LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 12. JANUARJA 1973 1* LETO XXIV. - ŠTEVILKA 1 0 PROBLEMATIKI ASISTENTOV- V VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH Dopolnjeni statuti — porok za boljši položaj Nerešeni problemi, ki ovirajo nc)rmalno delo in napredovanje ^'stentov v visokošolskih za-^ih, so spodbudili izvršni od-za znanost in visoko šolstvo Jjji republiškem odboru Sin-“■kata delavcev družbenih de-Javnosti, da je pred nedavnim jl0vabil na razgovor asistente iz JUbljanskih in mariborskih viso-^šolskih zavodov. Iz obširne l^prave povzemam nekaj ugo-j^itev in nakazanih pro-le|nov, ki jih bodo morali pridni dejavniki nemudoma re-Sevati, zlasti še zato, ker negodno vplivajo na njihov so-flalni položaj in s tem na ka-°vost dela. Asistenti so povabili izvršni '•dbor, naj se aktivno vključi v ^adevanja za čimprejšnjo re-^ev kadrovskih problemov, ki 80 v neposredni zvezi s stanovsko politiko, z možnostmi Napredovanja v stroki ter s po-jjtiko nagrajevanja po opravljeni delu. To so bistveni pro-1 ji; za rešitev le-teh bi se moji bolj kot doslej, zavzeti j širša družbena skupnost, Predvsem pa seveda temeljne organizacije združenega dela — ob podpori vseh strokovnih ter družbeno-političnih organizacij v kolektivih. Pri tem je bilo po-udaijeno, da v samoupravnih aktih, zlasti v statutih posameznih šol, niso dovolj nadrobno opredeljena določila o nalogah in pristojnostih teh družbeno-političnih in strokovnih asociacij, manjkajo pa tudi nadrobnejša določila o položaju posameznih strokovnih skupin, npr. asistentov. Od tod izvirajo razne deformacije na področju nagrajevanja (neenako vrednotenje pedagoške enot med asistenti in učitelji, neustrezna merila za ocenjevanje kakovosti dela asistentov, neplačano delo v laboratorijih itd.) napredovanja, stanovanjske politike in drugo. Podobno je ugotovila tudi strokovna skupina, ki je pri re-, publiškem odboru Sindikata delavcev družbenih dejavnosti razpravljala o osnutku stališč komisije za proučitev statutov visokošolskih zavodov oblikovanih ob pregledu statutov posameznih zavodov. Tudi ta sku- pina je ugotovila, da bi statuti visokošolskih zavodov in njihovih združenj morali vsebovati nadrobnejša določila o nalogah in pristojnostih posameznih strokovnih ter družbeno-političnih organizacij znotraj temeljne organizacije združenega dela. Kljub ugodni oceni prizadevanj samoupravnih organov v visokošolskih zavodih, da bi čim bolje uredili svoje akte ter jih prilagodili zakonu o visokem šolstvu ter ustavnim dopolnilom, so sindikati predlagali, naj komisija vključi v svoja stališča še predlog, da bi statuti jasneje določali in opredeljevali tudi vlogo posameznih institucij, ki delujejo znotraj zavoda, samoupravni akti skupnosti visokošolskih zavodov pa naj bi natančneje opredelili svojo vlogo in naloge glede koordinacije dela ter angažiranosti. Poleg teh splošnih pripomb so predlagali še dopolnitev statutov tako, da bi se univerzitetni učitelji bolj uveljavljali pri znanstvenoraziskovalnem delu ter pri permanentnem idej- jasi stoji lišpava smrečica in se slovesno drži, vase zamaknjena, kot da cveti. Foto R. Ranil Manj denarja — manj dejavnosti dobršen uvodni del nedavne .Je izvršnega odbora republiške obraževalne skupnosti so po-ie . ' finančnemu vidiku vzgo-n. 111 izobraževanja v prihod-ri]etn letu. Zaradi omejene de-(jrne vsote tej dejavnosti, saj v.». 1® za kakih 10 odstotkov Nam ^0t V Pretelfiem letu’ Je ANireč postalo jasno, da marsi-erih nalog ne bo mogoče iz-lafi tako, kot je bilo prvotno ^jeno in da se bo treba od-1 marsikateri akciji. Še več: I Poviti bo treba, kot so pred-(j., b analizo, katere so tiste bu>avnosti, ki jih bo treba spoditi tudi v prihodnjem letu, katere bodo obdržale dosedanji obseg in katere so tiste, ki jih bo treba omejiti ali zaradi pomanjkanja denarja celo začasno ukiniti. Pri starem obsegu bo treba ostati pri investicijski dejavnosti, tako glede kakovosti kot tudi glede obsega gradnje novih objektov, sicer bomo napravili področju vzgoje in izobraževanja nepopravljivo škodo. Po drugi strani pa bo treba temeljito pregledati, katere dejavnosti niso nujno potrebne in jim skladno s tem znižati tudi dohodke. V nadaljevanju seje so ob poročilu skupščinske komisije o no-političnem izpopolnjevanju. Doseči bo treba večji vpliv porabnikov kadrov in drugih interesentov na vsebino in organizacijo dela v visokošolskih zavodih in se zavzemati za smotrno uporabo laboratorijev ter opreme. V statutih naj bi dopolnili tudi določila glede racionalizacije mreže posameznih študijskih smeri in študija v njih; v ta namen naj bi uvajali sodobne študijske sisteme, učne metode, tehnike ter oblike — v skladu s pedagoškimi, psihološkimi in didaktičnimi načeli. Prav tako ne bi smela izostati določila o permanantnem izobraževanju diplomantov posameznih šol. To izobraževanje naj bi organizirale matične šole po programu, ki bi nastajal ob sodelovanju šol in temeljnih organizacij združenega dela, v katerih ti kadri delajo. Sindikati menijo, da je treba v samoupravnih aktih visokošolskih zavodov odpreti možnost, da si vsi sposobni pridobe najvišjo izobrazbo. Hkrati seje treba dogovoriti za enotna vpisna merila ter za enotna merila za preverjanje znanja in sposobnosti. Posebej je bila poudarjena potreba po ureditvi statusa študentov, njihovega pravnega, socialnega in samoupravnega položaja v procesu izobraževanja, njihovega delovanja zunaj šole idr. V statutih bi moralo biti tudi natančneje opredeljeno, kakšne naj bodo pristojnosti posameznih interesnih skupnosti do visokih šol. Podrobneje naj bi tudi opredelili naloge in pristojnosti, ki jih imajo delegati širše družbene skupnosti v samoupravnih organih visokošolskih zavodov. Ta naj se skladajo z ustavnimi dopolnili ter inten-cijami razvoja visokošolskega študija pri nas. S. PEVEC Vzgajamo z dejanji Vsak dan slišimo in beremo o pomembnosti napredne vzgoje in materialistične ideološke usmeritve, o nujnosti vzgajanja k poštenim socialističnim družbenim odnosom. Poslušamo, beremo — pa nemočno gledamo našo mladino ter se pritožujemo nad njo: kako ji manjka delovne vneme, kako misli bolj na denar kot na socialistične družbene odnose in kako je največkrat ravnodušna, ko ji govorimo o znanstvenem marksističnem pogledu na svet. Od kod ta ravnodušnost, ki se lepi na misli in čustva, kot blato na čevlje ter človeku onemogoča vsakršno dejavnost? „Kot partijec se zavedam, da storim največ za vzgojo mladih, če svoj prosti čas posvetim njihovi tehnični vzgoji To je moje področje. Tu sem doma. Z usmerjanjem in poučevanjem na tem področju jim lahko dam mnogo več kot z morjem besed, pa četudi bi te bile same po sebi najbolj vzgojne in najbolj napredne. Mladi čutijo mojo predanost delu za dobro nas vseh in lahko trdim, da nobeden od tistih, ki jih je delo v tehničnih krožkih zares pritegnilo, ne hodi pota brezciljnosti, lenobe, takšne ali drugačne iztirjenosti. “ To so besede učitelja tehničnega pouka - človeka, ki s svojim delom in zgledom usmerja mnoge mlade ljudi ne le v šoli, temveč tudi zunaj nje. Vzgaja jih s svojo poštenostjo, ljubeznijo, predanostjo delu in napredku. Prepričljive so besede izrečene ob delu: „Za socializem, kjer naj imajo vsi ljudje možnost živeti s človeku dostojno življenje, je potrebna poleg solidarnosti, poštenja, napredne miselnosti in delavnosti tudi visoko razvita tehnika. Ta rešuje ljudi pretiranega, ubijajočega dela, ki jemlje delavcu čas in moči ter s tem tudi možnost za Izobraževanje, sodelovanje v družbenem dogajanju, za kakršnokoli razmišljanje sploh. Prosti čas ni namenjen samo zabavi — potreben je za človekovo duhovno rast, za iskanje smotrov, svojega mesta v družbi, za opravljanje tistih dejavnosti, ki so človeku v srečo in veselje. “ Opisani učitelj tehničnega pouka in njegova dejavnost sta primer, kako vsak od nas vzgaja mlade člane naše napredne družbe z delom na svojem področju, s tistim delom, ki ga opravlja pošteno, vestno in z vso ljubeznijo. Besede, izrečene ob delu, so kot cvet na jablani: iz takega cveta bo zrasel sad. Zgolj besede pa so kot cvetje, razmetano po cesti: njegova usoda je, da ovene in da-ga poteptajo. Marksistično zavedne, napredne ljudi vzgajamo s svojim delom, ob delu in z uvajanjem v delo. NEŽA MAURER Zamrznitev osebnih dohodkov obravnavi statutov visokošolskih zavodov, ki so sedaj v pripravi, dali vrsto predlogov in se obenem dotaknili nekaterih konkretnih problemov in nepravilnosti izobraževanja na srednješolskih in visokošolskih zavodih. Pripombe so poslali tudi skupščinski komisiji. Med drugim so navedli tudi to, da bi bilo treba v začetku vsakega šolskega leta v vsakem prvem letniku na srednji stopnji šolanja posvetiti nekaj časa utrjevanju in izenačevanju znanja ter tako odpraviti velik osip v prvih letnikih srednjih šol. Opozorili ( Nadaljevanje na 2. strani I V zvezi z racionalizacijo stroškov za osebne dohodke tudi v prosveti, je uredništvo zaprosilo tovariša Vinka Kastelica, predsednika Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, da nam odgovori na naslednje .vprašanje: — Sprejet je bil zakon o zamrznitvi osebnih dohodkov v negospodarstvu in nekaterih drugih dejavnostih. V tem zakonu je predvidena možnost določene odmrznitve osebnih dohodkov. Ustrezno mnenje o tem morajo dati tudi pristojni sindikalni organi. Več osnovnih in drugih sindikalnih organizacij šolstva še sprašuje, kaj bo v tej smeri storil sindikat? VINKO KASTELIC: — Ta zakon je bil sprejet v zvezni skupščini v okviru osta- lih stabilizacijskih ukrepov zato, ker bo glede na nove že sprejete predpise v Jugoslaviji v gospodarstvu po 1. 1. 1973 prejemalo 90-odstotne osebne dohodke nekaj prek 600.000 delavcev v gospodarstvu. Da bi bilo breme stabilizacije enakomerneje razdeljeno na vse zaposlene, je bil sprejet Omenjeni zakon. Po členu 7 tega zakona lahko zvezni izvršni svet po predlogu republiškega izvršnega sveta z mnenjem pristojnega sindikalnega organa odmrzne osebne dohodke za zaposlene določene dejavnosti ali za določene skupine zaposlenih v celoti ali delno. Menim, da bo moral sindikat pri svojih predlogih upoštevati zahteve stabilizacije zaradi težkega položaja delavcev v pro- izvodnji in enakomerno razporeditev bremen na vse zaposlene. Pri tem bodo morala biti osnova merila in dosedanja realizacija samoupravnih sporazumov. Republiški odbor že zbira podatke in bo, upoštevajoč omenjena načela, verjetno predlagal odmrznitev osebnih dohodkov, npr.; za delavce prosvete, socialnih ustanov, milico in podobno. Ob tem pa moramo tudi povedati, da sindikati obsojajo vsako prekoračevanje samoupravnih sporazumov in tudi vodstva tistih organizacij, ki so dneve pred sprejetjem tega zakona izkoristila za neupravičena izplačila osebnih dohodkov. Tu bodo nujne sankcije na podlagi identificiranja konkretnih primerov. Manj denarja — (Nadaljevanje s 1. strani) so tudi, da na naši univerzi ne sme biti več prostora za profesorje, ki študente že prvo uro predavanj opozorijo, da bo uspešno končal šolanje le določen odstotek slušateljev ter se tako povsem pavšalno opredelijo za določeno sodbo, ne da bi poprej spoznali kakovostni sestav študentov. Na seji so opozorili tudi na nujnost, da se študentje vseh fakultet seznanijo z osnovami marksizma in samoupravljanja, predvsem pa študentje, ki bodo postali učitelji. Spregovorili so tudi o problemih nenačrtnega vpisovanja na posamezne fakultete, ki je bolj izraz trenutne mode kot pa resničnih družbenih potreb po kadrih z višjo in visoko izobrazbo. Zato bi bilo izredno smotrno, če bi vsaj v glavnem ugotovili, kakšne so te potrebe. V skladu s tem bi tudi gradili višje in visoke šole, in to bi bila končno tudi usmeritev za vpis. Na seji so govorili še o nujnosti reformiranja sistema izobraževanja učiteljev, tako tistih, ki bodo poučevali v osnovni šoli, kot onih, ki bodo predavali na univerzi ter o premajhnem vključevanju študentov v znan-stvenoraziskovalno delo. Razpravljali so o pripravah programa repubUške izobraževalne skupnosti za leto 1973 in navedli nekaj prioritetnih nalog. Mednje sodi razvijanje samoupravnih odnosov in uresničevanje ustavnih dopolnil, razvoj znanstvenoraziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja, kadrovski problemi, ureditev mreže naših srednjih šol, spremljanje uresničevanja načrta razvoja, vzgoje in izobraževanja in še nekatere. Med najbolj bistvene naloge republiške izobraževalne skupnosti v prihodnjem letu, ko bodo morale imeti prednost pred vsemi drugimi, so vključili tudi skrb za kar najbolj gospodarno porabo denarja, namenjenega za gradnjo srednjih šol, dijaških in študentskih domov. Pričakovati je namreč, da bo že v prihodnjem letu sprejet zakon o namenskem izločanju sredstev za gradnjo dijaških domov in srednjih šol. Razpravljali so tudi o racionalizaciji investicij na področju vzgoje in izobraževanja. Pri tem so opozorili na precejšnje uspehe, ki jih je repub-liška izobraževalna skupnost dosegla na področju smotrne gradnje in opremljanja šolskih prostorov. Poudarili so koristnost dogovorjenih normativov, ki že veljajo za gradnjo osnovnih šol kljub nasprotovanju ne- manj dejavnosti katerih, češ da obvezni normativi ovirajo svobodno projektantsko ustvarjalnost. Prav doseženi uspehi so hkrati tudi spodbudili predlog, naj bi določili normative za gradnjo vseh vzgojnoizobraževalnih objektov. Tako naj bi vse vrste vzgojnoizobraževalnih institucij sprejele republiške normative, ki bodo investitorja in projektanta zadolževali, da zadostijo vsaj minimalnim pedagoškim in higiensko-tehničnim pogojem, obenem pa določili mejo maksimalne dopustne investicije. Z normativi pa bi morali tudi jasno definirati merila, po katerih je možno vrednotiti objekte ter spodbujati projektante k iskanju naprednejših, bolj kakovostnih in smotrnih rešitev. Pri tem bi morali poenotiti cene projektantskih storitev, enotno ceno pa bi določili na temelju maksimalno dopustne investicije za objekt. Tak način dela ima tudi druge velike prednosti. Izobraževalne skupnosti oziroma občine lahko tako ob konkretnih primerih samostojno in odgovorno odločbo brez bojazni, da bi se iz nevednosti odločile za napačno različico. Obenem pa bi tudi vnaprej onemogočili poskuse, da bi se katera-koli institucija lastila vlogo administrativnega razsodnika v odločanju. Ob koncu seje izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti so govorili še o dopolnilnem izobraževanju otrok naših delavcev, ki so zaposleni v tujini. Na tem področju vlada, kot smo slišali, precejšnja zmeda: zadeve niso urejene tako, kot bi morale biti, čeprav je znano, da je trenutno v tujini veliko slovenskih šoloobveznih otrok, ki jim z organizacijo slovenskega dopolnilnega pouka vsaj nekoliko olajšamo kasnejši povratek na naše šole. Vendar so tu, kot kaže, kljub prizadevanjem republiškega sekretariata za prosveto in kulturo še zmeraj težave, predvsem denarne, saj pravzaprav še vedno ni jasnih meril, ki bi veljala za vso državo in določala, kdo je dolžan skrbeti za financiranje te dejavnosti — republika ali zveza. Iz tega se potem porajajo nesoglasja in nejasnosti, ki bi z enotnim prenosom te obvezanosti na republike — za to so se zavzeli tudi na seji — gotovo izginile. NADJA PENGOV Naša dolžnost je, da v mladini aktiviramo dobre sile, ki jih potrebuje za graditev svojega sveta. dr. OTHMAR KELLER Dokument za naše razmert Ob 30-letnici ustanovitve pionirske organizacije je bila 27. decembra na osnovni šoli v Kočevju svečana prodava. Poleg bogatega kulturnega programa sta se v finalnem boju o poznavanju zgodovine pionirske organizacije pomerili ekipi 6. a in 7. b razreda. Ob tej priložnosti so najbolj delovni krožki ter njihovi mentorji prejeli diplome. (Foto: F. Brus) Skupna skupščinska komisija za izdelavo dokumenta o razvoju vzgoje in izobraževanja v naši republiki bi morala na zadnji seji preteklega leta obravnavati in dati pripombe k štirim gradivom, ki bodo sestavni del prihodnjega dokumenta. Vendar pa so bili člani zaradi nesklepčnosti, kar je, kot kaže, eden Velikih problemov dela omenjene komisije, prisiljeni, da so obravnavo preložili na januarsko sejo. Kljub temu pa so poslušah poročilo o delu ožje skupine, ki pripravlja prvo besedilo prihodnjega dokumenta. Iz tega, kar smo slišali, lahko sklepamo, da se srečujejo sestavljale! prvega besedila dokumenta pri svojem delu s številnimi težavami, ki močno za- Breme stabilizacije ni enakomerno razdeljeno Z utemeljitvijo, da bi bilo breme stabilizacije enakomerneje razdeljeno na vse organizacije, je 18. 12. 