8. številka
V Ljubljani, dne 22. februaija 1919.
VI. leto
Deljive« ishaja vsak petek z datumom naslednjega 4ne. — Naročnina za celo leto K >0'—, aa pol leta K S —, m četrt leta K 2 50. Posamezna Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za telo loto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. Poftiljatve na uredništvo in apravniStvo IjaUJiu, Ilirska nliea itev. 22., L nadstropje.
DELAVEC
BokopM M m mfaj*. — liaorati t oooatolpohni po-til mtieaai ao aarafcuiia-VMjo, i» »kor: pri eakratal objavi po II viv pri trikratni po M rim., pri ieat-kratni po U vi«, pri Mb-lotnik objavah po 11 ria. aa vsakokrat — Za raaM lajavo iULiUae potit vntiea 24 vik. - Keklaot. so poit-■Im prooto. — Nefranldra-oa piana so m sprejemajo.
Naloge naših strokovnih organizacij.
ni.
O nalogah naših strokovnih organizacij Je sedaj mogoče drugače, jasneje in od-kriteje govoriti kakor je bilo to mogoče poprej. Fred nekaj meseci še smo morali paziti na vsako besedo, da nam ne stopi na vrat policijski valpet Stara monarhija je bila podobna veliki jetnišnici. Policijski agent je na shodih napenjal ušesa, da mu ne uide nobena beseda. Cenzor je neobzirno zatrl vsako napisano svobodnejšo besedo in gorje tistemu listu, ki se ni mogel popeti do slavospeva na trohnelo Avstrijo in njenega režima, brezusmiljeno je bil zatrt. Odredeb je kar deževalo, sodnije so imele toliko dela, da ga niti zmagovati niso mogle, preobsežni policijski aparat, ki se je izpopolnjeval z moralično propalimi elementi z mrzlično prenapetostjo je »-čuval«, da se nekall red in mir v tej velikanski jetnišnici. Vse to v Interesu prestola in denarne vreče kapitalistov ter drugih takih pijavk. Policijski valpet firme Habsburg, ki je narode do skrajnosti Izkoriščevala. ponižala in zasužnila kakor brezpravno rajo, je podi menom c. kr. dr-mestništvenega svetnika določeval, kako se morajo glasiti društvena pravila, ali se kakšen shod sme vršiti ali ne in kaj sme časopisje pisati in kaj ne.
Danes takih zaprek ni več in glej, mir in red tudi ni v nevarnosti.
Pravila naših na novo ustanovljenih zvez za Slovenijo so sl jako podobna. Razlike so tako malenkostne In neznatne, da niti ne prihajajo v poštev.. Vsem je smoter enak. Sestavljena so vsa ta pravila naših centralnih strokovnih organizacij za Slovenijo na podlagi dolgoletnih izkušenj in praktičnih potreb. Namen teh naših strokovnih organizacij, ki so, kakor povedano, razvrščene v zveze oziroma v osrednja drnštva (pri rudarjih Unija) je možno posneti iz naslednjih glavnih točk:
1. Varstvo in izboljšanje gospodarskih interesov izvirajočih iz delovnega razmerja svojih društvenikov.
2. Omotna pomoč in varstvo vsem dništvenikom, ki so oboleli ali postali brezposelni ali pa varstva svojih tovarišev ter pravne pomoči v gospodarskem in socialnem življenju potrebujejo.
3. Pouk in naobrazba društvenikov. njih Šolanje da postanejo sposobni za gospodarske In socialne boje za cilje razreda delavcev.
4. Gojitev duha skupnosti in solidarnosti med tovariši istega poklica. Vzgajati jih kot razredne sobojevnike, ki se zavedalo svojepa položaja in svojih nalog, povzdlga njihove duševne in fizične' moči.
5. Dejansko sodelovanje pri Izpopolnjevanju in uvajanju novih zakonov o delavskem varstvu in zakonov o delavskem zavarovanju, sploh delansko sodelovanje pri vseh socialno političnih ukrepih.
Da se vse te naloge morejo uspešno reševati, se je treba posluževati primernih »ti raznoličnih tehničnih sredstev. Zato naše centralne organizacije ustanavljajo po celi Sloveniji podružnice in vnlačevalnlce. Naloga teh podružnic in vplačevalnlc pa
je, da sklicujejo shode, sestanke društvenikov, prirejajo predavanja in razgovore ter skrbe za primerna razvedrila potom dostojnih veselic, iger itd. Važno vlogo imajo knjižnice, nobena naših podružnic in vplačevalnic' naj bi ne bila brez knjižnice. V kraju, kjer je po več podružnic strokovnih organizacij, kaže napravit! enotno, veliko delavsko knjižnico, do katere ima pristop vse organizirano delavstvo dotičnega kraja.
Neprecenljive vrednosti in važnosti je strokovni list. Dolžnost odbornikov in zaupnikov je, da vestno skrbe za to, da društyeniki prejemajo redno glasilo strokovno organiziranega delavstva, ki je naj se izdajajo in razširjajo letaki. Skrbeti je za izdanje primernih brošur. Potom navedenih tehničnih naprav se mora urediti tudi vprašanje dohodkov oziroma izdatkov, rešiti vprašanje sredstev na sploh. Semkaj spada redno vplačevanje ali pobiranje prispevkov, izplačevanje podpor in imenik ter točen pregled društvenikov.
Pravno varstvene zadeve se s pomočjo navedenega organizacijskega aparate v sporazumu s centralmi v Ljubljani istotako lahko rešujejo.
