NEKAJ MISLI OB Leto 1977 lahko Kladivarju štejemo kot leto, ki pomeni prelomnico za nadaljni razvoj podjetja. S tem, ko smo se preselili v nove proizvodne prostore, smo si ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj. Lahko pa rečemo, da smo si s tem zagotovili tudi naš obstoj, saj ima podjetje šele sedaj svoje prostore in svojo streho nad glavo. Spomnimo se nazaj v leto 1975 in 1976, ko smo se odločali o tem ali naj gremo v investicijo ali ne. Res, to ni bila lahka odločitev, saj smo razpravljali o novih investicijah v vrednosti 30.000,- din pri celotnem dohodku 21.000,-din v letu 1975 in smo pri tem razpolagali z res skromnimi lastnimi finančnimi sredstvi. Toda že sedaj lahko trdimo, da je bila odločitev pravilna. Seveda se moramo zavedati obveznosti, katere smo s tem prevzeli. V novih prostorih moramo proizvajati kvalitetnejše, bolj produktivno in več, da si bomo na ta način ustvarili sredstva za odplačevanje obveznosti v prvi vrsti, poleg tega pa tudi potrebna sredstva za dodatna vlaganja. Pri tem pa moramo zagotoviti sredstva za pokrivanje OD, sredstva za družbeni standard zaposlenih in potrebna sredstva za razvoj kraja in infrastrukturnih objektov. S temi mislimi in zaključki smo prešli iz leta 1977 v leto 1978. Torej v letošnjem fetu je naša naloga proizvajati več, boljše in racionalnejše. To pomeni, da moramo poskrbeti, da bo naš delovni čas čimbolj smotrno izkoriščen, k delu moramo pristopiti z večjo mero strokovnega znanja, pri delu moramo biti gospodarni, torej s čim manj vložene energije in sredstev, proizvajati čim več. Naučiti se moramo dosegati postavljene si obveznosti in roke. Vsakdo mora svoje delo popolnoma poznati in obvladati, le tako bomo lahko pomagali in koristili drug drugemu. Na ta način bomo naše plane dosegali in tudi ustvarili sredstva za naše obveznosti in potrebe. V letu 1978 moramo še naprej razvijati naše samoupravne odnose med seboj in v odnosu do širše družbene skupnosti. Naši samoupravni odnosi morajo temeljiti na principu: ustvariti in nato deliti, toda ne prezreti: povečati proizvodnjo, prelivati sredstva v nove programe, ti pa bodo prerok za življenje podjetja tudi jutri. Naši samoupravni odnosi morajo biti kritični in trdni, toda zdravi, ustvarjalni in pošteni. Stalno mora biti prisotna borba za osebno uveljavitev v krogu sodelavcev na osnovi delovnega prispevka in skupno uveljavitev v širokem in NOVEM LETU 1978 kritičnem krogu tržišča, ki je merilo za našo sposobnost. V podjetje morajo biti odprta vrata vsakomur, ki je dovolj sposoben, ambiciozen in vztrajen. Držati moramo znati besedo, odločno povedati resnico, vzdržati odgovornost in ne kloniti pred problemom. Vsako nalogo je treba hitro in brez odlašanja speljati do konca. Učiti se moramo tudi na napakah. Toda eno napako lahko naredimo le enkrat. Ponavljanje napak je dokaz nesposobnosti. V medsebojnih odnosih moramo biti kritični. Toda kritika mora biti odkrita in tovariška. Slabe strani moramo grajati in odpravljati, toda dobre strani moramo znati pohvaliti in spodbujati. Odlika članov Kladiva rja mora biti delavnost in ustvarjalnost. Leto 1978 mora biti leto naših naporov za ureditev naših notranjih razmer, namenjeno vzpodbujanju organizacije dela in izpopolnjevanja tudi nas samih. Na ta način se bomo vsposobili za reševanje še zahtevnejših nalog, ki nas čakajo v letu 1979 in 1980. Direktor: Ambrožič Venče ing. stroj. GLEDAM... Gledam brezo, smreko in hrast, tiho zamišljeno v svojo rast, večno zamaknjene