1972 v 66. številki Ur. 1. SRS izšel zakon o začasni omejitvi osebnih dohodkov v nekaterih organizacijah združenega dela, med njimi tudi v šolah. Menimo, da breme stabilizacije s tem zakonom ni enakomerno razdeljeno, saj nas je močneje prizadelo kot mnoge druge. Naši osebni dohodki so bili po finančnem načrtu vse leto le akontacije. V začetku leta je delovna skupnost šole sprejela sklep, naj bodo akontacije nižje od predvidenih osebnih dohodkov, saj smo morali računati na morebitne bolniške dopuste (ki jih mora do enega meseca plačati šola). Na nekaterih šolah so to precejšnje vsote. Tako smo sklenili, da bomo ob koncu leta, ko bodo znani vsi izdatki, naredih obračun. Po samoupravnem sporazumu smo izplačevali točko le po 8,50 dinarja, razliko do 8,74 smo nameravali obračunati ob koncu leta. Prav tako smo predvideli obračun za posebne uspehe iz sredstev, za to namenjenih po samoupravnem sporazumu in iz sredstev, ki smo jih dobili po ocenitvi šol. Izplačevali nismo niti sredstev za strokovno izobraževanje in za delo v svobodnih dejavnostih. Republiška izobraževalna skupnost je po daljših razpravah in proučevanju popravila dodatek za učitelje na odročnih šolah — za težje delovne raz- mere, temeljna izobraževalna skupnost nam je denar nakazala — učiteljem pa tega ni mogoče plačati. Čemu potem sklepi in obljube? Podobno je bilo z dodatkom učiteljem, ki prvo leto uvajajo novo matematiko. Vsi vemo, da je njihovo delo veliko zahtevnejše. Nekatere šole so te učitelje nagrajevale iz lastnih sredstev. Kjer je bilo teh od-cjelkov več, tega ni bilo mogoče. Zato smo se dogovorili, da uredimo to v občini enotno — po 100 din mesečno za prvo leto poučevanja nove matematike. Tudi za to je TIS dala sredstva šoli in učiteljem je bil denar obljubljen — samo obljubljen! Po vsem tem smo zaradi varčnega in previdnega načrtovanja sedaj prizadeti. Razumemo ukrepe za stabilizacijo, vemo, da so potrebni, a zamrznitev razumemo od sprejetja zakona, ne pa za vse leto nazaj, kar se je nam v resnici zgodilo. Menimo, da je to krivično, saj je breme stabilizacije neenakomerno razdeljeno. Tov. Tito je pred kratkim v Titogradu utemeljil zamrznitev osebnih dohodkov v organizacijah s trditvijo, da so delavci — uslužbenci dobivali osebne dohodke redno vsak mesec, delavci v podjetjih pa glede na poslovni uspeh podjetja. Za tiste, ki so osebne dohodke tako dobivali, je ukrep razumljiv. Prizadeti pa smo tisti, ki smo dobivali nižje dohodke od dogovorjenih. Naj veljajo stabilizacijski ukrepi za vse vnaprej! Veliko smo si obetali od samoupravnih sporazumov, o katerih je bilo toliko razprav, predlogov, sprememb (in stroškov najbrž tudi). Kaj pa nam danes pomenijo samoupravni sporazumi? Papir za arhiv — če niti tega, kar je bilo sprejeto, ljudem ni mogoče plačati. Cernu smo se dogovarjali, sporazumevali? Ljudje so delo opravih, plačati pa ga ne moremo kljub temu, da šola sredstva ima. Razumemo, da moramo kljub naraščanju cen brzdati naraščanje osebnih dohodkov, zahtevamo pa, da se omogoči obračun osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu. To ni zahteva po povišanju, temveč po uresničitvi družbeno priznanega dogovora, ki smo ga podpisali in po njem ravnali naše delo. Naj ne bo močneje prizadet tisti, ki previdno gospodari s sredstvi. Če tega ne bo mogoče, bo to nauk za prihodnje: izkoristi sproti vsak dinar, da bomo v primeru zamrznitev potem enaki. To pa najbrž ni smoter naše stabilizacijske politike. Menimo, da je po 7. členu sprejetega zakona o omejitvi osebnih dohodkov možno doseči, da se opravi obračun osebnih dohodkov in plača že opravljeno delo. Vnaprej pa naj velja: nosimo vsi breme stabilizacije, čeprav bi morali odločneje poiskati tiste, ki so očitni „nosilci“ odgovornosti, da smo v težave zabredli. JANKO KONDRIČ virajo njegovo hitrejše spij jemanje, s katerim smo že ta* v zamudi. Naj večjo oviro f predstavlja še vedno mn čiščeno razmerje med do* mentom, ki ga sprejemamo. ! zvezno resolucijo o razvo. vzgoje in izobraževanja na ! moupravnih temeljih. Zve#-resolucija bi morala biti osi# našemu republiškemu do* mentu, napotilo za konkr# ukrepanje, vendar pa vse do* še nismo točno ugotovili, * tera določila resolucije so sp* 1, jemljiva za naše razmere in* tera ne. Naša resolucija bi morala tj torej konkretizacija zvezn£j dokumenta, iz gradiva, ki g2' doslej dobila omenjena ožja" lovna skupina, pa to nikakof razvidno. Besedila niso niti H manj med seboj povezana; j moremo reči, da izhajajo skupne osnove. Iste pojme tf mačijo različna besedila /j lično ali pa jih celo ponavljaj Vrsta pomanjkljivosti oj1; mogoča, da bi delovna skup' bolje opravila svoje delo. ^ publiška resolucija naj bi ■ gotovila možnost konkret* akcij, kar pa zahteva zelo j# usklajevanje, izhajanje iz efljj nih temeljev. Dokler tega ne [j bo vsako nadaljnje delo zait* so poudarili. Zato tudi ni ^ mogoče izdelati konkretni besedila za resolucijo, temvef nekaj kritičnih pripomb k * katerim predloženim dilom. Zaradi vseh omenjenih t manjkljivosti so se dogovoi da bodo izdelali najprej # skupno osnovo, na kateri # potem temeljila posamezna sedila. Ob tem pa bodo obdd vse dosedanje gradivo, ga 1 meijali z zvezno resolucij0 izdelali konkretne pripomb^,, bi pomagale delovni skupil# njenem nadaljnjem delu. N.' KAKŠNA MISEL NI M GOČA: Kockasta misel okrogli glavi. KAJ JE MIR: Mirje sreds* za zagotovitev tovarn orožja- KAJ JE MOGOČE: D2 naša omejenost neomejena. I KAJ JE ČLOVEŠKO: VJ kar se dvigne nad ničlo na Tri MOMETRU NAŠE ČL1 VEŠKOSTI. POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Na odisejadi iskanja odnosov Notranja stiska me je nagnila, da sem pisala svojemu nekdanjemu profesorju, a pismo mi je bilo vrnjeno z zaznambo NA ŠTUDIJSKEM POTOVANJU V INOZEMSTVU! Odprla sem že peč, da ga sežgem, pa mi je nekaj reklo, naj tega ne storim. Posvečam ga torej vsem mladim, ki sta jim usojena moj značaj in moja pot, v tolažbo, da m tej poti niso čisto sami... — Ob koncu zadnje pedagoške ure pred maturo ste se od nas poslovili tako neuradno toplo, da tega do smrti ne bom mogla pozabiti. Šli ste od mize do mize in vsakemu posebej stisnili roko. Vaše poslovilne besede so mi v spominu, kot da ste jih izrekli pred desetimi minutami: „Ko pridete med ljudi, med starše in otroke, ne pozabite, da ne boste našli dveh enakih; vsak zase je individuum z osebnimi problemi in le malokdo nosi srce na dlani. Le dobri odnosi so tisti mostovi, ki delajo življenje ne samo znosno, temveč tudi lepo. Ne čakajte, da bodo te mostove gradili le drugi; tudi vi ste dolžni prispevati svoj najboljši delež. Kako pri tem ravnati, je umetnost, ki vam je ne more dati nobena šola A če se boste znašli v takih stiskah, da se boste spomnili na svojega učitelja, mi pišite - za vsakega od vas bom našel uro časa, dokler bom živ... “ Glejte, in po desetih letih se vam prvič oglašam, nedvomno zadnja med vašimi učenci, ki so kdajkoli iskali pismenih stikov z vami Prav danes „slavim“ desetletnico svojega učiteljskega dela. Nihče ne ve za to razen vas, ki vam posvečam ta praznični trenutek, najsamotnejši v tem mojem desetletju. Začela sem na tipični patriarhalni šoli. Vsak dan v zbornici se mi je zdel kakor majhna veselica. Sprejeli so me hrupno in mi postlali v srcih kakor novorojenčku v zibki. Hoteli so, da sem jim enaka in morala sem se že prvi dan tikati z vsemi, celo s sivolasim tovarišem, odhajajočim v pokoj. Obvezno smo slavili vse rojstne dneve, godove, poroke, porode, izpite in ne vem kaj še vse. V zraku zbornice je lebdelo geslo „mi se imamo radV! Drug o drugem so vedeli vse in so tudi hoteli vedeti. Pretirana domačnost za ceno zadnjega zaupanja mi je postala neprijetna in celo mučna, ker sem bila oropana tiste kamrice srca, ki se ne odpira vsakomur. Od tega gledanja v lonec in od vse te ljubezni me je po malem začela boleti glava . .. Znašla sem se na šoli z nasprotno klimo. To je bila bolj tovarna kakor šola, kjer se je trlo dva 'tisoč učencev in toliko učiteljev, da mnogim med njimi v treh letih nisem imela priložnosti seči v roko. Razen kolegic v razrednem aktivu nisem nikogar osebno spoznala, ostali smo si tujci kot stanovalci dvajsetnadstropne stolpnice. Takoj sem dobila občutek, da hoče delati vsak zase za svojo pregradno steno, da moje pedagoške zamisli nikogar ne zanimajo, da je najbolje, če nikogar ničesar ne vprašam in da mojega tovarištva nihče ne potrebuje. Od tega hladu me je že po enem letu začelo mraziti. Dodelili so me na hribovsko dvorazrednico. Upravitelj me je sprejel v gostilni. Kmalu sem se prepričala, da mu je kozarec prva skrb, šola pa zadnja. Nevajena kombiniranega pouka sem želeli kaj zvedeti in hospitirati pri njem, on pa me je smeje zavrnil: Kaj bom jaz starec učil sodobnih metod vas, ki ste poslušali moderne profesorje! Pa saj jih sploh ne poznam niti ne maram ... Poslali so me na sosednjo „univerzo“. Še mlad upravitelj je imel zelo ljubosumno ženo. Z menoj se je menil le strogo uradno in če sem potrkala na vrata njegovega stanovanja, me je zmeraj odpravil na kratko kar med vrati. Končno sem se ga zbala in spet sem ostala sama kakor svetilničar na samotnem otoku... Odromala sem na tretjo podružnico. Mnoge izkušnje so me usposobile za samostojno delo, zato se nisem zbala nekaj let starejše upraviteljice, v kateri sem se veselila enakovredne sodelavke. Pa tudi tu sem imela smolo. Kolegica je bila neporočena kakor jaz, a strahotno ljubosumna na moje delo. Ponosna na svojo popularnost v kraju se je obdala -z nekakšnim kitajskim zidom. Delala je videz solidarnosti, toda vsak ventil, ki je obetal skupno akcip1, nemudoma zaprla, kakor hitro se je zbala, da bi poleg njenih 'hov stali tudi moji. Hotela je blesteti sama. In nekega dne (j opazila, da se je moja sadika na tem vrtu posušila, ker ji’ privoščil kaplje vode... In zdaj — za desetletnico — sem nemara pristala na Odi^ Itaki... Spet sem na srednjeveliki šoli, a turne zbornica ni hn‘F sprejela z geslom 0 ,mi se imamo radi“, tudi me ni prestra'-klavzumimi pregradami. Med kolegi ne vidim kozarcu zapisi \ resigniranca, ne vidim bojazljivca pod copato ljubosumne žeKf ne od ambicioznosti bolne stremuhinje. .. Za delovno nt§°j damo z umirjeno korektnimi obrazi. Pravijo, da na tej šoli & 'j.j ' imeli spora, da jih veže atmosfera samodiscipline brez mi&fi navzkrižij in čustvenih nasprotij. Sploh je ta kolektiv kakoj . tančno pometena in oprana ulica, kjer ne moreš zaslediti od'14 nega cigaretnega ogorka ali pljunka.. . d/V Ali mi verjamete, da me ta vzorni red in ta brez primerna plina čudno motita in včasih celo bolita? Ni to nekakšen Pt doks? Ali sem sama v sebi po desetih letih še tako neurejena11 j vsi drugi tako visoko nad menoj? Je ta „uigranost“ plod > življenjske šole ali delo „čvrste“ vodilne roke? Ne vem, ne spraševati. Včeraj sem kolegico, ki me je v dežju sprejela pod dežnik n vabila k sebi na skodelico kave. Ljubeznivo je odklonila. FP1, sem: osebna prijaznost velja tu do praga, naprej pa iz previd>1 ne. Ne veste, kako hrepenim po mostovih iz vaših poslovilnih beL Včasih sem jih hitela graditi na desetine hkrati, ta hip pa ne vtj nobenega razen tega, ki ste ga odhajajočim postavili vi, ko stef!C segali v roke. dM Sem res pristala na Itaki? Ne znajdem se. Sem pri belem -izgubila orientacijski čut? Ne zamerite mi, ker svoj „PraintSj trenutek delim z vami s tem, da se vsa zbegana oziram P° kapitanski roki... .J Pooblaščen za li ŠLl — 12. I. 1973 PROSVETNI DELAVEC STRAN 3 Težko je biti moder v norem svetu ji ^prosveti dalje svetli svet utripa. [3' ^se lanske bolečine smo utopili v vinu, v objemu lepotice, prisvojene žene... ! ^0, lansko leto prepustili smo spominu. ji ^ močmi, ki niso levje, ne bogovske 0 " smo vztrajnost mravelj vzeli si za zgled l0< ^gojili bomo topel, svetel rod, ,jtl ki le s poštenjem meril bo ugled. jjli % res, kaj svet med tem počel je? p Topove vliva Kruppov sinko Krupp. .j;! kn Heath Evropi na veselje j 1? zi Irce je razvnel pretepa hrup. , Ameriko zapeljal v greh je Nbcon k, 'n tolče s kapitanom Vietnam, ^ 3 Pentagon ihti nad krucifiksom: 5a svet hoče klovna! Klovn je izbran. 1 o1' mi stopili smo v sveta areno, ^ sprejeti pod pogojem v GA TT. •') , A še brez gat imamo ceno: 0 Za surovine mi smo rudnik zlat. » {{ Ptejeli smo olimpijsko odličje — m bilijoni Veri niso v škodo. oj* Kdor kaj dobi, brž skrije si obličje; if 23 publiko že drugi grejo v modo. F 1 t Tlayboj Guccione nam na Krk prodira etf- 'n našim lepotičkam daje kratkokrili kruh. jaS Aa milijonarje je ta raj satira: damo otok - dolar da goloti puh. ie^ Ifl- Agenti in obveščevalne službe i b‘ zdaj tu zdaj tam zakuhajo udar. tnft deželice v razvoju leglo so okužbe /ei' Za komunizem, ki nekoč bo car. --------------------------------------- i l vof n« laj id^ af 3° ib«' ini M «1 V „bajni" Indiji in Bangladešu sta bog in lakota politikom ušla iz rok. Stotisoče življenj je dano v muke prešo -iz nje pa teče kri in lijejo solze otrok. Z Amerikancem Rus se kosa, raketne zmaje spuščata v vesolje. Kovačeva kobila pa ostaja bosa: nikomur mar ni, če ljudem gre slabše ali bolje. Že Vzhod Zahodu roko daje in NA TO zdaj pa zdaj VARŠA VSKI PAKT poboža - a roka zmožna ni izdaje, za hrbtom stisne pest v trdoto noža. Zdaj v svet je bil sprejet Kitajec -atomsko bombo je prodal za vizo; že delegacije hite po kruha krajec. Zakaj le Rus vso Azijo bi stlačil v svojo cizo? V Arabije puščavi pesek joče: El Fateh bije predposlednji boj, Tel Aviv dati tuje noče! Vsak vidi v tujem delež svoj. Letalske ugrabitve čir so časa. Če ni ti všeč brez novcev svet, prisiliš Boeing, da se ti napolni kasa. Vse bolj pirati pilotirajo življenja let. Težko je biti moder v norem svetu, še teže s svojo pametjo krasiti zgodovino vendar, kdor drzen je, pritrdil bo poetu: Vsak dan je pravi — v delu za napredek in za domovino. Pisal: IVAN CIMERMAN Risal: STANE JAGODIČ p. Socializacija je bistvo človekove razvojnosti Ob IV. jugoslovanskem kolokviju o prostem času mladih 1972 v hotelih Solaris pri Šibeniku i. Center za izvenšolsko vzgojo *Veze društev „Naša djeca“ yjj v Zagrebu je v sodelovanju rjtf s svetom za vzgojo in zaščito £jjj °trok Jugoslavije tokrat že četr-'č organiziral mednarodno poslovanje o prostem času mla-J"1- Na prvem posvetovanju v +4? pškem polju 1969 so ob ude-j e.^i znanstvenikov in strokov-"lakov lično s tujine največ teore-, — razčiščevali prosti čas M j ?*adih, na drugem kolokviju v '1 “Sškem polju 1970 so posvetili P j P°zornost dejavnostim mladih v Ji ?q0stern- času, na tretjem 1. '"'1 v Šibeniku pa so obravna-/ mnogokrat pa tudi ža- ^ °Sfe« in razočaran. Včasih so °troci dobri, velikodušni, veliki Prijatelji in tovariši, so pa tudi s*opi in sebični, čudnega obrt Hašanja celo do svojih najboljših Prijateljev. Saj ni to mnogokrat, [ v ker otroci v kolektivu teže iz-hrijo, vendar je in če je le vča-Sjk, je človek vznemirjen. Kako hudo prizadene vzgojitelja spoznanje, da je otrok v nekem do-i ^ °čenem stanju tak, da hoče vse . e 2ase, ali pa tak, da sleherno loj1 Hvar, ki j0 komurkoli naredi ali Pa< naredi ali da s točnim ra-ce' tunom. v Res je potrebno, da se o tem P0rnenimo, ker je največja neti ]>^rnost v tem’ da vse to z otro' n® kom raste in postane neprijeten j ^ bodočega odraslega človeka. ]t(.. v dolgih letih svojega vzgo-1V Poljskega dela sem večkrat spo- II 2flala neljubo računico pri svo-Jlh varovancih. Dostikrat sem se ' iii Zkotr°ki pogovarjala o tem, da 11 -j st zavedli svojih napak. Ven-■ in ne vem, če mi je vedno 1 ,i UsPelo tako prikazati, da bi bilo lC temeljito spoznanje že prva naj-. .boljša pot k poboljšanju. fkJ zaS V ženem kruhku, ki nam jo je pri->v - Prayila redakcija radijskih šol-i skih ur. lem /ye£/ poslušanjem oddaje f nismo prav nič razpravljali o btv temi ure. Hotela sem, da otroci PtpKpravljeni poslušajo in če b° ura uspela, sami začutijo na-tetn oddaje. Ura je govorila o tealem avtomatu v neki trgo-p!ni> v katerega si moral vreči 0enar’ da si dobil obloženi kru~ ri, hek. Ta mali avtomat pa je dajal brez plačila in je zaradi svoje nesebične dobrote dobil srce, roke, noge in glavo. Tako je iz avtomata postal človek dobrega srca, nesebičen in požrtvovalen. Ob koncu ure je bilo v razredu nekaj časa povsem tiho. Počakali smo. Ponavadi po uri izluščimo jedro, vendar to pot tega nismo storili. Skupno smo izbrali nov naslov ,,Daj - dam“. Sklenili smo, da bo vsak takoj napisal svoje misli ob tej uri. To, kar so otroci napisali, me je presunilo. Saj so izredno globoko začutili ta problem in tudi nadvse odkritosrčno odgovorili nanj. Poslušajte, kako globoko je pretresla ta drobna zgodbica in kako so znali izbrskati iz sebe prav tisto, kar je zgodba hotela, in kar sem si kot vzgojiteljica tako želela. Še enkrat ponavljam, da se v ničemer nismo lotili skupnega pogovora in so vsi ti pismeni izrazi povsem osebni in samo njihovi. Prav vsak izmed takrat dvainštiridesetih učencev je začutil bistvo, prebrala pa bi le nekaj takih izpovedi, ki najbolj obsojajo grdo otroško računico. MOJCA je napisala takole: Neki deklici nisem hotela posoditi 50 din. Zahtevala sem 5 čokoladnih bonbonov. Ker jih ni hotela dati, ji tudi jaz nisem dala denarja. Spoznala sem, da sem bila grda z njo. Sklenila sem, da ne bom več taka. TANJA: Ta radijska ura je pripovedovala o ljudeh, ki poznajo samo besedici daj — dam. Lahko rečem tudi: jaz tebi, ti meni. Velikokrat sem že srečala to besedico. Ne spominjam se, če sem ju kdaj izrekla. Ce sem ju, me je pošteno sram. OTO: Jaz sem tudi kdaj tak, samo ne zmeraj. Ta radijska ure me je poučila, da ne smem biti takšen, ker bi me vsi sovražili. KATKA: Opisala bom svoje misli in odkritosrčno povedala, da se je tudi meni ob radijski uri prikradla misel na tiste dni, ko sem govorila tisti nesrečni daj -dam. To se mi je zgodilo že lani. Prosila sem mamo, naj mi da denar, ker moram kupiti zvezek. Mama mi je dala in pri tem sklenila, da mi bo dajala vsak mesec, če bom pridna. Seveda sem bila nad tem zelo navdušena. Prvi teden sem se potrudila, da bi bila pridna. Ko je prišel čas plačila, je rekla mama, da nisem zaslužila, ker sem cele tri tedne nagajala. In potem se je začelo: „Saj sem ti pometala in vsak večer sem ti pripravila postelje. Delala sem ti, ti pa'mi nočeš povrniti, ker sem zate garala. “ Ta mesec mi je mama še dala denar, drugi mesec pa se mi ni več ljubilo delati in zanjo zastonj garati. Mislim, da se mi to ne bo več pripetilo, posebno sedaj, ko sem poslušala radijsko igro. V njej mi je dal veliko drugačnih misli kot doslej „Dobri obloženi kruhek". MARINKA: Rada bi imela tako srce kot avtomatek Dobri obloženi kruhek. FRANJA: Ob radijski uri sem si mislila, da je to resnica, da vsi hočemo vse, kar naredimo, poplačano. VESNA: Tudi meni se je nekoč zgodilo nekaj, kar bi lahko imenovali daj-dam. Bila sem na počitnicah. Z bratrancem sva nosila drva v kuhinjo. Stara mama je dobra in nama je po najinem prigovarjanju obljubila denar za dve kokti. Lojzek je bil zelo vesel, a meni je bilo vseeno malce hudo, ker se mi je stara mama smilila. Bratranec mi je povedal, da mu je stara mama ob nekem podobnem primeru tožila, da za vsako storjeno delo ne more dati denarja. Postalo nam je žal in sklenila sva, da ji bova zato še enkrat nanosila drv. Pozneje sva ji izpolnila vsako željo brez kakega povračila. Zato se mi beseda daj -dam ne zdi preveč vzorna. Mislim, da so otroške izjave povedale vse. Poskušajmo najti tudi mi vsi čas za naše otroke, za njihove izpovedi in spoznanja, da bomo lahko ob njih gradili dobre ljudi. OCENE Konec polletja je in spričevala so že tu. Od odličnih do nezadostnih, vsakih nekaj, žal, slabših več. Kako začudeno včasih ogledujemo zadostne in nezadostne ocene. Le kje so se vzele vse te neprijetne in včasih tudi usodne zadeve! Pa so vendar naši otroci skoro vedno zna-li v šoli. Dobili so 4, 3, morda 2, ene pa skoraj nikoli. Vsaj tako so zatrjevali, vedno znova, vsak dan, dan za dnem. Največkrat niso bili nič vprašani, če pa so že bili, so ponavadi vse znali. „Veš, mama, vse sem znala, samo nekaj majhnega ne ...