh kapacitet, zato dajejo na licitacijah sorazmerno velike popuste. Različni skladi pa vplivajo na to, du delajo tista gradbena podjetja, ki se trudijo, da z večjo produktivnostjo in boljšo organizacijo dela nudijo nižjo ceno. V letošnjem leta zaradi restriktivnih ukrepov na področju financiranja Investicij ni pričakovati novih, pomembnejših investicijskih del. z izjemo gradnje šolskih objektov in ostalih investicij, ki se financirajo iz stanovanjskih skladov in investicijskih vlaganj gospodarskih organizacij. Investicijska vlaganja gospodarskih organizacij pa bodo predvsem usmerjena v rekonstrukcijo, kjer se bo pretežno vlagalo v opremo in v trajna obratna sredstva. Z gospodarsko reformo bodo sredstva, l katerimi samostojno razpolagajo gospodarske organizacije, večja. Vendar to povečanje zaradi istočasnega povečanja osebnih dohodkov in obratnih sredstev ne ho takšno, da bi bistveno vplivalo na povečanje investicijske potrošnje • strani gospodarskih organizacij. Spričo nastale situacije bodo gospodarske organizacije primorane na vlaganja v rekonstrukcijo, tj. nabavo nove opreme, ki bo vplivala na produktivnost, manj pa na grailhenn dela. Po podatkih, ki so jih zbrali člani odbora za prisilno upravo, je razvidno, da bo po predvidevanjih predstavnikov gospodarskih organizacij na območju naše občine okrog 150 milijonov dinarjev investicij v razna gradbena dela. Dela bodo oddana na podlagi licitacije. V tem primeru pa ni izgledov, da uspe gradbeno podjetje, in to predvsem zaradi nizke produktivnosti. Tudi začetek del je predviden šele za mesec marec. Iz vseh teh iu še drugih okolnosti lahko predvidimo, da s« bo investicijska potrošnja, predvsem gradnja, bistveno skrčila. Zato tudi ni izgleda, da bi se podjetja lahko poslužila bančnih sredstev. Gradbeno podjetje pa še celo ne iz razloga, ker nima pripravljenega niti zemljišča, niti načrtov za začetek gradnje za trg i/, sredstev, ki bodo v letu 1966 na razpolago. Nadaljnje vprašanje, ki se postavlja pred pristojne organe je v kakšno izgubo je podjetje zašlo, oziroma bo zašlo v naslednjih tednih. Dosedanja izguba znaša kakih 25 milijonov dinarjev. V primeru, da bi se sanacija zavlekla, se bo izguba v zimskih mesecih večala. Znano je. da so gradbena dela pri stolpičih in na zdravstvenem domu zaključena. Gradbiiče lole Brdo pa je v takem stanju, da omogoča le delno gradbeno dejavnost, tj. da bi bilo v teb mesecih lahko zaposlenih okrog 25 gradbenih delavcev raznih kvalifikacij. Zato bi bile obveznosti investitorja do podjetja le minimalne in hi le delno krile nastale obveznosti do delavcev in uslužbencev v podjetju. V bodočih mesecih bi nastala še nova izguba v višini 16.679.000 dinarjev, tako hi se izguba povečala na najmanj 42,000.000 din. Odbor za prisilno upravo smatra na podlagi podatkov, ki so nakazani, da ni pogojev za nadaljnje samostojno poslova- nje podjetja, temveč predlaga skupščini, da odpokliče odbor za prisilno upravo in priporoča organom upravljanja v podjetju, da v mesecu decembru 1965 izvedejo referendum o pripojitvi podjetju k drugemu gradbenemu podjetju. Na podlagi razgovorov, ki jih je imel odbor s predstavniki posameznih gradbenih podjetij, je podana možnost realizacije takega priporočila. Podjetje se lahko pripoji h gradbenemu podjetju »Graditelj« Kamnik, gradbenemu podjetju Zagorje, »Tehniki« Ljubljana in »Obnovi« Ljubljana. Pogoji za pripojitev so različni. Podjetje »Graditelj« Kamnik je pripravljeno krili izgubo do višine 55 milijonov dinarjev. Podjetje Zagorje je pripravljeno pokriti izgubo do višine 25 milijonov, organizirati obračunsko enoto in prevzeli vse delavce in del uslužbencev iu pričeti z gradnjo trgovsko-sla-novanjt/kega bloka v Domžalah. Podjetje »Tehnika« je zahtevalo podrobne podatke o podjetju, na podlagi teh pa bi sprejelo svoj sklep. Podjetje »Obnova« je pripravljeno prevzeti aktivo in pasivo v celoti, organizirati ekonomsko enoto ter tako obdržali uslužbence in delavce v celoti in pričeti z gradnjo individualnih hiš za trg. Odbor za prisilno upravo je mnenja, da nudi najugodnejše pogoje podjetje »Obnova« Ljubljana, zato bi kazalo kolektivu, kateri edini ima pravico sklepati o pripojitvi, da razpiše referendum za pripojitev k podjetju »Obnova« Ljubljana. Ker je odbor za prisilno upravo prišel do gornjega zaključka, zato o likvidaciji podjetja ni razpravljal. Odbor za prisilno upravo: Ivan Zupan 1. r. Štefan Kmetic 1. r. Albin Pavlin 1. r. In zaključek: V podjetju so sprejeli sklep, da se Gradbeno podjetje Domžale pripoji kot posebna ekonomska enota podjetju »Obnova« iz Ljubljane. S tem je prva faza razprav okrog Gradbenega podjetja Domžale zaključena. V naslednjem obdobju pa bodo potrebni napori in dobra volja vseh članov te nove ekonomske enote, da se grehi preteklosti ne bi ponovili in da bi ta ekonomska enota zaživela polno življenje solidno organizirane in strokovno vodene gospodarske organizacije, od česar bi imeli korist člani kolektiva sami, pa tudi širša družbena skupnost. Poročilo o uspehu nabiralne akcije za pomoč poplav I jencem Elcinenturne nesreče so v nuši državi letos povzročile po nepopolnih podatkih za okoli 4(10 milijard škode. Zato je jugoslovanski Rdeči križ razpravljal o oblikah pomoči, ki jo kot množična humanitarna organizacija mora nuditi prebivalstvu, ki je bilo prizadeto. Po prejetem priporočilu je občinski odbor Rdečega križu Domžale s svojimi krajevnimi organizacijami It K. pričel z akcijo za zbiranje pomoči prebivalstvu, ki so ga prizadele poplave v Prekmurju in neurje v Beli krajini in na Primorskem. Naloga ni bila lahka, ker se je zbiranje vršilo v čusu. ko se je začela uveljavljati gospodarska reforma in z njo v zvezi podražitev osnovnih življenjskih artiklov. In ko so se delovni kolektivi morali spoprijemati z novimi načeli gospodarjenja. Toda kljub temu so naši občani in delovni kolektivi z, razumevanjem darovali vsak po svojih močeh. Rezultat nabiralne akcije je bil naslednji: Nakazila na »Sklad za poplavljence« pri Glavnem odboru RK Slovenije: Finančna sredstva Naslov darovalca s prenosnim nalogom din TOSAMA, Vir pri Domžalah 100.000 2ITO, Vir....... 45.600 STUS. Domžale..... 50.000 Avtoservis. Domžale . . . 10.000 Slaščičarna. Domžale . . . 10.000 PEC. Mengeš...... 50.000 Lekarna. Domžule .... 50.000 Dom počitka. Domžale . . 38.286 Občinski odbor SZDL Domžale..... 10.000 Obč. odbor Združ. borcev NOV Domžale..... 5.000 Gost. podjetje KONJŠLK Trojane........ 30.000 Eurmis obrat LEK Mengeš . 352.000 Združena kemična ind. Domžale ......... 300.000 Tovarna lilca. Mengeš . . . 60.000 Trgovsko podjetje NAPRE- DKK Domžale..... 50.000 TAM IZ. Mengeš..... 30.000 Svet del. kolektiva SOb Domžale ......... 30.000 Opekarna Radomlje . . . 30.000 Zavarovalnica Domžale- Kaninik ....... 200.000 Mestno mizarstvo, Domžale . 30.000 Višja gospodinjska šola (■roblje........ 16.400 Dom počitka. Mengeš . . . 25.000 Mlinostroj. Domžule . . . 50.000 Občinski sindikalni svet. Domžale....... 15.000 Mestna pekarija. Domžale , 10.000 Osnovna šola. Brdo-Sentvid 33.435 I. osnovna šola. Domžale . . 83.235 PRK osnovne šole Krašnja . 2.970 Tome Matija. Zupni urad Domžale....... 20.000 Papirnica Količevo .... l.ooo.ooo 2,737.254 Po krajevnih odborih RK: Naslov zbiralca Prejet« vrednost v materialu KO RK Homec........... _ KO RK Dob............ _ k<) IIK Ihan............ 92.030 KO RK Trzin ........... 166.100 KO RK Rafolče........... KO RK Prevoje........... 2 000 KO RK Vir in šola Dob........ 312.450 KO R K Krtina........... 56.898 KO RK Moravče.......... _ KO RK Dragomelj-Pšuta in PRK osnovne šole............... 65.500 KO I! K Radomlje.......... 4S.">!>() KO II K Krašnja in šola........ 21.250 KO RK Zlatopolje.......... 8.000 KO lik Lukovica.......... 7.000 KO RK Vrh polje.......... _ KO RK Peče............ _ KO RK Domžale.......... 481.600 KO RK Mengeš........... 430.750 KO RK Jarše ........... 121.250 KO RK Blugovica.......... 2.000 1.835.778 Gotovina din 29.900 92.550 150.100 69.640 11.670 80.860 43.737 48.000 93.240 43.700 187.720 21.370 10.000 27.200 17.833 28.240 203.000 <)-,.()-•.() 7.540 40.450 1.301.800 Skupaj din 29.900 92.550 242.600 235.740 11.670 82.860 336.187 104.898 93.240 109.200 236.220 42.620 18.000 34.200 17.833 28.240 684.600 545.780 128.790 42.450 3.137.578 Osnovne šole: Naslov zbiralca Prejeta vrednost v materialu Gotovina Skupaj din din 2.300 2.300 7.920 7.920 18.745 •f.495 44.035 44.035 2.560 2.560 11.500 1 1.500 2.676 299.176 50.322 100.352 2.026 2.026 142.082 517.362 PRK osnovne šole Šentožbolt...... — PRK osnovne šole Zlatopolje...... PRK osnovne šole Brdo........ 28.750 PRk osnovne šole Badomlje...... — PRK osnovne šole Rova........ — 1'Rk osnovne šole Ihan........ — PRK osnovne šole Mengeš....... 296.500 PRK osnovne šole Venci ju Perkn. Domžale 50.030 1'Rk osnovne šole Krtina....... — 375.280 Prejeta in odposlana materialna sredstva od gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov: Material Naslov darovalca din Zdravstveni dom. Domžale...... 23.200 Višja gosp. šola Groblje....... 138.400 Proda jalna UN I VLRSALL. Domžale . . 687.090 INDUPLATI. Jarše......... 500.000 I RAK. Mengeš.......... 60.000 KII.C. Mengeš........... 15.000 I MVLRSALE. Domžale....... 101.600 Inv. podjetje ZLATOPOLJE, Domžale . 43.170 SONČNICA. DOMŽALE...... 169.000 STUŠ. Domžale.......... 15.000 Poskusni center, J ubije....... 391.300 2.143.760 Opomba razno pohištvo razno pohištvo, postelje konfekcija metrsko platno 326.9 m 12 kg vidne 5 kg lilca 60 kosov razne konfekcije razna konfekcija 338 kg jedilnega olja postelje semenska pšenica SKUPNO JE BILO ZBRANEGA: v materialu....... 4,334.818 v gotovini.......4,181.136 Vsega........ 