Teoretične in tehnične uredbe naših strokovnih organizacij ne povzročajo sicer nobenih težkoč, težavno je le prakti-. čno društveno delovanje. Praktično notranje delo pa ni mogoče določiti potom paragrafov ali pa z določenim programom. Namen in cilj je pač natančno označen, toda dejanskemu udejstvovanju se pogostoma stavijo na pot nepričakovane zapreke. Včasih gre pot do cilja indirektno, po ovinkih, časih kaže urediti med društveniki in podružnico neke vrstie postajnih vezi, ki posredujejo skupm stil^. Naše strokovne organizacije morajo predvsem čuvati in paziti, da delavstvo pridobljene ugodnosti zopet ne izgubi, oziroma se ne poslabšajo. Da se določila, ti-čoča se socialno političnih odredeb afi pogodbe gospodarskega značaja ne pačijo in ne potvarjajo v škodo delavcem, temveč, da se jih v polnem obsegu strogo in točno izvršuje. V tem pogledu torej nastopa strokovna organizacija kot varuhinja delavskih interesov. V Jugoslaviji, kakor znano, lastnih socialnih zakonov še nimamo. Dokler pa teh ni, veljajo vsi tozadevni zakoni stare Avstrije. Zakoni propale države pa so prav v tem oziru silno pomanjkljivi. Dokler pa svojih zakonov nimamo, morajo strokovne organizacije paziti, da se delavstvu ne kratijo še te drobtinice. Nekaj blagodejnih socialno političnih ukrepov sicer že imamo. Poskrbelo je za nje poverjeništvo za socialno skrb pri narodni vladi. Ali pozabiti se ne sme, da imajo vse odredbe imenovanega poverjeništva le značaj provizorija. S provizoričnimi ukrepi pa delavstvu ni pomazano. Vrhuteag pa so vsi ti dobromišljeni ukrepi kakor kaplja v morje, le nekak začetek na poizkušnjo. A že tem tako omejenim in po številu tako redkim odredbam dela naša buržvazija ovire. Našim strokovnim orfra-nizacljam se je torej pripraviti na težke boje za uzakonitev in udejstvitev delavskega varstva ter scoialno politične zakonodaje »ploh. Pri vsem tem pa našim stro-
kovnim organttacišam seveda ne more biti vse eno, kafcŠHl naj bodo ti zakoni. Ako bomo beteli za delavstvo doseči v ten) or/im res kaj koristnega, bodo morate naše strokovne organizacije razviti In uveljavljati vso silo lu uporabljati vSa sredstva, ki so jim na razpolago. V tem pogledu bodo torej mor afi nastopiti kot bojev na organizacija. "Varstvo 1» obramba določb zakonov, ki se Jtfl fio sklenilo, txi šele prišla. Garje slovenskem« delavstvu, če bi se « njegov! usodi sklepalo Brez njega in preko njega, potem bi ti zakoni ne bi!) za njega, ampak proti njem n. Tak slučaj bi lahko nastal, ako bi strokovne organizacije slovenskega delavstva ute bile dosti močna.
Če smo 2* pri »uredbah naše narodne vlade v Ljubljani, moramo vsaj najvažnejšo, to je nared&o, KI določa za tovarniške otirat* in seveda tudi za rudniška podjetja kakor tud! za železnice osemurni delavni čas, premotrHU. — Začasno, provizorično! Uzakonjena, da bi jo niRbc ne mogel več preklicati, pa še dolgo ni. Že snujejo slovenski industrijami svojo zvezo in v kolikor poznamo podjetnike sploh, niso bili In tud! nlkeli ne bodo tesnosrčni. V njihovi zvezi se bodo zdru&ifi vsi in čisto gotovo tildi oni, R*l niso slovenske narodnosti. Za enkrat jo snujejo za Sktvenijo. v kratkem pa jo bonu) hiteli za Vso Jugoslavijo. Kar J* podjetnikov v Jugoslaviji, st: bodo trdna organizirati, Slovenci, Hrvati. Srbi, Nemci, Madžari — katoliki, protestantje, pravoslavni, Židje, Turki - liberalne In klerikalne smeri — *s! si bodo podal! složno roke, vsfi bodo prSR v bratski objem. V sosednjih državah pojde razvoj isto Dot, naravna posledica ne bo izostala, to je internacionalna organizacija podjetnikov.
Osemurni delavnik ie od nekdaj tvoril sporno Jabolko med delavci in podjetniki. Ta osemurni delavnik danes slovensko delavstvo ima, a tud! le provizorično! Podjetniki bodo porabljali vsa sredstva, da preprečijo uzakonitev osemurnega delavnika; sploh bo ost podjetniške organizacije naperjena v prvi vrsti proti delavcem. Upirate se Bo z vsemi sredstvi proti vsaki zakonodaji, M bi delavcem v socialno političnem oziru prinesla kaj koristnega. Zato bo dolžnost naših strokovnih organizacij, da se postavijo v bran proti vsakemu poizkusu, ki bi ime! namen, osemurni delavnik te količkaj popačiti. Za vsako ceno bo moral ostati čtet in nedotakljiv. V posesti delavcev mora ostati nepotvorjen, stremlti morajo za tem, da se v polnem obsegu uzakoni. Nftl ena minuta ne sme biti izgubljena. Vsak nazadnjaški poizkus v tem oziru se mora v kali zadušiti. Vsi, in tudi ruPo^i za.', -m o varstvu delavcev, so ir tvi, Brezpomtmo-nl, ako Jim strokovno gibanje delavstva ne vlije živUenske moči. kajti njihova moč in avtoriteta ostane le teorija, če se delavci sami pred pačenjem in verfženjem socialnih uredeb ue morejo braniti. Osemurni delavni Čas mora tvoriti podlago, na kateri naj vzraste vsa nadaljnja zgradba našega organizatoričnega dela. Ne gre samo za skrajšani delavni čas, ua5 cilj se razteza na vsa vprašanja, tičoč se mezde iti delavskega varstva, kar naj bo vse n»-
tipično uzakonjeno. Menda bi potreba poudarjati posebej, da je sedanji plačilni sistem lvtvzdržljiv!
V Ostravi aa Češkem, kjer sc nah«. jufo največ# premogovniki te dežele, tam aa primer so uveljavljene neke vrste pianinih pogodeb. Ne trdimo, da bi bile naravnost idealne, toda začetek je tukaj in gradilo se bo dalje. Narava teh pogodeb |e začasna in imajo pred vsci« namen, Stabilizirati premogovno produkcijo, oziroma Mo primerno povečati. V principu so si enake. Napravil so je ž njimi poizkus pod pogojem minimalne pddelnosti, doseči minimalno plačo, kateri jc navzdol določena meja. Označene pogodbe so zelo obsežne, zalo jih v tem članku ni mogoče obširno navajati. Dejstvo pa Je, da je začetek mezdnih pogodeb tudi v rudništvu končno »itorjen, kar je gotovo upoštevanja vredno. S tem pa seveda še ni povedano, da je tamošnja organizacija rudarjev z naravo Sn obliko teh pogodeb zadovoljna. Vendar pa »e principielni napredek ne da tajiti.
Tudi pri nas bodo morale naše strokovne organizacije, ne samo rudarske, obračati svojo pozornost dogodkom drugod, uporabljati dane prilike in sklepati prikladne delovne pogodbe. Take pogodbe bodo odtegnile tla brezglavim in obupnim itavakm, ki imajo svoj izvor v momen talni razburjenosti, delavstvu pa po navadi več škodujejo kakor koristijo. Ustvariti bo tak položaj, da «1 bosta stali nasproti dve moči, In sicer na eni strani moč organizacije delavcev, na drugi strani pa moč pod-fetnikov. Moč proti moči, tako bo tudi prišlo, pravzaprav je že tako, napaka Je le fa, da imajo do sedaj to moč le podjetniki na svoji strani; delavstvo pa si jo mora Še le ustvariti.