“ zatrjujejo. Tako so pripovedo- ‘ vali in verjeli smo. Morda ni prav, da smo vedno verjeli. Včasih bi morali naše otroke dvakrat vprašati in slišali bi morda drugo številko, slabšo, ali pa celo najslabšo. Pa bc:te rekli, da oni ne vedo točno svojih ocen, saj jim jih učitelji ali profesorji ne povedo vedno. Saj je morda res tako, da ocenjevanje ni vedno javno, vendar ste lahko prepričani, da otrok kljub temu točno ve za svojo oceno. Točno ve, le povedati si ne upa. In ker ste hitro zadovoljni z vsakim odgovorom, in ker morda včasih naredite preveč hrupa okrog slabe ocene, je otrok povedal kar približno. Saj se ni zlagal, le upal je, daje tako res, kot on misli. Kako vroče si je želel, da bi bilo res po njegovo. Kljub takim vročim željam pa je v otroku krepko zapisana prava, resnična ocena. Pred prvim semestrom sem predlagala učencem, da na listek vsak sam sebi napiše spričevalo. V razredu je bilo tiho, da bi miško slišali. Kot stari dedki in babice so podpirali premišljajoče glave... Potem pa je bilo kar naenkrat na mizi vseh 25 listkov. Vzeli smo kuverto, spravili vanjo njihova na listke napisana spričevala in sklenili, da jih bomo pogledali takrat, ko bomo imeli v rokah prava spričevala. Tudi ta dan je prišel in primerjali smo. Veliko otrok je do zadnjega reda točno napisalo svoje spričevalo. Prav nihče v razredu se ni zmotil za ocene iz slovenščine, računstva, spoznavanja narave in družbe, nekaj napak pa je bilo v ocenah iz drugih predmetov. Vse ocene so bile napisane odločno, pri ocenah iz vedenja pa smo videli, da so nekateri radirali. Staršem sem na naslednjem roditeljskem sestanku pokazala ta spričevala. Ogledovali so jih in pripomnili: „Kako dobro vse vedo. Povedo pa ne vedno vse tako natančno in prav!“ MACA KALIN POSLUŠAJTE NAS PRIDRUŽITE SE NAM! yr,... —...... na prvi strani je gpotf ‘^dvajset podob, za mizo taj-i še1’ tea Pred ritmično razgibanim avfl» p,^nim strojem. Sem in tja mi j^lazno pokloni ščepec belo-!,«; Panjskega narečja. f 'i'9d iutra do trde nod‘ sem v ° l’ “ pravi. „Dobili smo kino- 9 »risf* ^r°iektor.. . kombi, s katerim W(je' °zi>no učence, je zdrsel mimo 0$ te°stu... Veter se je spopadel centralno kurjavo in kuharice io I3* «° Ves čas prehlajene. Samo tre-dbi * Td^ Pr°sim, ravnatelj TONE )rgaii teOHX bo vsak hip tukaj. “ eSec5 ^red vtati je dolg hodnik. 0p- prijateljstva, se mi utrne v n(jar’ Most, ki iz mirne vasi ob zbral- i ?žno lepi Kolpi steguje svoj je z* vr r.?0 Vse strani sveta PO-. V 'iZi.JTE NAS, piše med tri-kolil ^Vaisetimi podobami V enem v razredov na osnovni šoli svojif h.J.ntei sedijo v tem trenutku Jim Tatjana Mohar, Vida Ca-laO# j te in Verica Stipanovič. [ai# ''Rovoma Verica", so zapisali 5 ' Na sPreje,mu, pr[to' ja. N Titu je govorila, kot bi ne je ^ la petnajstletno dekle ‘eval1' m ].brnetn prvi list. V enem iz-rradti piskih prostorov zahrešči j^čnik V kotu sameva kožuh. rafiP /. stolu je kučma in na vrvici Ša bela brada. Novo leto -I dtCno.novo teto! Kako boleče I ornljiv je pojem sreče. Na i nJ^ern Rstu: „Pri nas ne sli-\ h. grmenja topov, ne slišimo \ aločih bomb na nedolžno prebivalstvo, ne slišimo krikov lačnih otrok - vse to je daleč od nas. Toda, vsi zatirani ljudje, posebno mladina in otroci, so nam po svojih željah in hrepenenju zelo blizu. Svet je krut in nepravičen do njih. Sprašujem se, ali je potrebna vojna v Vietnamu, ali ni druge poti za It ureditev spornih vprašanj kot pustošenje dežele, rušenje šol, uničenje cest, vasi in mest. Zakaj morajo umirati naši vrstniki, ki še niso začeli prav živeti...?" Poznam vas, novinarje. Omenjeno uro pomnožite s tri ali štiri, mi je rekel po telefonu. Med vrati sem opazil najprej nasmeh na obrazu, ki mu ne bi znal prisoditi prave mere let. „Klub OZN v Vinici...? Začelo se je leta 1962: Dominikanska republika, Biafra... Zakaj bi mladi stali ob strani, zakaj bi le z besedami obsojali nasilje. Iz študijskega načina dela. smo leta 1966 prešli v akcijo, v kateri se je lahko otrok opredelil - dovolite mi frazo — angažiral v svetovnih problemih. Po nekajmesečnih razgovorih in pripravah smo začeli z delom na osnovi sklepa, da obsojamo vojno v Vietnamu, v Angoli, da obsojamo rasizem. S tem v zvezi pa smo se pozanimali za mnenje druge mladine v Jugoslaviji. Na osnovne in srednje šole v naši domovini smo poslali približno deset tisoč pisem, v katerih smo želeli, da nam mladi odgovorijo na vprašanja: kaj menijo o vojnah, o nasilju v svetu, o tem, da mladi nimajo nikakršne besede pri urejanju sveta, ker je to izrazit privilegij starejših, čeprav bodo prav mladi nekoč vodili ta svet. Najlepše otroške misli smo zbrali v knjigi ..Poslušajte nas". Žal smo imeli premalo denarja in oprema knjige ni, kot bi morala biti. In vendar se mm je posrečilo mrediti enkraten pregled mišljenja mladih iz vse Jugoslavije. Poskušajte razumeti, da..." . .. Da ni mogoče dvomiti v iskrenost mladega človeka, da se besede ne da primerjati z dvigom rok m sestankih ali konferenci. Potrebno je kupiti znamko, pismo, razmišljati o domovini, o njeni preteklosti, o revoluciji, potrebno je napisati svoje misli... potrebno je izpovedati nekaj brez priokusa deklarativnosti. Rezultati te akcije so pomenili prelomnico v delu kluba OZN na Vinici. Učenci so spoznali, da tudi njihov glas lahko nekaj pomeni, da lahko z zavestno opredelitvijo izpeljejo še tako zahtevno akcijo. Pismo za pismom - deset, tisoč, deset tisoč... Zakaj je v svetu tako? „Pisma so bila obtožba starejših, tistih, ki so m oblasti. Pisma so bila ena sama želja, da bi v svetu zavladal mir. Z učenci smo proučevali odgovore več kot leto dni. Knjige .poslušajte nas" smo razposlali vidnejšim državnikom in osebnostim, ki dandanes tako ali drugače oblikujejo svet. V priloženem pismu pa smo jih prosili za mnenje, kaj mislijo o današnjih razmerah v svetu in kako bi mladi sodelovali pri reševanju najaktualnejših svetovnih vprašanj. Veliko odgovorov smo dobili. Toda akcija z naslovom PRIDRUŽITE SE NAM, še ni končana. Vsa ta pisma bi želeli izdati v posebni knjigi, toda..." Razpravljava o praktičnih koristih takih akcij za vzgojno učni proces v šoli. Ali je sploh potrebno ugotavljati, če učenci ob takem delu kako drugače gledajo na svet in dogajanja v njem? Patriotizem - ljubezen do domovine in sočloveka, o čemer govorimo v šoli — dobiva v takih akcijah novo dimenzijo - konkretnost, ki jo učenec ustvarja s svojim delom. Nenadoma lahko govorimo o mladem človeku s široko zasnovanim obzorjem in izgrajenim svetovnim nazorom. Učenci na osnovni šoli v Vinici so morda laže razumeli bolečino nacionalizma v Jugoslaviji. Kaj ni velika škoda, da mnogo izredno dragocenega materiala, misli otrok iz vse Jugoslavije, leži neizkoriščenega v vitrinah viniškega kluba OZN? Če bi bilo to zbrano v knjigah, če bi bile knjige razširjene po naših šolah, bi dobili učitelji pomemben zaklad. .Pravzaprav je naš klub res nekakšna pacifistična organizacija; dobili smo ,,namige", da bi ga ne bilo primemo pretirano širiti. Omenjajo splošni ljudski odpor, ki da zahteva od vsakega posameznika aktiven odpor v primeru vojne. Toda v našem klubu se vzgaja tudi ljubezen do svobode, v kateri se podpirajo vsa svetovna osvobodilna gibanja. Naš klub je prevzel med manevri vlogo, ki bi jo imel tudi med okupacijo: aktiven boj proti agresorju. Na tisoče jih je, ki bi želeli postati člani našega kluba. Pred nedavnim je postal častni član tudi tovariš Tito, ko so mu naši učenci poklonili knjigo izvirnih pesmi, v katerih so otroci pisali, kaj si predstavljajo pod pojmom Tito. Otrok je najpravičnejši sodnik Ne išče vzroka, zakaj je nekdo nekoga napadel; govori Tatjana Mohar iz osnovne šole v Vinici je ponosna na arhiv kluba OZN. Tatjana je bila v delegaciji, kije obiskala tov. Tita 14. decembra in mu podarila knjigo originalnih pisem otrok o njem in razmišlja samo na osnovi čiste vesti Otroške akcije so za starejše ljudi največkrat precej naivne, toda, če se vanje poglobiš, ugotoviš, da je njihova osnova, kar nosi večina ljudi zakopano globoko v srcu: želja po sodelovanju, po tovarištvu in ljubezni. “ Njihov mentor je, a zdi se, da vidim njegov obraz na ovitku knjige, kjer se med besedami POSLUŠAJTE NAS, smeji triindvajset otroških obrazov. PRENOVLJENA ŠOLA NA REMŠNIKU Na, Remšniku so ob dnevu republike izročih svojemu namenu temeljito prenovljeno osnovno šolo. To je prva šola, kije bila zgrajena na Kozjaku v prvih letih po vojni in je bila že potrebna temeljitega popravila. Vsa obnovitvena dela je uspešno opravilo gradbeno podjetje Radlje. Sedaj ima šola šest lepih učilnic, knjižnico, prostore za učitelje ter kuhinjo in jedilnico, ki pa jo po potrebi lahko uporabljajo tudi za pouk telovadbe. Šola je dobila tudi centralno ogrevanje, kar’je za takšno višinsko šolo še posebno pomembno. Dela so stala 670 tisoč dinarjev, dah pa so jih delovni ljudje po samoupravnem dogovoru in radeljska temeljna izobraževalna skupnost. kw W \s POJDIMO SE GLEDALIŠČE! Po šolah pa tudi pri mladinskih aktivih se vedno bolj zanimajo za amatersko gledališko dejavnost. Interesentov za igralce - amaterje ne manjka. Zelo pa primanjkuje dobrih voditeljev (ali vaditeljev) in tudi primernih dramskih tekstov. Oddelek za gledališko vzgojo pri PIONIRSKEM DOMU v Ljubljani je začel izdajati-brošure, ki bodo v veliko pomoč tako pionirskim kot mladinskim gledališkim skupinam - poleg tega pa bodo izšla v posebnih brošurah tudi navodila za voditelje amaterskih skupin. Tovarišici Dragi Ahačič, voditeljici oddelka za gledališko vzgojo pri PIONIRSKEM DOMU v Ljubljani, smo postavili nekaj vprašanj v zvezi z brošurami POJDIMO SE GLEDALIŠČE OBDARITEV PIONIRSKEGA ODREDA ,E-7“ Osnovno šolo v Gornji Tribuši obiskuje 17 otrok. Od prvega do sedmega razreda (tretjega, petega in osmega razreda to leto ni) jih uči Majda Urbančič. Navadila se je tega kraja, zadovoljna je, ljudje in otroci jo imajo radi. Šola ima pionirski odred ,JP-7“ — v spomin na partizansko kurirsko karavlo P-7, ki je bila v tem kraju. Medvojna leta je bil kraj znan — tu je bil ustanovljen štab IX. korpusa in še danes vodi iz vasi v Čepovan telefonska zveza iz tistih časov. Danes je tu samota: v zadružnem domu, zgrajenem prva povojna leta in še vedno neometanem, domujejo spodaj trgovina, zgoraj pa razred in učiteljica. Partizanski kurirji so pokrovitelji pionirskega odreda ,,P-7“. Za letošnje novo leto so že četrtič pripravili obdaritev šolskih in predšolskih otrok. Sredstva sta prispevali podjetji „Jugoreklam“ in „Scena“. Od partizanskih kurirjev sta se slovesnosti udeležila Lado Lapajne in Franc Fojkar, kot zastopnik podjetja pa Zdravko Vidrih. Šola v Gornji Tribuši je tesno povezana z osnovno šolo „Prežihov Voranc“ iz Ljubljane - tako so del daril prispevali tudi občani ljubljanske krajevne skupnosti Ajdovščina. Na fotografiji je predšolska deklica, ki je na prisrčnem šolskem slavju prav lepo pela. Tudi drugi otroci so prispevali svoje deleže — peli so in deklamirali. (Foto: Ivan Krmelj) Pišejo nam — odgovorite! t Tovarišica Ahačičeva, bi nam lahko povedali, kako bodo izhajale brošure za amaterske skupine? - Zbirka POJDIMO SE GLEDALIŠČE — ki jo začenja izdajati oddelek za gledališko vzgojo pri Pionirskem domu v Ljubljani in ki bo te dni izšel njen štiriletni program — prvi. trije zvezki pa do februarja -bo razporejena v tri serije: oranžni zvezki z dramskimi besedili za otroško izvedbo, modri zvezki z besedili za mladinsko izvedbo in vijolični zvezki s strokovnimi priročniki za aktivno dramsko vzgojo oziroma za kreativno dramsko igro. Kaj je namen zbirke? — Namen zbirke ni samo v tem, da bo izpolnjevala občutno vrzel, ki jo v naših založniških programih pomeni pomanjkanje otroški in mladinski izvedbi primernih dramskih besedil in da bo rabila ustaljenim oblikam amaterskega dela z mladino, ampak hočemo z njo predvsem postopoma uvajati bolj temeljit, strokoven in hkrati tudi bolj odgovoren pristop k aktivnemu dramskemu delu s tem, da bomo seznanjali s strokovnimi osnovami režiserskega in igralskega dela, pristop, ki bo v skladu s sodobnim gle- Tudi zima: vse otroke enako! Bliža se konec prvega šolskega polletja in za večino šol enotedenske zimske počitnice. Mnogo je med našimi šolskimi otroki takih, ki še ne znajo smučati, pa bi se radi čimprej tega naučili. Pravkar sem telefonirala na smučarsko zvezo Slovenije, kjer pa so me napotili na turistično ncijo Alpe-Adria. Tu sem zvedela, da pripravljajo vrsto tečajev, toda vse zunaj Ljubljane, dnevne ali večdnevne. Pomišljam, da bi poslala svojega otroka samega na večdnevni tečaj in tudi na dnevnega. Želim biti čim več z njim tudi med počitnicami, a sama ne morem na tečaj zunaj Ljubljane. Tako se mi je utrnila misel, ki vam jo pošiljam v premislek - zakaj ne bi takrat, ko je sneg - saj ga je vsako leto nekaj tudi v Ljubljani — šole za svoje učence kar v matičnem kraju organizirale smučarske pa tudi drsalne tečaje? Vsi vemo, kako nam primanjkuje telovadnic. Otroci telovadijo v kletnih prostorih, v razredih in avlah - zakaj ne bi organizirali ure vadbe na snegu in ledu? Bodimo prožnejši! Dajmo takrat, ko je za to priložnost, več ur športni vzgoji na snegu in ne čakajmo na smučarski tečaj za otroke petih razredov - ki ni najbolj posrečena oblika, saj starši povečini neradi damo otroke v zimskem času od doma. Občutljivejši se zlahka prehladijo in zbolijo, učitelji pa neradi sprejmejo večdnevno odgovornost za otroke. Pri tem morajo žrtvovati še svoj polletni oddih, ki so ga gotovo bolj potrebni kot ljudje v drugih poklicih. kupu športnih potrebščin, ali pa jih celo sama posreduje. Toliko govorimo o enakopravnosti, pa ne znamo z njo začeti niti v osnovni šoli. Nekdo se bo šel smučat v Avstrijo, drugemu, ki pa ne zmore niti za dnevno letovanje na Rakitni (za pet dni stane 29.000 starih dinarjev), ne omogočimo niti šolskega tečaja v Ljubljani ali kje drugje ob matični šoli. Dovolj lepih in prikladnih terenov za začetnike in zahtevnejše smučarje imamo na ljubljanskem sankališču in v drugi okolici. Sele potem, ko se bodo vsi otroci naučili smučati, naj jih peljejo na smučarski izlet v Kranjsko goro. Ne premoremo vsi starši toliko, da bi otroke, ki komaj shodijo, že postavili „na dilce“. Naj da današnja šola našim otrokom tisto, česar ni dala nam nekdanja šola! Mati in prosvetna delavka Zapisi iz bližnje okolice Objavljamo dopis Marije Ratej iz Dravograda kot primer, kako je z zbranim gradivom iz bližnje okolice mogoče poživiti pouk spoznavanja družbe. SPOŠTUJMO STARO IN GRADIMO NOVO! Šola naj organizira vadbo na snegu in ledu vsako leto v matičnem kraju ter svetuje pri na- Ker sem zgodovinske znamenitosti Dravograda že spoznala, sem se odločila, da spoznam še zgodovino njegove okolice. Slovenj Gradec je eno najstarejših mest na Slovenskem. Iz najstarejšega obdobja zgodovine je znano ilirsko grobišče na Legnu, iz rimske dobe pa Colatio - Stari trg, skozi katerega je šla rimska cesta iz Dravograda v Celeio (Celje). Predvsem me je zanimal Stari trg in grad nad njim. Tam sem dobila tele podatke: po pričevanjih je stala tam že okoli leta 850 cerkev z gradom. Grad je dobil za bratom leta 1228 oglejski patriarh Berthold, grof Andechsi, ki je sezidal novo cerkev s kvadratastim tlorisom (to je edina kockasta cerkev v Evropi in s 7 metrov visokim stebrom v sredini v pozno romanskem slogu). Cerkev je bila povezana z gradom po podze- meljskem hodniku. Leta 1453 je dal Friderik HI. to župnijo svojemu tajniku Sil-viju Piccolominiju, tržaškemu nadškofu, poznejšemu Piju II. Grad je služil v času vdiranja Turkov na Slovensko kot obrambni tabor in menjal lastnike. Bil je večkrat poškodovan in porušen, predvsem leta 1308 in 1489. Razvaline gradu niso ohranjene, ker so ves material porabili za zgraditev tabora. Kraj, kjer je stal grad, se je imenoval Graz, kar pomeni Grad; od tod ime Gradec. Ker pa je Gradec tudi v Avstriji, se je ta kraj imenoval Slovenj Gradec. V zgodovini se je torej veliko rušilo, a tudi obnavljalo. Kako bo v prihodnje? Če bomo znali spoštovati tisto, kar so zgradili naši dedje in pradedje, in graditi novo, nam bo lepo na svetu. Zavedajmo se, da so naši predniki živeli v mnogo težjih časih kot mi danes, kljub temu pa so nam zapustili kulturno bogastvo, ki ga moramo čuvati. Postavljati pa moramo tudi nove spomenike, na katere bodo ponosni tisti, ki bodo prišli za nami MARIJA RATEJ dališkim in splošnim kulturnim razvojem; hkrati pa hočemo s pomočjo zbirke tudi sistematično uveljavljati nove prijeme in oblike aktivne dramske vzgoje ter doseči, da se bo ta kompleksna estetska dejavnost otrok in mladine prenovila in oživila, da bo kar najbolj opravljala svojo celovito kulturno-vzgojno nalogo, kakršno lahko ima; saj se gledališka vzgoja nanaša na umetnost, ki je najbolj celostna, eksplicitna in neposredna hkrati. Zavedati se moramo namreč da bo množična kultura, za katero se zadnje čase uradno tako zavzemajo, zgolj demagoška fraza, vse dokler ne bodo ustvarjeni ustrezni osnovni pogoji za načrtno, celostno in strokovno kulturno vzgojo. Absurdno je misliti, da lahko plodno in perspektivno oblikuje in soustvarja kulturo nekdo, ki o kulturi nima pojma niti nima do nje nobenega donosa. Pri PROSVETNEM SERVISU že izhajajo brošure za amaterske odre. Katere so značilnosti ali prednosti vaših brošur? — Posebnost naše zbirke je v tem, daje namenjena in primerna predvsem otroški in mladinski izvedbi, se pravi, delu otroških in mladinskih dramskih krožkov in klubov. Zato so igrice tudi opremljene he le z vsemi potrebnimi, podrobnimi režijskimi, scenografskimi in kostumografskimi navodili, ampak obsegajo tudi načrte za iz- delavo scene in kostumov; razen tega je za zahtevnejšo scensko glasbo mogoče naročiti ustrezen magnetofonski posnetek pri našem oddelku. Novost zbirke pa je predvsem v tem, da ne ubira izhojenih poti standardnega repertoarja, ampak skuša -- vsaj kar zadeva prevode — predstaviti nova, pri nas neobjavljena besedila, ki pa so seveda v skladu s sodobnimi gle-dališko-vzgojnimi koncepcijami in težnjami modernega amaterskega gledališča. Po kakšnih merilih ste in boste izbirali besedila? Prvi pogoj je nedvomno kvaliteta. Takoj za njo .pa pride funkcionalnost. Kot smo že omenili, mora značaj besedila ustrezati namembnosti zbirke, se pravi, da besedilo ne sme presegati dojemljivosti otroka oziroma mladinca; biti mora enostavno, kar zadeva igralsko izvedbo in tehnično opremo, hkrati pa dovolj izrazito in odrsko učinkovito, tako da lahko prikriva pomanjkanje igralske veščine mladih, neizkušenih izvajalcev ter jim hkrati daje možnost za čimbolj sproščen igralski izraz, izraz, ki si pri njem držita ravnotežje govorna in pa telesno gibalna in mimična izraznost. Bi nam lahko povedali kaj o programu za prihodnje? „Če se bo zbirka uveljavila in če bo seveda dobivala nujno potrebno namensko dotacijo, nameravamo kasneje v okviru vijolične serije izdati tudi dva priročnika s prijemi tako imeno- Ena od bojevnic za ženske pravice Janja Miklavčip (1863-1952) 3. januaija