8.535.954 BREZPLAČNO DELO IN USLUGE: din Aktivisti Rdečega križa, podmladek in mladina RK po osnovnih šolah so prispevali 1216 prostovoljnih ur. v skupnem znesku 243.200 Brezplačne objave RTV Ljubljana 4.000 Brezplačne objave podjetja KINO Domžale......... 20.000 Brezplačni prevoz pohištva iz Lukovice in Mengša — TERMIT Domžale......... 6.300 Brezplačna uporaba skladišča ALKO. Domžale......15.000 S k u p n o brezplačnega prostovoljnega dela.....'288.500 Komisiju za zbiranje pomoči pri občinskem odboru Rdečega križa Domžale se javno zahvaljuje za darovano pomoč, prostovoljno delo in brezplačne usluge Komisija za pomoč ob elementarnih nesrečah pri občinskem odboru RK Domžale Promet in njegovi problemi Iz že objavljenih številk lahko spoznamo, da število prometnih nezgod na naših cestah stalno raste. (Glej ,9. in prejšnjo številko Občinskega poročevalca.) Prav gotovo pa ti podatki niso popolnoma točni, saj so tu zajete le tiste prometne nezgode, ki so jih udeleženci v prometu sami prijavili ali pu sn jih registrirale postaje milice. Prav gotovo pa je bilo nesreč Se več in tako imenovanih obratnih nezgod, ki so se dogodile občanom, ki so odhajali na tlelo ali z dela. pa jih iz kakršnihkoli vzrokov niso prijavili. Ta situacija pa bi bila gotovo hujša, če ne bi postaje milice pojačale fizične kontrole prometa v taki meri. kot so jo. saj so samo v devetih mesecih lanskega leta mandatno kaznovali zu cestno prometne prekrške 1544 oseb v skupnem znesku 1.228.500 dinarjev, m podali 622 predlogov za upravno kaznovanje sodniku zu prekrške. Od prometnih nezgod pa so prijavili 171 primerov občinskemu javnemu tožilcu in 12" primerov sodniku za prekrške, v 50 primerih pa so napravili uradne zaznamke. Komisija za vzgojo in varnost v prometu je tudi letos posvetila največ pozornosti vzgoji šolske mladine in lahko priznamo, da ima tu tudi največ uspeha. Komisije za prometno varnost v podjetjih so v letošnjem letu napravile precejšen korak naprej pri vzgoji svojih članov, še predvsem pa so uspele da se poveča skrb za brezhibnost vozil v njihovih avtopnrkih in so nekatera podjetja tPapirnica Ko-ličevol skupno s HTV komisijami izdelala posebne pravilnike o ureditvi notranjega prometa v samem delovnem kolektivu, kar bo nedvomno jirceej prispevalo k večji disciplini uporabnikov cest. Tu moramo omeniti in izraziti vso pohvalo Zavarovalnici Domžale-Kamnik, ki je iz svojih sredstev nabavilu devet prometnih ogledal, s katerimi je bila povečana varnost prometa na tistih delih cestišč, ki so bili najbolj izpostavljeni. Aktivno smo sodelovali v zvezni akciji »Več skrbi za varnost prometa v naseljih« in pa v akciji, ki še traja pod naslovom »Za večjo varnost pešcev in kolesarjev. Vsekakor pa bo delo komisije moralo biti še nadalje usmerjeno v vzgojo naših občanov in bo treba z. vsemi propagandnimi sredstvi spodbujali občane, da bodo postali disciplinirani uporabniki cesle. Za zboljšanje prometne varnosti predlagamo: da se čimprej najdeio potrebna sredstva za nadaljevanje graditve obvoznice ob cesti T/6. — Ureditev Ceste talcev in Kidričeve ceste v Domžalah, kakor tudi Savske ceste, ki že zdaleč več ne ustreza sodobnemu prometu. -- Nujno je potrebno povezati Prešernovo cesto v podvozu z Novo ulico. — Priporočiti Cestnemu podjetju v Domžalah, da se kar najbolje pripravi za zimsko službo, obnovi liste prometne znake, ki so že dotrajani ali drugače poškodovani in namesti nove tam, kjer jih še ni ali pa se kaže potreba po njih. — Šole naj tudi v letošnjem letu uvedejo prometno vzgojo. — Avto-moto društvom, združenju šoferjev in avtomehani-kov in komisijam za prometno vzgojo v podjetjih priporočamo. da izvedejo širšo akcijo, s katero naj bi seznanili občane o hoji po levi strani ceste, ki jo je uvedel novi temeljni zakon o varnosti na javnih cestah. — Priporočamo PM Domžale. Lukovica in Moravče, da bi skupno s komisijo za vzgojo in varnost v prometu organizirali občasne akcije, kjer naj bi se Kakor vsako leto so nas tudi za letošnje praznovanje novoletne jelke obiskali mladinci in pionirji Glasbene Šole in Osnovne šole Mengeš in nam priredili pester program z novoletnim pozdravom. Ob zaključku starega letu se prav vsi oskrbovanci iskreno zahvaljujemo ravnatelju doma Irancu Sinku, ki je vsakemu oskrbovancu osebno zaželel sreč- konlrolirala tehnična sposobnost vozil, hoje pešcev po levi strani in na ta način med drugim ugotavljajo vse tiste pojave, ki bi na kakršenkoli način mogli vplivati na poslabšanje prometne discipline. Komisija zu prometno varnost pri SO Domžale no Novo leto in ga obdaroval, kakor tudi vsem ostalim uslužbencem za ves trud in vso skrb. Oskrbovanci, zu katere plačuje ali doplnčujc oskrbo občina Domžale, so bili pa še posebno presenečeni, ker sta jih za praznike obiskala in bogato obdarila podpredsednik in tajnik občinske skupščine in jim zaželela srečno Novo leto. Anica Pavlic Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Domžale, Ljubljanska 83 OBVEŠČA vse stanovalce, organe upravljanja stanovanjskih hiš in poslovne partnerje, da je prešel s 1.1.1966 na poslovanje kot podjetje v smislu določil temeljnega zakonu o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. L,SFRJ št.35/65) pod firmo STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE (Ljubljansku 83 — terasa) Stanovalci plačajo stanarino za mesec januar v višini dotedanje akontacije hišnemu svetu. Hišni sveti odvedejo stanarino v smislu navodila republiškega sekretariata za urbanizem Stanovanjskemu podjetju Domžale do 20.1.1966. Blagajna DO odprta v pisarni Krajevne skupnosti Domžale. Kidričeva 14. vsak dan od 8. do 12. ure. Obračun pristojbin za vodo, elektriko itd. izvršijo organi upravljanja posamezne stanovanjske hiše sami. Način pobiranja stanarin za mesec februar in dalje bo objavljen naknadno. Vse informacije v zvezi z gospodarskim poslovanjem s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini posreduje podjetje po telefonu 72-224. Praznovanje novolclne jelke v Domu počitka v Men«šu Boj proti alkoholizmu Planinci si v snegu krčijo pot na Veliko pluuiiio. Gore imajo pozimi, posebno ob lepem in sončnem vremenu poseben čar. Žičnicu un Veliko planino je to lepoto napravila dostopno vsakomur Z obiska pri Planinskem društvu Domžale Torek zvečer... slaščičarna »Bistrica« ali po domače pri »Lenčku*... okrog 20. ure... zopel se zbira jo planinci. .. redna sejn UO Pi) Domžale. V našem listu še nismo pisali o delu tega društva, zato pa prisluhnimo, kaj bodo povedali planinci iz Domžal. Dnevni red: pregled sklepov, delo odseka, gospodarstvo... in že smo sredi hume razpruve. Društvo. ustanovljeno leta 1949. vključil je danes preko 700 članov, mladincev in pionirjev. Vodiga 21-članski UO. 1. Zakaj imate tako številen UO? Upravljamo in oskrbujemo Dom PD Domžale na Veliki planini in tovorno žičnico Crna — Mala planina. V gradnji pa imamo predelavo starega gospodarskega poslopja V dependanso planinskega doma. S predavanji v besedi in sliki, z izleti in drugimi akcijami skušamo pridobiti čimveč novih prijateljev narave in gorske narave posebej, ter jih navdušiti za to nnj-pristopnej.šo obliko telesne vzgoje, rekreacije in oddiha, kar vse je dostopno, lahko rečemo, vsem našim ljudem. Nadalje skrbimo za varnost planinskih poti. naši »gorski stražarji, pa skrbe za varstvo prirode. Imamo tudi mladinski odsek z veliko nalogo, širiti planinsko misel med mladino. O vsakem področju našega dela bi glede na uspehe in težave trajal razgovor predolgo. 2. Vaši uspehi? Brez dotacij zgrajen Dom na Veliki planini in tovorna žičnica. Nadalje vzorno urejene poti na našem markacijskem področju, organizirana služba varstva prirode in ne nazadnje že tradicionalna predavanja z barvnimi diapozitivi. 3. Pa težave? Vedno manj novih idealistov, nckonkiirenčnost planinstva v primerjavi z. motorizacijo in od- tod težave mladinskega odseka, pa gospodarske skrbi in seveda splošen problem dobrih oskrbnikov planinskih postojank. 4. Kako pa čutite reformo? Pričakujemo spremembe v zvezi s poslovanjem planinskih postojank v smeri vključevanja planinstvu kot gospodarske veje v turizem. Kar pa zadeva samo administracijo iu delovanje naših odsekov, poslujemo po načelih reforme že od ustanovitve, tako da smo o morebitnih dotacijah samo govorili, morda preveč, morda premalo, kilo bi vedel? Dobili jih nismo! 