V gospodarskem boju, ki Je obenem tudi razredni boj, zmaguje le tisti, ki je močnejši. Vprašanje, kdo Je močnejši, ni težavno. Na vsak način delavci — toda le tedaj, ako nastopajo kot kompaktno organizirana celota. V tem slučaju postanejo njihove centralne organizacije pogodbe Sklepajoči deL Zrn delavca nastaja v tem slučaju popolnoma nova situacija, on namreč sam postaja kontrahent. Njegova pripadnost k svoji strokovni organizaciji ni ▼eč le morallčna dolžnost, ampak nujna potreba, ki jo mezdno razmerje samo pc tebi diktira.
Klerikalni nazori.
V nekem klerikalnem listu čl turno: *Danes je najbolje biti socialni demokrat. Dobiš jedi, dobiš obleke, celo v vlado prideš!« Olede jedi bi pač bili zadovoljni, če bi vsaj polovico tega Imeli, kar ip :> posamezni klerikalni mogotci. Kar se tiče obleke, bi bilo dobro, da bi nam ta gospoda odstopila, kar ima odveč, da bi naši otroci po industrijskih okrajih po zimi ae hodili bosi in razcapani. V vladi so ‘udi klerikalci, ampak za delavca še niti r, mezincem niso genili, narze jih socialne ;iaredbe sodruga Kristana, ker veljajo tudi 7.s. klerikalne podjetnike.
Nadalje čitamo: ’ »Usoda delavca je, da služi in je pokoren drugim, — vsaj drugače je red v človeški družbi nemogoč«. Z drugimi besedami povedano, sto-je klerikalci na stališču »hlapec ostani hlapec!«
Ne tako gospoda, nihče ni rojen za hlapca in nihče ni rojen za gospoda. Raz-?!ke so umetno napravljene, zato pa proč z razredno razliko in nihče ne bo hlapec in nihče gospod. To seveda meščanski klerikalni stranki ne dišL
Naredba
poverjeništva za socljalno skrb glede na zavarovanje delavcev proti nezgodam.
Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani, katera se je usta-
novita za vso območje deželne vlado za Slovenijo, potrebuje za takojšnjo ureditev urada imenik vseh članov, kateri so bil! do sedaj čl;uii tržaške iti graške delavske zavarovalnice zoper nezgode in katerih obrati leže na slovenskem ozemlju. Zato se nalaga vsem poslodavalcem, ki so bili do sedaj včlanjeni pri tržaški in graški delavski zavarovalnici, da predložijo za vse svoje zavarovanju zavezane obrate najpozneje do 25. februarja t. I. političnim oblastem I. stopnje zadnje še veljavne uvrstitvene odloke (Einreihungsbeschel-de), katere bo zavarovalnica nespremenjene zopet vrnila po uradni vporabi.
Obenem se podjetniki poživljajo, da prijavijo vse svoje zavarovanju zavezane obrate po stanju 1. januarja 1919 na novo političnim oblastem I. stopnje z izjavo, do kedaj in za katere obrate je plačana zadnja premija (prinos). Za prijavo se lahko vporabijo dosedanje tiskovine; kdor pa teh nima, jih dobi pri začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani.
Političnim oblastem I. stopnje se naroča, da zbirajo, te uvrstitvene odloke in prijave ter da pazijo na to, da jih oddajo vsi poslodavcl. Ves ta materljal pošljejo politične oblasti najkesneje do 5. marca t. I. začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 14. februarja 1919.
Poverjenik za socialno skrb.
A. Kristan.
Vabilo
na
Mishin
Osrednjega društva stavbinskih delavcev v Sloveniji države SHS
ki se bo vriil
' y nedeljo, dne 23. februarja 1919, ob 8. uri dopoludne v šolski dvorani na Ledini v - - Ljubljani. - -
SPORED:
1. Pozdrav.
2. Poročilo tajnika.
8. Izobrazba vajencev in pripadnikov siavbrnih obrti. Poroča ravnatelj obrtne šole g- Ivan Šubic.
4.	8 urni delovni cm.
6. Mezde.
6. Volitev odposlanstva v kongres stro-
kovnih organizacij zvez delavskih društev na Slovenskem ozemlju.
7. Raznoterosti.
Vsak udeležnik shoda ae izkaie z organizacijsko legitimacijo. Pristopne izjave »e »prejmejo pred skupščino.
Zidarji.	krovci, kl<«ar|l, pagarji,
»likarji, dalovodjt, »radnikl, i*žakl »kuoln moikaga In ianskaga »pol«, va-Jond, oMi« In matan ot ok, »<l h Mo »Inova v obrtni pouk oddati, v bi J o «•
»hoda.
Točna In obilna ude ežba naj dokaže, da razume organizirano stavbeno de-— lavatvo tok časa.	.	—
Predsedstvo.
Zakaj peša produkcija
pramoia!
(Dopis iz Trbovelj)
Potrebno je, da osvetlimo nekoliko brezbrižnost vodstva trboveljskega premogovnika in nedostatke, ki vladajo vsled krivde odgovornih činiteljev pri izvažanju premoga po žični progi v savskem rovu na separacijo. Delavci v Jamah se pritožujejo, ker vedno primanjkuje praznih jamskih jvozov. Nedostajanje praznih jamskih vozov provzroča jamskim delavcem občutno škodo, ker nakopani premog ni mogoče nakladati In odpravljati, se delo zadržuje. Dostikrat se zgodi, da v celem okrožju ne dobi nobeden več kakor en ali pa dva prazna jamska voza. dočim bi jih napolnil do oseta in časih tudi še več, ako bi prazni vozovi bili na razpolago. Zakaj praznili vozov manjka, za to se nihče ne briga. Pazniki se po navadi izgovarjajo, češ, »na separaciji ni šlo«! Zakaj na separaciji ne gre ut da bi se prišlo oviram na separaciji v okom, se izmed odgovornih faktorjev nihče ne briga. Vso krivdo pa pripisujejo malomarnosti paznikov in pa seveda — lenobi delavcev separacije! Da pa je stvar povsem drugačna, hočemo takoj dokazati. Ves čas vojne ni jamskih vozov skoro nihče popravljal, novih pa sploh ni napravil, razbilo in obrabilo pa se jih je mnogo. Tako se je prejšnje število jamskih vozov skrčilo najmanj za šeststo. V splošnem pa so ostali vozovi večinoma tudi že na pol razbiti, pokvarjeni in težko porabni. Dasi so ti vozovi vedno v teku, vendar tudi ob največjem uporu ni mogo-goče nadomestiti velikega pomanjkanja potrebnega števila.