je minilo 110 let od rojstva znane slovenske učiteljice in pisateljice Janje Miklavčičeve. Rojena je bila v Ljubljani, kjer se je šolala in maturirala na učiteljišču leta 1882. Zlasti v prvih letih svojega službovanja se je mnogo ukvarjala z literarnim delom. Svoje povesti je objavljala v Slovenskem narodu in v mladinskem listu Vrtec. Leta 1891 je prevedla v slovenščino roman Edmonda de Amicisa Srce. Poleg tega je povsod mnogo delala tudi zunaj šole. Na svojem prvem službenem mestu v Lipalji-vesi na Koroškem je prirejala razne tečaje za odrasla dekleta ter za Slovensko matico zbrala zbirko krajevnih imen slovenskih občin v Kanalski dolini. Germanizatorske šolske oblasti ji kot zavedni Slovenki niso bile naklonjene, zato je odšla službovat na Kranjsko. Najprej je učila v Bohinjski Bistrici, nato do leta 1894 v Št. Vidu pri Ljubljani, od tega leta dalje pa do upokojitve na dekliški šoli v Kranju, kjer je bila nadučite-Ijica. V Št. Vidu je ustanovila žensko podružnico narodnoobrambne družbe Cirila in Metoda in delovala tudi v drugih prosvetnih in ženskih društvih. S pedagoškimi članki je sodelovala v Učiteljskem tovarišu in bila ena prvih ženskih dopisnic. V času, kp je učila, so bile učiteljice še vedno v manjšini in imele mnogo manj pravic kot učitelji. Ponekod so imele tudi nižje plače; tudi na Kranjskem nekaterim učiteljem ni bilo pogodu, da so bile plače enake. Ze leta 1890 je Janja objavila v Učiteljskem tovarišu članek „Koleginjam“, kjer poziva učiteljice, naj se včlanijo v Slovensko učiteljsko društvo, ki bo ščitilo njihove pravice. Opozorila je, da se večkrat govori, naj bi učiteljice imele 20 % nižje plače kot učitelji. Cez sedem let 1897 je ta predlog v resnici zagledal beli dan. Predlagali so ga prav člani Slovenskega učiteljskega društva s pojasnilom, da učiteljice ne potrebujejo toliko, ker se tako ne smejo poročiti. Na Kranjskem je običajno veljalo, da je morala učiteljica, če se je poročila, zapustiti službo. Na ta predlog je Janja Miklavčičeva takoj odgovorila. V Slovenskem narodu in v Slovenki je objavila sestavek o krivici, ki se godi učiteljicam. Učiteljev namreč ni motilo, da so njihovi samski kolegi dobivali enako velike plače kot učitelji z velikimi družinami, motilo pa jih je, da bi prejemale enake plače tudi učiteljice, ki sp mnogokrat podpirale svojce. Članek je končala z besedami: „Naši nazori so jednako delo — dolžnosti, jednako priznanje -plačilo!14 Hkrati je pozvala učiteljice na posvet, kjer so izvolile deputacijo, ki je poslala pritožbe deželnemu glavarju, predsedniku in nekaterim poslan- cem. Ustanovile so tudi pripravljalni odbor za društvo učiteljic, ki je imelo konec leta 1897 že prvi sestanek. S pritožbo so učiteljice uspele vsaj deloma. V 3. in 4. plačilnem razredu so imele enake plače kot učitelji, le v 1. in 2. plačilnem razredu so imele 20% manj. Janja Miklavčičeva ni bila prva slovenska učiteljica, ki se je uprla predlogom o manjših plačah za učiteljice, vendar pa so bili prejšnji glasovi več ali manj osamljeni. Janja pa je učiteljice prvič organizirala in ustanovila tudi njihovo društvo. V okviru tega društva je vodila tajniške posle, sestavljala razna predavanja ter organizirala izobraževalne tečaje za članice. Še po upokojitvi je delovala v društvu, vse do začetka druge svetovne vojne, ko je le-to prenehalo delovati. Za svoje vestno delo v šoli in zunaj nje je prejela mnogo zasluženih priznanj, med njimi tudi odlikovanje z redom Sv. Save V. stopnje. Umrla je leta 1952 v Ljubljani. TATJANA HOJ AN vane kreativne dramske igr£i uporabnimi pri pouku mate# ščine kakor tudi pri pouku n£ katerih drugih predmetov, pfl jemi, ki jih že lep čas načrtfl0 in s pridom uporablja marši' katera napredna šola. Poleg tegs bi radi našli psihologa in psil#' tra, ki bi z njuno pomočjo lat1' ko oblikovali priročnik ust vat' jalne dramske igre za delo z n£ prilagojeno mladino. s Vodje aktivne gledališč vzgoje, ki jim bo rabila in j^1 r spodbujala naša zbirka POJDI c MO SE GLEDALIŠČE, se bo# r lahko tudi praktično in teoR r tično izpopolnjevali na vsake \ letnih seminarjih, ki jih z letoš s njim letom uvaja naš oddelek v Skratka, načrtov imamo dovolj p neprimerno več, kot pa je re* ničnega zanimanja, razumeva £ nja in podpore v naši, z bese# n mi tako radodarni družbi z* n dejavnost in prizadevanja tak1 v vrste, kakršna so naša. ii -"n Košček kruha Pot me je zanesla mimo š(W v manjšem podeželskem mestu- ?i Iz nje se je pravkar usula skVf' pina učencev. Med otroki mil1 k zbudil posebno pozornost nec vitke postave in prešerne^ k vedenja. Tekel je med prvimi visoko dvignjeni levici je drž11' košček kruha Pogled mi je # g( tičal na tem koščku, ki je tak^k zatem sfrčal v širokem loku ^ pi prašno cesto. In že je skupi',lj či kot da se ni nič zgodilo, steP o; mimo mene. di Tedaj sem opazil črno ob* Ii čeno starko, ki mi je prihajd- $c naproti. Življenje ji je razord1 K obraz. Za črno uokvirjenih se očali se mi je zazdel nenavadh^ resen in skoraj mrk. S težavo % je sklonila in pobrala odvrže^ košček kruha Šele tedaj me hg zagledala in nekako v zadreg dejala: „ Veste, vsak koščo L kruha je del življenja, zato vedno poberem. Včasih kruh bolj spoštovali, kot ga sp0 k štujejo sedaj. Med zadnjo vojn1 lft je mnogim pomenil neuN\% ničljive sanje, da, nekateč-' ^ tudi življenje. Leta 1943 sč Pa bila s 15-lemo nečakinjo, intč ^ nirana v taborišče Buchenvvaf Pr Njena nežna narava se ni mof & upirati strahotam taborišča lt ^ pomanjkanju hrane. Kruh je ^ ki daj pomenil več kot zla^N, Vztrajati je bilo treba i! ^ vzdržati. Steli smo dneve ir' “ii upali, da bomo dočakali # Pr< bodo. Nečakinji sem skuštr žir vliti vero v lepše dni Njen Pi’ “j gled pa je strmel mimo mene1 dn strop barake. Njena koža je pj vic stojala z vsakim dnem tanj^M prozomejša. Vedela sem: organizem rabi hrano, te pa r primanjkovalo, posebno v taN. riščih. Nikoli si ne bom odp11 stila, da ji nisem mogla df koščka kruha; takega, kakršne ga smo pekli doma v krneč*1 krušni peči Gotovo bi ji vla[ otrple ude novih moči, novel upanja. Vse je bilo zaman, sem si še toliko prizadeva. (ja kruha nisem mogla dobiti ^ p0] kjer. Zlata, s katerim so ga h (0, kateri še lahko preplačevali, ^ sem imela. Nekega jesenski jutra je nečakinja umrla. Og11-nilo je življenje, ker ga nN, l;0l mogla rešiti s koščkom kruh11 mj. Za hip je umolknila in otr vzdihnila. Pogled ji je med obronke Pohorja, skrite O sivimi meglicami. V njem ^ videl sled tihe žalosti in hrePe ^ nenja po nečem neizrečene^ j! pQ( nedoločnem. Vsaka tolažba " ^ bita odveč. Jdu) Naša preteklost obveivl^ žive. Če že ne cenimo doff ■ ii dela tujih rok, kmetovega na polju, njegovega znoja, " j . JJUf . j ^ jazni pred nevihtnimi oblak1 v. točo in p ret n jami povodnji, ^ govega tihega veselja in upanP ^ če tetina dobro kaže - vsaj pozabimo na preteklost in f‘[ ^. vse tisto, kar nas z mnogimi ^ L. dolžnimi žrtvami opominja. ,1^ jvesi 'frlK igre. :riH' ne- P" rtnc arsi' tegJ ihi3' lati' :var-: ne- Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva in republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo ter inštitut za kriminologijo so priredili 8., 9. in 10. januarja v Portorožu posvetovanje o preprečevanju negativnega vedenja med mladino in otroki. Uglednost ustanov, ki so posvetovanje priredile, predvsem pa to, da sodelujejo kot prirediteljice posvetovanja, kaže, da gre za temo s posebno družbeno težo. Kaj lahko rečemo o tem po-liškt SVe„tovaniu? •jj, Sodelovanje med prireditelji jp[. jjajbrž ni nekaj izjemnega, ven-J Da to ne nomp.ni Ha tema lodo Portoroškega iore 6 posvetovanja qWo v“" posebne družbene teže. >toš Vsa^a družba, ki doživlja nagle 'jglf. Socialne spremembe, se pravi vsaka modema družba, mora vol] ej, P0syečati posebno skrb ustrezni evs otrok in mladine, 'da e noče, da bodo naslednje ge- oda- ua uouo nasieunje z) "pracije plačale velik račun ... taki .n materialni napredek in raz v°j- Ta resnica nikakor ni nova 111 }udi ni mogoče reči, da se je r^a družba neki posebni skrbi *,naj odrekla. Pomen portoro- ^ga posvetovanja je v tem, da ^nša soočiti in uskladiti prizadevanja številnih dejavnikov istem cilju; preprečevanju vedenja teresirana tudi na tem, kako starši opravljajo svoje družinske vloge. Pojem „šole za starše11 ni nikomur več tuj, kar pomeni, da komaj še kdo resno dvomi o tem, da se je tudi za vlogo matere in očeta treba resno pripraviti. Ko otrok vstopi v šolo ali celo v varstveno ustanovo, nikakor ni več „nepopisan list11; od tega, kako je popisan, je v veliki meri odvisno, kako bo uspeval v šoli, kakšno bo njegovo mesto v krogu vrstnikov, kako se bo obnesel v poklicu in v družbi. Zlasti je pomembno to, da vzgojna prizadevanja staršev niso navzkriž s tistim, za kar si prizadeva šola, in s tistim, kar družba pričakuje od svojih članov. ob ^žbeno negativnega otr°k in mladine. 1 Da bi ta pomen lahko ra-. Omeli, moramo najprej odgo-spf oriti na vprašanje, kaj mislimo, mtl Ko govorimo o „ustrezni so-ciajizaciji otrok in mladine11, in Kateri so tisti dejavniki, ki tako J^ializacijo lahko zagotovijo. /» P1^0 vprašanje najlaže od- e °,n gorimo z primerjavo: V pre-taKZ teKlosti je bila družina - seveda večja kot je v veliki ve-primerov današnja — tudi te osnovna proizvajalna celica ,l .^žbe. V kmečki ali obrtniški /fužini,»kakršna Je bila nekoč, 20 d1 r° sPrernerr|be — iz roda v orM — komaj pomembne. Otrok v družini lahko naučil sko-’a ysega, kar je pozneje v živ-potreboval. Predvsem se TZ ih , nekako mimogrede, ob j et*u odraslih, navzel delovnih ,.j>avad in se ..izučil11 poklica. J S\° velja za druge družbene to S1 ’Moge“; hči se je od matere sn,i U^Cila, kakšna mora biti žena SP ■ atati, sin pa je v vlogi moža °četa posnemal ravnanje svo-očeta. V moderni družbi ^ rtn • 'Itožrne seveda ni več ali '■ zelo, zelo izjemna. Otroci v veliki večini primerov pri-^jajo na poklic, ki je dm-n°^t Iten od poldica staršev, a tudi otrok odloči za isti po- • .. se zanj ne more več pri-0 Javiti v družini. Predvsem pa a j, j* ie tudi vloga družine same ve f D Stveno spremenila, zato tudi u^žiSroi prevzKemanje .dm- ut ^ v‘°g izobraževanja in Izrabljanja za poklic je od • vl • e Prevzela družba, ker tej družina ni več dorasla, v Ob tako široko zasnovanem posvetovanju se seveda vsiljuje vprašanje, ali je mogoče vse te raznolike dejavnosti nekako spraviti na isti imenovalec „pre-prečevanja negativnega vedenja med mladino in otroki11. In če je mogoče - kako? rnW pa i‘ tab0"] odp* r W krš^ •nečb vlil' ovt meri pa je družba zain- NA ISTEM IMENOVALCU Področij, ki jih zajema posvetovanje, je res veliko, prav Mentorji brez mentorstva 'eVtM d kdo vzgaja otroka? Pravimo, iti 1' D. le družina prvi in tudi naj-ga fltl ^smbnejši dejavnik pri otro-ili, ^ mAVl vzgoji. Zavedati se mora-isk$ At f0,tie tt'0' da družina spremlja otroka f/^'fS^°tlej, dokler je ne zapusti. uh11' človek. Ko smo raz- nist^ pa naj bi bil že izobli-.,'^van.- in i -JQt , ^ drugih dejavnikih ■pl0>\ Kove vzgoje, smo se ustavili rite t1 L P^i stopnici: osnovna šola. n (jjn Pogovorih z mentorji mla-hreft ^ in pionirskih organizacij iern Ž 0Qt° Rajali iz ugotovitve, da zba l v>BrebuJe naša družba človeka, j d|i° en®ga v socialističnem Ker se zavedamo, da vse dote ;^zme niso ■ l .Zanimalo v tem duhu vzgo-to nalogo pripisali nas je najprej, jh K ^4*“ Je zavest pri mentorjih y^/,L. ah poznajo ideale naše 's^ samZbe’ ab se zavedajo načel '>ir^Upravlianja’ 311 50 sv0i0 ttat' |ve30 mentorja prevzeli za-'a' 11kvar° z dov°lj znanja. Povpra-1 smo po osnovnih šolah in tako pa je res, da nobeno od njih ne more biti uspešno v svo-jdi prizadevanjih, če prizadevanja vseh niso medsebojno usklajena. Združevanje na isti imenovalec torej ni ne muha prirediteljev ne naključje, temveč nujnost. Iz referatov je razvidno, da nihče od sodelujočih ne namerava — kot se temu pravi - izčrpati problematike svojega posebnega področja ali odkrivati že odkrite Amerike. Kot je videti, gre preprosto za to, da so strokovnjaki s posameznih področij in posamezne službe v svojem delu prišli do tiste točke, na kateri se naloge nekako same od sebe razvrstijo po pomembnosti in ko postane vsem bolj ali manj jasno, da brez usklajenega delovanja 1 na nobenem posebnem področju ne more biti dobrih rezultatov. Lahko torej rečemo, da gre za pregled ključnih vprašanj, za tehtanje njihove pomembnosti, in za dogovor o usklajenem delovanju. Tako smo ob odgovarjanju na vprašanje, kaj je ustrezna socializacija otrok in mladine, vsaj v grobem že odgovorili tudi na vprašanje, kateri dejavniki so pri tej socializaciji najbolj pomembni. Prireditelji portoroškega posvetovanja so te dejavnike upoštevali tudi pri organizaciji posvetovanja,, zato so referate in razprave razdelili v štiri večje skupine. V prvo skupino so uvrstili družino in šolo in — seveda — dijaške domove, ki delu šolske mladine med šolanjem do neke mere nadomeščajo družino. Druga skupina tem je posvečena vprašanjem rekreacije in telesne kulture kot pomembnemu dejavniku ne le preprečevanja negativnih pojavov, temveč tudi nujnemu pogoju za zdravo rast mlade generacije. V tretjo skupino so organizatorji uvrstili teme o družbenopolitičnih organizacijah in množičnih komunikacijskih sredstvih kot vzgojnih dejavnikih. Zadnja skupina pa obsega referate o strokovnih službah tretman-skega tipa: socialni službi, vzgojnosvetovalni službi, o posebnih vzgojnih zavodih in podobno. Katera so ta vprašanja? Kakršnokoli izčrpno naštevanje bi gotovo pomenilo nasilje nad delom posvetovanja. Če prav razumemo namen prirediteljev, naj bi bil tak spisek ključnih vprašanj rezultat. Nekatere stvari pa so kljub temu tako očitne, da je o njih mogoče govoriti. Na prvem mestu je seveda vprašanje družine. Pri referentih obstaja velika mera soglasja pri ocenjevanju pomembnosti družinske vzgoje za preprečevanje družbeno negativnega vedenja mladine in otrok. Hkrati pa nekateri med njimi poudarjajo, da sodobna slovenska družina zaradi teh ali onih razlogov ni dorasla spremenjenim in obsežnejšim nalogam. Omenjajo, da sta si odstotka zaposlenih moških in žensk že precej blizu, kar je v načelu pozitiven premik, da pa so zaradi tega matere v času, ko jih otrok najbolj potrebuje -nekako do tretjega leta starosti — preveč obremenjene. To pa je hkrati tistLčas, ko je za otroka najteže najti ustrezno varstvo. Ni dvoma, da je vprašanje odprto in da bodo morali udeleženci posvetovanja o njem povedati svoje mnenje. V referatih izstopa tudi stališče, da se vzorci nege in vzgoje v slovenskih družinah spreminjajo mnogo počasneje, kot pa potekajo spremembe v družbi kot celoti. Tako spoznanje seveda narekuje skrb in prizadevanje za to, da se bodo vzorci nege in družinske vzgoje spreminjali hitreje, usmerjeno in s strokovno premišljeno družbeno aktivnostjo. Take aktivnosti je še vse premalo, ne glede na to, da manjkajo tudi temeljne raziskave za tako delo, da — preprosto povedano — o naši družini, o vzorcih nege in vzgoje v njej nimamo strokovno zariesljive vednosti, da torej ne vemo zanesljivo, kaj je treba spremeniti. na Zvezi mladine. Odgovori so bili kaj različni. Ponekod mentorji niso vedeli, kaj je njihova dolžnost, kaj naj bi dajali mladini. Drugod prihaja do določenih zlorabljanj ur, posvečenih organizacijam. Predmet temelji socialistične morale podajajo ponekod zelo resno, ponekod pa ga izrabljajo za. opravljanje razredniških formalnosti. Najbolj boleče je gotovo to, da nekateri mentorji ne vedo, kaj bi s svojim mentorstvom. PRAKSA NAJ PODPRE TEORIJO Mentor naj bi bil usmerjevalec dela pionirske in mladinske organizacije. Nikakor ne sme biti pobudnik njihovega dela in organizator njihovih akcij. Le usklajeval naj bi to delo in pazil na pravilnost akcij. Omogočiti pa mora mladini, da spoznavajo temelje naše morale in ureditve. Kajti le tako bomo lahko vzgo-jili samoupravljavce in trdne nosilce naše družbe. JURIJ POPOV Glede vloge in pomembnosti družbeno-političnih organizacij, množičnih občil, rekreativnih dejavnosti, telesne kulture int. pri preprečevanju negativnih pojavov med otroki in mladostniki v referatih ni čutiti načelnih nesoglasij. Seveda pa ne manjka kritičnih besed glede tega, kako v resnici opravljajo svojo vlogo. Kaže, da večina referentov meni, da vsi našteti dejavniki še zdaleč niso napravili vsega, kar bi bilo mogoče in tudi treba napraviti. Vsekakor je tudi tu odprto široko polje'za razpravo, nemara za razpravo o tem, kako uskladiti ravnanje vseh teh dejavnikov, kako doseči, da ne bomo na primer v šoli ali v šoli za starše govorili eno in to isto podirali z učinki bulvarskega tiska, filmskega platna ali televizijskega ekrana. In slednjič: še nekaj besed o zadnji skupini referatov, o tisti, ki govori o strokovnih službah tretmanskega tipa. Večidel, čeprav ne izključno, gre za strokovne službe, ki nastopijo takrat, ko so vsi prejšnji — denimo normalni — vzgojni dejavniki že odpovedali. V referatih iz te skupine je opazen poudarek na ugotovitvi, da so zmogljivosti teh služb premajhne za dejansko stanje, da manjka strokovnih kadrov, da imajo te službe premajhno družbeno moč in da so zato premalo učinkovite. Ob površnem opazovanju bi se utegnilo zdeti, kot da gre za zahtevo, naj se zmogljivost, strokovnost in učinkovitost teh služb preprosto povečajo, da bodo kos naraščajočim problemom. Ob soočenju s problemi vseh drugih dejavnikov za preprečevanje negativnih pojavov med mladino pa seveda postane jasno, da bo število prizadetih otrok in mladostnikov toliko večje, kolikor bolj brezskrbni bomo do vprašanj vzgoje takrat, ko je treba preprečevati in ko „zdravljenje“ še ni potrebno. Strokovnjaki iz strokovnih služb tretmanskega tipa se tega očitno dobro zavedajo. Iz nekaterih referatov je namreč čutiti prizadevanje, da naj bi te službe ne imele zgolj vloge gasilcev, temveč da naj bi jim bil zaradi njihove strokovne usposobljenosti in seznanjenosti s problemi omogočen večji vpliv na področje tako imenovane primarne prevencije. Drugače rečeno: nekateri strokovnjaki iz teh služb se zavzemajo za to, da bi s svojimi izkušnjami imeli možnost vplivanja na tiste dejavnike, ki lahko negativno odklone preprečijo, da bi tako zmanjšali potrebe po širjenju strokovnih služb tretmanskega tipa čez nek normalni obseg. Radenci Druga etapa gostinske šole JANEZ DOKLER Kot smo že poročali, so se radenski gostinci v tem šolskem letu že znašli v novi šoli. Poklicna gostinska šola Radenci je pričela delati v šolskem letu 1961/62 z enim oddelkom v Ljutomeru. Ko se je preselila v Radence, se