v neba dih — kakor da sam sem eden od njih . . . Gledam dekle, ženo, moža, kam drvi to, kam se peha ? Nem mimo njih gre neba dih — kakor da sam sem eden od njih . . . Oton Zupančič Izgleda, da bo naš časopis končno začel izhajati, tako, kot bi že zdavnaj moral. Največ težav v dosedanji pavzi je bilo okrog tiskarja in, roko na srce, tudi v samem odboru za obveščanje. Sedaj izgleda, da smo končno dobili resnega, tiskarja, ki ni predrag (povsod je treba varčevati) in upajmo, da se bo držal tudi dogovorjenih rokov za končno izdajo. Toda časopis ni odvisen samo od tiskarja, to je šele drugoten pomen. Glavna je vsebina. To poustvarjamo in oblikujemo mi. Kar bomo prebirali v tem našem časopisu vsaka dva meseca, to bomo napisali mi, člani naše delovne skupnosti. Vsi, prav vsi se moramo truditi, da bomo videli v našem časopisu tisto, kar nas zanima v zvezi naše delovne organizacije, pa tudi prostora v katerem živimo. Tovarniški časopis se ne sme zapirati samo za tovarniško ograjo, temveč mora krepko posegati tudi v problematiko kraja v katerem živijo delavci. Pred nami je tako imenovana volilna'pomlad. Volili bomo delegate za zbore občinske skupščine, za Sa- moupravne interesne skupnosti, pa tudi našemu izvršnemu odboru sindikata bo potekel mandat. Torej volili bomo veliko. Prav zato se moramo zavedati, da ne bomo volili površno. Na volilnih listih bo množica imen, prav iz te množice moramo izbrati tiste naše predstavnike, ki bodo resnično zastopali delavski razred na določenih institucijah. Takih, ki samo kimajo in dvigujejo roke, pa čeprav dobro ne vedo zakaj in četudi se jim zdi, da to kar sprejemajo ni prav, ne rabimo. Torej velja dobro premisliti ob volitvah. Prav tu bo naš časopis moral odigrati precejšnjo vlogo. Časopis, kateri je brez odmeva tistih za katere izhaja, je mrtev časopis. Zato pišite. Pišite o problemih na delovnem mestu, v krajevni skupnosti, pa tudi, če boste potovali po nam nepoznanih krajih in deželah in bi ti vaši vtisi zanimali sodelavce. Prav tak časopis, katerega bomo oblikovali vsi, bo zanimiv in ga bomo z veseljem vzeli v roke. Uredniški odbor REFERENDUM Skladno z določili zakona o združenem delu (čl. 462 in 463) smo morali posamezne splošne akte v delovni organizaciji sprejeti z osebnim izjavljanjem in to z referendumom. Tako smo z referendumom sprejeli naslednje samoupravne akte: a) Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DO ,,KLADIVAR" ŽIRI. Za sprejem samoupravnega spotazuma o združevanju dela delavcev v DO ..KLADIVAR" Žiri, je glasovalo 148 upravičencev ali 81,7% od skupno vpisanih upravičencev v volilnem imeniku. Proti sprejemu sporazuma pa je glasovalo 19 upravičencev, 14 upravičencev pa se referenduma ni udeležilo. b) Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev v DO ,,KLADIVAR" Žiri. Za sprejem samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev DO ,,KLADIVAR" Žiri, je glasovalo 138 upravičencev ali 76,2% od skupno vpisanih upravičencev v volilnem imeniku. Proti sprejemu sporazuma pa je glasovalo 29 upravičencev, 14 upravičencev pa se referenduma ni ude- ležilo. c) Samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela ZPS. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju V SOZD ZPS in za sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in dolžnostih med delovno skupnostjo SOZD ZPS in DO, je glasovalo 147 upravičencev ali 81,2% od skupno vpisanih upravičencev v volilnem imeniku. Proti pa je glasovalo 20 upravičencev, 14 upravičencev pa se referenduma ni udeležilo. Povdariti je, da v javni obravnavi in na zborih delavcev ni bilo veliko pripomb. S tem pa nikakor ni rečeno, da sprejeti splošni akti ne bodo doživeli ustreznih sprememb in dopolnitev zlasti z ozirom na pomanjkljivosti, ki jih bo pokazala praksa. Iz navedenega izhaja, da je bila pred nami pomembna odločitev — mejnik v našem samoupravnem delu in snovanju. Naša dolžnost, zlasti pa pravica je bila, da bi se morali polnoštevilno udeležiti glasovanja na referendumu in izkazati svojo samoupravi ja Iško zavest. J. Vidmar INVESTICIJE SO ŽE SKORAJ ZAKLJUČENE Bralce našega glasila verjetno zanima problematika investitorja v nove proizvodne prostore, saj v njih že od lanskega avgusta bolj ali manj uspešno proizvajamo. Za nekatere pa je nenavadno tudi to, da nas zadnje čase vse pogosteje obiskujejo razne komisije, ki si ogledujejo vse, kar smo zgradili in kar smo postavili v nove proizvodne prostore. Dne 13.1.1978 je posebna komisija, ki so jo sestavljali republiški in občinski inšpektorji ter izvedenci (gradbeni, sanitarni, požarni, vodnogospodarski, e-nergetski in elektroenergetski inšpektor), opravila tehnični pregled nove proizvodne hale in transformatorske postaje z namenom, da nam Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Škofja Loka izda uporabno dovoljenje. Komisija je pri pregledu investicijske dokumentacije in objektov ugotovila nekaj pomanjkljivosti, ki jih morata naš investicijski oddelek za vzdrževanje odpraviti do 13. februarja letos. Pomanjkljivosti so predvsem v tehnični dokumentaciji. Manjkajo nam nekateri atesti, predvsem za uvoženo strojno opremo, ki jih predpisuje Zakon o graditvi objektov SR Slovenije. Potrebne ateste nam bodo (po predhodnem pregledu uvožene opreme) izdale pristojne strokovne institucije. Po gradbeni in operativni plati je investicija skoraj že zaključena, prav tako pa je v zaključni obdelavi obračun investicijskih naložb. V tabeli „Teh-nična struktura investicijskih naložb v novo proizvodno halo Kladivar Žiri" so razvidne predračunske vrednosti (po aneksu), dejanske (dosežene) vrednosti in razlike med predračunskimi in dejanskimi vrednostmi po posameznih strukturah. TEHNIČNA STRUKTURA INVESTICIJSKIH NALOŽB V NOVO PROIZVODNO HALO ,.KLADIVAR" ŽIRI Tek. št. V R E D N O S T V D I N STRUKTURA po aneksu dejansko razlika 1. Gradbeni objekt z instalacijami 14,953.175 16,651.075,55 +1,697.900,55 2. Domača oprema 2,859.695 3,828.432,88 + 968.737,85 3. Uvozna oprema 2,321.722,32 2,489.702,65 + 167.980,33 4. Carina in ostali stroški uvoza 840.013,83 1,048.398,80 + 208.384,97 5. Demontaža, selitev, montaža - 81.015,65 + 81.015,65 6. Ostali investicijski stroški 1,107.500 1,131.724,80 + 24.224,80 7. Rezerve in podražitve 2,500.000 - -2,500.000,00 I. SKUPAJ ZA OSNOVNA SREDSTVA 24,582.106,15 25,230.350,30 + 648.244,15 II. SKUPAJ ZA OBRAT. SREDSTVA 3,600.000 3,600.000 - III. VSEGA NETTO INVEST. NALOŽBE 28,182.106,15 28,830.350,30 + 648.244,15 IV. PRISP. ZA ENERGETIKO 4.8 oz. 7,2% 1,179.941 1,702.164,40 + 522.223,40 V. DEPOZIT ZA UVOZ. OPREME 13.079 - - 13.079,00 VI. VSEGA BRUTTO INVEST. NALOŽBE 29,375.126 30,532.514,70 + 1,157.388,55 Za osnovna sredstva, to je za halo in opremo, smo planirali investirati 24.582.106,— din, dejansko pa so to investicij, naložbe veljale 25.230 350,— din. Razlika 648.244,— dinarjev pa je ugotovljena prekoračitev investicijskih naložb v osnovna sredstva, če k osnovnim sredstvom prištejemo še obratna sredstva (denar, ki