To zlo pa v prvi vrsti občutijo kopači v jamah. Jasno je tudi, da se obratovanje v savskem rovu ne more vršiti tako redno kakor bi se sicer lahko vršilo. Izgovarjajo se tudi, da ni dovolj prlpe-I njač, s katerimi pripenjajo vlake na žično \ vrv. Časih je bilo strogo prepovedano pri-! penjati na vsakih 45 metrov več kakor 4 i kvečjemu 5 vozov, zbog pomanjkanja pri-| penjač pa se sedaj pripenja po 10, 15, 25* j včasih pa še več vozov z eno samo prl-i penjačn.
Ko pride tak vlak na konec žične • proge, kjer ga odpno, obstane na mestu, namesto da bi zdrčal v separacijo. Zdr-čati ne more, ker je preveč vozov skupaj. Posledica je, da morajo delavci, ki so j drugače uposteni pri izpraznjevanju vozov prihajati v rov po polne Vozove, kar zopet povzroča veliko zamudo časa. Ako pa pride drugi vlak predn izpraznijo prvega, kar se dostikrat dogaja, porine zadnji vlak prvega, nakar se z eno samo pri-penjačo vleče do 40 vozov. Ako gre po sreči, je dobro, večkrat pa se pripeti, da pritisk vozove vrže s proge na kar sc mora stroj ustaviti. Drugače vlake odpenjajočim delavcem ravnati ni mogoče, ker bi sicer žična železnica premnogokrat počivala in bi obratovanje bilo še bolj moteno. Kadar pa pri predorih premoga pri-manjka, pripenjajo na 200 ali 300 metrov komaj po en ali dva voza, v tem slučaju se vrv vlači po tleh, separacija pa mora čakati na premog. Ako res ni zadostno število pripenjač, zakaj se ne preskrbi novih? Časih, ko se je veliko več premoga Izvažalo, je zadostovalo 40 do 50 novik pripenjač za teden dnii. sedaj jih vedno sproti popravljajo, nerodne ovire po so čimdalje večje. Delavce v tem oziru ne zadene nobena krivda, pač pa so krivi pazniki, ki delavcem velevajo tako delati, največjo krivdo pa zadene sedanjega obratnega vodjo, ki vse to mirno gleda.
Nered povsod, produkcija ovirana. » vendar se nihče ne zgane, da bi se kričeče nedostatke deloma popravilo, dejoma odpravilo. Od povsod slišimo, da produkcija
premoga nazaduje, toda, namesto da bi pristojni činitelji preiskali vzroke, uniso-no vale krivdo na delavce. Ravnateljstvo naj bi vendar upoštevalo, da ni le v interesu delavcev samih upostaviti redne obrtovalne razmere v savskem rovu, ampak da bi bilo to tudi v interesu občega blagra in podjetnice same.
2ična vrv na primer, ki je bila kupljena šele pred enim letom, čez pol leta gotovo ne bo več porabna, če se bo tako ravnalo z njo. Kamorkoli se ozreš, povsod se dela škoda, in ob takih razmerah mora tudi produkcija pešati. To bo menda vendar uvidela vsaj deželna vlada kakor tudi vrhovna rudarska oblast in Trboveljska družba sama! Gospoda, pojdite tja in prepričali se bodete, zakaj produkcija peša.
Ustanovni sbor
Osrednjega društva kemičnih delavcev na slovenskem ozemlju.
V nedeljo se je vršil na južnem kolodvoru v Ljubljani ustanovni občni zbor društva kemičnih delavcev. Na zboru ]c bilo zastopanih sedem podružnic z 18 delegati. V predsedstvo zbora so bili izvoljeni sodrugi: Rejc Val. (Ljubljana), Cjak Alojz (Ruše) za zapisnikarja, Ferenc Rihard (Ljubljana). Na zboru je kot zastopnik strokovne organizacije poročal so-drug Petejan. Poročila Osrednjega društva so bila soglasno sprejeta.
Nato se je razpravljalo o regulativu, o prispevkih ter o dajatvah društvu in se je prišlo do naslednjih soglasnih sklepov:
Vpisnina.
V 1. in II. razredu 1 K. 111. razred 60 vin. — V tretji razred se sprejemajo samo mladostni delavci do 17. leta in delavke.
Prispevek znaša: I. razred 90 vin..
II.	razred 80 vin., III. razred 60 vin.
Članice sinejo vstopiti, v kateri razred hočejo.
Ce kdo prestopi v višji razred, mora za višjo podporo doseči enoletno karenco. Ce stopi v nižji razred, ima pravico do nižje podpore.
Podružnicam ostane od vsakega prispevka I. razreda 10 vin., II. razreda 8 vin., III. razreda 6 vin. Podružničnim blagajnikom se da od vsakega podružničnega prispevka po Z vin. za njihov trud.
Prosti plačevanja prispevka so: a) Člani, ki so glasom zdravniškega izpričevala bolni nad dva tedna in člani, ki so brez posla nad dva tedna in nimajo pravice do podpore v zmislu društvenega (»pravilnika, so oproščeni plačevanja prispevkov. Več kakor 10 tednov v enem letu se nobenega člana ne oprosti.
Člani morajo svojo bolezen in brezposelnost takoj naznaniti vodstvu podružnice.
Člani v vojaški službi so za ves čas oproščeni plačevanja prispevkov.
Člani, ki dobivajo podporo, plačujejo prispevke.
Porodnina znaša 20 K: če porodnica oboli, dobiva od petega tedna dalje bolni-ščlno.
Brezposelna podpora.
Po enoletnem članstvu za prvi razred na teden 12 K, 'za drugi razred na teden 10 K, za tretji razred na teden 6 K. in sicer po enem letu 6 t e d n o v , po dveh letih 7 tednov, po treh letih 8 tednov, po štirih letih 10 ted-n o v. če traja brezposelnost samo sedem dni, se ne plača podpora.
Podporo dobi, kdor m o r a izstopiti iz dela; če zakrivi s a m brezposelnost. ni opravičen do podpore.
Zglasiti se rnora brezposelni takoj pri voditelju organizacije in se ravnati po navodilih.
Če se članu odreče podpora, se lahko j
pritoži. Za brezposelne so posebne tisko- i vine. Kdor je brez dela, se mora zglasiti ; pri vodstvu med tednom kakor določi j vodstvo, tisti, ki so zunaj, pa morajo vpo- j 'slati potrjena potrdila (občinski urad).