je razširila v šolskem letu 1965/66 na šest-oddelčno šolo. Tako je bilo vse do šolskega leta 1970/71. V tem obdobju je izšolala 377 absolventov, kljub skrajno utesnjenim prostorom, ki so se zdeli že nemogoči. Z gradnjo novega poslopja, ki je bila do začetka letošnjega šolskega leta v prvi etapi končana, je šola pridobila nove učne prostore. Tako je lahko že v letošnjem šolskem letu odprla v prvem letniku 4, v drugem in tretjem pa po 3 oddelke, postopoma pa bo lahko oddelke še širila, tako da bo imela v končni razvojni stopnji 12 oddelkov za redne učence gostinskih poklicev. V prvem delu nove stavbe ima šola šest učilnic za teoretični pouk s skupno površino 384 kvadratnih metrov ter učilnico za strežbo s površino 64 kvadratnih metrov. V desetih od- delkih se letos šola 290 učencev, v šolskem letu 1975/76 pa se bo število povečalo na 360 učencev. Poleg rednih učencev je na šoli še oddelek za odrasle gostince in slatinarski oddelek, kot dislocirani oddelek šolskega centra iz Arandjelovca v Srbiji, za poklic slatinarja, ki ga financira zdravilišče Radenska. Sedaj gradijo drugo etapo stavbe. V drugem delu bo še ena učilnica za strežbo s površino 64 kvadratnih metrov, restavracijska kuhinja z 80, kuhinja za pouk kuhanja s 56 kvadratnih metrov ter upravni in kletni prostori. Po popolni izselitvi bo stara zgradba rabila izključno za internat, kjer bo mogoče zagotoviti največ 90 ležišč. Potrebovali jih bodo seveda več. Zato bo treba takoj v začetku naslednjega perspektivnega obdobja z načrtom določiti novo zgradbo za internat gostinske šole za 120 do 150 gojencev. Za stavbo, v kateri je internat, ima namreč šola sklenjeno pogodbo le še do leta 1976. Takrat bodo stavbo porušili. I. KOVIC Domača naloga Učenci imajo manj volje kot pameti Domača naloga naj bi utrjevala in poglabljala znanje. Učence naj bi navajala na samostojno delo — učenje, premišljevanje in reševanje problemov. Ali so domače naloge res samostojno delo učencev, ali jih opravijo res doma ah pa na hitrico prepišejo v šoli. Kratka anketa je pokazala, da učenci ne pišejo dovolj samostojno domačih nalog, temveč jih radi prepisujejo od sošolcev. Poglejmo kratek 1 statistični prikaz o pisanju domačih nalog. V anketi je sodelovalo 115 učencev in učenk tretjih letnikov gimnazije v Kranju. Dovolj iskreno so odgovorili na vprašanja: a) Ali pišete domačo nalogo samostojno? b) Ali napišete domačo nalogo na pol doma in na pol v šoli? c) Ali prepišete domačo nalogo v šoli od sošolcev? Bolj kot statistični podatki pa so zanimive in za nas pedagoge poučne njihove izpovedi o tem, kako, zakaj in kje pišejo domače naloge. Slovenski jezik: Matematika: Tuji jeziki: a) 55,7 % b) 24,4% c) 19,9% a) 13,0% b) 64,3% c) 22,7% a) 42,6 % b) 38,6% c) 18.8% — Ponavadi domače naloge ne naredim doma, predvsem zato, ker je ne znam. Ko čutim, da mi ne gre, vržem zvezek v torbo in ga ne pogledam prej kot šele naslednji dan v šoli. - Navadno se najprej naučim snov, šele če je več časa, si ga vzamem za domače naloge, ki so po mojem nepotrebne. - Pri večini predmetov nas profesorji dobro zalagajo z domačimi nalogami. Pisanje nalog pa zahteva veliko časa; kdo bo sedel ob lepem vremenu pri zvezku - posebno, če si bil že vprašan! Saj dijaki, ki smo bili že vprašani za tisto konferenco, tudi nalogo na hitrico prepišemo v šoli. V tem pogledu se kaže medsebojna pomoč. Ko pa se približa novo spraše-valno obdobje, tedaj spet pišem naloge bolj samostojno. - Naloge vse preveč prepisujemo. Vzrok je v neznanju, nerazumevanju snovi ali v neprizadevnosti. Vse premalo se zavedamo, da se tudi pri pisanju nalog.nekaj naučimo. takoj prosijo, naj jim posodim nalogo. Iskreno povedano: to me ne moti. Vodim matematični krožek. Ne čutim nikakršne jeze ali nejevolje, ker sem doma porabila toliko časa in napora, zdaj pa bodo drugi brez truda vse prepisali. Nekaterim še rada razložim določene postopke - seveda se ne silim in razložim tistim, ki jih zanima. Mislim pa, da se mnogi sošolci premalo zavedajo, da si s prepisovanjem ne pridobe in ne utrdijo znanja. Vsaj poskušati bi morali. - Sošolci so zelo kolegialni in tovariški. Če potrebujem domačo nalogo, se ne bo nihče branil in mi tega odrekel. Tudi ne mrmra nobeden, saj ve, da bo svoj zvezek dobil nazaj. Morda bo prihodnjič tudi on brez naloge. - Če komu pokažem svojo domačo nalogo, mu s tem predvsem želim pomagati. Primerja naj svojo nalogo z mojo. Če pa jo kdo neposredno prepiše, počne to na svojo odgovornost. Ali so razlike v pisanju domačih nalog med učenci in učenkami? Naloge iz slovenskega jezika pišejo bolj 'samostojno učenke kot učenci. V pisanju nalog iz matematike pa v tem malem številu ni bistvenih razlik, medtem ko prepisuje naloge iz tujega jezika več učencev kot učenk. Iz podatkov je razvidno, da so učenke bolj vestne v pisanju domačih nalog. Ali učenci, ki samostojno napišejo nalogo, radi posodijo nalogo za prepis drugim učencem, ali si samostojnost, znanje in aktivnost v šoli podajajo roke z nesamostojnostjo, neznanjem ali indolentnostjo. O tem nekaj misli učencev: - Doma najraje delam matematične naloge. Če so težje, jih delam bolj zagrizeno in z večjo vnemo. Ko pridem v šolo, me Prav gotovo je med učenci Čutiti zelo razvito medsebojno pomoč — jaz tebi — ti meni. V razredni skupnosti ni revalitet-nega, prestižnega in pridobitnega boja. Podrobna analiza bi pokazala soodvisnost, korelacijo med samostojnim opravljanjem domačih nalog učencev in njihovim uspehom. Kaže, kakor je dejal Napoleon, da imajo tudi učenci manj volje kot pameti. Da bi domača naloga postala v resnici domača in samostojna, bi morali učence bolj motivirati, jih navdušiti in zainteresirati za posamezne učne predmete. JOŽE AŽMAN VEDNO BOLJE OSNOVNA ŠOLA KOROŠKA BELA JESENICE Irena URBAR UČNA PRIPRAVA Razred: sedmi Predmet: kemija Učna tema: jod Učna oblika: frontalna — polprogramirani pouk. Učna metoda: razgovor, razlaga demonstracija, eksperiment projiciranje, preverjanje znanja s preprostimi učnimi pripomočki (kartončki z oznakami ABC). Učnovzgojni smoter: spoznavanje novega elementa, natančno opazovanje, pomen joda za človeka. Učila: jod H2O NaJ alkohol Mn02 bencin H2SO4 J tinktura jodovica krompir grafoskop kartončki — z velikimi črkami ABC gorilnik epruvete terilnica čaša POTEK UČNE URE I. UVOD: Ponovitev znane snovi: 1. Napiši na tablo spojini, ki smo ju obravnavali zadnjič (NaCl, HCl). 2. Kateri element vsebujeta obe spojini? 3. Kratka ponovitev o kloru z vprašanji in odgovori izbirnega tipa: - projekcija z grafoskopom — izbira odgovora in povratna informacija s pomočjo kartončkov. Vsak učenec ima 3 kartončke z oznako A, B, C. Na grafoskopu so odgovori na vprašanja označena z A, B,C. Učencem odkrijem vprašanje s tremi (ABC) možnimi odgovori. Na dano znamenje vsi hkrati dvignejo črko pravilnega odgovora. (Na sedežnem redu mimogrede označim učence z nepravilnim odgovorom.) Po vsakem odgovoru sproti razčistimo nejasnosti in napačne pojme. Tako imamo hiter pregled znanja razreda. Če je pri kakem vprašanju več odgovorov pravilnih, učenci dvignejo toliko črk, kolikor odgovorov je pravilnih. Vprašanja in odgovore lahko poljubno sestavimo. 1. KAJ JE KLOR? A zmes B spojina C elegient 2. SIMBOL ZA KLOR A -C B — C1 C -K 3. KAKŠEN ELEMENT JE KLOR? A rumeno-zelen plin B brezbarven plin C brezbarvna tekočina 4 V KATERO SKUPINO ELEMENTOV SPADA KLOR? A h kovinam B k halogenem VALENCA HALOGENOV A I B II C ni KATEREGA OD NAVEDENIH ELEMENTOV ŠE NE POZNAMO? • A C1 B J C 0 II. OBRAVNAVA NOVE UČNE SNOVI: Danes bomo spoznali nov element — jod (klorov sorodnik). Njegov simbol je J. Z učenci ugotovimo, h katerim elementom ga štejemo, če je klorov sorodnik, ugotovimo tudi valenco. Ogledamo si kristalček joda, učenci pa medtem pripovedujejo, kje in kdaj so o jodu že kaj slišali: — reakcija J na škrob — v V. razredu — jodova tinktura — v Vil. razredu — jodirana morska sol - v VH. razredu - golšavost Ob obravnavi nastaja slika na tabli Jod so prvič odkrili leta 1811. v pepelu mehuijaste haluge. Jodove spojine so zastopane predvsem v morski vodi in v nekaterih mineralnih vodah. Pomembna nahajališča jodovih spojin so v rudnikih čilskega solitra (Na NO3 — ugotovimo, kaj nam ta formula pove, čigava sol je to — umetno gnojilo.) Pri višjih otganizmih in pri človeku je v ščitni žlezi, ki izloča hormon tiroksin, ki vsebuje jod (golšavost, kretenizem). Postopki za pridobivanje so različni. V zadnjih letih ga pridobivajo z modernimi postopki iz morske vode in mineralnih vrelcev (Japonska). Mi ga bomo dobili pa iz jodidov, in sicer iz natrijevega jodida NaJ. r\ Kemikalije: NaJ Mn02 H2SO4 Pribor: epruveta, gorilnik Izvedba: natrijevemu jodidu v epruveti primešamo Mn02. Na zmes nalijemo H2SO4 in segrevamo. Na stenah epruvete se nabira jod. Reakcija: 4 Na J + 2 H2SO4-------2 Na2S04 + 4 HJ 4 HJ + Mn02 -------^-2 H2O + M11J2 + J2 Oglejmo si lastnosti joda: a) pri navadni temperaturi je jod v temnosivih kristalčkih, ki se kovinsko svetijo. b) Topljivost joda: Reagenti: alkohol, voda, bencin, kristalček joda, Na J Pribor: epruvete Izvedba: V vsako epruveto damo en kristalček joda. ► rjava - vijolična -3__ barva barva — & H20 + NaJ jod se laže topi v vodi nastane jodovica H2O + J Alkohol + J H7O + NaJ bencin + J jod se tež- Jodova tinktura, ko topi J se v alkoholu dobro topi Jod se topi: v topilih z O — ijava barva v topilih brez O — vijolična barva c) Jod je indikator za škrob — obarva ga modro. Jodova reakcija na škrob. Reagenti: škrob, voda, jodova tinktura Pribor: terilnica, čaša, gorilnik, epruveta Priprava škrobovega kleja: v terilnici zdrobimo 3 g škroba in ga zmešamo z malo vode. Dobljeno zmes vlijemo v 100 ccm vroče vode. Nastane škrobov klej. Izvedba: V epruveto damo majhno količino škrobovega kleja, dodamo kapljico razredčene jodove tinkture. Škrob se obarva modro. ■ 0. Poskus pa lahko napravimo kar na košču olupljenega ^rompiija: Če jod segrevamo, preide, ne da bi se stalil, v vijočičaste hlape, (ioeides-vijoličen ime!), ki se na hladnih mestih strdijo naravnost v drobne kristalčke. Sublimacija je neposredno prehajanje nekaterih elementov in spojin iz trdnega agregatnega stanja v plinasto agregatno stanje in narobe (ne da bi prej postale tekoče). e) Jodovi hlapi so vijoličasti in strupeni. V večjih količinah povzročajo vnetje očesne in nosne sluznice ter nahod. f) Jod je manj reaktiven kot klor. Uporaba joda: a) v medicini — dezinfekcijsko sredstvo b) za zdravljenje golšavosti (jodirana morska sol) c) nekatere jodove spojine so pomembne kot rentgensko kontrastno sredstvo (za pregled ledvic) d) v novejšem času ga uporabljajo v metalurgiji za pridobivanje nekaterih kovin v zelo čisti obliki (na primer kobalt, krom ...) Slika na tabli: Jod - J — I. 1) Nahajališče: v spojinah Jodove spojine — v morski vodi, v skladih čilskega solitra 2) Pridobivanje: — iz morske vode in mineralnih vrelcev — iz jodidov 3) Lastnosti: — pri navadni temperaturi temnosivi kristali — dobro se topi v alkoholu (jodova tinktura) — slabo se topi v vodi — v navzočnosti kalijevega jodida se v vodi dobro topi (jodovica) — indikator za škrob — sublimira — hlapi vijolični in strupeni — manj reaktiven kot klor 4) Uporaba: predvsem v medicini, v novejšem času v meto ^ lurgiji- he Ki HI. PONOVITEV OBRAVNAVANE SNOVI S POMOČJO KAB J TONČKOV: {J A Nahajališče joda vsi A v morski vodi *e B v destilirani vodi 113 C v kuhinjski soli P° Lastnosti joda: A ijava tekočina B bolj reaktiven kot klor C pri navadni temperaturi tvori temnosive kristale Dobro se topi A v alkoholu B v mineralni vodi C destilirani vodi Raztopina joda v alkoholu je A jodovica B jodova tinktura C jodova kislina Kako jod obarva škrob? ' A modro B ijavo C vijoličasto Uporaba joda A v medicini B kot umetno gnojilo C v metalurgiji IV. Domače delo: Primerjaj lastnosti klora in joda! Naredi razčredelnico J C1 % lič: Vse Ski bil, PO: bir Že k Int, ob, V«! bol Pia ^ol Pet Žos Osv To •de, Mi "ka fci >bč fi 1 valenca agr. stanje barva reaktivnost uporaba V. OPOMBA: Izbira odgovorov in povratna informacija s pomočj^' kartončkov je predpriprava za delo z mini perfo-respondeiji. >. OBVESTILO 7. Fizikalni seminar: ATOMI od 6. do 9. februarja 1973 24. Občni zbor DMFA SRS 10. februarja 1973 Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko ljubljanske univerze, odsek za fiziko fakultete za naravoslovje in tehnologijo, inštitut Jožef Štefan in zavod za šolstvo SRS prirejajo v dneh od 6. do 9. februarja 1973 v Ljubljani v prostorih odseka za fiziko. Jadranska 19 štiridnevni seminar za srednješolske učitelje fizike in matematike z naslovom „ATOMI“. Naslednji dan, 10. februarja 1973, bo občni zbor društva. V dopoldanskem delu seminarja, ki se prične 6. februarja 1973 ob 9.00 uri, bodo naslednja predavanja: — dr. R. Kladnik: Elektron, dr. J. Strnad: Zgradba atoma, dr. M. Kregar: Magnetne lastnosti atoma, dr. D. Jam- P •osi to : um S H S Si otr0 to/6 to p St to/ir 4 % H hg S t!ea, v*i. jls. .. nik: Sevanje in vzbujena stanja, dr. I. Grabec: Ionizacija, dr. “J® A. Moljk: Rentgenski spektri, dr. R. Blinc: Molekule. Predvajani bodo filmi: Millikanov poskus, Uklon elektronov, Rutherfordov model atoma, Franck-Hertzov poskus in Fotoni in fotoefekt. Udeleženci si bodo popoldan ogledali delo v raziskovalnih laboratorijih (elektronska mikroskopija, rentgenski fluorescenčni analizator, infrardeča spektroskopija) in delali praktične vaje v praktikumu, kjer si bodo izbrali po štiri izmed naslednjih vaj: spektralna občutljivost detektorjev, Frank-Hertzov poskus, rentgenski žarki, osnovne vakuumske tehnike, fotoefekt, povratno sipanje protonov na mono-kristalih, elektron v magnetnem polju, resonančna absorb-cija, plazma, razelektrenje v plinih, rentgenski spektri, optični spektri, uklon elektronov. Vsak udeleženec bo dobil ob prihodu na seminar skripta s predavanji, ki bodo v dokončni obliki objavljena tudi v Obzorniku. Daljši odmori med predavanji so namenjeni razgovorom o aktualnih problemih pouka. V petek, 9. februarja, bo družabni večer. V soboto, 10. februarja 1973 ob 9.00, bo občni zbor društva. Vse, ki se zanimajo za seminar, prosimo, da se prijavijo r dopisnico na naslov DMFA SRS, Fizikalni seminar, Ljubljana, Jadranska 19 do 25. januarja 1973. Navedejo naj priimek in ime, šolo ali ustanovo, kjer delajo, prijavijo udeležbo pri vajah in ogledih, sodelovanje na družabnem večeru in na občnem zboru. Ravnateljstva šol prosimo, da udeležencem omogočijo udeležbo in jim povrnejo potne stroške. Su s tosfe 'o/o f2 ^e/ Se 2 »eo. St Si Je H Si 'S KUPITE - PREBERITE tosPj S Oba, arfe/o m Nb FILMSKA IN TELEVIZIJSKA VZGOJA ALI OBLIKOVANJE AVDIOVIZUALNE KULTURE Na mednarodnem rešetu D- r. Letošnji mednarodni posvet %iskih pedagogov ob mann-: rimskem filmskem festivalu je ji- Zaradi finančnih težav, ki jih [P0žna tudi Zahodna Nemčija, °0!j skromen. Povabljeni so bili Sl> ki so sodelovali pri tem delu e več let, zato da bi ugotovili ^Predek, dileme in predstavili jPeniembne rezultate dela, ki so astak v enem letu. Poročila, razgovori in de- pOnstracije so zadevali tri raz-Cna področja. Nikoli se ni točneje kot letos pokazalo, kaj Pričakujejo posamezniki od ^uPnega dela. Vendar pa je h nekaj dokaj jasno. Film je f0stal del življenja, njegov kul-jUrni in tudi vzgojni pomen je .e Priznan: avdiovizualna kul- inte. je nujna. Čutiti je vse ob. nzivnejši znanstveni način ravnave problema. Avdo-fRaalna sredstva postajajo vse pil sestavni del celotnega rSojno-izobraževalnega siste-Pa- Posledica tega je bilo skoraj Pokončno zanikanje začetnih pricij filmske vzgoje od časov pdesetih let, ko je bil film po-rsto le sredstvo političnega Jveščanja in ideološkega boja. jjo ne pomeni, da se določene "^ološke in politične grupacije Pikajo filmu in ne izkoriščajo Geiovega vpliva na mlade. Raz-^a je v tem, da filmska in tele-Pijska vzgoja nista več zgolj [pasno sredstvo. Tako vplete-l. v družbeno življenje sta po-—r.an pomembnejši. Posamez-A ki so ostali na površju do-Jjinja in obravnavajo film ter •msko vzgojo zgolj s stahšča Pnrabnosti — pri političnem ■ ^kovanju in zanikanju estet-|teSa oblikovanja kot višje Apnje idejne vzgoje, so v tem . Veni položaju težko znajdejo. LV°je delo poskušajo moderni-Pajk Muenchenski institut je Unstavil celo vzorec programi-l0<#nega učenja, ki obsega 15 meničnih enot. Način, kako se evajo snovi, je dokaj proble • matičen. Navdaja me z gorozo, saj zanika predpostavko moderne vzgoje, kjer učenec ustvarjalno sodeluje pri pouku. Navaja ga ha ustvarjanje svojih odnosov do okolja in snovi, ki se mu ponuja, v zelo okrnjenih treh možnostih; učenec se opre-deli za eno od teh. Je kot stroj, ki meče iz sebe podatke; te kasneje uporabi za dokaj poenostavljeno sklepanje, kaj je prav in kaj ni. Asociacija s fašističnimi oblikami vzgoje je pri tem vzorcu programiranega pouka skoraj nujna. Nasploh je umetniško delo s svojimi tisočerimi možnostmi interpretacije težko obdelovati z aparaturami in papirjem. To je utesnjevanje, ki uničuje, če ne celo izniči vsako soustvaijalno, ali celo ustvarjalno pobudo mladega človeka. Na vsak način pa ponujeni vzorec ni bil več filmska niti avdiovizualna vzgoja, temveč zgolj vzorec za politično oblikovanje mladega človeka po načelih programiranega pouka. Tako so ga tudi imenovali in zato smo ga še teže sprejeli. Filmska in televizijska vzgoja (ponekod veda o množičnih komunikativnih sredstvih) prihajata v šole in šolske sisteme v mnogih deželah. Kot da se sklepa obdobje, ko so morah skoraj nasilno prepričevati javnost, da je treba sredstvom množičnega obveščanja najti prostor na soncu. Pred nami je zrelejše obdobje — obdobje priprav za delo v šolah, kjer naj bi avdiovizualna sredstva našla svoj prostor. Zato se je tudi zanimanje udeležencev povečalo - govori se celo o avdiovizualnem oblikovanju mladega človeka. Obstaja konkreten poizkus celostne obravnave sredstev množičnih komunikacij pri pouku, pri čemer pa bosta film in televizija še vedno imela prednost, saj je njuno vidno-slušno delovanje na oblikovanje mladega človeka 0 položaju človeka v XXI. stoletju 5a .ij^ihodnost jeboljskrivnostna kot preteklost. O preteklosti lahko JePamo na podlagi najrazličnejših zgodovinskih virov, o prihod-sfi pa velika večina ljudi lahko samo približno ugiba. Vendarle tek! veda ° Plodnosti ~ futurologija - ne omejuje zgolj na ®bene podatke, so pri razkrivanju teh skrivnosti brez dvoma lb°lj poklicani, da posredujejo današnjemu človeku - kolikor je kJKč mogoče - kar najbolj verjetno vizijo jutrišnjega sveta. Eden