ga bomo rabili za povečan obseg proizvodnje), potem še 4,8 do 7,2% energetski prispevek, ki ga po zakonu moramo odvesti za naložbe v energetske objekte splošnega gospodarskega pomena, dobimo planirani (predračunski) znesek celotnih investicijskih naložb 29.375.126,— din, dejansko pa bomo morali odšteti 30.532.514,- din ali 1.157.388— dinarjev več kot smo planirali. Prekoračitev smo poravnali z lastnimi finančni- mi sredstvi (ob pomoči banke). V obravnavano tabelo pa niso vštete investicijske naložbe v funkcionalno preureditev bivših proizvodnih prostorov in bivših tehničnih pisarn, ki bo po predračunu veljala (brez opreme) 1.290.073,— dinarjev. Za to naložbo nam je Ljubljanska banka v Škofji Loki odobrila investicijski kredit za celoten predračunski znesek. 8.00 DISPOZICIJA PROSTOROV IN ODDELKOV V BIVŠIH PROIZVODNIH PROSTORIH Tloris pritličja 18 -- 16 ■ f 1 v " 17 ~ i /4 ■16.00 Tloris nadstropja KIADIVAR Žiri Tovarna elementov za avtomatizacijo V bivših proizvodnih prostorih so adaptacijska dela prav tako v zaključni fazi, obračun pa bo predvidoma v februarju tega leta, V februarju letos bo tudi finančni pregled in primerjava obračunov, ko bo- 1. Vhod fevetrolovom) 2. Vratarnica 3. Prostor za telef.centralo 4. Hodnik 5. Sanitarije 6. Arhiv 7. Splošni sektor 8. Splošni sektor - tajništvo 9. Govorilnica 10. Prodaja 1 11. Vodja prodaje 12. Prodaja 2 (analize) 13. Računovodstvo 14. Vodja računovodstva 15. Hodnik do izvajalci s predložitvijo računov in obračuna dokazali, da so nam že zaračunani zneski pravilni in upravičeni. Ob tej priliki lahko nastopi razlika med našim in njihovim obračunom, vendar po predvidevanjih ne bo pomembno 16. Konferenčna soha 17. Tajništvo 18. Direktor 19. Kuhinja 20. Jedilnica 21. Skladišče gotov, izdelkov 22. Skladišče materiala 1 23. Skladišče materiala 2 24. Oddel. za brizga,plast.mas 25. Hodnik 26. Kalilnica 27. Razmastilna 28. lakirnica - sušilni del 29. Lakirnica 30. Skladišče vnetljivih snovi - tekočin 31. Deponija olj velika. Iz vseh navedenih podatkov lahko sklepamo, da so investicije v našo novo proizvodno halo resnično skoraj že zaključene. J. Primožič GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1978 Načrtovanje za naslednja obdobja naj bi obsegalo: 1. predvidevanje vseh delovnih rezultatov (količine izdelkov), 2. predvidevanje pogojev pri katerih se bodo delovne naloge opravile. V kolikor načrtovanje odstopa od gornjih dveh zahtev, je načrtovanje prepuščeno stihiji in brez večje vrednosti. Načrtovanje v naši OZD je do sedaj potekalo tako, da je gospodarski načrt obsegal samo prvo zahtevo planiranja, druga zahteva pa nam je bila več ali manj tuja. Vedno smo vedeli kakšno količino posameznih izdelkov moramo po planu izdelati, nikdar pa nam ni uspelo ugotoviti koliko skupnih ur struženja, rezkanja, vrtanja za izdelavo te količine izdelkov potrebujemo in s kolikšnimi količinami strojnih ur razpolagamo. Pogojev za izvršitev delovnih nalog, ki so izvirale iz letnega načrta nismo natančno poznali in tudi ne predvidevali. Do sedaj smo ob zaključkih poslovnih let vedno ugotavljali, da letni plan ni bil dosežen in v kolikor je bila še dana obrazložitev, da ne razpolagamo z zadostnimi proizvodnimi kapacitetami smo torej trditvi morali verjeti, ker v hiši ni bilo podatka, ki bi dokazal nasprotno stanje (tožnika ni). Ugotavljanje potrebnih in razpoložljivih strojnih kapacitet v bodoče ne bi predstavljalo samo sanacijo obstoječega načina planiranja, pač pa tudi ob ustreznih