Bolniška podpora.
Do bolniške podpore imajo pravico j člani, ki so plačali 52 tedenski prispevek do 42 dni, člani, ki so plačali 156 tedenski prispevek do 70 dni, člani, ki so plačali 260 tedenski prispevek do 100 dni v enem letu po 60 vin. na dan. Podporo se za pr-| vili sedem dni bolezni ne plača.
Smrtna podpora.
Če umrje do podpore opravičeni bol-| uik, dobe svojci, ki so živeli z njim, 30 K | posmrtnine po enem, po treh letih 40 K ! po petih letih 50 K.
Vse pravice se morajo priglasiti na-l čelniku skupine, oziroma organizaciji.
Če nastanejo nesoglasja, se pokliče razsodišče.
Sirnulanti izgube pravice za tekoče in še naslednje leto.
Izplača se podpora, če je vse v redu. Podporo izgubi, če nakazanega (primernega) dela ne sprejme; če prevzame delo proti volji organizacije; če opravlja drugo delo (pridobitno).
Vstop v novo delo mora član takoj naznaniti organizaciji.
Če je kdo brez posla zaradi delovanja v organizaciji, ne velja zanj karenca, pač pa dobi najmanj 50 % zvišano podporo, če tudi še ni dosegel karence.
Potna podpora.
Za to podporo veljajo: za prvi razred 2 K na dan, za drugi razred l K 70 vin. na dan, za tretji razred 1 K na dan.
Člani drugih organizacij dobivajo podporo le, če je bila sklenjena pogodba med dotičnimi organizacijami.
Preselitvena podpora
se izplačuje članom, ki so opravičeni do brezposelne podpore, če so dobili delo zunaj.
Znaša najmanj 5 K do največ 30 K, če ima svojce; če je član oženjen največ 50 kron. — Za samce do 20 K.
Brezposelna, potna in preselitvena ter bolniška podpora venem letu ne sine znašati več kot 140 K za člane prvega razreda, 120 K za člane drugega razreda, 80 K za člane tretjega razreda.
Posredovanje dela.
Naznaniti se mora prazna služba takoj organizaciji istotako kakor brezposelne tovariše člane.
Pravovarstvo.
Člani imajo pravico do pravnega za- , stopstva, če se jim dela krivica iz delovnih ali organizacijskih razmer. V takih slučajih trpi stroške organizacija. Naznaniti treba vsak slučaj, da ga organizacija preišče in izvede.
Sezonski delavci nimajo pravice do brezposelne podpore za čas, če morajo prenehati z delom. Med časom, ko so brez dela tudi ne plačajo prispevka. Ko so pridobili enoletno karenco, pridobe članske pravice.
Mezdna gibanja.
Vse zahteve, glede na mezdo, delovni čas in delovne razmere se smejo staviti šele potem, ko jih je Osrednje društvo odobrilo. Organiziranih mora biti vsaj 80 odstotkov delavstva in opravičenih do podpore.
Podpore za stavke dovoljuje Osrednje društvo po irnovinskih razmerah.
Stavkujoči se morajo popolnoma pokoravati odredbam Osrednjega društva.
Podporo za časa stavke
dobe le organizirani delavci. Visokost podpore se ravna po članski dobi, in sicer za prvi razred: kdor je 26 tednov član dobi 1 K 20 vin. na dan, za članstvo 52. tednov 2 K na dan, za 104 tedne 2 K 30 vinarjev na dan, za 156 tednov 2 K 70 vin. na dan, za 208 tednov 3 K na dan, za 260 tednov 3 K 30 vin. na dan. II. razred: za 26 tednov članstva 80 vin. na dan, za 52 tednov 1 K 60 vin. na dan, za 104 tedne l K 90 vin. na dan, za 156 tednov 2 K 30 vinarjev na dan, za 208 tednov 2 K 60 vin. na dan, za 260 tednov 3.K na dan. lil. razred: za 26 tednov članstva 60 vin. na dan, za 52 tednov 1 K 20 vin. na dan, za 104 tedne 1 K 50 vin. na dan, za 150 tednov 1 K 90 vin. na dan, za 208 tednov 2 K 20 vinarjev na dan, za 260 tednov 2 K 60 vinarjev na dan. Za otroke štrajkujočih do 14. leta se daje za vsakega 1 K 50 vin. na teden.
Vsi sklepi glede podpor in prispevkov stopijo v veljavo s 1. marcem t. 1.
V osrednji odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Rejc Valentin, Lipovš Fr., Firm Rihard, Levec Ivan, Brajer Fran, vsi iz Ljubljane, Cjak Alojz (Ruše), Cestnik Fran (Hrastnik), Hervol Anton (Radeče), Mihelič Josip (Vevče). Za namestnike: Narobe Marija in Ratajc Mihael iz Ljubljane. V nadzorstvo: Klepez Franc, j Frantar Anton, Božič Alojz iz Ljubljane,
I Pečnik Fran (Celje), Kramar Jožef (Ruše).
Pri točki »Raznoterosti« se je razpravljalo o položaju kemičnih delavcev v posameznih tovarnah.
Sklene se uvesti za vse člane »Delavec« za obligatno strokovno glasilo.
Nadalje se sklene, da zveza pristopi k Zvezi delavskih društev na slovenskem ozemlju.
Ker se nihče ni oglasil k besedi, je predsednik zaključil ta važen ustanovni zbor kemičnih delavcev na slovenskem ozemlju. Kemični delavci, sedaj pa na delo za našo mlado organizacijo!
Prvas giavsia ustanovna skupščina Unije * slovenskih rudarjev.
m.
Za danes priobčujemo resolucije, ki so bile na zborovanju sprejete. Resolucija, ti-čoča se varstva delavcev, se glasi:
Varstvo delavcev v jami in obratih.
1. § 172 splošnega rudarskega zakona se ima z naslednjim dodatkom izpopolniti:
»Rudniški podjetnik jamči pravnoob-vezno z vsem svojim imetjem, če zakrivi on sam, njegovi uradniki ali pazniki prestopek rudarskopolicijskega reda ali drugih varnostnih predpisov, in nastane vsled tega nezgoda ali če je bilo zdravje in življenje delavca ogroženo.
Rudniško nadzorstvo.
2. Nastaviti je posebne rudniške nadzornike, ki imajo opravljati od rudniškega urada ločeni posel in naj bodo podrejeni naravnost tozadevnemu resortnemu ministrstvu, ki so od države plačani in jih voli delavstvo iz svoje sredine v prosti volitvi. Nadzorniki imajo imeti izvršilno moč, po številu naj jih bo toliko, da je mogoče vsaj dvakrat mesečno vsako jamo, rov, delovne kraje in delavnice pregledati.