r?ed teh je tudi Jean Fourastie, avtor knjige 40.000 UR (v origi-EJA' Les 40.000 heures), ki jo je v slovenskem prevodu Dušana ^ 'l‘ka dala na knjižni trg Državna založba Slovenije. je svoja obširna izvajanja razdelil na tri dele. V prvem nam človeško civilizacijo, podobo življenjske ravni ter način Jtenja človeške družbe, predvsem v prvi polovici X%I. stoletja. V iciovesKe aruzoe, preavsem v prvi polovici sioieija. v delu se ubada z najpomembnejšimi.odločitvami, pred kate- Se bo znašel človek visoko razvite družbe v naslednjih desetih ^Petnajstih letih. To bodo zlasti odločitve pri neprijetni izbiri kolektivno in zasebno potrošnjo ter precejšnji problemi na M^čju izobrazbe in urbanizma. In končno: razrešiti bo treba jj/ nriahko vprašanje pravične razdelitve dohodkov. V tretjem >iol °bravnava bolj odmaknjene probleme, pri čemer izhaja iz demografskih, ekonomskih, tehničnih in drugih po-i>rr°n‘h dejavnikov. Predstavi nam najbolj pereče - tiste, s kate-J. bo moral ukvarjati človek zlasti v prvih petdesetih letih ek 0n Fourastie ni pisec znanstveno fantastičnih romanov. Je glo-Mislec in dober poznavalec problemov, ki skuša na podlagi n!ega trenda celotnega razvoja človeške družbe skonstruirati [ec P°dobo, kakršna naj bi bila ta v prvi polovici XXI. stoletja Ms Pisec utrjuje v prepričanju, da današnji rodovi ne mo-po domnevnem načelu lahkoživega francoskega kralja jjpo aomnevnem naceiu tanKoživega jrancosnega Krapa jj. XIV.: „Za mano - potop!" Njihova temeljna človeška U'tosr je, da pri svojem ravnanju mislijo tudi na prihodnje močnejše. Prav zaradi tega sta bila film in televizija še vedno osrednji temi srečanja. V ospredju pozornosti filmskih pedagogov je možnost aktivne vzgoje - to je snemanja s filmsko ah televizijsko tehniko, ki postaja s pojavom video-recordeijev vse bolj pomembna v našem življenju. Aktivna vzgoja pa je vedno tudi najboljša, saj omogoča ustvarjalen, kritičen odnos do sprejetih informacij. To potrjujejo tudi predvajanje filmske ilustracije. Pokazalo se je, da bo treba delati bolj usklajeno in bolj organizirano. Prvi rezultati so že tu. Skupina v oddelku za vzgojo britanskega filmskega instituta, je pripravila za letos že zbornik o stanju filmske vzgoje v posameznih deželah. Žehjo zbirati dokumentacijo do dejavnosti po svetu in s tem doseči duhovno kontinuiteto na tem področju. Skratka, človeka navdaja optimizem, ko začuti tako odločen premik v obdobje dozorevanja nekega skupnega dela, ki bo veliko bolj strokovno in s tem tudi učinkovitejše. M. BORČIČ PRIBLIŽAJMO KNJIGO BRALCU! V litijski občini so dokaj slovesno proslavili mednarodno leto knjige. Ob pomoči založbe Partizanska knjiga iz Ljubljane ter ob sodelovanju kulturne skupnosti, matične knjižnice ter osnovnih šol v Litiji in Šmartnem je najprej obiskala pet krajev v občini potujoča knjigarna (Litija, Šmartno, Sava, Vače in Gabrovka), nato pa so se zvrstile še druge prireditve. V Litiji in Šmartnem so pripravili dva literarno-glasbena večera, kjer so sodelovali: književnika Karel Grabeljšek in France Kosmač, solista ljubljanske Opere Zlata Ognjanovičeva in Rudolf Franci ter pianist Ciril Cvetko. Ob tej priložnosti je bil tudi razgovor o kulturni problematiki v občini, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov Partizanske knjige in nastopajočih tudi kulturni in prosvetni delavci ter predstavniki sindikalnih organizacij. Dogovorili so se, da se bodo še nadalje zavzemali za razvoj knjižničarstva v občini, ki je lani, ko je bila ustanovljena kulturna skupnost, šele dodobra zaživelo. Tako imajo sedaj v občini poleg matične knjižnice v Litiji le še podružnico v Šmartnem, kar pa je za tako obsežno občino, kot je litijska, odločno premalo. Knjižnična mreža mora v prihodnje zajeti vsako vas, so menili udeleženci Niso pa se mogli dogovoriti, kako bi omogočili delovnemu človeku, da bi lahko čim hitreje in ceneje kupil dobro knjigo. Predlagali so, naj bi na tem področju deloval sindikat, ki ima z delavci največ stikov. Mednarodno leto knjige so počastili tudi šolarji. Sredi septembra, ko je minilo dve leti od smrti mladinskega pisatelja Franceta Bevka, so začeli množično s tekmovanjem za Levstikovo bralno značko, ogledali pa so si tudi razstavo knjig, ki jo je v litijski in šmarski šoli pripravila Partizanska knjiga. Izrazili so željo, da bi bile take razstave lahko pogostejše, kot so bile doslej. BORIS ŽUŽEK Nobelovec dr. Ivo Andric o književnosti Umetnikov ideal: živeti tiho in biti vse dni zaposlen edino z ustvarjanjem ter nenehnim dajanjem, da ne ostane časa za življenje in da od vseh radosti ostane samo ena — velika radost ustvarjanja. Potem pa mimo izginiti ter zapustiti sebe v barvi, liniji, besedi, potezi, zraku - da bi vse. to svetilo stoletja in grelo sebe in vsakogar. Jasno je, da pisatelji ne nastajajo, se ne razvijajo in ne rastejo osamljeni in odmaknjeni, marveč v najtesnejši povezavi z vsemi pisatelji v svojem jeziku tako iz preteklosti kot sedanjosti. Prav in pošteno je želeti, da bi bila naša družba v prihodnosti bolj usmerjena v to, da bi bila književnost in vse, kar je v zvezi z njenim obstojem in razvojem - književniki in njihovo ustvarjanje, izdajanje in širjenje njihovih del — predmet nenehne pozornosti in resne skrbi vseh družbenih sil in ustanov. To je potrebno za ohranjanje in pospeše\’anje književnosti; to pa je nujno predvsem za poln razvoj in pravilno delovanje same dmžbe. Basen Krava kravi je dejala: „Sina v šolo bom poslala, saj težko pred celim svetom se postaviš s tem teletom, če se ne poprime knjig, iz teleta zraste - bik!" Nauk: Šola ni vse. Bik lahko (p)ostaneš tudi, če imaš fakulteto! -iks. Po svetu MLADOSTNO PICASSOJEVO DELO Ni si mogoče zamisliti kulture brez knjige - navkljub radiu, filmu in drugim poizkusom, da bi našli modernejše zunanje sredstvo notranjega oblikovanja in duševne rasti. ZAGONETNO Mladeniči Kourosi predstavljajo temeljni motiv starejše grške plastike. Kouros pooseblja lik človeka, ki je takrat najpopolneje obvladoval naloge svojega časa: mlad, gol moški, atletske postave, izredno močnih nog, strumne stoje, atletskih ramen in prožnih napetih ročnih mišic. V viziji ga gledamo, kako teka, ponosno zroč predse v vsej svoji popolnosti, kako se bojuje itd. Kourosi gledajo z dobrohotnim nasmehom, kot da se zavedajo pomena, ki ga ima razvito človeško telo za življenje. Potrjujejo vsepovsod uveljavljeno grško geslo: Zdrav duh v zdravem telesu. Ob ogledovanju in naštevanju posebnosti pa nas zanima nekaj bolj nenavadnega: Stojimo pred kipom in ne zgolj pred fotografijo grške plastike. To je visoka postava, visoko nad seboj vidiš obraz Kourosa, z nežnim nasmeškom. Nehote pomisliš: šaj to ni človek, to ni tisti mladenič, s katerim v učbenikih odpravijo te mladeniče kot primere arhaične, to je prve stopnje, ki v svoji togi drži predstavljajo pred- stopnjo grške klasične umetnosti. Ne — to ni predstopnja, to je vrhunski dosežek, to ni portret figure človeka. Človeško je le telo, vse drugo pa je tako čudovito vzvišeno, odmaknjeno v svet samo-izražanja. Tako popolno je, da ne potrebuje kaj več - razen svoje popolnosti. In ti Kourosi so veliki 2 in pol, 3,4 in celo 5 metrov. Neverjetno, čudovito! Poleg oblike in velikosti dopolnjuje videz, še marmor. Ta je rahlo obarvan, tako 'da daje figuri še večjo popolnost. Kdor bo te Kourose enkrat videl, mu bodo ostali za vedno v spominu. To ni lepota mladeniča, to je božanstvo, ki mu ni potrebno Občudovanje. Še vedno pa je uganka, kakšno globlje bistvo. Svetovni zgodovinar umetnosti Hamann pravi o tem takole: „Ni kakor ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali predstavljajo Kourosi podobo človeka ali božanstva. “ IGOR PLEŠKO Samo v Barceloni v Picassojevem muzeju lahko študirate mladostna dela tega velikega ustvarjalca. Tam je zbranih skoraj tisoč slik, skic, akvarelov in zvezkov ter skicimih knjig. V celotnem gradivu, ki ga je vzel Picasso iz stanovanja svojih staršev, ko je šel leta 1904 v Pariz, je zbrano njegovo skoraj celotno slikarsko delo, kasneje pa ga je podaril muzeju v Barceloni. To raznoliko gradivo je bilo kronološko razdeljeno, kolikor je bilo to seveda mogoče, prav tako pa tudi katalogizirano. Umetnostni kritik Juan Eduardo-Cirlot je izdal knjigo z naslovom: „Pablp Picasso - Mladostno delo genija". Knjiga je izšla pri založbi Verlag Schauberg v Koelnu, z devetsto enainsedemdesetimi slikami, barvnimi in čmo-belimL To je ena najbolj zanimivih knjig s področja likovne umetnosti. Malokdaj je bila dokumentacija o nekem umetniku tako natančna in dobro izbrana kot v tej knjigi To delo pa zajema precejšnje področje iz dela in življenja tega upodabljajočega umetnika. Predvsem sta mojstrsko obdelani deli: „Prvo obhajilo", ter „Zna-nost in prihodnja ljubezen". Za ti dve deli lahko rečemo, da sta akademski študiji - spontani in predvsem preprosti. Zabeleženi sta na istem kosu papirja. Prav tako so znane risbe o bikoborbi iz leta 1896 in kasnejša „Tauromacqia". Tedaj se je mladi Picasso uveljavil na različnih področjih: njegovo delo je postalo neko zaporedje obdobja stilne interpretacije. TIHOMIR Nova knjiga bo temeljito seznanila vsakega ljubitelja umetnosti z Picassojevim umetniškim ustvarjanjem. ALJA NO VAK-BEHRENDS ESI® Izberite med novimi, knjigami • Izberite med novimi knjigami Lavo Čermelj Med prvim in drugim tržaškim procesom Med letošnjo redno zbirko Slovenske matice najdemo tudi pričevanje dr. Lava Čermelja ,,Med prvim in drugim tržaškim procesom" V bistvu gre za nadaljevanje spominov, ki jih je avtor pričel objavljati leta 1969 pri SM. V svojem pričevanju se ni mogel toliko — kot bi želel — nasloniti na arhivsko gradivo - le-to je bilo uničeno — vendar je memoama vsebina ubrana v objektivno pričevanje, osvetljujoč ogroženost slovenskega človeka pod fašizmom. Preprosto knjižno opremo je izdelal Julijan Miklavčič. Branko Hofman Ih večno življenje mesa Mariborska založba Obzorja je ob koncu preteklega leta natisnila pesniško zbirko Branka Hofmana „In večno življenje mesa". Kdor pozna prejšnjo zbirko, pretežno ubrano v angažirano problematiko ob osebnoizpovedni vsebini, bo v pesnikovi noviteti našel drugačno vsebinsko osredje. Kakor da se je že poprej sluteča resignacija prevesila v spoznanje, da je porajanje življenja in s tem erotika v najboljšem pomenu tista konstanta, ki je ob vsej drugi in drugače spremenljivi družbeno-osebni odzivnosti ohranja prvobitno in trajno osnovo kot nepogrešljiva življenjska sila. Zato se razodeva Hofmanu erotika kot zadnja postaja doslej neprehojene pesniške poti. Ze poprej je bila erotična komponenta spremljevalka Hofmanovih pesmi, toda z zadnjo zbirko ji je dal še posebno obeležje. Narava Hofmanovih pesmi v zbirki ,jn večno življenje mesa" je.prevladu-joče senzualna, odvezana vsakršnih spon in tabujev. Ljubezen kot prašila je izkustvena in doživljajska komponenta pesnikove ustvarjalnosti, zdaj se kaže malone kot impresivno razpoloženje „Ko-pavka"), zdaj kot izbruh strasti in zanosa („Veliki korak"). Med tema poloma so se Hofmanu utrnili mnogi doživljajski prebliski brez kanca sentimentalnosti. Vendar bi med najlepše pesmi te zbirke uvrstili pesem „Otroci", ki sega po svojem bistvu v nek drug svet. Knjigo je brez posebnih estetskih dosežkov opremil Matjaž Vidic. Karel Grabeljšek Partizanski obrazi Pri založbi Borec je izšla v Kurirčkovi knjižnici knjiga kratkih pripovedi Karla Grabeljška partizanski obrazi". Petnajst črtic je tematsko povezanih z NOB, vendar pisatelju ne gre za nekaj izjemnega - ali povečini ne - pač pa za spominske utrinke, ki gotovo imajo realno ozadje. Drobni dogodki iz vsakdanjosti so ubrano prepričljivo v stvarni doživljajsko preprosti fabuli, ki je pač najpri-kladnejša za mladega bralca. Sposobnost Karla Grabeljška se razodeva v hoteno prilagojenem slogu, kjer so stavki preprosti, neposredni, fabulativno povezujoči. Pisatelj ne teži k izrazni zapletenosti, zavedajoč se namena in komu je knjiga namenjena. Hubert Požarnik Psihologija za srednje medicinske šole Kljub temu da je slovenska psihologija še zelo mlada - katedra za psihologijo je bila na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani na pobudo nestorja slovenskih psihologov pokojnega univ. prof. dr. Mihajla Rostoharja ustanovljena leta 1950 - pa se Slovenci že moremo pohvaliti z vrsto izvirnih del in tudi prevodov s'področja psihološke znanosti Naj nam bo dovoljeno našteti vsaj nekatere knjige ter njihove avtorje. Izvirna dela so: Psihologija (dr. M. Rostohar), Osnove socialne psihologije (dr. M. Rostohar), Prispevki k psihologiji (zbornik, ki ga je uredil uredniški odbor v sestavi: V. Pečjak, L. Sebe k, I. Toličič), Oris sodobne psihologije (dr. A. Trstenjak), Višji psihični procesi (dr. V. Pečjak), Poglavja iz psihologije (dr. V Pečjak), Uspešno učenje (dr. V. Pečjak), Otroka spoznamo v igri (dr. L Toličič), Otroška psihologija (dr. I. Toličič v sodelovanju z dr. V, Smiljanič-Čolanovič), Uspešnost učencev v šoli (dr. I. Tolčič, dr. L. Zorman, V. Doma), Testi znanja (dr. I. Toličič, dr. L. Zorman), Preverjanje in ocenjevanje učencev v šoli (dr. L. Zorman), Psihologija otroka in mladostnika (dr. L. Žlebnik) ter druga. V prevodu pa smo dobili: Psihologija osebnosti (dr. N. Rot), Pedagoška psihologija (dr. B. Stevanovič), Zmote in resnica o spominu (J. M. L. Hun ter) ter Industrijska psihologija (B. v. Haller Gilmer). Čeprav še zdaj nismo našteli vseh del, je že ta na hitrico sestavljena bera dokaj bogata. Žal pa se s številom izvirnih srednješolskih učbenikov iz psihologije ne moremo preveč pohvaliti. Učbenik Psihologija za tretji razred gimnazije (dr. M. Zvonarevič) smo prevedli iz hrvaščine. Zategadelj s tem večjim veseljem pozdravljamo prvi slovenski srednješolski učbenik PSIHOLOGIJA ZA SREDNJE MEDICINSKE ŠOLE, ki ga je napisal prof. Hubert Požarnik, klinični psiholog - specialist, izdala in založila pa Tehniška založba Slovenije v Ljubljani Avtor je ta vsekakor nujno potrebni učbenik napisal z namenom, da bi dijakom približal razumevanje splošnih psiholoških zakonitosti, s posebnim poudarkom na razumevanju duševenga dogajanja pri bolnikih in njihovih svojcih, kar naj bi jim olajšalo ter sploh omogočalo pravilno ravnanje s temi ljudmi. Ta namen skuša pisec doseči tako, da abecedo spoznanj s področja psihološke znanosti nenehno povezuje z nazornim prikazom praktične uporabe teh spoznanj v ambulantnih in stacionarnih zdravstvenih zavodih. Lahko rečemo, da je avtor napisal izrazit aplikativen učbenik. Vprašanja in vaje, ki sledijo vsakemu poglavju, bodo pripomogle k temu, da se bodo dijaki intenzivneje poglabljali v razloženo snov in nenehno preverjali pridobljeno znanje. Poleg metodičnih napotkov učiteljem, ki poučujejo ta predmet, se odlikuje učbenik tudi po tem, da ima poleg običajnega vsebinskega kazala tudi pojmovno kazalo, kar bo dijakom omogočalo, da si bodo lahko utrdili to ali ono spoznanje iz dosedanje psihološke teorije in psihološke prakse. Učbenik PSIHOLOG J A ZA SREDNJE MEDICINSKE SOLE stane 32 din. TIHOMIR NA NJIVI - linorez, R. Tavčar, 7. č, osn. šola Stane Žagar Kranj France Koblar Slovenska dramatika I Že leta 1951 in 1954 je France Koblar spisal za potrebe Klasja ..Starejšo slovensko dramo" ter .Novejšo slovensko dramo /“, sedaj pa je v redni zbirki SM izšla ..Slovenska dramatika /“ Čeprav, so plodnega literarnozgodovinskega raziskovalca vodile v najožjem bistvu sorodne želje, pa je razlika med knjigama Klasja in sedanjo izdajo bistvena, tako po namembnosti kot po obsegu - pa čeprav se da razvideti pri Koblarjevem delu ista metodološka in konceptualna izhodišča. Po zamisli sega ..Slovenska dramatika" od začetkov, t. j. v „preddramskem" igranju v okviru ljudskih šeg in navad pa do dramatike do druge svetovne vojne: prvi del, ki je pravkar izšel pa sega do naturalizma in ljudskih iger F. S. Finžarja: France Koblar je že v tej knjigi jasno pokazal, da mu ne gre za prikaz v estetsko strogo izbornem odbiranju, pač pa za zgodovinsko celovito prizadevanje dramskega ustvarjanja na Slovenskem. Spričo tega najdemo tudi manj in malo pomembna imena. Seveda pa je na mestu razločnica do tistega, kar je očitno kot dramatičn no dejanje trajne vrednosti. Knjiga daje tudi dovolj slikovnega gradiva, ob koncu pa je podan francoski resume v prevodu Jasne Kovičeve. Za lepo opremo knjige je poskrbel Marijan Tršar. Marijan Tršar Sprehod po pariških galerijah Kdor pričakuje po naslovu Tršarjeve knjige ..Sprehod po pariških galerijah" nekak vodnik po osredju pariških galerij (in muzejev umetniške smeri), se bo znašel v zadregi, na drugačnih tirnicah posredovanja umetniškega gradiva, kot bi utegnil pričakovati. Pisca je zelo malo zanimalo zgodovinsko ozadje posameznih umetnin svoje sprehode je omejil na Louvre ter podružnico Jeu da Paume in na Muzej modeme umetnosti; tu so odsevi z velike retrospektive Picassofa, pričakovati bi vsaj še Rodinov muzej. Marijan Tršar je želel kar se da neobremenjeno od zgodovine esejistično-umetniško-estetsko razbirati niz značilnih pojavov v razvoju umetnosti, približati umetniška dela z nekoliko drugačnega zornega kota, tu in tam primerjati, razvozlati način podajanja ipd. V Louvru se omeji - kot tudi pri drugih muzejih — na gradivo, ki mu pač najbolj ustreza. Ne da bi se zaustavljal pri izbirnem načelu — v glavnem gre za poudarjene, središčne slike posameznih avtorjev; seveda bo ta ali oni pogrešal kakšno drugo delo, drugačnega avtorja, temu se v nepregledni množini skoraj ne da izogniti. Upad-Ijiva je odsotnost najvidnejših holandskih mojstrov. Pri muzeju modeme umetnosti je zbiral do kubizma in fauvizma, kar je presenetljivo. Posebej se je posvetil Matissovi in Picassojevi retrospektivi, ne da bi obravnaval odbrana dela retrospektivno. Pisec je dejal, da se ..sprehodi" največ zaustavljajo ob analiziranju likovnih prvin, ne zanimajo pa ga zgodovinski, tematski okviri; že vnaprej se je odrekel tudi filozofskim in socilčškim vidikom. Iz zapisanega se da slutiti, da je M. Tršar našel oporo pri Huizingu, pojmujoč umetnost kot igro. Slikovno gradivo je žal le čmo-belo. Knjiga je izšla kot redna zbirka Slovenske matice. Opremil jo je Marijan Tršar. IZŠLE SO ŠTIRI KNJIGE DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Državna založba Slovenije si prizadeva, da bi bili vsi najpotrebnejši slovarji vedno na zalogi Tako so zadnje čase izšli povečani ponatisi obeh nemških in angleško-slovenskega slovarja. Zdaj je pred nami zelo povečan srbskohrvatsko-slovenski slovar. Kot prvega, je tudi