5. Kakšni so načrti? Nadaljevati uspešno delo propagandnega in markaci jskega odseka ter odseka za varstvo prirode, poživiti delo z mladino po šolah, na področju gospodarskega odseka pa odvisno od sred lev nadaljevati začelo prezidavo nu planini. Kuj več pa najlažje in najhitreje lahko povedo posamezni nučelniki odsekov. To pa kdaj drugič. ...na dnevnem redu je delo gospodarskega odseka... Pa brez zamere- da kar nadal ju jemo z delom' Pri občinskem odboru SZDI. Domžale je bilo dne 9. novembra sklicano posvetovanje, na kale-rem so sodelovali predstavniki drnžbeno-političnih organizacij, predstavniki strokovnih zdravstvenih služb in socialnega varstva občine Domžale. Razpravljalo se je o vlogi in nalogah koordinacijskega odbora v boju proti alkoholizmu in o izvolitvi članov tega odbora, ki nuj bi izdelal program dela za daljše obdobje. Ugotovljeno je bilo. da je zadnji čas. da se pristopi k organiziranemu boju proti alkoholizmu, ki zadnje ease postaja splošni družbeni problem tudi v naši občini. Nimamo sicer natančnih statističnih podatkov, iz katerih bi bilo razvidno število alkoholikov, nepreverjene ocene pa kažejo, da jih je ponekod tudi do sto na 10.000 prebivalcev. Prav grozljivi pa so podatki o stalnem porastu prodaje alkoholnih pijač. Poprečno zapravi alkoholik hO in tudi več odstotkov svojih prejeta kov samo za pijače. UspelšnO sicer odpravljamo socialne krivice, pomanjkanje in siromaštvo, kar je bilo v preteklosti pogosto vzrok alkoholizma. Toda v našem naglem razvoju, še polnem družbenih protislovij, se porajajo novi socialni problemi, ki podobno kot v nekaterih drugih deželah tudi pri nas močno vplivajo nu naraščanje alkoholizma. Boja proti alkoholizmu si ne smemo zamišljali kot kampanjo proti vinu in drugim alkoholnim pijačam, temveč kot vm'-stransko prizadevanje za dvig materialnega in kulturnega standarda naših delovnih ljudi, kot prizadevanje za zdravje ljudi, za njihovo boljšo prehrano, za varnost ljudi v javnem cestnem in drugem prometu, za urejene družine, v katerih bodo rasli zdravi in uravnovešeni otroci. Takšna prizadevanja pa morejo uspeti le tedaj, če so stalna, če je z njimi prepletena sleherna družbena in strokovna dejavnost in če končno zmaga .Nekateri problemi krajevnih skupnosli Občinski odbor SZDL je lansko poletje organiziral širok posvet o nadaljnjem delu krajevnih skupnosti. Stališča s tega posveta smo vam posredovali v septembrski številki POROCK-vAl CA, Po tem posvetu je občinski odbor SZDI, oblikovni sklepe in stališča udeležencev posveta in jih posredoval skupščinskim in upravnim organom občine. V decembru I9(>" je predsednik občinske skupščine organiziral posvet s predsedniki krajevnih skupnosti. \'a tem posvetu smo se dogovorili, da morajo upravni organi občine izdelali predlog sistema za prenašanja pristojno- sti občine na krajevne skupnosti, hkrati s tem pa tudi razdelilnik sredstev za to. Po tem predlogu bi morali svet in oddelek družbene službe, socialno varstvo ter zdravstvo pripravili predlog za javno razpravo, ki bi preciziral, kako se bodo formirala in razdeljevala sredstva, namenjena za zdravstveno in socialno varstvo občanov. Oddelek za gospodarstvo in svet za industrijo bosta pripravila pretilog pravilnika O prenašanju pristojnosti občine glede komunalnih del na krajevne skupnosti. Tu mislimo predvsem na urejanje cest. ki so lokalnega značaja, vendar jih je (Nadaljevanje na 6. str.) stališče, da so ta prizadevanja stvar vseh naših organov oblasti, strokovnih služb, zavodov m vseh družbeno-političnih organizacij. 'Težko in malo uspešno je zdravljenje kroničnih ulkoholo-manov. toda s sodelovanjem dobrih svetovalcev bi zdravljenje le doseglo zaželeni uspeh posebno, če bi odpravili dosedanje praznine v naši zakonodaji, odprli zdravstvene domove z obvezno delovno terapijo tako dolgo, dokler bolnik ne postane enakovreden član družbe. V zadnjih letih so se možnosti zu zdravljenje alkoholikov in za učinkovito pomoč njihovim družinam in otrokom bistveno izboljšale. Ugotovljeno je. da se človek, ki je vdan alkoholu, danes lahko zateče k zdravniku splošne prakse, dalje k specialistom, nevropsihiatrom in končno tudi v zavode za zdravljenje alkoholnmnni je. Ugotavljamo pa tudi negativne pojave v razvoju in rasti mladega človeka v dobi dozorevanja. Zuto je nujno potrebno nušo mladino usmerjati na družbeno ude jst vov an je. Zato naj bi se delo ne usmerjalo v ozko propagando proti alkoholu, ampak v boj za nadaljnjo splošno in številčno krepitev mladinskih, športnih. 1 izkultiirnih. kulturnih in drugih organizacij, v katerih bi se mladinu vzgajala ne pa dolgočasila v gostinskih lokalih, v katerih se počasi privaja na uživanje alkoholnih pijač. Znano je tudi. tla je vinjenost pogost neposredni nli posredni vzrok za obratne nezgode, ki povzročajo veliko škodo. Po drugi strani pa je očitno, da je delavec, ki zaradi svojih življenjskih težav čuti potrebo, da se omumlju z alkoholom, nesrečen, zato na delovnem mestu tudi ne dosega takšnih proizvodnih rezultatov, kot bi jih sicer. Ti ljudje so potrebni pomoči. Delavski razred v naši družbi je vodilna sila. ki naj oblikuje splošno družbeno moralo. Zuradi tega bi bilo potrebno posvetiti tovrstnemu prosveiljcv a-ii j u delovnih ljudi vso skrb. Prizadevati bi si morali tudi. da bi začeli opuščati tradicionalne navade, da se pri nas pije na veselje in žalost, da sta gostilna in popivanje še vedno kraj iu oblika zu zabavo in oddih. Koordinacijski odbor si bo prizadeval napraviti analizo 0 problemih alkoholizma na področju naše občine. S to unulizo bomo seznanili vse občane. Po zbranih podatkih bo koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu sestavil dolgoročni program svojega dela. Zavedamo pa se. da bodo ta prizadevanja le počasi rodila zaželene uspehe pod pogojem, če bomo deležni pmoči vse družbe. Za koordinacijski odbor: Jože Kosmač Cesta, ki nima nikjer zveze z ostalim cestnim omrežjem V 9. številki Občinskega poročevalca z dne 13. XI. 1965 sem opazil sliko in članek pod njo, ki pravi, da je nastala cesta, ki nima nikjer zveze z. ostalim cestnim omrežjem. Ostale občane zanima, kje so lastniki teli hiš. ki jih je po številu 16, speljali gradbeni material, da so si sezidali stanovanjske hiše. Znano je, da si po razvitih državah vozijo gradbeni material tudi s helikopterji v težko dostopne kraje, toda na Rojah teh verjetno niso imeli, in za ka i si seda j ne bi tam. kjer so si vozili gradbeni material še ceste uredili za stalno. Znano nam je. da bi se dalo zadevo lepo urediti, samo žrtvovati bi bilo treba nekaj m- vrtov, seveda lastnih, to je od tistih, ki želijo cesto, nikakor pa ne tujih, kot so si oni zamislili. Tako bi bilo stanje vzdržno in ne nevzdržno kot navaja pisec članka. Če pa naj bn cesta speljana tako. kot oni hočejo, bo treba pa tudi hiše prestavili, in stvar se bo zavlekla še za tri leta ali pa še več. Zanimivo bi bilo tudi javnosti pokazati krivca, da je zadeva tako izpadla. Zakaj si prizadeti niso zagotovili najprej cesto in dostop do bodoče hiše. kot to delajo drugje. Kje pa so bili takrat odgovorni? In kje so bili tisti, ki so izdali lokacijo? Mislim, da bi bilo krivec treba javnosti pokazati, ne pa ščititi. OBČANI PRIPIS UREDNIŠTVA Čeprav gornji dopis ni pod-lisan, kar bi pravilno moral niti in čeprav bi zato moral romati v koš. ga objavljamo zaradi mnenja, ki je karakteristično za nekatere ozke skupine naših občanov. Zato javnosti in »občanom«, avtorjem gornjega članka posredujemo naše stališče o načinu obravnavanja nekaterih družbenih problemov. Bralec članka ima vtis, da so ti »OBČANI« zelo družbeno angažirani, ker si zelo zavzeto prizadevajo poiskati »najboljšo« rešitev za problem v zvezi s cesto. Hiš verjetno ne (Nadaljevanje s 5. str.) do sedaj oskrbovalo cestno podjetje v dogovoru z oddelkom za gospodarstvo. Občinski odbor SZDI, je na tem posvetu predlagal, da se organizira v zimskih mesecih za člane svetov krajevnih skupnosti seminar, na katerem naj bi natančneje opredelili tekoče naloge teh novih organov. Poleg tega smo se pogovarjali tudi o problemih v zvezi s kmetijskim zavarovanjem in o izvajanju zakona o gozdovih. V prihodnje želimo še več takih razgovorov s predsednikom skupščine. Po možnosti pa naj bi bili ti razgovori krajši in samo z eno točko dnevnega reda. Andrej Drma I bo treba prestavljati, verjetno pa bi bilo koristno prestaviti in oblikovati nekatera mnenja teh »OBČANOV«, ker bi s tem vse taki; iu podobne probleme lahko rešili tlosli manj boleče- iu precej hitreje. Naš sistem neposredne demokracije predvideva odkrito in javno razpravo Krajevna organizacija SZDL Homec obsega vasi llomec in Nožice. Po letni konferenci, ki je bila zelo obiskana, se je odbor KO SZDI. sestal z namenom, da izdela program dela za leto 1966. Zaradi nea k 1 i v nosi i prejšnjih odborov SZDI, so novo izvoljeni odborniki vzeli svojo dolžnost zelo neresno. Nu sestanke so vedno prihajali samo nekateri. Tako stanje ni samo odraz neodgovornosti članov KO SZDI,. ampak je posledici prepočasnega razvijanja družbenega in družabnega življenja v obeh vaseh. V razgovorih z nekaterimi prizadevnimi posamezniki smo poskušali analizirati obstoječe stanje in ugotoviti, zakaj ljudje ne prihajajo na sestanke. Na tako apatičnost do družbene aktivnosti vpliva več vzrokov. Poskusimo nanizati vsaj nekatere važnejše. Območje krajevne orga- Občinska konferenca SZDL Domžale, ki je zasedala 11. XII. 1963, je dala pomemben prispevek k vlogi SZDI, v družbenem Življenju občine. Poročilo, razprava, posebno pa referat predsednika so zelo kritično ocenili družbena dogajanja v občini in dokaj natančno začrtali smer nadaljnjemu razvoju občinske organizacije SZDI, in okvire njenega delovanja. Veliko je bilo govora predvsem o družbenih problemih, o pomanjkljivostih znotraj organizacije SZDI,. o deprofesionaliznci ji dolžnosti (funkcij) v družbenih organizacijah in o prepočasnem razreševanju problemov, kj so jih nakazali občani na zborih volivcev. Po površni oceni je razprava na konferenci potekala mimo vsebine poročila in referata. Po analizi konference pa razprava predstavlja dopolnilo poročilu in referatu, hkrati pa obogatitev misli in idej. ki v njih niso bile podrobneje obdelane, Konferenca je potrdila princip socialistične zveze, da je treba c) družbenih problemih razpravljati odkrilo, kritično in s prispevki udeležencev razprave dopolniti ali oblikovati stališča SZDI . ki zaradi take metode postanejo širok delovni dogovor za akcijo. Poleg tega taka razprava usposablja udeležence za družbeno-politično delo, ker se o vseh vprašanjih. Zato mislimo, da ti tovariši, ki so se skrili za firmo »OBČANI«, delajo sebi in sistemu s takim načinom prispevanja k razreševanju družbenih problemov medvedjo uslugo. Tako pa zaostrujejo problem zato, da bo čim težje rešljiv, ter diskredi-tirajo pojem »OBČANI«, s katerim navadno označujemo posameznika ali širšo skupino, ki ima kot aktiven faktor v druž- nizacijc je določeno tako, da praktično vaščani obeh vasi nikjer nimajo prostora za zbiranje in razvijanje raznih oblik družabnega življenja. Poleg gostilne