organizacijskih ukrepih sanacijo obstoječega načina proizvodnje. Torej smotrno načrtovanje le ni zgolj administrativno-tehnokrat. operacija, pač pa je njegova naloga, da odstrani stihijo iz proizvodnega procesa, služba planiranja pa kot ekonomska strokovna služba v sodelovanju s tehničnimi strokovnimi službami vpliva na odnose med vloženimi sredstvi in rezultati teh vlaganj. To pa pomeni direkten vpliv na produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Gospodarski načrt za 1978. leto predvideva, da bomo ustvarili v tem obdobju blaga v vrednosti 61.000.000,— dinarjev. Udeležba posameznih skupin izdelkov v tej vrednosti je sledeča: elektromagneti 8,8" 0 hidravlični elementi in komponente 43,2" „ hidravlični preoblikovalni stroji 5,5" „ oprema za hidravliko 2,6" „ vibratorji 5,9% pnevmo komponente 11,0% indikatorji 7,8% zatiči 2,0% pnevmo sistemi 12,6% S tem, ko je izdelan plan izdelkov za leto 1978, je tudi tokrat izdelana šele prva zahteva dobrega načrtovanja, druga zahteva pa ostaja še vedno neznana, to se pravi, da nismo še predvidevali natančnih pogojev dela za dosego tega načrta. Jože Kopač PRISPELA POŠTA KRAJEVNA SKUPNOST ŽIRI Štev.: 61/78 Datum: 24.1.1978 Zadeva: Podpis samoupravnega sporazuma Zbor delegatov Krajevne skupnosti Žiri je na svoji 15. redni seji. dne 22.12. 1977 sprejel sklep o uvedbi samoupravnega sporazuma 1% od bruto OD za OZD, za obdobje od 1.1.1978 do 31.12.1980. Do sedaj so OZD plačevale 1 % od bruto OD za šolstvo iz samoprispevka, kateri je bil izglasovan do konca leta 1977. Sedaj pa je sprejet sklep, da se 1% od bruto OD za OZD preusmeri v komunalno dejavnost (kanalizacijo, rekonstrukcijo vodovoda) in se ponovno gre v podpis samoupravnega sporazuma. Izgradnja kanalizacije na področju Krajevne skupnosti Žiri je nujno potrebna, zato moramo vsa sredstva usmeriti v to dejavnost. V primeru, da te ne bomo uspeli zgraditi, bodo nastale velike posledice v kraju vsled gradnje privatnih in družbenih stanovanj. Samoupravni sporazum dostavljamo v treh izvodih, od katerih nam en podpisan izvod vrnete. Ravno tako nam vrnete en izvod potrjenega pooblastila. Rok dostave podpisanega samoupravnega sporazuma je do 25.2.1978. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE MEDOBČINSKI SVET ZA GORENJSKO Odbor za nabavo rent. aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki INFORMACIJA 0 OPRAVLJENEM DELU ODBORA Ker je odbor za nabavo rentgenske aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki, ki ga je imenoval Medobčinski svet ZSS za Gorenjsko, svojo nalogo v celoti izpolnil, dajemo de- lovkam in delavcem Gorenjske POROČILO O OPRAVLJENEM DELU ODBORA Iniciativa za akcijo za nabavo rentgenske aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki izhaja od bralk „Glasa" ob 8. marcu leta 1975. Predlog, da bi namesto organiziranja bogatih proslav ob 8. marcu — Dnevu žena in kupovanju raznovrstnih, največkrat tudi manj praktičnih oziroma uporabnih daril, ki jih osnovne organizacije sindikata prirejajo in obdarujejo zaposlene žene, del teh sredstev osnovne organizacije sindikata združile s tem, da bi se nabavila aparatura za zgodnje odkrivanje raka na dojki, kot skupno darilo gorenjskim ženam za njihov praznik. Po proučitvi tega predloga na seji Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko, je bilo ugotovljeno, da bi morala biti to akcija celotne Gorenjske: — zaradi lažjega zagotovila finančnih sredstev, — ekonomičnosti, rentabilnosti in izrabe kapacitete