Izvoljeni nadzorniki naj izvršujejo tudi posel izvedencev in se jih naj upošteva v vseh slučajih, v katerih prihajajo izvedenci v zmislu §§ 173. 221 in 222 splošnega rud. zakona in v zmislu § 27 vršbe-nlh predpisov splošnega rud. zakona z dne 14. avgusta lS9fr, drž. zak. Št. 156, v poštev.
Službeni red pri rudnikih.
3. § 200. splošnega rud. zakona je v teni zmislu preurediti, da imajo rudarji in delavci pri rudnikih polovično zastopstvo iri vpliv pri sestavljanju in preurejevanju službenega reda. Določil o obnašanju ter vedenju delavcev izven delovnega časa se v službeni red ne more sprejemati.
§ 201 sploš. rud. zakona je v tem zmi-slu preurediti, da se uradnike in paznike sme le proti trimesečni in delavce le proti štirinajstdnevni odpovedi iz dela, oziroma-iz službe odpustiti.
§ 202 splošnega rud. zakona naj ima naslednje besedilo: Uradnike, paznike in delavce, ki so bili zaradi zločinstva do-bičkaželjnosti ali zaradi zadev, ki nasprotujejo javni nravstvenosti pred sodnijo krivim spoznani in je vsled tega nastala za podjetnika, uradnika, paznika ali delavskemu osobju škoda, se sme takoj iz službe odpustiti.
§ 203 splošnega rud. zakona je popolnoma razveljaviti.
Delavci smejo delo takoj zapustiti:
a) Če jih podjetnik, pazniško in uradniško osobje osebno žali ali jim s silo dejansko preti.
b) Če podjetnik, uradnik ali paznik prelomi dogovor glede dogovorjene pogojne plače ali plačo pravočasno ne izplačuje, ali pa tudi, če podjetnik, uradnik ali paznik iz kakršnegakoli vzroka delavce ne pusti ves delavnik delati.
c) Če se delavcem nakaže delo, pri katerem je njih zdravje ogroženo ali njih življenje^ v nevarnosti.
d) Če se delavca premesti od dela k drugemu delu in se mu vsled tega plača zniža.
e) Če se delavce ovira pri izpolnjevanju njihovih državljanskih pravic ali če se od delavcev zahtevajo stvari, ki ugovarjajo službenemu redu ali drugim varnostnim predpisom.
Delovni čas, nedeljski počitek in delo
mladoletnih delavcev in delavk.
4. Pri rudnikih se osebe izpod 16 let starosti ne smejo jemati v delo. Osebe izpod 18 let se ne smejo pri nočnem delu porabljati, temveč le po dnevu in smejo opravljati le taka dela, ki niso škodljiva njihovemu telesnemu razvoju.
Delovni čas v jami ob vročini 28 stopinj Cels., plinih, mokroti ali vodi ter hudih prepihih ne sme trajati nad 6 ur. Odmore je vračuniti v delovni čas.
Ob nedeljah ima vse delo v jami kakor tudi na dnevu počivati.
Sodstvo za rudarje in pri rudnikih vposle-nih delavcev.
5. Za sodstvo prepornih stvari, izvirajočih iz delovnega ali plačilnega razmerja, iz obojestranskega razmerja med delavcem in podjetnikom sploh kakor tudi uradnikom in paznikom, se imajo uvesti poklicna ali^ obrtna sodišča. Poklicna ali obrtna sodišča, ki so glede sodne pravnosti drugim sodiščem enaka, se ima ustanoviti v vsakem rudarskouradnem okrožju. Kot predsednik ima biti od države plačani sodnik, kateremu se prideli prisednike delodajalcev in delojemalcev v enakem številu. Prisednike volijo delodajalci v ločeni volitvi, ravno tako delojemalci za se.
Plača.
6. Zaradi slabih zaslužkov pri rudnikih, kar ima za posledico nezadostno prehrano, je zdravje rudarjev najbolj ogroženo. Nizke pokojnine, premijski sistem in druge neprilike silijo rudarje k predolgemu in prenapornemu delu, kar pa ima za posledico predčasno pešanjeif zdravja in telesnih moči ter predčasno umrljivost. Iz teh razlogov zahtevajo rudarji zakon, po katerem fei bili rudniški podjetniki ob-
vezani sklepati z delavci delovne in plačilne pogodbe, v katerih naj bi bila delavnim in draginjskim razmeram označena primerna minimalna plača.
Podržavljenje rudnikov.
7.	Rudarji zahtevajo, da je pravica rudosiedstva pridržana edino le državi in da se že vsi obstoječi rudniki kratkim potom podržavijo. Rudarji so tekom vojne prenašali neverjetnih krivic, pa so ob najtežjih pogojih in ob doprinušanju največjih žrtev, izpolnjevali svojo dolžnost. To dolžnost bodo vršili tudi nadalje, zavedajoč se, da je produkt njihovega trudapolnega dela predpogoj in podlaga celokupnemu gospodarskemu razvoju in življenju kakor tudi državi. Nikakor pa ne morejo pripustiti, da bi sami ob skrajno slabih plačah in pod pezo slabih delovnih pogojev padali v predčasni grob, privatni podjetniki pa da bi grabili tudi vbodoče ogromna bogastva, kakor so jih nagrabili med vojno.«
Resolucija glede zavarovanja rudarjev.
»Na ustančAnem zboru Unije slovenskih rudarjev dne 1. in 2. svečana 1919 v Trbovljah zbrani zastopniki rudarjev na slovenskem ozemlju zahtevajo čim prejšnjo uvedbo socialnega zavarovanja — starostno, invalidno ter zavarovanje vdov in sirot. — Ker se pa v doglednem času potrebna socialna zakonodaja gotovo še ne bo izvedla, zahtevajo rudarji takojšnjo reformo obstoječe bratovsko skladnične penzijske blagajne ter predlagajo:
1. V bratovsko skladničnein zakonu normirani najmanjši penzijski znesek 200 kron letno je po triletni čakalni dobi letno zvišati na 600 K. Po preteku petletne čakalne dobe ima naraščati penzijski znesek letno za 40 K do najvišjega zneska 2000 K letno. Po preteku 25 let članstva sme vsak član, ne oziraje se na zdravstveno stanje, vsak čas izstopiti v penzijsko razmerje. Vdove in sirote dobe, ne glede na število otrok, vsako tretjino možu ali očetu pripadajoče penzije. Penzije sočasnih penzijo-nistov, vdov in sirot se imajo zvišati takoj za polovico.