tega sestavil dr. Janko Jurančič. Slovar obsega okrog 90.000 gesel (poprečen izobraženec jih uporablja največ 15.000). Vnesene so tudi tujke in turcizmi, posebno tisti, ki jih uporablja literatura. Vseh narečnih oblik turcizmov seveda ni bilo mogoče zajeti. Slovar upošteva tudi obe izgovorjavi. Šole bi za pouk srbsko-hrvatskega jezika vsekakor morale imeti ta izčrpen slovar. Izšel je tudi ponatis (predelan) LATINSKO-SLOVENSKEGA SLOVARJA avtorja Fram Bradača. To je že peta izdaja. Seveda je slovar mnogo manjši od srbskohrvatsko-slovenskega, vendar dovolj obsežen za vsakdanjo rabo. Slovarji imajo pomembno vlogo v kulturnem in gospodarskem življenju slehernega mroda in sestavljavci bi si zaslužili več pozornosti, kot so je deležni Državna založba Slovenije bo izdajala odslej vse slovarje v enotni opremi Zaveda se, da v prihodnje najbolj potrebujemo razširjen rusko-slovenski in italijansko-slovenski slovar. Izmed knjig ZGODOVINA ČLOVEŠTVA je izšel II. del DVAJSETEGA STOLETJA, ki nosi naslov PREOBRAŽAN JE DRUŽB. Vsebim zajema: „ Večje spremembe v pojmih in idejah" (človekovo razmerje do družbe, človek in narava, glavni tokovi filozofskega, mišljenja itd.), ..Gospodarske ustanove", ..Družbene ustanove", politične ustanove", ..Vojaške ustanove", ..Religija", Jzobraževanje", ..Uporaba prostega časa". V pomanjkanju sodobnih učbenikov objektivno pisane zgodovine, predvsem sedanjega časa, bo Zgodovina človeštva (kot celota) dragocen prispevek pri pouku spoznavanja družbe (sedanja knjiga je tretji zvezek o XX. stoletju; izšla bo še ena knjiga in s tem bo monografija o XX. stoletju sklenjena). ..Znanstvena resnica nam je bila ves čas najvišje načelo, zato smo vse pripombe, kar smo jih dobili med dolgotrajnimi posvetovanji, tankovestno upoštevali pri pisanju dokončnega besedila," pravi o zbirki Zgodovina človč ■M generalni direktor UNESCO Rene Maheu. VELIKA PLANINA — gradivo je zbral, uredil in zapisal Af\ ' Cevc - je bogato slikovno opremljena in živahno napisana knjif eni naših največjih in menda tudi najstarejših gorskih pašnikofpr Veliki planini. Ob tem imenu danes takoj pomislimo na turiffa, smučanje in planinarjenje. Knjiga pa nam prikazuje Veliko plat¥a kot bivališče pastirjev in živine. Odkriva nam začetke pašništvi nas, vpleta bajke o divjih možeh in škratih, pa narodne pesmih* žive med pastirji, opisuje njihove igre, kot tudi vsakdanja oprck ^ Pri tem ne pozabi orisati orodja, posode, posebno pa bajt in st^L. Običaji ob odhodu na planino, pa narečno pisane zgodbe po ik' povedovanju pastirjev, dajejo knjigi starosvetno žlahtnost. a, ni: , tai k Otroci naj se čim več gibljejo! ^ da Šport, obvezna fiz kul tura, ter nasveti, da se moramo čim ^ gibati, so v prvi vrsti posvečeni hrbtenici. Ta je nosilka pomemt življenjskih funkcij: njena poškodba paralizira človeka. sp (V Zdravnica dr. Rasta Rakar pravi: N — Nepravilna drža nikakor ni samo nadležen pojav rastne ^ bosti, temveč znak okvar, ki so v tesni zvezi z načinomm življ\ ' Pomanjkanje sonca, zraka in gibanja, zlasti v rani mladosti, s;Pti otrokov organizem. - Ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembno je za nvjar, šolarja gibanje na prostem, in sicer vsaj eno do dve uri na dan. gibanje otroka najbolj osveži in okrepi, pa tudi spočije p#L' pomem učenju. L - Redna šolska telovadba je nadvse pomembna za pravikNn lesni razvoj. Ura telesne vzgoje naj bi bila sredi pouka. Vaje pAjo\ vsebujejo čim več gibanja kot tek, hoja, skakanje, plezanje, rtPoi predvsem pa igre z žogo. Za boljšo prometno vzgojo najmlajših leti Prc \k izr, le? i>0/ H Prometna vzgoja, ki postaja vse pomembnejši sestavni del lotne vzgoje, bo zares lahko uspešna le, če bomo z njo začeli #Psfl predšolskih otrocih. Dragocen prispevek k tovrstnim prizadevanjem je brez dvi tanka knjižica TRI ULICE DO ŠOLE. Napisal jo je Velimir fejev (v originalu: Tri ulice do škole), v slovenščino pr&N, Cvetko Zagorski, ilustriral in opremil Rudolf Borošak, izdal1 založba Mladinska knjiga v Ljubljani. 2gSl Knjižica je namenjena predšolskim otrokom ter učencem nižjih razredov osnovnih šol. Na poljuden ter izredno nazoreNo) čin seznanja otroke z osnovnimi elementi v cestnem prometu, I cestiščem, pločnikom, križiščem, prehodom za pešce, promedko miličnikom, semaforom in prometnimi znaki ter z njihovo mla Da bi otrokovo pozornost še bolj pritegnili, je avtor vkljk ou besedilo tudi dopolnjevalke. Z njimi spodbuja aktivnost otrok 'fai jim omogoča, da se igraje nauče osnovnih prometnih pravil ‘hc Ijavnih za pešce, obenem pa si bogate in utrjujejo že osvojen1^; sedni zaklad. Fef Čeprav ima drobna knjižica TRI ULICE DO ŠOLE samNa, strani, je doživela velik uspeh, saj je izšla že v četrti izdaji. Zal Net starše z manjšimi osebnimi dohodki malce predraga; stane nori 2 12 din. H TII0K NOVE STROKOVNE KNJIGE 1. Mirko Brazda: Metode rada s audiovizualnim sredstviinau Zia stavi zemljepisa. Zagreb, Školska knjiga 1972. . 2: Silvije Pongrac: Dopisno obrazovanje. Zagreb, Andragoški tar Zajednice narodnih i radničkih sveučilišta Hrvatske 19'"i 3. Potrč Jože: O socialistični etiki in morali. Maribor, Obzoija 1972. i 4. Šola in religija. Zbornik razprav I. Ljubljana, Zavod za š0| SR Slovenije 1972. 1, 1 5. Zbornik za historiju školstva i prosvjete. 6. Zagreb 1971, ijT. ski školski muzej, Pedagoški muzej u Beogradu in Sl0vCj/iC| šolski muzej v Ljubljani. p£ IVO JANČIČ T‘ho, skoraj neopazno se je poslovil od nas pred nekaj meseci i^vski tovariš, ki je veljal za izredno delovnega, svojemu poklicu ,1 aneSa in v marsičem tudi iskateljskega, novim pedagoškim priti' Kom zapisanega šolnika. ] leta mirovanja in ko se človek umakne iz javnosti, vse -i tnT^0 in vse prehitro zbledi tudi življenjsko delo, pa naj je bilo še Plodno, kot je bilo - tako lahko zanesljivo trdimo - delo Iva Jančič, ki je postal učitelj že leta 1913, pravzaprav nikoli ni d / Samo učitelj, zakaj povsod, kjer je služboval, je pognal trajnejše f j^nine tudi s svojim pošolskim delom, pa naj je bil zborovodja, ilčZlSer amaterskih gledaliških predstav na vaških odrih, naj se je avzemal za naprednejše kmetovanje, še posebno za sadjarstvo in lesarstvo, poprijel za kak instrument v vaških orkestrih, sam j^&al zahtevnejšo vlogo v ljudskih in drugih igrah ter bil večkrat Ji ranocelnik, saj ni bilo v bližini ne zdravstvenih domov ne [ravnikov. Preštudiral je natančno na kupe strokovne literature, ni bil v zadregi kot svetovalec staršem svojih učencev. Bil je, i^ko se ga spominjajo, zares pravi ljudski učitelj. in bile so šole, kjer se ga njegovi nekdanji učenci še vedno radi J^minjajo od Markovcev pri Ptuju do Cirkovc na Dravskem polju. l/‘v v Cirkovcah je tudi najdlje služboval kot vodja šole. Vse do e£n^e voine’ ki rnu kot drugim zavednim Slovencem ni prizanašala. i%tfel°val je v odporniškem gibanju od vsega začetka in vztrajal na neukem in šmarskem območju tudi v najtežjih okoliščinah. Ni ^ključje, da so ga na poslednji poti, ki je hotela biti predvsem v , °Su najožjega sorodstva, pospremili tudi številni prijatelji iz partijskih časov. o ^ P°men življenjskega dela šolnika Iva Jančiča je mnogo večji, kot nam ta hip dozdeva. Kot vaški učitelj je namreč začel z mnogimi X> čase pred letom 1930 popolnoma novimi metodami, zlasti pri risanja, kasneje, tik pred drugo svetovno vojno pa tudi z lahko bi rekli vizualiziranimi metodičnimi prijemi pri tt^uku zgodovine. ,,Naša zgodovina v slikah". L, II., III. del, izšla ra 1939, je nastajala v cirkovšekm obdobju, ob petrolejki, daleč r0e dela, ki ga je kasneje vojna skoraj v celoti uničila. Iv* Vendar pa je poglavitno hotenje Iva Jančiča veljalo likovni frSoji učencev. Pri tem je sam prehodil dolgo pot samokritičnih vedel je, da so bile njegove prve knjige, kot na primer illvtfnovejše risanje v osnovni šoli, 1922, ali pet let kasneje izdano f Unje za 1. do 7. šolsko leto, 1927, za tista leta sicer korak naprej r °svobajanje otroka, učenca, pri izražanju sveta in spoznanj s n fKočjo svinčnika ali čopiča, toda še vedno niso povsem osamo-en °jjle otrokovih izraznih zmogljivosti. U’ttif° 0sv°boditvi se je Ivo Jančič hitro in aktivno vključil v krog M / ^ Pe'Jangov, ki so se zlasti ob podpori Zveze prijateljev ffhdine zavzeli za popolnoma nove poti likovne vzgoje, likovnega vS>uka. In čeprav je bil Jančič v tem krogu eden najstarejših, je bila l9.T fjPenii otroških izdelkov oprtan je na seminarjih rad navduševal pKeljstvo ne samo za nove metode, marveč tudi za nove tehnike. o\i^v ie ze^° °btežen z leti, a tudi s posledicami nelahkega življe-’,e s^orai do zadnjega veroval v svoje nikoli objavljeno delo -Lr^diko likovnega pouka. 3 h i i£ Jya Jančiča razvoj sodobne šole ne le prehitel, marveč do fllie mere tudi omalodušil, ko je spoznal, da ni več kos najnovej-UY*vj interpretiranju dela, ki ga je povsem, pravilno dojel ter ob-i,In tako se je pred dobrim letom le stežka odločil, da je rr?no gradivo prepustil slovenskemu šolskemu muzeju. -fOjnembnejše od naštevanja zaslug in med njimi največjega pri-Ijtfa - imenovanja za pedagoškega svetnika, je nedvomno oprav-e«o delo, ki je ostalo kot zapuščina in ki ga bo nekega dne po-i e°no ovrednotiti v razvoju naše pedagogike ter metodike. Morda Smrt je nedavno s svojo nedoumljivo neizprosnostjo iztrgala iz vzgojiteljskih vrst izkušeno in idealom poklica povsem predano MIMICO KRULJC. Vsestranske so bile odlike pokojne Mimice in ni področja v predšolski vzgoji, kjer ne bi zaznamovali njenega ustvarjalnega dela. Današnja raven predšolske vzgoje je zrasla na izkušnjah in spoznanjih pionirskega obdobja, ko je peščica prizadevnih delavk s svojo osebno zavzetostjo bistveno prispevala k oblikovanju ciljev, vsebine in metod družbene vzgoje predšolskih otrok. Med te idealne, do skrajnih mej nesebične pionirje po vsej pravici uvrščamo pokojno Mimico. Bila je ena izmed redkih vzgojiteljic, ki se je kmalu po osvoboditvi uveljavila ne le v kolektivu, kjer je delala, temveč tudi kot mentorica doraščajo-čim vzgojiteljskim rodovom. Dalj kot dve desetletji je dajala hospitacije dijakinjam vzgojiteljske šole v Ljubljani in jim nesebično darovala svoje znanje in sposobnosti. To dragoceno, daljnosežno delo je nepričakovano prekinila smrt, medtem ko bo ostal njen delež trajno prisoten ne le v ljubljanskih vzgojiteljskih zavodih, temveč tudi po vsej Sloveniji. S posebno ljubeznijo in poklicno vnemo je vključila v svoje delo glasbo kot najtenkočut-nejšo umetniško in etično izpoved. Bila je med glavnimi avtorji prvih priročnikov in na- črtov za glasbeno vzgojo predšolskih otrok: prva je uvedla v vrtce Orffov instrumentarij, sama je izdelala neštete ritmične instrumente, ki so obogatili in popestrili glasbeno vzgojo, pripravila je kdo ve koliko zglednih glasbenih nastopov otrok in spodbujala, da so se razširili in postali nepogrešljivi. Njena trajna zasluga je, da je kot vzgojiteljica in mentorica vcepila v srca sto in sto otrok ljubezen do pesmi, osrečevala je z njo otroke in razvedrila okolje, v katerem je delala Nič manjši niso njeni uspehi v likovni vzgoji. Imela je izreden dar, da je usmerjala radovednost otrok k plemenitemu likovnemu opažanju in izražanju. Odkrivala jinl je lepoto narave, zbujala in negovala ljubezen do nje in pokazala otrokom, kako se lahko v naravi prijetno in koristno zaposlijo. Nepozabne so drobne mojstrovine njenih izdelkov iz naravnega materiala. Zgledna pa je bila tudi njena nadarjenost in prizadevnost v vsakdanjem delu. Prevevala ga je izredna vedrina in ljubezen do otrok. Njeno vodilo je bilo, da je lahko srečen le tisti otrok, ki je vzgojen v občutenju lepega in dobrega, ter v ljubezni in spoštovanju. Pri tem pa seveda ni zapostavljala razvijanja in oblikovanja drugih vrednot. Poklicni lik vzgojiteljice Mimice Kruljčeve je vreden trajnega spomina in posnemanja D. M. LUDOVIKA TERČEK 31. oktobra 1972 smo pokopali na ljubljanskih Žalah ugledno slovensko defektologinjo Ludoviko Terčkovo. Rojena je bila dne 20. februarja 1910 v Ljubljani v obrtniški družini Po končanih študijah na učiteljišču v Ljubljani (leta 1929) se je z velikim veseljem še nadalje izobraževala: obiskovala je risarsko in kiparsko šolo „Po-buda" v Ljubljani in si tako zelo izoblikovala svojo prirojeno nadarjenost za likovni pouk, da je lahko v poznejših letih sodelovala pri vzgoji mladih defektologov na pedagoški akademiji v Ljubljani. Trudila se je, da je spoznala svetovne novosti na tem področju, strokovno se je izpopolnjevala tudi v tujini, predvsem na Švedskem in v Franciji Tako je postala strokovnjakinja za problematiko likovnega pouka v posebni osnovni šoli in pozneje kot predavateljica za likovni pouk v posebni osnovni šoli ter za predmet motorika roke odlična sodelavka pri vzgajanju kadrov NAŠ PRAVNIK SVETUJE Razredništvo je vedno enako nagrajeno eni izmed zadnjih številk petnega delavca smo brali, tj le. P° zakonu določen nov Ksitnum učencev v razredu, 1af^er 26- Doslej smo smeli ■iv V* v razre(Je d° 36 učen-Siii Vehri?‘ Več časa za P°Pravo šte-odnr ml0S in za razredniško ^‘nistracijo (izkazi, matični ■j’ sporočila staršem, zbiranje 7« za malico, za prispevke, finski tisk itd.). je, da je po spora-u razredništvo vedno enako morda le like? možne kakšne raz- jd ^2(fUieno: če je v razredu 15, 35 učencev. Ali pa so Pravica do letnega dopusta ODGOVOR: V zvezi z vašim vprašanjem glede števila učencev v razredih osnovnih šol vam moramo sporočiti, da je vaša informacija neustrezna. Poudariti moramo, da je pravilnik o pedagoških normativih glede števila učencev v oddelkih osnovnih šol še vedno v veljavi in ga ni nihče preklical. Domnevamo, da ste navedeno določilo prebrali v 8. točki pravilnika o pedagoških in zdravstvenih normativih glede na starost in število otrok, ki se lahko vključijo v čisti ali kombinirani oddelek (Objave, leto XXIII. štev. 2 z dne 10. novembra 1972). Seveda pa ta pravilnik ne velja za razrede osnovnih šol, temveč za oddelke vzgojnovarstvenih organizacij. o!'1 Hi*/e V?fUŠANJE: Od 1. 1. 1972 Pri nas zaposlena vzgojite- je v decembru lanskega 1 ff izpolnila 11-mesečno de- lovno zaposlitev. V našem vzgojnovarstvenem zavodu izrabimo dopuste zaradi programa dela in zmanjšanega števila otrok v poletnih mesecih. Zanima nas, kdaj je pridobila vzgojiteljica pravico do dopusta - v lanskem letu si je kvalifikacijo za delovno mesto šele pridobila — in kdaj naj porabi redni letni dopust za leto 1973. Ker bi v primeru, da bi ga porabila v počitniških mesecih leta 1973, zavod oškodovala za 5 do 6-me-sečno delovno dobo. Ali ima vzgojiteljica pravico da uporabi redni letni dopust po zakonu o prosvetnih delavcih ali zakonu o državnih uslužbencih? -Otroški vrtec Maribor. ODGOVOR: Vzgojitelji vzgojnovarstvene organizacije izrabijo letni dopust v skladu s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, 12/70) in v skladu z zakonom o vzgoj-novarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Ur. 1. SRS 28/71). Glede dopustov vzgojiteljev v vzgojnovarstvenih organizacijah ne velja zakonsko določilo TZDR naj vzgojno osebje izrabi letni dopust med šolskimi počitnicami. Vendar s tem ni omejena pravica delovne skupnosti, da določi v skladu z naravo in organizacijo dela letni čas, v katerem naj delavci izrabijo svoj letni dopust. Delavka je pridobila pravico do letnega dopusta po 11 mesecih delovne dobe, to je decembra meseca preteklega leta, ker je bila redno zaposlena. Njeno dopolnilno izobraževanje pri tem ne igra nobene vloge. Ne glede na vaš dogovor, da vzgojiteljice lahko porabijo dopust le v poletnih mesecih, ste ji bili dolžni omogočiti, da izkoristi dopust v decembru. Delovna organizacija, ki onemogoči svojemu delavcu izrabo letnega dopusta, je delavcu odgovorna za škodo. Po sodni praksi obstaja odgovornost že v tem, če delovna organizacija ne obvesti delavca, da mora izrabiti letni dopust v tem letu. Dan začetka izrabe letnega dopusta je treba delavcu sporočiti najkasneje 30 dni pred nastopom dopusta. Vaši delavki je torej pripadal dopust v letu 1972, kot ji bo seveda pripadal tudi za leto 1973. Kdaj ga bo lahko porabila v tekočem letu, je stvar vašega dogovora — verjetno torej v poletnih mesecih. Kar pa zadeva oškodovanje, pa je jasno, da je bila v vašem primeru oškodovana le vzgojiteljica, ki je upravičena zahtevati odškodnino, ker ji niste omogočili, da bi izrabila letni dopust za preteklo leto. -r za delo na posebnih osnovnih šolah za duševno prizadete. Kot učiteljica je službovala v Per-toči v Prekmurju, pozneje v Gornjem Lakošu, kratek čas v Selah pri Kamniku, nato pa je bila nameščena kot hospitantka na b. pomožni šoli v Ljubljani (danes vzgojni zavod Janeza Levca). Po strokovnem izpitu za defektologinjo je dobila službo na pomožnem oddelku na II. deški osnovni šoli v Celju, kjer je službovala do nacistične okupacije Slovenije leta 1941. Morala se je umakniti in je preživela drugo svetovno vojno v Ljubljani, kjer se je aktivno vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Po vojni je po kratkem službovanju y Celju nastopila defektološko službo v zavodu Janez Levec, kjer je ostala do upokojitve. V svojem bogatem življenju, ki ga je posvetila v prvi vrsti delu in usposabljanju duševno prizadetih, se je uveljavljala v najrazličnejših pedagoških področjih. V tej zvezi velja poudariti dolgo, 35-letno učiteljsko ortopedagoško delo z duševno prizadetimi otroki in mladostniki v razredu. Bila je odlična učiteljica, njeno delo je poživljalo neprestano prizadevanje za izpopolnjevanje v vseh tistih smereh, ki so pomembne za kakovostno šolsko delo in vzgoj-no-izobraževalne uspehe s prizadetimi Zgledne, psihološko podprte in z delovno prakso utemeljene so. bile njene učne priprave, šolsko delo samo pa je bilo pobuda drugim defektologom na šoli za bolj kakovosten pouk in za večja prizadevanja pri usposabljanju otrok in mladostnikov. Posebno se je razvila aktivnost Ludovike Terčkove po osvoboditvi naše domovine, ki je postavila tudi posebno šolstvo na Slovenskem v nove razmere in mu nakazala nove perspektive. Svojega dela ni omejila samo na šolski razred, marveč je postala zaslužna mentorica mlajšim tovarišem. Za starejše vzgojno-izobraževalno osebje je prirejala ustrezna predavanja in seminarje o likovno-tehničnem pouku in motoriki roke na posebnih osnovnih šolah, pomembno pa je bilo tudi njeno sodelovanje na republiških in zveznih defektoloških seminarjih. Veliko je prispevala tudi k sestavljanju okrirnih učnih načrtov za posebne osnovne šole v Sloveniji Ludovika Terčkova je bila plemenita osebnost in zelo