aparature, — ker imamo regijsko zdravstveno skupnost in bi s tem zagotavljali enak obseg pravic zavarovank na Gorenjskem. V predhodni razpravi so se izoblikovala mnenja, da bi bilo dobro, da bi bil aparat montiran v avtobusu, podobno kot je to za fluorografiranje. Pozneje pa se je izoblikovalo strokovno mnenje, da bi bilo iz drugih strokovnih vidikov bolj priporočljivo, da bi šli v nakup dveh aparatur, ki bi bile stacionirane v Kranju in na Jesenicah. Od prvotnega obračuna potrebnih sredstev (50 din na zaposlenega na Gorenjskem) se prispevek ne poveča, ker prevozna aparatura in avtobus stane približno enako kakor dve aparaturi. (se nadaljuje) INDUSTRIJSKA CONA Dobil sem ondan povabilo, naj napišem članek o urbanizmu oziroma o industrijski coni v Žireh, pa sem si dejal: „šmenta. Zakaj bi moral o stvari poročati vedno tako suhoparno. Poskusimo za spremembo nekoliko drugače.” Zbrali se nekega dne več ali manj pomembni možje več ali manj pomembnih firm iz več ali manj pomembnega kraja, da bi razdelili še nepozidano zapuščino svojih prednikov — zemljo, ki bojda tako ali drugače ni za nobeno rabo. Zbrali so se torej mogotci in sklenili razdeliti žabe z grabni, mlakami in koprivami vred, vmes pa postaviti .Jermane” skoraj doli do Sore. Da bi imeli komu kazati, kako se znajo prepirati. so povabili še one doli, ki so doma tam, kjer se stekata Sori in imdjo pravico o stvari katero reči. Povabili pa so tudi tiste, ki se na stvar nekaj razumejo in znajo vse lepo po dolgem in počez narisati. „Ta velk" si je pustil zarisati ,.ta veliko parcelo", nanjo pa na papir postaviti še veliko „ta velikih bunkerjev". Stegnil se je vse tja do današnjega ..žogobrc platct”. Čez ..žogobrc plete” smo dali zarisati ,,centralne funkcije". To so tiste funkcije, ki so pomembne za vse nas in so:skupna toplarna, da ne bomo vsak s svojim ..raufnkom" čist žirovski zrak svinjah, ampak ga bomo leta goldinerdvajset že lahko svinjah centralno. Potem je tu še centralna menza, da ne bomo vsak iz svoje bajte pomije spuščali v ta novo kanalizacijo. Največ pa bo tu centralnih „parkir platcov", da se bomo lahko centralno zaparkirali. Cisto zraven ..centralnih funkcij" se razprostira tista žirovska firma, ki izdeluje nalepke, s katerimi Žirovci pridno pokrivamo praske in rjaste pege na svojih avtomobilih. Za potokom Rakulk so se vsidrali žirovski rumeno—plavi in se še nekoliko razbohotili. Za boljše razumevanje strateškega položaja, tekstu prilagam tudi skico, podrobnejši komentar pa bo sledil v prihodnji številki našega glasila. Saj res! Čisto sem pozabil na ta novo žirovsko firmo ..Drvoeksport". Nastala bo bojda po združitvi podjetja „Vampi golaš — mešano" — TOZD „Cirku-larka" s podjetjem „To še ni Jelovica". Nerodno pri vsej stvari je ie to, da je vse skupaj postavljeno preveč v meglo, v slabe klimatske pogoje — doli k Sori. PREDLAGANA SITUACIJA ZA ZAZIDALNI NAČRT- SKICA M 1:1000 Industrijska casta EH w Industrijska cesta (brez lukenj) pa bo podaljšana naravnost po travniku, nato pa bo zavila kar čez ,,Bahačev ka-zuc" in čez tisto garažo tam sredi Bahačevega dvorišča. V ta namen bo Dušan Bahačev izbil nekaj Jat iz štan-ta", da bomo imeli podvoz. ,,Remont" in „Poliks" pa se bosta srečala v ..Rezervatu", tam doli za „Stro-jarno”, malo višje nad mestom, kjer se srečujeta tudi Račeva in Sora. Mi prebivalci komunalno lepo urejenega mesta pa bomo naslednjih nekaj let vse noči pridno delali nadure, da bomo priskrbeli vsaj dobro polovico delovne sile, ki bo potrebna za zasedbo vseh zarisanih novih delovnih mest, če nočemo biti premočno vezani na uvoz. Pa lepo pozdravljeni! Vaš vdani interni urbanist Janez Primožič IZPISEK sklepov DS z dne 20. in 21. 