2. Tabelarični prispevki v bratovsko-skladnične penzijske blagajne je odpraviti in je na mestu teh uvesti enoten prispevek. '
Glede organizacije bratovsko - sklad-ničnih blagajen smatrajo zastopniki rudarjev za potrebno, da se vse bratovske skladnice na slovenskem ozemlju- združijo v eno bratovsko skladnico.
3. Glede zavarovalnice rudarjev za slučaj nezgode poživljajo zastopniki slovenskih rudarjev vlado SHS, .naj takoj ukrene vse potrebno, da bivša skupna avstrijska rudarska zavarovalnica za slučaj nezgode na Dunaju likvidira in da pri likvidaciji zagotovi slovenskim rudarjem primeren delež skupnega imetja, ki se naj porabi za ustanovitev lastne nezgodne zavarovalnice slovenskih rudarjev.
Guštanj. V nedeljo dne 16. t. m. se je v prostorih gostilne pri »Pošti« vršil jako dobro obiskan shod kovinarjev. Shodu je predsedoval sodrug Mrkva, govoril pa je sodrug Tokan. Govornik je dve in pol uri razlagal vsa ona vprašanja, ki se tičejo de lavcev v Jugoslaviji.
Delavcem v guštanjski jeklarni ni postlano na rožicah. Zaslužki bi morda ne bili najslabši, če bi obratovanje takorekoč vedno ne viselo v zraku. Tovarna je med vojno izdelovala vojni materijah kar pa se je prenehalo, čim se je vojna končala. Od tega časa je brezposelnost na dnevnem redu. Glavne težave povzroča tovarni zaprtje mej. Tovarna je namreč razpečavala svoje izdelke po celi bivši Avstriji, balkanskih in tudi drugih dižavah. Posledica tega za tavali* je- da se je nabrala velika,
za izvoz pripravljenega blaga, katero pa sedaj leži v skladiščih tovarne. To blago, dokler leži v skladiščih, je mrtvi kapital, ki se ne obrestuje. Pruga velika težava, oziroma ovira rednemu obratovanju jeklarne, je pomanjkanje premoga. Za livarno in Martinove peči rabi to podjetje premog kakršnega pri nas v Jugoslaviji ta čas nimamo. Trboveljski premog ki sicer ni slab, tovarna za Martinove peči ne more rabiti, ker plini ki jih ta premog razvija na jekleni material zelo slabo vplivajo. Blago vsled teh plinov na svoji kakovost; mnogo izgubi. Premog, ki ga je tovarna v to svrho rabila, je dobivala deloma iz Avstrije, deloma iz Češke. Vsled pomanjkanja takega premoga je podjetje že nekaj časa moralo popolnoma počivati. In ker so se v tem času vršila le nekaj popravljalnih del, je bda večina delavstva brez dela in s tem, seveda, brez vsakega zaslužka. Pozneje se je menda narodna vlada dogovorila z Avstrijo, da bo Avstrija dobavljala za peči potreben premog, narodna vlada pa bo dajala zanj premog iz Trbovelj. Nekaj vagonov premoga je tovarna iz Avstrije res dobila. V zadnjem času pa je dobava zopet izostala, izostala pa je tudi dobava Trboveljskega premoga, ki ga lahko porablja tovarna v druge svrhe. To so stvari, ki redno obratovanje tovarne onemogočajo in tirajo delavstvo naravnost v obup. Danes tovarna stoji, jutri delajo le v nekaterih oddelkih, pojutrišnjem se vrši obrat v celem obsegu, pozneje tovarna zopet stoji in tako naprej. Razdobje pa ne tvorijo samo dnevi temveč tedni in še več. Spričo tega dejstva postajajo razmere za prizadeto delavstvo naravnost neznosne. Delavci so s svojo obleko pri kraju, njihovi otroci so razcapani in bosi. Glede prehrane pa vlada pravcato gorje! Saj tudi ni čuda, vse je pretirano drago, zaslužek pa le od časa do časa, ponajveč ga pa sploh ni. Skrajni čas je, da naša vlada poseže z resno voljo vmes in napravi trpinčenju tega delavstva in njihovih družin konec. Ako uvidi vlada da guštanjskega jekla v Jugoslaviji ne more razpečati vsled morebitne premajhne domače rabe, tedaj naj odpre temu blagu meje, naj gre po svetu. V tem slučaju si bo podjetje potrebni premog in tudi zaželjeno rudo iz Eisen-erza preskrbelo samo. Če pa je vlada prepričana, da nam bo v Jugoslaviji samim vse to blago potrebno, tedaj naj preskrbi zadostno množino potrebnega premoga in tudi rude, da bo podjetje v, resnici moglo obratovati. Delavci sarni visijo glede njihove eksistence vedno v zraku, zato so mnenja, naj deželna vlada za Slovenijo pokaže resno voljo ter ukrene vse potrebno, da se bo celem obsegu delalo, ali prizna, da nalogi ni kos in naj se tovarna sploh ustavi. Boljše bi bilo, da se podjetje ustavi, delavci bi vsaj vedeli pri čem so. Dasi bi to bil hud udarec bi vseeno bil s tem korakom napravljen konec neznosnemu životarjenju. Deželna vlada naj odkrito pove, da ali ne. Povemo naravnost, če se ne bo drugače poprijela tega vprašanja, ji ne moremo izstavljati izpričevala skrbne gospodarice. Lepih besed in raznih razprav bi za enkrat zadostovalo, treba dejanj!__________ __________
Domači pregled.
, Državna posredovalnica za delo. V
preteklem tednu (od 9. do 15. febr. t. 1.) je iskalo delo 209 moških in 50 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 639 moških in 55 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 102. Od 1. januarja 1919 do 15. februarja 1919 je Iskalo delo 1900 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 1346 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 239. Delo iščejo pisarniške moči (348), trgovski uslužbenci (178), tovarniški delavci, služkinje, kovinarji, sluge, peki, mlinarji, mesarji, mizar-
J, kokrji, zidarji, tesarji, natakarice itd. V . del« pa sprejme posredovalnica gozdne delavce (453), služkinje, rudarje, cestne delavce, šivilje, kolporterje, delavce za tovarno za čevlje, tesarje in razne druge obrtnike.
Podpore vojakom, ki zapuščajo službo. Na predlog s. Kristana se bodo dajale podpore vojakom, ki odhajajo iz vojaške službe brez potrebnih gmotnih razmer.
Sveta vojska. Na predlog sodruga Antona Kristana je dovolila deželna vlada 7000 K v pokritje režijskih stroškov ter je prevzela po poverjeništvu za socialno skrb protektorat nad Sveto vojsko, ker :;inatra delo proti alkoholni bestiji za zelo važno socialno delo.