je tak prostor samo še v šoli, ki pa je zaradi svoje speci-I ičue dejuv nosti ludi neprimerna za prirejanje množičnih prireditev. V preteklosti so vaščani zelo prizadevno gradili svoj zadružni dom, ki že nekaj let stoji prazen ali nenamensko izkoriščen. Sedanji krajevni odbor SZDI,. posebno pa odbornik občinske skupščini:, si prizadevajo poiskati ustrezno rešitev v zvezi z izkoriščanjem zadružnega doma. V obdobju, ko je družbeno življenje v drugih krajih občine dobivalo novo kvaliteto, je v Homcu popolnoma zamrlo. Zato se v celotni situaciji pojavlja kot posebna težava tudi kadrovski problem. Starejši družbeni delavci so iz različnih razlogov z demokratično borbo mnenj križajo osebna gledanja na posamezne probleme, vendar je možno z dobro pripravljeno in organizirano razpravo iz take konfrontacije dobiti najustreznejše stališče večine občanov. To pa predstavlja za razvoj organizacije pomembno osnovo. Na konferenci je bil izvoljen tudi nov občinski odbor SZDL, ki šteje 21 članov. Novi člani »o : 1. Belšak ing. Niko 2. Horvat Štefan 3. Kalan Franc 4. Bore Anita 5. Vrhovec Stane 6. Turšič Anton 7. Černivec Francka S. Papež ing. Igor 9. Uštar Martin 10. Dime Vida 11. Pančur Franc 12. Maselj Cveto 13. Terček Alojz (4. Gabrovšck Franc 13. Drmal Andrej 16. Orehek ing. Avgust !7. Zupančič Mitja 18. Gorhec Minka 19. jeretina Tončka 20. Maver Emil 21. Urbanijn Lado Nadzorni odbor: t. Kosmač .lože 2. Mežnnr Francka 3. Šporar Franjo bi najpomembnejše mesto tako lede pravic kot tudi dolžnosti, ar je zapisano tudi v naši Ustavi. Vprašanje, ureditve te ceste ni treba, da bi reševali SE TRI ALI VEC LET, če bi ti »OBČANI« hoteli, bi bil z njihovim konstruktivnim sodelovanjem brez, težav rešen lahko 2E PRED DVEMA LETOMA. Za uredniški odbor Andrej Drmal opustili delo v krujevnih organizacijah, mlajši pa še nimajo potrebne prakse, da bi lahko z majhnim trudom uspešno delovali. Zato se delo krajevnega odbora SZDL že nekaj let omejuje samo na pobiranje članarine in kam [lanjsko izvrševanje akcij, ki jih organizira občinski odbor SZDI, za vso ali posamezni del občine Upamo, da bosta občinski odbor in krajevni odbor SZDL Homec našla naj-boT T Si izhod iz te situacije in nasla ustrezne oblike dela. ki bi v Homcu pritegnile širši krog ljudi k sodelovali ju. Obrni zbor DIMI Dob Pred kratkim je društvo prijateljev mladine Dob imelo svoj redni letni občni zbor. To društvo je eno zelo delavnih in aktivnih. To je bilo razvidno tudi iz poročila, ki ga je podala predsednica Štefka Orilj, ena najbolj aktivnih v tej organizaciji. Iz razprave je bilo razvidno, da je bila letos posvečena glavna skrb/ vrsti problemov in akcij, ki so jih izvajali pionirski odreci nu šoli, PSS in komisije prt društvu. Ko omenjamo delo komisij, moramo pohvaliti posebno komisijo zu letovanja, pionirsko komisijo in komisijo za varstvo in socialna vprašanja. Po zaslugi društva in posameznih članov DPM je bil tudi zelo delaven pionirski odred' na osnovni šoli v Dobu. ki je ob zaključku jPI bil tudi nagrajen. Posamezni člani so zelo veliko govorili o vprašanju otroškega varstva za območje Dob-Vir, ker je tudi analizu pokazala, cla je odstotek zaposlenih žena prav na tem terenu največji. Razveseljivo je dejstvo, da so pokazale gospodarske organizacije na tem terenu veliko razumevanje in določile tudi primerne zneske za uresničitev zahtev velikega števila žena. Občni zbor je ob zaključku sprejel program dela za novo koledarsko leto 1966. Novemu odboru, ki mu predseduje Franc Brcnčič. pa želimo veliko uspehov tudi v bodoče. Delo krajevne organizacije SZDL Homec Delovni dogovor v SZDL i; Dopis Uredništvu Občinskega poročevalca Obračajo se nu vaše uredništvo z vprašanjem, na katero bi zelo rada dobila odgovor. Mogoče \am bo uspelo od nie-rodujnih izvedeti, kje tiči zajec. /. možem »va pred kakimi osmimi leti kupila s težko pri-lluženimi prihranki in s posojilom sturejšo hišo v šmnrci, v kateri pa so stranke. Kljub prošnjam in vsemu mogočemu, nama v vseh teh letih ni uspelo, da bi v svoji hiši našla prostor Zase in za svoj družino. Ker ni druge pomoči, sva se odločila, da hišo prodava, seveda za nizko ceno. ker za hiše s strankami ni interesentov. Sklenila sva. da bi si postavila nov dom in [o nekje v okolici Domžal, du bi tudi otroci imeli možnost šolanja, tako kot ga imajo drugi otroci, midva pa bi tudi lahko opravljala vsak svojo sluzim. Ker so v zvezi z novogradnjo velike sitnosti, sva se že junija obrnila na uslužbenca občinske skupščine za nasvet. Tam sva izredala, da bo zemljo zu gradnjo hiš v kratkem pruda jat Zapor/ z« eianooanjako gospodar-stan Domžale in to i> okolici Kemične tovarne. Uslužbenka na Zavodu za stanovanjsko gospodarstvo je pojasnila, da bo v kratkem razpis v časopisu (Delu ali Občinskem poročevalcu), na katerega naj se javimo. Od takrat je minilo skoraj šest mese-ceo. Ker sem v službi in težko pridem v Domžale, večkrat na- prosim zdaj enega, zdaj drugega, da gre povprašat, kako je s tistim razpisom. Tudi sama sem M' ze večkrat pozanimala, vsak dan pa tudi skrbno pregledujem Delo. da ne bi prezrla razpisa, na katerega tako težko čakam. V časopisu do zdaj nisem našla razpisa, v Domžalah pa dobim vedno enak odgovor: r Drugi mesec pa sigurno.t Zanima me, kdo je in kje je tisti, ki to za-nlučuje. Meni se zdi. da bi morali ljudi, ki so priprav I jeni leta in leta varčevati za to. da bi si zgradili nov dom in s tem razbremenili stanovanjsko stisko, še podpreti in jim dajali veselje do dela. ne pa da je ravno obratno. Vsak se zaveda, kakšno veliko breme si nakoplje, če se odloči za zidanje hiše. posebno še sedaj. Zato bi pa vsaj tu na začetku pričakovala razumevanje. Vem. da se marsikaj zakasni, toda kar za več mesecev pa menda ne. Človek bi si preko zime pripravil vse potrebno za pricelek gradnje spomladi, ker če se bo vsaka stvur tako zavlekla, kot se je ta razpis, potem v enem letu ne bo mogoče narediti niti toliko, da bi začeli z gradnjo temeljev. lepo prosim, če bi lahko dobila na moje vprašanje konkretnejši odgovor, kot je pa ta: »Drugi mesec pa sigurno.t Antonija Baloh. učiteljica Set: ložbolt, p. Trojane Na dopis tov. Antonije Baloh, učiteljice, dajemo naslednje pojasnilo: Skupščina občine Domžale je poverila Stanovanjskemu skladu oddajo i u urejanje mestnih zemljišč z odlokom, objavljenem v Glasniku št. 80/63, Stanovanjski sklad občine Domžule je na podlagi urbanističnega programa za občino Domžale naročil pri projektivni organizaciji >Zu-vod za urbanizem - Projektivni atelje Ljubljanu, potrebne zazidalne načrte. Omenjeni nučrti so bili razstavljeni in razgrnjeni v sejni dvorani Skupščine občine Domžale, kakor to predvideva zakon o urbanističnih projektih. K razstavljenim načrtom je bilo danili s strani občanov več pripomb. Ker predvideva zakon, da morajo vsak posamezni zazidalni načrt sprejeli in potrditi na sestanku zbori občanov, je bilo to tudi storjeno. Nu zboru občanov, kjer je bil v razpravi zazidalni načrt vzhodno od Kemične tovarne, je bila udeležba skromna, posebno še s strani interesentov za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš Po razpravi na tem sestanku se je razvila živa diskusija med bivšimi lastniki, ki so trdili, da Jnzidalni načrt ni upošteval dejanskega slan in in drugih želja interesentov. Zal" je bilo sklenjeno, da se skliče nov zbor ob-'anov in na njem ponovno raz- pravlja o predloženem zazidalnem načrtu. Na žalost tudi na tem zboru niso bili v večini udeleženi interesenti za gradnjo stanovanjskih hiš. temveč zopet bivši lastniki. Sklep lega zadnjega zbora je bil: imenuje naj se Komisija predstavnikov projektivne organizacije, predstavnikov Skupščine občine Domžale in Sveta za urbanizem Skupščine občine Domžale in naj na kraju samem ugotovi utemeljenost zahtev občanov. Komisija je to delo na terenu opravila in ves material predložila projektivni organizaciji v dopolnitev, kolikor so bile predložene pripombe utemeljene. Po dogovoru s projektivno organizacijo bodo zazidalni načrti gotovi do U-, I. [966 ter takoj nato predloženi v odobritev republiškemu sekretariatu za urbanizem. Ker je oddaja mestnega zemljišča na tem predelu odvisna še od same parcelacije na terenu, bo verjetno razpis dan šele V mesecu muren uli aprilu 1966. Glede na omenjeni postopek pri pripravi zazidalne dokumentacije je popolnoma razumljivo, da se je sam razpis zavlekel za nekaj mesecev. O kakšnem namernem zavlačevanju s strani Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo ne more biti govora, ker smo želeli pripravili oddajo zemljišča po najkrajšem postopku, vendar se je ta zaradi nave- denih razlogov zavlekla. V podobnem stanju je tudi ostala urbanistična dokumentacija za zazidalna področja, predvidena po urabnističnem programu. Predvidevamo, tla bomo lahko oddajali zemljišča za individualno gradnjo v letu l%6 na naslednjih področjih: 1. Domžale vzhodno od Kemične tovarne in zahodno od železniške proge: 2. Mengeš — Zavrti; 5. Trzin: Moravče: 4. Radomlje: 5. Vir — Količevo; 6. Preserje — severno od In-duplati Jarše. /,a vse omenjene kraje so že v izdelavi zazidalni načrti ali pa bodo v kratkem naročeni. Razumljivo pa je, da je realizacija tega programa odvisna od sredstev, katere bo morala zagotoviti iz proračuna Skupščina občine Domžale. Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Domžale Kadar vaienci ometalo Bilo je nekoč Ne. zgodilo se je točno "5. novembra lani. V prijazni vasici Srednje Jarše, kateri je promet prizanesel s tem. tla je »glavna cesta' speljana mimo nje. je tudi hiša s številko 47. V njej stanuje Štefka Šenkovn s svojimi štirimi Otroki. Matere ni vedno doma. ker je zaposlena v tovarni. < )če jim je pred letom umrl. Tudi r>. novembra je bil doma samo 14-letni sinko. Dobil je obisk. Prišel je dimnikar in se z mladim Šenkom pogovoril v jeziku mladoletnikov: Danes pa mi ne boš zaklenil. Jaz bom ometaI. pa konec!, ("asu za zaklepanje ni bilo več. zato je mladi dimnikar pričel s s\ojc> umetnostjo, Pri Šenkovih ie bilo treba omesti samo eno dimno cev tisto, ki je speljana od štedilnika. Mladi dimnikar je vestno opravil SVOJe delo. Morda je bil celo preveč vesten: dimne saje je v celoti odstranil, sicer bi kuhinja ne bila tako črna po njegovem odhodu. Ko je prišla mati Štefka po delu domov, je njen sin za silo že pospravi]. Delo je bilo oprav- ljeno samo polovično, kar pa mladeniču njegovih let ne moremo šteti v zlo. Sicer pa ni bilo treba skrivati, ker je dimnikar pustil sledove svojega obiska že na vhodnih vratih. I ucli zaje-innlka. katero rabijo pri Senko-vih v kuharske namene, je ostala še nepomita. Z njo je mladi dimnikar namreč čistil dimni kanal. Ko o tem razmišljamo, lahko Upravičeno trdimo, naj se dimnikarski vajenci učijo svoje veščine drugod in ne pri stanovalcih, ki dimnikarja ne vabijo po svoji volji v stanovanje ampak to naredilo zaradi ustreznega odloka, ki ga je sprejela občinska skupščina. ludi svoje orodje naj imajo prihodnjič dimnikarji s seboj, pa vsak piesec naj pridejo ometat, ne pa samo enkrat v letu, kakor je bil to primer v Srednjih Jaršah 47. Pripit Ce pa je to delo izvršil že iz.iičen dimnikar, mi naj ta oprosti. Napisal sem le vrstice po pripovedovanju, vendar resno dvomim v svojo zmoto. Otmar Lipovšek t,AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Središče Domžal se je izpred »Pošte« prestavilo k novim trgovsko stanovanjskim blokom ob Ljubljanski cesti. Tujec dobi, če se pelje po tej cesti, o Domžalah najboljši vtis. Res pu je tudi, da so vse ostale ceste iu ulice do skrajnosti zanemarjene posebno ie Kidričeva. Cesta talcev in Prešernova, ob katerih so skoraj vse noše največje tovarne in po katerih se vrši največji promet. Ali bodo prišle letos na vrsto? Dolžnosti in pravice dimnikarskih organizacij, dimnikarjev in uporabnikov kurilnih naprav in dimnih vodov Način opravljanja dimnikarske službe, odgovornosti uporabnikov kurilnih naprav in dimnih vodov, kakor tudi dimnikarskih organizacij, ki so dolžne te naprave čistiti, je urejen s predpisi. Zadnji tak predpis je zakon o dimnikarski službi, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, Št. i 1/65. Pri opravljanju ali zaradi ne-Opravljanja dimnikarske službe pride mnogokrat do raznih prerekanj, predvsem zaradi slabo opravljenih, neopravljenih ali pa nepravočasno opravljenih dimnikarskih storitev. Da do takih primerov ne bi prišlo, ali da bi jih bilo čim manj, bomo prizadete seznanili z najvažnej-škimi določbami zakona o dimnikarski službi in odlokom <> tem. katere vrste kurilne naprave in dimni vodi v občini Domžale morajo biti očiščeni in pregledani ter v katerih rokih. 1. Dimnikarske storitve smejo opravljati samo osebe, ki so strokovno usposobljene za dimnikarje. 2. Dimnikarska organizacija mora čistiti: — kurilne naprave na trda in tekoča goriva in njih dimne vode vsak mesec, — te naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v glavnem uporabljata plin in elektrika se čistijo od I. junija do 30. septembra po potrebi. — plinske vode kurilnih naprav na zemeljski plin mesečno, — izžigan je dimnikov se opravlja po potrebi. 3. Dimnikar mora o morebitnih tehničnih in drugih pomanjkljivostih kurilnih naprav in dimnih vodov pismeno opozoriti uporabnika le-teh. ter mu določili primeren čas za odpravo. 4. Dimnikar mora izžigati dimnik v jutranjih urah. Objekta, v katerem izžiga dimnik, ne sme zapustiti, dokler traja nevarnost požara. 3. Pri opravljanju svojih dolžnosti ima dimnikar pravico vstopiti v prostore zgradbe, kjer je kurilna naprava, sme pa tudi pregledati načrt zgradbe. 6. Uporabniki kurilnih naprav in dimnih vodov so dolžni omogočiti dimnikarju, da svoje delo lahko nemoteno opravlja. Za kršilce določil zakona o dimnikarski službi je prcrlpisana denarna kazen do 20.000 din. Namen zakona o dimnikarski službi je, vzbuditi pri uporabnikih kurilnih naprav in dimnih vodov, kakor tudi pri dimnikarskih podjetjih, skrb za redno čiščenje kurilnih naprav in dimnih vodov. S tem bomo preprečili, ali pa vsaj omejili požare, ki nam povzročajo vsako leto veliko škode. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Domžale 18. decembra 1963 se je končala pot Lojzeta Miillerjo. liho in mirno, kot je s svojimi dejanji vse življenje pridobival vedno nove prijatelje in znance, tako liho nas je tudi zapustil. Rojen je bil leta 1893 v Bučah oh Baškem jezeru na Koroškem. Se kot vojak je bil 191". leta mobiliziran v avstrijsko vojsko iu poslan na rusko fronto, bil ujet in je dlje časa preživel v ruskem ujetništvu. Po vojni se je vrnil domov nn Koroško in se vključil v osvobodilni boj koroških Slovencev. Boril se je najnrej z orožjem v roki kot koroški prostovoljec v domači občini, nato pa v Ho-žu in sodeloval pri osvoboditvi Borovelj ter drugih koroških slovenskih krajev. Za svoja dejanja je dobil spomenico od sekcije Koroških borcev pri ZB NOV. šele po nesrečnem plebiscit« se je posvetil lastnemu življenju, ter je kot finančni poverjenik služboval v mariborskem okraju, na Primorskem. Bohinju iu nazadnje v Domžalah. Ob okupaciji ga je okupator kot zavednega Slovenca in koroškega borca vrgel iz službi;, nakar se je zaposlil v Papirnici Količevo, kjer je dočakal upokojitev. Tudi po vojni se njegoVo delo ni Ustavilo, Honorarno zaposlen je bil 13 let na občinskem sindikalnem svetu v Domžalah, kjer je s svojo organizacijsko sposobnostjo skrbel zu rast in razvoj Počitniške skupnosti v Domžalah. Dolga leta je bil blagajnik občinskega sindikalnega sveta, vse dokler ga v decembru 1964 ni bolezen priklenila na posteljo. Toda ne samo poklicno, vse življenje je bil ludi družbeno aktiven. Vnelo in požrtvovalno je deloval kot član osrednjega odbora kluba Koroških Slovencev, zbiral je dokumentarno gradivo o koroškem problemu in širil sodobni slovenski tisk Slovenske Koroške. Njegova velika zasluga je, da je med okupacijo rešil in do današnjega časa ohranil knjigo doktorja Franca Sušnika »Svetovna literatura«, katere celotno naklad so Nemci z rokopisom vrču uničili. Lojze je bil tihega in mirnega značaja. Vesele narave, vedno razpoložen in nasmejan, vedno pripravljen pomagati sočloveku. Ob koncu njegove življenjske poli se mu lahko samo zahvalimo za njegovu dela iu žrtve, ki jih je doprinesel za Slovensko Koroško in koroške Slovence. Sad njegovega dela pa je tudi bogat prispevek k boljšemu poznavanju dogodkov v obdobju po koncu 1. svetovne vojne novbm "ar se tiče koroških Slovencev. Slava njegovemu spominu! HUMORESKA >Čuden in neprijeten občutek pa so imeli izvajalci akademije d Mengšu, kjer je bilo n dvorani manj ljudi. kol. na odru. Če ne bi bilo otrok, ki no ne brez vsakega nadzorstva, kot med šolskim, odmorom, podili sem in tja, bi bila dvorana skoraj prazna.< Občinski poročevalec. V5. decembra 1965. Ob istem času so bile gostilne v Mengšu nabito polne. (Op. pisca) KONCEPT ZA PROSLAVE V DOMŽALSKI OBČINI Praznovanja so svetla resnica današnje vsakdanjosti in ena izmed redkih zelo angažiranih dejavnosti v življenju naših občanov. Besede: praznovanje, banket, zakuska, pojedina, pa sestavni, skorajda nepogrešljivi del našega kulturnega, športnega in političnega življenja. Ljudje pač radi praznujemo. Prazniki pa so dvojni: drž.umi in nedržavni (godovi, posvetni prazniki, ljudski običaji, navade), ki jih praznujejo vsi. nekateri legalno, drugi pa skrilo in ilegalno. Priznati pa moramo, da se v dolgih povojnih letih še vedno ni izoblikoval pravi, ustrezni tip socialističnega praznovanja državnih praznikov, Usti, ki bi zadovoljil in potešil kvalitetnih, proslav željno in žejno slovensko ljudstvo in jasno tudi občane domžalske občine. V prvih povojnih letih se je na proslavah govorilo visoko in bobneče. Pevski zbori so jurišali in donela je pesem: »Hej mašinca zagodk in druge. V prvem petletkarskem zagonu so bile dvorane polne, danes pa so dvorane ob praznovanjih državnih praznikov skoraj prazne; kjer ni pojedin, zakusk in banketov seveda. Nikogar kmalu več ne bo, ki se bo skromno poklonil borbenemu spominu preteklosti. Jasno pa nam mora biti v slehernem, trenutku., da bo rdeča barva, simbol revolucije, tudi o naslednjem, zgodovinskem obdobju morala pri proslavah igrati, pomembno vlogo. Zato bi predlagal, da bi začeli, ker nam gre pač za publiko na proslavah, pili ob spominu, na borbene dni in sploh ob takih priložnostih RDEČE vino. Tako nas bo vsaj rdeča barva vina trajno spominjala na. veličastne zgodovinske dogodke polpreteklega obdobja. Verjetno pa nekaterim rdeče vino ne bo všeč. Mar bomo pili črnega, vas vprašam? Tu gre vendar za simboliko! Kakšna proslava pa bi bila to? Ljudje — kakor vedno se bodo našli nergači — ie ne bodo zadovoljni. Zato bomo proslave izboljšali; saj smo vendar tam doma. kjer se ose nenehno ponavlja, reorganizira in. obrača. Pa tudi — Slovenci smo temeljilo ljudstvo in zakaj ne bi šli še dlje v oblikovanju idealnega tipa praznovanja državnih, praznikov. Začeli bomo — v slavo in čast praznikov pili. — piti. še BELO vino. Res je, marsikaterim praz-novalcem bo bela barva še dobro /nana i/, ne tako oddaljen preteklosti, zalo bodo Iv pote. * z belim vinom toplo pozdravili. Drugi nergači pa bodo spel ■zahtevali izboljšavo in. dopolnitev sistema proslav. Da ne bomo izneverili svojega reorgani/.atorskega slovesa, bomo še n tretje popraviti proslavo: rdeča in bela barva brez modre res ne pomenila in ne povesta prav ničesar. Celoten, prav lakih proslav žejen krog praz-novnlcev bo začel piti še PLAVAC, da bo krog zaključen, tip proslave pri nas pa dokončno določen. I'a tudi: $In vino veritas«. Taka proslava nam bo. ne nazadnje, pomagala, da bomo izvedeli, kaj ljudje pravzaprav mislijo. Saj nam gre vendar ludi za to. ali ne? Proslavarji. pa — in teh ob takih proslavah ne bo primanjkovalo, se bodo lahko bobneče potrkali po prsih, in dejali: *,Mi. kulturniki...