12. 1977 1. Potrditev samoupravnega sporazuma OZD v sestavljeno organizacijo združenega dela ZPS. 2. Soglasno potrjen statutarni sklep sestavljene organizacije ZPS. 3. Soglasno sprejet pravilnik o načinu oblikovanja cen za izdelke in storitve ter o pogojih za prodajo teh proizvodov in storitev. 4. Soglasno sprejet predlog prodajne službe za povečanje cen indikatorjem in zatičem. 5. Vsak delavec mora dobiti opise svo- jih delovnih mest oz. opravil. 6. Na dnevni red se morajo dajati točke, ki so že prečiščene s strani strokovne službe. Za točnost prepisa sklepov jamči: Nevenka Trček POSTOVANI KOLEGA! Imam prijatnu dužnost da Vas oba-vestim da je odlukom Skupštine Struč-nog udruženja donesenoj na Godišnjoj konferenciji 21. 12.1977. Vaša fabrika dobila Zahvalnicu za saradnju sa našim studentima. Ona je samo skroman izraz naše velike zahvalnosti za pomoč koju ste nam pražili. U Nišu, 6. 1. 1978. Trajanovič Miroslav Temeljkovski Dragan POPRAVKI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: "Kaj se pa ukvarjaš 5 temi novotarijami, a ne veš, da še nismo Sprejeli pravilnik o inovacijah ? — Saj to sploh ni novotarija , rad bi si Ib zaščitil glavo pred dežjem, ki kaplja skozi streho * V tretji številki glasila, ki je izšlo decembra 1977, nam je škrat zagodel eno večjo in eno manjšo nevšečnost: Na prvi strani, kjer je beseda o pregledu doseženega uspeha poslovanja, je pravilno: od 1.1. do 30.9.1977 in ne od 9.9., kot je zapisano. Na osmi strani glasila je v članku o osnutku izdajanja Žirovskega glasila, zamenjana leva stran z desno. G&tGiza Poročil se je Kavčič Iztok. Iskrene čestitke! „Kladivar" je glasilo KLADIVAR-JA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o. Ureja ga odbor za obveščanje: Kavčič Ernest Bogataj Jože Bogataj Jože Temelj Franci Podobnik Vinko Izhaja dvomesečno, naklada 250 izvodov Tisk: EGP Škofja Loka ANGLEŠKA BOLEZEN PREB. SOSED- DRŽAVE KLASIČNI ŽENSKI ČEVL JI ČEŠKA PRITRDILNI C A RIBJA JED V OMAKI SESTAVIL NIKO JESENKO MESTO v sz {BELO -RUSIJA) LJUBLJA- NA FRANC. TEROR. ORG. BELGIJA KORALNI OTOK PRODUKT UGOREV. V DlRNlKU MAK E D MOŠKO IME TEHNIČNI POKLIC MESNI IZDELEK ČRNOSOR.' reka HES H/LENOST ZMIKAVT STRINA (L JU 8 KOV.) SOLO- TVOREN TELOVAt■ prvina PODROČNA OOVORICA ILOVICA PRIPOMOČI* PRI FEN TA N. TUJE i. lUB ENICA PREDLOG domače HOŠKO ime ČRNIKO pliiic v san. AMPER samci, pon. P EU. ŽIVALI .NASILJE Kitajsko n e sr c pei ČAN6ŠI STANJE PO SONČ. Z AN. TRST PROČELJE PRIPADMK tiOTElTAUT SEkT£ MARMOR- NATA RAKEV AVGlti*0 svet. pivo ZABNJtAOI, Ki Sl Tli 1 Z ASM JI N A PRVI ilOVtl PO] BIBLIJI AFRIŠKO JEZERI) OLAV AflUPOSEU ČASOVNA C NOTA HAJlTAttji' PREV 00 BIBLIJE rttsro v *r. vrkulARTt~ hipih temp) SAMOVlADARJI , SAMODRŽCI (SORSKI REŠEVALNI ČOLN PFSb/lŠKI Uk RAS im p e k j E VALJEVO ELEKTUČUi Mor. riba SPOR, PREPIR, PRAVDA MIRANDA TONA grIka BO LINJA (lili) Iupav pop frakcozi LITER PRItADUlk lt/0. tlit\iUA ČRTA V KROGU PRESTOL. V STARI M It Ul REKA V FRANCIJI NIZEK isti. GLAS AM. FISATUI (6RAJ) JV£2DA V ŠKORPUOHU ...DAM KOS POSUŠEN. MESA Potujoči pevec 8B06RAJ. reouiK AT E K NADSTtllJL NAP OPNJIt. GRŠKA ČRKA srAR ILOVA Al ČRESLOVINA kislina TOPLA ooeja SKAbJO. n. WB CELJE PREDUJEM naplaIuo IVAN KOVAČIČ IZTOK m jAkOPlC terjanje alkoholna PIJAČA VODIK UMEREK PRIPADNIK iTARObR. PLEMENA V resALiJt