spoštovana prosvetna delavka. V svoji skromnosti je ostala neznana, tiha delavka na svojem področju, priljubljena med otroki in v kolektivu. Ni prejela nobenih posebnih priznanj, nagrad ali pohval, šele ob smrti je bila odlikovana z redom dela z zlatim vencem. ALBIN PODI A VORŠEK Vzgoja in varstvo NOVO, NOVO, NOVO ... SKUPNOSTI VZGOJNOVARSTVENIH ZAVODOV V vseh republikah so ustanovljene skupnosti vzgojnovarstvenih zavodov. Vanje se vključujejo vzgojnovarstveni zavodi prostovoljno z namenom, da razpravljajo in se dogovarjajo o bistvenih skupnih vprašanjih, ki zadevajo vzgojno varstveno področje. Ustanovna skupščina skupnosti vzgojnovarstvenih zavodov Slovenije bo, predvidoma v februarju. TRIDNEVNI OBISK Sodelovanje med slovenskimi vzgojiteljicami onstran naše meje v Italiji in našimi vzgojiteljicami je že tradicionalno. Skupina 15 vzgojiteljic s Tržaškega in Goriškega je bila na tridnevnem obisku v vzgojnovarstvenih zavodih v Novi Gorici. Ogledale so si delo pri glasbeni in jezikovni vzgoji in poslušale nekaj predavanj o glasbeni in jezikovni vzgoji predšolskih otrok, ki sta jih zanje pripravila profesorja Mira Voglatjeva in Emil Navinšek iz Ljubljane. SEMINARJI ZA VZGOJITELJICE V osnovni šoli bodo naslednje leto pričeli uvajati novi učni načrt. Le-ta predvideva nekatere novosti pri izvajanju pouka materinščine v prvem razredu. Da bi bili otroci, ki ki bodo naslednje leto obiskovali prvi razred, na delo dobro pripravljeni, bo zavod za šolstvo seznanil z delom v prvem razredu vse tiste vzgojiteljice, ki delajo v oddelkih za šestletne otroke. Dva seminarja sta že bila v Ljubljani. Po aktivnem sodelovanju vzgojiteljic in po njihovih ocenah lahko sodimo, da so bile s seminarji zadovoljne. OPREMA IN DIDAKTIČNA SREDSTVA ZA VVZ Aprila 1973 bo v Ljubljani mednarodna razstava učil in šolske opreme. Na njej bodo razstavljali tudi opremo in di- daktična sredstva za vzgojnovarstvene zavode. Poleg razstave bodo strokovna srečanja o aktualnih pedagoških vprašanjih na raznih stopnjah vzgojno-izobraževalnega sistema. ODDELEK VZGOJITELJSKE ŠOLE V KOPRU V letu 1972 je začel delati pri pedagoški gimnaziji Koper še en oddelek vzgojiteljske šole. Letos je bilo vpisanih v 13 oddelkov prvega letnika vzgojiteljskih šol 516 dijakinj. Tako je bilo sprejetih v vzgojiteljske šole 76,6 % vseh prijavljenih. VEC OTROK V NOVIH OBJEKTIH Lani smo vključili v vzgojnovarstvene zavode 3708 novih otrok. To pomeni, da se je odstotek otrok, vključenih v vzgojnovarstvene zavode, povzpel na 13,7 %. V manj razvitih občinah je vključenih v vzgojnovarstvene zavode 7,9% predšolskih otrok, starih od 3 mesece do 7 let. Predpostavljamo, da bo priliv novih otrok v manj razvitih občinah večji naslednje leto, ko bodo zgrajeni mnogi novi objekti, ki jih je kreditirala republiška skupnost otroškega varstva. PRIPRAVA NA ŠOLO V letu 1972 je bilo vključenih v pripravo na šolo 29.112 šestletnih otrok, in sicer v celotno pripravo 7.252 otrok v redne dejavnosti vzgojnovarstvenih zavodov in osnovnih šol, v skrajšano pripravo „malo šolo" pa 21.860 otrok. ZA UČITELJE V MALIH ŠOLAH Priprave na malo šolo so v polnem teku. Zavod za šolstvo SRS pripravlja v vseh organizacijskih enotah seminarje za učitelje, ki bodo prvič vodili malo šolo. Na njih bodo obravnavali smotre, vsebino, obliko in metode dela v mali šoli. L L. RAZŠIRJAJTE SVOJ LIST! ^ ----------------------> Finžgarjeva »Veriga« na dolskem odru Ljubitelji domače slovenske besede, ljubitelji gledališča, zlasti pa še ljubitelji našega Finž-gaija — so nedvomno „prišli na svoj račun"; mladinska igralska skupina z Dol pri Litiji je pod vodstvom Cirila Vertota naštudirala Finžgaijevo trodejanko »Veriga" Izbor dela je zelo primeren, saj živimo in delamo v izrazito kmetijskem območju. Do raztresenih domačij je večkrat uro ali dve hoda in če zapišem, da je bila dvorana nabito polna, menim, da sem povedala več kot dovolj. Zaradi tega gledamo igro s povsem drugačnimi očmi in jo tudi sprejemamo s čisto drugačnimi občutki, kot bi jo, če ne bi poznali njenega resničnega ozadja. Zavoljo vsega tega ocenjujemo delo po čisto drugačnih merilih, kajti v takih primerih se je težko osredotočiti zgolj na njegovo vrednost, na režiserjev umetniški koncept, na igro igralcev, odrsko podobo in tako naprej. Z veliko prizadevnostjo in izrednim posluhom za našega podeželana, hribovca, je Ciril Ver-tot kot naduti oblastnež Mejač, dokazal svoje igralske spo- sobnosti. Tako živ in neposreden nam bo ostal še dolgo v spominu. Prav tako dobro so odigrali svoje vloge; Tekavec Srečko — Primož, Avbelj Polde — Drnolec, Avbelj Jože -Marko, Avbelj Jožica — Micka, Avbelj Verica - Alena, Povše Marinka - Mina, Anžič Tončka — Liza, Jesenšek Ivan — sod-nijski sluga. Prijatelj Henrik — tehnični, Sluga Jurij - Baltežar, Božič Rudi - Janez, Kastelic Marjan — Janče, Penici Justin — Cene. Zadnja dva sta še učenca dolske osnovne šole, a sta se lepo vživela v dogajanje in resnično popestrila posamezne prizore. Pri vseh pa je opaziti samozavesten nastop: kdaj pa kdaj zasledimo že tudi rutino, saj so mnogi med njimi že večkrat „teptali“ odrske deske in jim beseda ali kretnja ne povzročata posebnih preglavic. Igralska skupina, sestavljajo jo samo mladi, ter lepo število mladih obiskovalcev v dvorani nam zagotavljata, da bo nosilec kulture in napredka v teh hribovskih predelih tudi v prihodnje prav mladina. In prav je tako! MILICA MEKINDA inematografi prikazujejo DRUŽABNA IGRA je nenavaden prvenec diplomanta praške filmske akademije, beograjskega režiserja Srdjana Karanoviča. Film, ki ima dokumentarno izhodišče, je odsev zavestnih in podzavestnih želja tridesetih navadnih ljudi, ki so želeli igrati na filmu. Bili so izbrani med sedemtisočimi, ki so odgovorili na časopisni oglas. V filfnu izpovedujejo svoje neizpolnjene želje. Z režiserjevo pomočjo pa je iz skoraj dokumentarne zamisli nastal film, ki je podoba čistih in naivnih sanj nekaterih ljudi. Poezija - lepa, a grenka. - mb DOC HOLLIDAV je film Franka Perryja, ki se odlikuje v vseh svojih filmih (David in Liza, Dnevnik jezne gospodinje. Zadnje poletje) po raziskovanju človekove duševnosti in proučevanju motiviranosti človekovih postopkov. To je predmet njegovih iskanj. Doc Holli-day in njegovi sodobniki legendami junaki vvestema, katerih mit je vplival tudi na oblikovanje ameriške miselnosti, so se to pot znašli na dragačnem rešetu. Njih tragična usoda ni več odvisna od zunanje akcije, njihovo življenje je splet objektivnih in subjektivnih problemov in težav. Lep, zanimiv film. — mb ZLEGA MOŽA REKA je š p a n s k o - f r a n c osko-italijanska koprodukcija; ta pa v filmu, ki naj bi imel okvir westema, razvrednoti vse človeško. Akcija in neumnost še ne naredita sprejemljivega filma. — mb. VDOVA COUDUC - zanimiv francoski film režiserja Pierra Graniera-Deferra z odlično igralsko zasedbo: Simone Signoret, Alain Delon, Ottavia Piccolo. Film je posnet po romanu Georgesa Simenona. K vdovi pride skrivnostni mladenič, ki jšče zaslužek. Med njima se splete prijateljstvo; to pa ni všeč njenim sorodnikom, ki komaj čakajo na priložnost da bi ju uničili. Film odlikuje fantastična slika, ki se odlično vklaplja v samo dogajanje. - n. d. SNEGULJČICA je znana risanka, ki je nastala v Disneyevi proizvodnji in jo odlikuje kup kičastih sUk. Žal pa nimamo dovolj filmov za najmlajše, da bi lahko izbirali. — n. d. SVET OSNOVNE ŠOLE BIBA ROECK ŠOŠTANJ razpisuje po 5. tč. 76 čl. statuta šole prosto delovno mesto predmetnega učitelja za matematiko in fiziko (za nedoločen čas) Nastop službe v začetku II. polletja 1972/73 (5. febr. 1973). Pogoj: PA z diplomo. Na voljo samska soba, družinsko stanovanje v doglednem času. Svet ŠOLE II. GIMNAZIJE V LJUBLJANI Šubičeva 1 razpisuje prosto delovno mesto učitelja za francoščino in nemščino — P. Nastop službe L februarja 1973. List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer — Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093 - Tiska ČZP Ljudska pravica. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOV VORANC Bistrica v Prekmurju razpisuje prosto delovno mesto učitelja za slovenščino, P za nedoločen čas, ali PRU za določen čas. Rok prijave: 4. februar 1973. Na voljo je stanovanje. OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA Matjaževa 4, Savsko naselje razpisuje prosto delovno mesto učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P za nepolni delovni čas, 17 ur tedensko, za določen čas od 1. februarja do 30. junija 1973 Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite do 20. januarja 1973. DIJAŠKI DOM ČRNOMELJ razpisuje delovno mesto vzgojiteljice s srednjo izobrazbo za nedoločen čas. Osebni dohodek po pravilniku. Razpis velja 15 dni po objavi. Nastop službe takoj. Prizadevni planinci Na osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji že sedmo leto deluje mladinska sekcija planinskega društva Litija, ki jo vodi profesorica Slava Obradovičeva. Mladi planinci imajo zelo raznovrsten program, saj vključuje poleg izletov tudi razna predavanja. Med počitnicami pripravijo večdnevni izlet. Tako so v zadnjih štirih letih prehodili že velik del Pohorja, Julijskih ter Kamniških Alp in Karavank. Tudi letošnji načrti so spodbudni za skoraj 70 mladih ljubiteljev gora in narave. Priredili bodo več izletov, na katerih bodo največ obiskovali posto- janke zasavske planinske poti. Sredi avgusta v prihodnjem letu bodo odšli za več dni na Gorenjsko in se povzpeli tudi na Triglav. V zimskem času bodo priredili več predavanj pri planinski šoli ter tečaj za gorske stražarje. Naj navedem še podatek, da se je 25 planincev odločilo za ljubljansko mladinsko krožno pot, precej pa tudi za akcijo Pionir — planinec. Prvo značko, to je bronasto, je prejelo 10 pionirjev; obiskali so šest vrhov, med njimi tri, visoke nad 1000 m in si s tem zaslužili omenjeno odličje. B. Žužek Koroški večer v domu tehniških šol „Kdor zaničuje jezik Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Prežihovega Voranca in drugih naših ustvarjalcev, ne priznava slovenske samobitnosti in žali naša narodna čustva." S temi besedami so sklenili gojenci in gojenke doma tehniških šol v Ljubljani svoje pozdravno pismo svojim vrstnikom na slovenski gimnaziji v Celovcu. Na koroškem večeru, ki je bil pred nedavnim v tem domu, je mladina lahko pozdravila v svoji sredi koroške Slovence, med njimi tajnika narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Wa-rascha. To je bila pravzaprav nekaka akademija v malem. Že začetek je bil nadvse impresiven. V zatemnjeni dvorani se je oglasila koroška pesem, na platnu je bil projiciran simbol naše narodne preteklosti - gosposvetski prestol. Po enominutnem molku v počastitev padlih koroških partizanov so se zvrstile lepo pripravljene recitacije avtorjev Bora, Klinarja in Hartmanove. Filip Warasch je govoril o razmerah na slovenskem Koroškem in je pri tem zlasti ostro poudaril premeteno, a tudi nasilno ponemčevanje. Razčlenil je obdobje vse od plebiscita dalje pa do nedavnih nemirov na tem območju. V veliko moralno podporo našim rojakom onstran Karavank je naša država, ki stoji neuklonljivo na strani naše zatirane manjšine. Ta večer je bil lepa, dostojna manifestacija čustev mladine do Koroških Slovencev. V. D. V POLJČANAH OB OTVORITVI NOVE OSNOVNE ŠOLE TUDI STROKOVNI SESTANEK S PROSVETNIMI DELAVCI Potem ko so odprli šolsko . poslopje v Poljčanah, so se zbrali prosvetni delavci občine Slovenska Bistrica na strokovnem setanku. O aktualnih nalogah je govoril namestnik direktorja zavoda za šolstvo SR Slovenije prof. Miro Lužnik. Na osnovi podane snovi so prosvetni delavci sklenili na strokovnih sestankih svojih zborov proučevati možnosti in oblike za širše vzgojno delovanje med starši predšolskih otrok. V vrtec je namreč vključenih le okrog 10 % predšolskih otrok, katerih starši dobivajo navodila za vzgojo svojih malčkov v vrtcu. Vsi preostali starši pa so pri vzgoji svojih malčkov prepuščeni bolj lastni iznajdljivosti. V prihodnje naj bi bilo drugače. Tudi glede metod ocenjevanja učencev se bodo pogovorili. Ocenjevali naj bi predvsem napredek učencev in ne neznanje. Stališča bodo korigirali ob analizi učnih uspehov ob koncu L polletja. Tretji sklep se nanaša na metode teamskega poučevanja. Izobraževalna skupnost je poskrbela za prevod nekaj osnovnih tekstov o tej problematiki, s katero se bodo kolektivi seznanili do konca H. polletja. S sestanka so poslali odbornikom obeh zborov občinske skupščine pismo z zahtevo, naj čim-prej obravnavajo vprašanje podaljšanja samoprispevka za obnovo in razširitev šolskega prostora, ki poteče v mesecu juniju letos. Po ogledu novega šolskega poslopja in številnih razstav, ki jih je pripravil kolektiv poljčan-ske šole, so se prosvetni delavci razšli na svoja delovna mesta z občutkom, daje njihov trud pri uvajanju samoprispevka bogato poplačan. To jim je tudi spodbuda, da začeto delo za vsebinsko preobrazbo naše šole pogumno nadaljujejo. Z VSEH VETROV KNJIŽNICA ZA UČITELJE V Moskvi pripravljajo ,»Knjižnico" za učitelje razrednega pouka v osnovni šoli. Knjižnica bo imela 16 knjig za tri področja: priročnike s splošnimi navodili za učitelje o pripravah in organizaciji časa; metodike za vsak osnovnošolski predmet; literaturo o komunistični vzgoji, organizaciji vzgojnega dela v šoli in o vzgojnem vplivu na otroke zunaj šole. Pri sestavljanju teh knjig sodelujejo učitelji iz prakse, znanstveni sodelavci akademije pedagoških ved SSSR, metodiki in organizatorji pouka ter prosvete. „Knjižnica“ bo natisnjena v letih od 1972-1975. Stala bo okrog 12 rubljev. Kupili jo bodo lahko vsi zainteresirani prek knjigarn in založb ,,Pro-sveščenie" in „Sojuz-knjiga“. Nič več samo iznajdljivost IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV V FRANCIJI Francosko ministrstvo za prosveto je objavilo v začetku ieta 1972 predlog ta reformo sistema izobraževanja učiteljev. Predlog je imel v javnosti precejšen odmev. Nanj so se odzvale sindikalne organizacije prosvetnih delavcev, ki so organizirale sestanke, na katerih so kritično ocenili omenjeni predlog. Študentje univerze v Nanterreu, Toulousu in Remiesu so bili nezadovoljni s predlagano reformo. V znak protesta so organizirali stavko. Študentje drugih univerz (v Di-jonu, Parizu, idr.), so javno na ulicah manifestirali svoje nezadovoljstvo. Zveza učiteljev in znanstvenih delavcev s področja pedagoških ved je pripravila obsežno poročilo. V tem je poleg ostre kritike reforme tudi vrsta konstruktivnih predlogov, kako je treba organizirati učinkovito izobraževanje učiteljev. Po sestanku Komference predsednikov francoskih univerz, ki je bil lani v Parizu in na katerem so neugodno ocenili omenjeni predlog, je minister za prosveto izdal odločbo o sestavi posebne skupine. Njena naloga je, da ponovno prouči predlog in da v dveh mesecih poda o njem svoje mnenje. Za člane te skupine so izbrani predstavniki najpomembnejših ' zainteresiranih organizacij, in sicer: osem predstavnikov sindikalnih organizacij prosvetnih delavcev, štirje predstavniki univerz, dva člana študentskih organizacij, ki so člani narodne zveze za visoko šolstvo in znanstveno raziskovanje, en profesor pedagoških ved, direktor regionalnega centra za izobraževanje učiteljev, trije predstavniki šolske svetovalne službe in štirje predstavniki ministrstva za prosveto. OCENA METOD DELA V ANGLEŠKIH OSNOVNIH ŠOLAH Nacionalna fondacija za pedagoške raziskave v Angliji je izdelala projekt, po katerem so v letu 1972 začeli ocenjevati delo v približno 5000 angleških osnovnih šolah. Ocenjevanje bo opravljeno v treh fazah; prva bo trajala 18 mesecev. V tem času bodo tenzivno proučili manjše šte' šol in poskušah ugotoviti M se med seboj razlikujejo. Dfj faza bo zajela izčrpno P uče vanj e 4000 do 5000 ost; nih šol. To raziskovalno bodo potem ocenili v d' letih. Predvidevajo, da bodo za delo potrebovali najitj 30.000 funtov šterlingov,] vedo pa še, kdo bo dal ta def V SR ČRNI GORI - DO LETA 1975 ŠE TRI FAKULTETE Program razvoja visel1 šolskega izobraževanja, ki predložil izvršni svet SR gore, predvideva, da bodo v‘j slednjih štirih letih ustanov^ še tri fakultete, in sicer: p ra'' metalurška in filozofska. P0 tega bodo v Črni gori odprl* prvo stopnjo glasbene ^ ] demije in inštitut za matiko. pih Ni RAZISKAVA O POLOŽAJU UČENCEV KATERIH STARŠI SO ZAPOSLENI V TUJINI Splitski zavod za napre<* osnovnošolskega izobraževi bo raziskal položaj učenceVi imajo starše na delu v tujin1’ šol, v katerih se ti učenci šol* S pomočjo vprašalnikov M ugotovili potrebne elemente oceno položaja, nato pa pP lagali ustrezne ukrepe. MODEL TELEVIZIJSKE MREŽ® ZAHODNONEMŠKIH i KNJIŽNIC Zveza nemških knjižnici pomočjo zveznega ministn za izobraževanje in zna« ZRN začela izvajati posku* uporabi najmodernejše ' 1 nične opreme za kroženje kfl nih skladov in hitro obveščal Zato se bo v model televizij mreže vključilo 31 knjižnici bodo predvsem javne in zw specializirane knjižnice. L, zadevale si bodo za organiz^ | skupne službe, ki bo obveJ in smotrno zbirala, obdelc' ter izposojala knjige. Glavn1 men je, da se po angleške®* ameriškem zgledu pospeši || bolje izkoristi izposoiani' izmenjava knjižnih sklaT * Nemška vlada je namenila $ V 370.000 mark, v glavnei® modernizacijo teh® opreme. D O VPLIVU DELAVSKEGA RAZRED* NA IDEJNO , USMERJENOST UČENCI, Univerzitetni profesor ^ Zoelle je objavil v časopisu | & dagogik" članek „0 ue e r( srednem vplivu delavskega1^ reda na idejno usmeije" * učencev višjih razredov! ^lo' njem opozarja na možnosti ^ posrednega vpliva delavce'1 r 0| učence — na njihovo družeč * zavest. Avtor je tudi objavi* t zultate, ki jih je dobil pf>; ^ iskavi učinka povezave Špl r*} proizvodnimi podjetji tet * proučevanju stikov učencf* delavci v šoli, krajevni nomočio mladilf> nosti in s pomočjo mlad*1! ter drugih organizacij. Otu, Nd’ »♦♦♦♦♦♦♦♦< ‘tllrlc NOVOLETNI AFORIZMI n. Človek se boji časa, čas pa se boji samo ženske kozmetik^ Modrost je opravičilo glave za telo, ki je izgubilo svoj sp*^a s? 'jil ___________________________________________________________ Pr *tieč Udi, sfzo ■Jan 'ča OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI Občina Škofja Loka razpisuje prosti delovni mesti: učitelja matematike in fizike, PRU ali P, za nedoloč8* čas. Nastop službe 5. 2. 1973. , _ K- učitelja za razredni pouk (2. razred na PŠ Selca), za do>f K)rd čen čas. Nastop službe 1.3. 1973. L Prijave pošljite na upravo šole. Rok 15 dni po objavi razp v Prosvetnem delavcu. N. J. :ainii % Ul ;oi( ega