« Pokaži kaj znaš - z obeh strani! rti Devetnajstega decembra jo priredil aktiv Zveze mladine podjetja INDIIPLATI iz Jarš javno mladinsko oddajo »Pokaži, kaj /naš". Pred polno dvorano gledalcev so nastopile minile pevke popevk in narodno zabavnih melodij ter dva instrumentalna niiMimlilu i/, raznih krajev naše in kamniške občine. Gledalci so včasih plo-skuli in kričali še enkrnl!«. Včasih pn so nagradili nastopajočega /. — molkom. Ker je bila večina gledalcev mladih (tudi v žiriji so imeli večino), je razumljivo, da so vsa prva mc-Sta /usedle pevke popevk. Prvo mesto je zasedla Marinka Ipa-vec /, največjim možnim številom točk ((><)). ki si jih je »prislužila« / dvema popevkama s kitaro. Tudi drugo mesto je pripadlo njej »kupaj Z Aleksandro Krivorolnv. s katero sin v dvoje zapeli dve popularni popevki. Nu nadaljnja mesta so se /vrstile ostale nopevkarike [losnemnlke (bolj nli manj sinile), šele na koncu sla bila oba Instrumentalna tria in duct se- ster Seško i/. Radomelj, ki sta bili sicer intonaneno in tudi sicer glasovno verjetno najboljši, vendar sta storili usodno napako /apeli sta dve NAROD-NO-ZAHAVNI pesmi. Ob tem dve kritični pripombi organizatorju! PRVIČ: Strokovna žirija je bila z eno i/jemo zelo »nestrokovna«. Menda bi pri celi kopici poklicnih in polpoklicnih glasbenikov iz naše občine lahko našli tri. ki bi malo bolj slrokovno ocenjevali nastopajoče, kot pa jih je omenjena žirija. DRUGIČ: Glede na strokovnost žirije skoraj ni bilo pričakovati drugega, kot da so zasedle boljšo mesta popevkarice (/. i/jemo drugo uvrščenega duela, slabe), uaioduo-zahavna glasba pa je. ne glede na enako in boljšo kvaliteto, ostala v ozadju! Zatorej: v bodoče manj slabega posnemanja znanih popevkarjev (polrebun bi bila predhodna izbira) in bolj pošteno ocenjevanje nastopajočih! Niševa jama se natiaiju.e Lani smo pisali, da so jamarji odkopali prehode v nove dele Miševe jame na Gorjuši. Nič pa nismo omenili, dn so našli v jami človeško okostje. Le-to stu pregledala arheologa dr. Ilako-vce in dr. Osole v Ljubljani in ugotovila, da je že čez. 100 let v jami in da je pripadalo moškemu srednjih let. To ugotovitev potrjuje tudi ustno izročilo, ki pravi, da se je pred 120 leti izgubil neki moški iz vasi. Za njim niso nnšli nobene sledi. Pri tem pu je najbolj zanimiva ugotovitev, da ta nesrečnik ni prišel v jamo skozi sedanji vhod. am-ak. da je moral obstajati še eki drug. ki pa je sedaj zasul. Da bi odkrili skrivnostni vhod v Miševo jamo. so se jamarji letos 2. januarja ponovno spustili v brezno. In res. odkrili so novo dvoranico, skozi katero se nadaljuje rov proti Železni jami, ki pa je še zasut. \'ič manj pomembna pa ni ugotovitev da se jamu nadaljuje tudi v nasprotno smer. to je proti Brezovici. Natančno so preiskali vse kotičke in našli tri vzporedne rove. ki so bili prvotno lepo zasigani, a jih je pozneje voda zatrpala z ilovico. Začeli so jih odkopavati. Delo je bilo zelo naporno, ker niso bili pripravljeni na tako akcijo (niso imeli dovolj orodja, niti hrane) so se morali vrniti na površje brez večjih uspehov. Čeprav na moč utrujeni, mokri in blatni so z veseljem plezali skozi pasaže, saj so prepričani, da bodo v eni naslednjih akcij nagrajeni z novimi odkritji v našem podzemeljskem svetu. Stane Stružar Telovadba v domžalskem Partizanu V domžalskem Partizanu redno telovadijo vsi oddelki. Zaradi adaptacije telovadnice pri I. "snovni šoli. katero uporablja Judi telovadno društvo Partizan Domžale se je začetek redne vndb,. v letošnji sezoni zavle-*'l za skoraj dva meseca. Se-.aj pn je telovadnica spet ure-.J,'»« in vsi oddelki že redno '•'Ovadijo. Najmlajši, (j. cici-imajo telovadbo vsak po-"Hleljpk in vsako sredo ob do 16,50, pionirke vsak po-'^Ueljek in vsako sredo od H>43 do IS. ure. mladinke pa vsak ponedeljek in četrtek otl IN.I* do 19.10. Moški oddelki imajo redno telovadbo vsak torek in petek in sicer: pionirji od 16,30 do 17,45, mladinci od 18,ti in 19,30, člani pa Od 19,30 dalje. Vsako sredo od 20. ure dalje je rekreacijska telovadba starejše člane in članice. Vse. ki Imajo veselje do te lovadbe vabimo, da pridejo t telovadnico. TVD Partizan Domžale za Dedek Mraz in celotno lanskoletno praznovanje novega leta je bilo v Z namenja reforme iu temu primerno skromnejše kot prejšnja letu. Kljub leiuii pa je društvo prijateljev mladine tudi tokrat priredilo v kino dvorani v Domžalah za naše najmlajše, tj. za predšolske otroke dve lepo uspeli prireditvi s programom, ki ga je oskrbelo II. osnovna šolo in / obdaritvijo. Podobne prireditve so organizirale tudi nekatere gospodarske organizacije v občini Nedograjena dvorana v Domžalah, ki je bila predvidena za kulturne in športne prireditve ter gospodarske razstave, postala pa je najdražje skladišče v državi, je poskrbela za popularnost Domžal bolj kot vsa druga propaganda, čeprav tokrat v negativnem smislu. Televizija in časopisi se obre-gajo vanjo. Ali smo res tuko bogati, da si lahko privoščimo lako razkoije iu tako revni, tla objekta ne moremo dograditi in ga uporabljati v namene, za katere je bil spočet? V Domžalah smo z lastnimi sredslvi zgradili novo moderno poštno poslopje, kjer |;u so že pred meseci dela zastala in stavba sameva. Mame* je bil. da se v to poslopje preseli tudi avtomutkn telefonska centrala, in tako reši sedanje nemogoče stanje, ko je telefon vse prepogosto ovira, ne pa sredstvo hitrejšega poslovanja. Kdo bi nam vedel povedati, kakšna usoda je namenjena temu objektu in uli lahko upamo, dn bo v novem letu pošta dobila nove prostore? Frančiška Blatnik Za konec leta 1965 je za vedno odšla od nas Frančiška Blatnik, predmetna učiteljica /. Brda pri Lukovici. Rojena je bila 21. maja (922 v Lukovici. Po končani srednji šoli je študirala kot izredna študentka na višji pedagoški šoli, svoje znanje iz slovenskega in ruskega jezika |«a je iz- popolnjevala tudi na filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je službovala na osnovni šoli v Krašnji, nato pa je v avgustu 194? prišla poučevat na Brdo, kjer je ostala vse svoje življenje. Polnili sedemnajst let je delala i u učila nu tem delovnem mestu, vse dokler ji bolezen tega ni več dovolila. 29. decembra J965 je umrlu, zadnji dan starega leta pa smo jo pokopali na pokopališču na Brdu v neposredni bližini njene stare šole in nastajajočega novega šolskega poslopja, katerega se je tako zelo veselila. Njeno delo je bilo res vsestransko. Šola, prosveta. skrb za pionirje in mladino, skrb za znanje in vzgojenost. Vedno je hotela biti med svojimi učenci, ki jih je z ljubeznijo vzgajala i u poučevala. Ob pogrebu se je zbralo nešteto hvaležnih odraslih in šolske mladine. Spremili so jo- na Brdo. pred šolo so se poslovili od nje njeni tovariši, učenci pa so ji zapeli pesem v slovo. Dolg sprevod se je vil proti pokopališču, tam pa smo se ob odprtem grobu poslovili od nje vsi, ki smo jo poznali, spoštovali in ljubili, z zavestjo, se ho ime učiteljice Frančiške da ni umrla, saj bo trajno ži- Blatnik blestelo na častnem vela v spominu mladega rodu. mestu v šolski kroniki in v sr- Dokler bo stala brdska šola, cih ljudi, ki so jo poznali. Častitljivo starost 78 let je dosegel popularni Knmničnn in ves ta čas je v splošno /udovol istvo včasih večje, včasih manjše, prevažal vse, ki 00 bili potrebni njegovih uslug in pogosto smo slišali, dn jo kljub letom še visoko produktiven in aktiven. Velika gneča njegovih »ljubiteljev« vsako jutro in vsak večer to potrjuje. V zadnjem času pa smo za našega Kamničnna v skrbeh, kajti pravijo, da več ne zasluži zase in za svoje življenje in da bi mu morali drugi — kdo? — dati starostno podporo v višini 92 milijonov dinarjev (starih) na leto, kajti sicer da so mu ure štete. Ker pa je na pogled še kar čil in zdrav hi bilo prav, če bi nam ob priliki povedal, kje so vzroki, da se je njegov apetit v zadnjem času tako zelo povečaj Sodobna pravljica (Kozerija) »Nekoč, za devetimi gorami in devetimi vodami...*, tako se običajno prične pravljica, ki jih ponekod (kjer si še ni utrl poti televizijski sprejemnik), še danes pripovedujejo babice svojim vnučkom. Voda pravljica, ki vam jo bom povedal danes, se je zgodila nedolgo tega. Zanimivo je, da v njej ne nastopajo niti valčki, kaj šele vile. škratje ali rojenice. Kraj pa naj le ostane neznan, saj dandanašnji podobne pravljice niso nikaka redkost. Po oglasnih deskah so viseli plakati in vabila /a volivce, naj se udeleže zbora volivcev. Ljudje so hodili mimo. se ustavljali posamič in v skupinah Njihov pogovor se je vrtel ponajveč o davkih, ki se bodo obravnavali tokrat pod posebno točko. Bili so si edini v tem. dn bo zbor volivcev važen in iz njihovega pogovora je bilo moč sklepati, da se ga bodo udeležili v velikem številu. No. končno ie tu tudi razumljivo, saj je davek za slehernega posestnik Ahilova peta. Secer pn. o čem bi se pogovarjali, če ne bi bilo davkov? Koga bi pravzaprav kritizirali, če ne bi bilo občine? Najbolj bi bile seveda prizadete vaške klepetulje, ki bi jim zmanjkalo snovi. Mrak je legel nad vas. Pred hišo, kjer naj bi bil zbor volivcev, se je ustavil avtomobil. Izstopil je predsednik občinske skupščine, ki je bil določen, da bo odgovarjal na vprašanja volivcev. Soba: kjer so se zbrali občani, se je polagoma polnila. Ko se je zbor pričel, je bila zasedena do zadnjega količka. le kar v začetku razprave je postalo živahno. % »Ceste niso več podobne cestam.* se je prvi oglasil tovariš Lakotnik. »Samo davke plačujemo.* je nadaljeval tovariš Po-goltnik, »naših težav pa občina nikoli ne oidiU »Ce bi bili vsaj env leto oproščeni davkov, bi si sami zgradili ceste, da bi jih bilo treba vikati.* je pristavil tov. Potrebuješ. Komaj je prišel do besede tovariš »Z občine*, na katerega je priletelo nekaj pikrih, in pojasnil, da odslej dalje ne bo več potrebno plačevati davkov. Družba se bo zadovoljila z manjšimi sredstvi, da bi tudi v hribovitih domačijah, zavel standard. Takšen je bil torej sklep občinske skupščine na zadnji seji. Tov. Lakotnik, Pogoltnik in tov. Potrebuješ so se pomenljivo spogledali. »Ze spet nam hočejo flancali,* je prvi šepnil tovariš Lakotnik. Pogovor so končali, ko je tov. »z obči-ne* vsem navzočim čital vsebino odloka. »Pa bo menda res tako, kot je povedal,* je vprašujoče izkašljal tov. Pogoltnik. Ko je tov. »z občine* končal, je pogledat tovarišu Potrebuješu o oči in mu rekel: "Nadvse me veseli, da si boste sedaj tako lepo uredili ceste. Verjemite mi, da bomo tega zelo veseli tudi listi, ki vaših, cest ne bomo veliko uporabljali.« Za hip je nastal molk. Tudi resnim obrazom so se tedaj ustnice razširile v razigran nasmeh. Za besedo je prosil tov. Nemanič. »Kot ste slišali,* je pričel, »smo sedaj prosti vseh davkov. Za urejanje svojih lastnih potreb,* je nadaljeval, »pa bomo tudi v bodoče potrebovali nekaj denarja, da bomo lahko vsaj za silo popravili poti. pa tudi mrliška vežica, kot veste, je ie v zelo slabem stanju. Zalo predlagam, da bi uvedli vsaj /,5 % samoprispevka od davčne osnove,* je končal tovariš Nemanič. Volivci so predlog odobravali, le da se je nekaterim zdela višina prispevka premajhna. »Kaj. da bomo sami popravljali ceste in povrhu še pokopališče vzdrževali.* je tuleče skočil pokonci tovariš Lakotnik, kot bi mu kdo zadri šilo v zadnji del telesa. »Zakaj imamo pa občino,* ga je hitel dopolnjevati tovariš Pogoltnik. Tudi tovariš Potrebuješ, ki se ga je že očitno prijemal ritoznojčan, (ki si ga je pred prihodom na sestanek rialil nekaj kozarčkov — za korajžol). je odločno ugovarjal, da bi plačal samoprispevek, pa naj se zgodi karkoli. »Saj ne zmorem.* je zajecljal. i-Kje pa naj dobim denar. Družino imam. Vse leto sem imel toliko davka, da se iz njega nisem videl. Ničesar si nisem mogel kupiti!* Tedaj je v dvorani završalo. »Če ti gre tako slabo, kako si si le mogel preteklo leto zgraditi takšen hlev, ki je bolj podoben bloku, kot pa ,štali\* mu je hitel ugovarjati sosed. »Kako si le mogel kupovati najmodernejše stroje.* se je hudovnl starejši mož ki ga majhna krpa zemlje res težko pr. življa. »Le kje si dobil denar za avlo.* se je obregnil tretji. »Ali je poleg tebe še kdo dobil tako ugodno rešeno prošnjo za znižanje davka.* je bilo slišati proteste v dvorani. Se in še so oblegali volivci tovariša Po-trebuješa. Tovariš Potrebuješ se je usedel in sklonil glavo. Ustnice so mu poslale suhe, glava pa težka. Delovni predsednik je dal predlog o samoprispevku na glasovanje. Roke. so se dvigale. Vsi so se strinjali, da plačajo letno tisočaka ali dva. V kotu pa so sklonjenih glav sedeli tovariš Lakotnik. tovariš Pogoltnik in Potrebuješ. Roke sv se jim zarile globoko v žepe., da jih ne bi kdo videl. Ni jih bilo sram da so Nemanič in z njim vsi drugi visoko dvignili roke in glasovali za nekaj, kar jim bo koristilo in. s čimer bodo sami upravljali , Pravljica, ki se na žalost ni zgodila za devetimi gorami in devetimi vodami, je pri kraju. Mar ne bi bilo mnogo lepše, če si takšnih in podobnih pravljic ne bi bilo treba pripovedovati? Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev Domžalčan - reprezentant V 1959. letu so bili »prejeti prvi predpisi 0 uvedbi obvoznega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. S temi predpisi je bilo uvedeno samo tnkoimenovuno osnovni) zavurovanje. ki je zagotavljalo zdravstveno varstvo iu zdravljenje nalezljivih in drugih bolezni, naštetih v čl. 8 in 9 zakona. Z osnovnim zavarovanjem je bilo torej urejeno plačevanje večine zdravstvenih storitev. Ometi jeni zakon pa je dopuščal tudi možnost uvedbe takoj meno v a nega razširjenega kmečkega zavarovanja. In tako je bivši OI.O že leta 1961 sprejel odlok 0 uvedbi ruzširjenegn zdravstvenega zavarovanja, s katerim je bilo zagotovljeno brezplačno zdravljenje vseh bolezni, naštetih v zakonu in pa dodatno k temu še zdravljenje drugih bolezni, ki niso naštete v zakonu, po znižanih cenah. Na ta način se je kmečko zdravstvom) zavarovanje pO obsegu pravic zelo približalo delavskemu zdravstvenemu zavarovanju, kar pomeni velik korak naprej na področju zdravstvenega varstva vseh občanov. Vse zdravstvene institucije, kaikor tudi vsa razpolož- ljiva sodobna sredstva za zdravljenje ljudi in za preprečevanje bolezni so tako postala dostopna tudi vsem kmetijskim proizvajalcem in njihovim družinskim članom. Za uresničitev te obsežne naloge je družbu izdatno prispevala in sicer tako, da so prevzeli občinski proračuni vse stroške zdravljenju bolezni po 8. členu »akona. Samo domžalska občina je v tem času prispevala iz proračuna znesek 53,887.006 dinrjev. I oda kljub izdatni pomoči proračuna se je iz leta v leto večal tudi prispevek zavezancev, ker so naraščali stroški zdravljenju. Občina je sicer skušala uravnavati celotno obremenitev kmetijskih proizvajalcev na ta način, da je davčni predpis zniževala, vendar v tem prizadevanju ni v celoti uspela, ker se je prispevek za zdravstveno zavarovanje predpisoval po določeni stopnji na katastrski dohodek in ni upošteval plačilne zmogljivosti posameznih kategorij plačnikov. Gibanje 'obremenitev za davek in za prispevek za zdravstveno zavarovanje je bilo naslednje: l.cta 1961 Leta 1962 Leta 1963 Leta 1964 Leta 1965 Davek 124.0t7.0tX) 166.326.0«) 169.344.000 131.432.000 96.588.000 Iz tega je razvidno, da je v letu 1961 prispevek za zdravstveno zavarovanje znašal komaj peti del davčnega predpisa, medtem ko je ta prispevek že v letu 1965 presegel celotni predpis davku. Celotna obreme-menitev kmetijskih proizvajalcev pa se je sukala okoli 200 milijonov. Čeprav so se cene v tem čusii skoraj podvojile, s tem pa tudi nominalni dohodek kmetov. Moramo pa ludi ie omenili, tla navedenih zneskov prispevka za zdravstveno zavarovan je ne plačajo v celoti kmetje zavarovanci, ampak, da del prispevku plačujejo tudi posestniki zemljišč katerim kmetijska dejavnost ni glavni vir dohodkov in so kot delavci ali upokojenci zavarovani iz delovnega razmerja. Tako na primer znaša ta prispevek nekmetov v letu 1965 kur 12.333.000 dinarjev. Kot že rečeno, je družba v različnih oblikah pomagala skladu kmečkega zavarovanja, da je lahko prestal začetne težave. To težave so sedaj že premagane in ie potreb Prispevek za zdravstveno zavarovanje 23.855.000 56.562.00;) 70,655,000 69.458.000 98,644.000 Skupaj 149.877.000 222.888.000 239,997.000 200.890.000 195,232.000 no urediti poslovanje sklada po načelu samof inanei ran ju. V tem smislu je tekla tudi diskusija naboji občinske skupščine, kjer je bilo ugotovljeno, du je potrebno znižati proručunsko dotacijo skladu. 1'rnv tako lahko preberemo v osnutku novega zakona o kmečkem zdruvstve-neni zavarovanju, ki ga pruv-karobravnava republiška skupščina, da sta načeti samofinan* ciranja iu samoupravljanja temeljni dve načeli, po katerih bo v bodoče urejeno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. Zaradi tega predvideva zakonski osnutek najširša oblike samoupravljanja v poslovanju sklada Glede bodočega obsega zdravstvenega zavarovanja se bodo mogli izreči vsi zavarovanci in sicer z referendumom. V primeru da se obstoječi obseg pravic obdrži ali še nekoliko razširi se predvideva, da bodo izdatki na posameznega zavarovanca dosegli znesek 45.000 dinarjev, kur bo odgovarjalo 17 odstotni stopnji prispevka na knt'-sirs'-; Te dni se je vrnil iz Albanije, kjer je bilo balkansko prvenstvo v košarki, član državne reprezentance Domžalčan Darko IlOt l.\.\l! - Palček. Ker je eden izmeti redkih Domžalčanov. ki so oblekli dres z državnim grbom, sem ga poprosil, da mi odgovori na nekaj vprašanj: Vprašanje: Kaj se ti je na termiuanjii v Tirani najbolj vtisnilo v spomini Odgovor: Neverjetna, prav fanatična borbenost prve ekipe Albanije. Kljub vsemu, pa sta se obe ekipi Albanije uvrstili na zadnji mesti. Vprašanje: Kdaj si bil najbolj vesel? Odgovor: Najbolj vesel sem bil tukrat. ko sem dosegel prvi koš za reprezentanco. Bilo je pred nekaj meseci v Carigradu v tekmi z Avstrijo. Dal sem ga »iz osebne*. Zelo sem bil pa tudi vesel da sem v tekmi t Albanijo 11. v Tirani dosegel 34 točk. Seveda se mi je to posrečilo s podporo soigralcev. Vprašanje: Kdaj si se prvič srečal s košarko' Odgovor: Nekoč pozimi leta 196!) me je pot zanesla v telovadnico med košarkaše. Takrat jih je treniral še tov. Grajido-vec. Od takrat naprej pa je koiarka postala del mojega življenja. Za KK Domžale pa sem odigral približno sto tekem. Vprašanje: Kaj imaš za svoj dosedanji največji uspeh? Odgovor: Mislim, da je moj največji uspeh uvrstitev v reprezentanco Jugoslavije, ko sem komaj nekaj mesecev igral V ligaškem moštvu ASK Olimpija. Vprašanje: Kaj si še želiš? Odgovor: Želim, da bi še naprej ostal član državne reprezentance ler da bi Olimpija spet postala državni prvak. M. Brojan P©d crto Vil vemo. da slanje v telesni kulturi naše občine ni roinuio. Košarkarski klub le še životari, kakor životarijo društva 1'arti-y,iu. /a športne aktive iz oddaljenejših krajev pa bi celo lahko rekli, da propadajo. Ob objektih, ki sv bili zgrajeni (in ratnici na ljubo moramo priznati, da teh ni malo) sameva ie malo ali nič tekmovalcev. Dejstvo je. da društva nimajo denarja niti /a osnovno dejavnost. Nasprotno pa je na Ob Z/T profesionalni sekretar, ki ne opravlja svojih obveznosti. No-bena skrivnost ni. du veliko delovni! dni uiti ni na svojem mestu. Ne odrekamo mu zaslug za svvječasno visoko kotiranje domžalske košarke v občinskem merilu, niti nismo pridi temu. da je košarkarski sodnik, vendar hočemo takega, ki bo društvom, za katera je nameščen, res nekaj nudil. In tega pa dosedanji profesionalec na Ob ZTV ni. Lahko si predstavljamo, kaj bi za telesno kulturo domžalske občine pomenila sredstva, ki jih za svoje (ne) delo prejema. Kdo mu odobrava dopuste? Situacija, kakršna je. je le odraz čudnega stanja, ki vlada v Ob ZTV. >Za minimalno računovodstvo profesionalec ni potreben!* je dejal sekretar občinskega odbora SZDL tov. Drmal. Sprašujemo se. do kdaj se bodo še tako razmetavala za telesno kulturo domžalske občine prepotrebna sredstva in do kdaj bo profesionalni sekretar Ob ZTJ lahko še hodil — kadar se mu bo zahotelo — na sojenje tekem po domovini in izven nje, telesna kultura o domžalski občini pa mu bo deveta skrb? Berile Občinski poročevalec! ZAHVALA Ob nenndni. boleči izgubi moža in očeta Kosi mik Ivana-Jančeta /. Vira se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebno se zali valju jemo Prostovoljnemu gasilskemu dru-štlvn Vir za izkazano pomoč in zadnjo čast. Nadalje Zvezi združenj borcev NOV občine Domžale in terena Vir, Društvu upokojencev, pevcem in godbi. Topla zahvala tudi vsem darovalcem vencev iu cvetja in govornikom, ki so se s toplimi besedami poslovili od pokojnika. Trajna zahvala kolektivu TOSAMA. ki je polnoštevilno izkazal zadnjo čast pokojnemu, ga obsul s cvetjem in ga pridružujoč se Prostovoljnemu gnsilskemu društvu, spremil na Zac|nj] poli s pretresujočim zavijanjem sirene. Zahvaljujemo se vsem društvom, organizacijam in kolektivom in stoterim posameznikom za zadnje spremstvo in za izrečena pismena in ustna sožalja. Hvaležni družini KOSIRNIK — IVKOVIC Dober dan - Cne)odgovornost! Naj mi bralci oprostijo neizvirnost: naslov sem si skoraj v celoti izposodil iz reportaže o (ne)odgovornosti pri reševanju stanovanjskih problemov v Kranju, objavljene v Nedeljskem dnevniku 26. XII. 1965. Da, dober dan, (ne)odgovor-nostl Domžalčani se lahko »pohvalimo« z enako (ne)odgovornost-jo na raznih področjih družbenega življenja in urejanja perečih problemov v naši občini, zlasti pa še v samih Domžalah. Poglejmo nekaj primerov — recimo v športu! Kegljišče confra otroški vrtec! Večini občanov domžalske občine je verjetno znano, du je bilo pred dvema mesecema v Domžalah državno kcgljaško prvenstvo in da jc bilo zato v zelo kratkem času dograjeno kegljišče v športnem parku, ki je sicer stalo že dalj časa le napol dograjeno. Večini občanov (tudi piscu ne v celoti) pa niso znana vsa dejstva in ozadje tega prvenstva in dograditve kegljišča, predvsem pa okoliščine pri zbiranju sredstev zanj. Oglejmo si vso to tolikanj opevano slavo (Delo, Sportske novosti, intervju v prejšnji številki našega lista) še z druge strani, kajti — vsaka medalja ima dve plati! Najprej: ne trdim, da je prav vse, kar bom napisal, v celoti dokazano, totla dokler ne bodo prizadeti tlokazali nasprotno, bodo po občini še krožile razne vesti! — Drži tudi. da bi bilo enkrat treba kegljišče dograditi, saj je sicer neizkoriščena investicija. Toda po kakšnih poteh, zakaj in kdaj, to je pa drugo vprašan je! Pravijo: za dograditev kegljišča je bilo porabljenih okoli 22 milijonov dinarjev (z materialom vred seveda). Od kod?! Trdim: vsa sredstva so bila zbrana mimo vseh rednih poti financiranja in to mimo sklada za pospeševanje telesne kulture, občinskega proračuna in v nasprotju z duhom gospodarske reforme in družbenega plana občine Domžale. Vsa, oziroma večina! Zanima nas: kdo so tisti »vsi smo bili edini, du sprejmemo organizacijo prvenstva., kot je izjavil v intervjuju za Občinski poročevalec tov. Zevnik (in s tem za dograditev kegljišča). Občinska skupščina verjetno ne, saj o tem na skupščini preti prvenstvom niso govorili. Predsedstvo skupščine tudi verjetno ne, saj jc podpredsednik skupščine tov. Kralj izjavil pred pričami: »Postavili so nas pred dejstvo — v Domžalah bo prvenstvo!« Upravni odbor sklada za pospeševanje telesne kulture tudi ne. kot so mi potrdili nekateri člani tega odbora, čeprav bi bilo to edino pravilno, sicer nam sklad ni potreben, če gre vse mimo njega. Tov. Zule, član upravnega odbora, je dejal: »O kakršnihkoli sredstvih za kegljišče se sploh nismo pogovarjali.'« In vendar je tov. Zevnik v omenjenem intervjuju povedal: »... nekaj sredstev pa iz sklada za pospeševanje telesne kulture« Kdo je torej udločil v imenu gospodarske reforme in ko na občinski skupščini tarnajo, da nimajo dovoli obratnih sredstev, milijone (v denarju in materialu) zu to gradnjo?! V redu: to je njihova samoupravna pravica, bo kdo dejal! Vendar: zanima nas, če bi kolektivi teh pod jetij na referendumih (če bi ji! razpisali o tem vprašanju) re glasovali tako cnodušno za ti kot to trdijo investitorji! Moderno tristezno kegljišče v Jaršah. Kegljanje je rekreacijski šport, ki zajema lahko širok krog mladih in starih. Ali pa je pri nas res tako? tega sklada, mimo njegovega samoupravnega organa?! Poleg tega upravni odbor sklada sploh še ni izvolil predsednika, niti ni nikogar pooblastil, da lahko podpisuje v njegovem imenu. Kako to, da skupščina dopušča, da se upravni odbor še do sedaj ni konstituiral? Ali je morda o tem odločil IO Občinske zveze za telesno kulturo? Kolikor vem, se tu organ ni sestal že precej časa (lani vsega 3-krat) in o tem ni odločal. Ali pa je kar njegov predsednik sam odločil v sodelovanju s še nekaterimi ljudmi?! Nekateri člani tega odbora ne vedo nič o tem, da bi sploh kdo sklical sejo zaradi tega! Tov. Zevnik je rekel, da so skoraj vsi predstavniki sindikatov obljubili pomoč. Kateri so ti predstavniki? Pogovarjal sem se o tem s predsednikom ObSS tov. Mrakom in nekaterimi predsedniki IO sindikalnih podružnic iz naše občine: o tem ne vedo nič. Izgleda, da so to pomoč obljubili kar direktorji in sekretarji nekaterih podjetij, ki so potem zadevo »spravili skozi« upravne odbore. Potem torej niso pomagali (vsaj ne tako cnodušno in vsi, kot je to pisalo v Delu) sindikati, temveč podjetja. Zanima nas, kolikšna je ta vsota ?! Kako jc mogoče, du so jiod-jetja daia v obdobju splošnih omejitev kreditov po začetku Verjetno, da ne. zakaj na drugi strani imamo popolnoma neurejeno otroško varstvo, v Moravčah pa imajo otroci pouk nu 5 krajih v neprimernih prostorih. Kje so tu razmerja?! Samoupravljanje ne sme pomeniti anarhije (čeprav včasih jo!). Ali je res prav, da na razdalji treh kilometrov stojita dve (!) moderni kegljišči (Jarše in Domžale), vredni najmanj 60 milijonov, nimamo pa urejene vrste drugih prepotrebnih zadev?! Da ne bo zmote: tudi sam sem športnik, vendar mislim, da moramo vsem (!) prebivalcem v občini najprej ustvariti osnovne pogoje za življenje, potem si šele lahko privoščimo npr. dve kegljišči — ali kaj podobnega! In če že dajemo toliko milijonov v športne objekte, potem zgradimo najprej telovadnice, vzdržujmo obstoječe objekte, ne pa da nam propadajo (recimo: domžalski bazeni). Dajmo raje več denarja za dejavnost tistim društvom, ki hočejo delati, ne pa da zaradi osebnih interesov forsiramo le nekatere objekte. Tudi na Pre-vojah in v Moravčah so mladi ljudje. Dajmo jim več kot samo 50 tisočakov (ali še teh ne) in strgano košarkarsko žogo! Kolikor vem, sta tajnik občinske skupščine in načelnik oddelka za finance podpisala ček za 1,5 milijona za financiranje kegljišča! Zakaj je sedaj občinska skupščina to posredno zanikala na RTV Ljubljana, čeprav sta to potrdila sekretar ObO SZDL Domžale tov. Drmal in sam predsednik skupščine v razgovoru na ObSS Domžale? Iz katere proračunske postavke so šla ta sredstva? Ali torej obstajata dva proračuna: eden, ki se dejansko izvaja in eden, ki je na papirju, kot so se vprašali na seji ObK Zveze komunistov Domžale? Kje je tu vloga ObZTK? Res, kje ie tu vloga občinske zveze za telesno kulturo? Ali ni prav ona tista, ki bi morala sku-jjaj s skladom za pospeševanje telesne kulture skrbeti za enakomeren razvoj športa in gradnjo športnih objektov v sorazmerju z množičnostjo in kvaliteto posameznih športnih panog? Menim, da je vsota, investiruna v dve kegljišči nesorazmerna z množičnostjo in kvaliteto te panoge v naši občini in da sta zgrajeni v veliki meri zato. ker nekateri zelo radi kegljajo! Do kdaj bomo postavljali spomenike osebni (ne) sposobnosti nekaterih vplivnih posameznikov? Zakaj ObZTK raje ne posveča več pozornosti obstoječim objektom in društvom, mladim ljudem. Propadel je plavalni klub, propada bazen — na občinski zvezi pa nič! Pač: nekaj blestečih prireditev (da o njih pišejo časopisi)-, da s tem ustvarjajo lažno sliko o kvaliteti in množičnosti športa v naši občini. Večina »Partizanov« (z nekaj izjemami) je propadla ali životarijo sama zase. brez prave pomoči in povezave z občinsko zvezo, ker te dejansko ni! Vprašal sem predsednika Partizana Jarše tov. Ziberta, kakšno pomoč dobijo od ObZTK. pa je dejal: »Nikakršno! Vsu pomoč je en ali dva dopisa na leto ul: pa še to ne!« — Brez komentar }a1 V domžalskem Partizanu pa pravijo: »Se tistih sredstev, ki nam jih je odobril sklad, nismo dobili. Izgleda, da jih je pobra-la ObZTK! Spet: brez komentarja! Zakaj že štiri leta ni bilo občnega zboru občinske zveze za telesno kulturo? Lani tu čas je Obč. poročevalce objavil zagotovilo, da bo občni zbor najkasneje spomladi. Sedaj čakamo že na drugo — brez občnega zbora! Zakaj slepimo javnost in društva? Ali ni čas da se na občinski zvezi nekaj spremeni? Franci Gerbec Dopisujte v Občinski poročevalec!