Ustanovitev nižje rudarske šole v Ljubljani. Na sedanjem ozemlju Slovenije je zaposlenih v rudnikih nad 200 rudniških paznikov, ki imajo skrbeti v prvi vrsti za varstvo delavcev. Ti pazniki so se vzgajali doslej v nižjih rudarskih šolah v Celovcu in Ljubnem na štajerskem; vstop v imenovani šoli je bil Slovencem zelo otežkočen. Zato je na vsem jugoslovanskem ozemlju, zlasti v Bosni, mnogo tujerodnih rudniških paznikov. Imenovanj šoli ste bili med vojno zaprti, nekaj nemških paznikov se je odslovilo; posledica je silno pomanjkanje rudniških paznikov. Deželna vlada je sklenila, da se ustanovi s 1. oktobrom 1919 v Ljubljani nižja rudarska šola. obstoječa iz pripravljalnega tečaja, ki se letos otvori in iz strokovnega tečaja za rudarstvo, ki se otvori čez eno leto. Ravnateljem te šole se imenuje predstojnik velenjskega premogovnika inženir Jaroslav Plzdk In se mu naroči, da sestavi podrobni učni načrt in proračun stroškov. — Ta šola bo prva te vrste v Jugoslaviji in jo bodo obiskovali gotovo tudi Srbi in Hrvati.	^
Tudi bančni uradniki se pričenjajo posluževati bojnih sredstev kakor delavci. V Sarajevu na primer so uradniki podružnice »Ljubljanske kreditne banke« začetkom tega meseca stopili v stavko.
V znak solidarnosti, so tudi uradniki ostalih bančnih , zavodov stopili v enodnevno stavko. Uradniki »Ljubljanske k» 'itne banke« so zahtevali izboljšanje svojega gmotnega položaja. Strokovna organizacija prihaja torej v veljavo tudi med inteligentnim proletarijatom. »Ljubljanska kreditna banka« je slovenski narodni denarni zavod, izkorišča pa svoje slovenske nastavljence tako, da morajo porabljati skrajne pomočke, da se prevelikemu izkoriščanju ubranijo. Podjetniki so pac vsi jednaki!
Črna. Člani konsumnega društva »Sloga« naj oddajo svoje dividendne znamke gotovo do 28. februarja 1919.
Mirna. V zadevi nekega sodruga v Mirni konštatiramo, da dotični ni napravil nikake pritožbe na deželno vlado za Slovenijo, pač pa je poslala vlogo na deželno vlado Unija slovenskih rudarjev. V vlogi pa se je le zahtevalo, naj se uradnim potom posreduje, da obratno vodstvo vzame dotičnega sodruga zopet v delo, kar se je tudi zgodilo. Kaj druzega se v vlogi tii navajalo. Toliko v pojasnilo, da se nikomur ne bo delala krivica.
Prevalje. Neki priprosti delavec nain piše: Dne 16. svečana t. 1. se je vršil pri nas Jugoslovanski shod. Prišli so na ta shod iz sosednjih občin župani, občinski tajniki, župniki, kaplani in nekaj kmetov. Delavcev je bilo le malo in še tl so prišli le iz radovednosti, če bodo govorniki omenili tudi nekaj, kar bi bilo njim v korist. Toda čakali so zaman; nič ni bilo. Podajali so samo Nemce in Nemčurje. Človeku se že naravnost gabi, poslušati vedno eno In isto lajno, posebno še, če pomisli, da bomo v doglednem času hote ali nehote itak morali zopet stopiti vsaj v gospodarjem oziru zopet v stike z Nemci. Kitajski
zid okoio Jugoslavije menda ne bomo napravili. Kapitalistov, ki mučijo slovenskega delavca, je klerikalno liberalna gospoda pustila lepo pri miru. Mi že razumemo ta molk, gospodje namreč dobro vedo, da so podjetniki enaki, zato jim je neprijetno, omenjati kaj takega, kar bi tudi slovenske podjetnike in pa banke kot podjetnice neprijetno dimilo. Pa še nekaj; Že prejšnji in tudi ta shod se je vršil na račun naših proletarskih želodcev. Meso na primer je v Prevaljah precej težko dobiti. To nedeljo ga veliko delavcev sploh ni dobilo. Pri mesarjih se jim je reklo, da ga ni, in glej ga spaka, za udeležriike nedeljskega jugoslovanskega shoda je bilo po gostilnah mesa. pečenke in tudi močnatih jedij v izobilju! Torej za domače delavce nič mesa, za župane, župnike in take ljudi mesa dosti! In to naj bo demokratično? Kje so načela bratstva, svobode in enakosti državljanov Jugoslavije. Ali se. gospodje, ki imajo itak doma dovolj hrane na račun proletarskih želodcev svobodno najedo, dočim delavci vsled pomanjkanja svobodno stradajo? Ker nam je načelo demokratizma sveto in ker to načelo naglašajo tudi siti gospodje, bomo, ko pride naš čas, po načelu demokratizma zahtevali natančne račune o sedanji aprovizaciji. Radovedni smo že sedaj, kako se bosta župan Lahovnik in Oset, ki sta improvizatorja narodnjaških požrtij, izvijala.
Narodno predstavništvo namreč provizorični državni zbor Jugoslavije bo sklican na dan 1. marca 1.1. v Belgrad. Torej vendar enkrat.
Vojaški teror v državi SHS. »Slo-boda« poroča; Prejeli smo telegrame in dopise iz Valpova, Baočinaina in Zemuna vsled nasilja s strani vojaške oblasti, ki razpušča shode, zapira sodruge. V Zemunu je policija udrla v skupščino in odpeljala 30 sodrugov, kot najhujše zločince. To sc ni dogajalo niti pod staro Av-slroogrsko! Opozarjamo na razvoj v Nemčiji in Rusiji. Vsled tega opozarjamo: Prcletarijat države SHS si bode Izvoje-val pravice za svobodo s silo, ako ne pojde mirno. To se je zgodilo gotovo z vednostjo vojnega ministrstva, ki nam mora dati zadoščenje. Ako se pa ni zgodilo z vednostjo vojnega ministrstva, zahtevamo, da pokliče krivce pred sodišče in javno naznani obsodbo, da dobi ljudstvo zadoščenje. Zadnjikrat poživljamo vlado, da odpravi krivice, kajti delavski stan ne potrebuje države, v kateri je zakon batine.
Shodi.
Ustanovni zbor podružnice pekovskih pomočnikov v Ljubljani se je vršil v nedeljo v »Narodnem domu«. Shod je otvoril sodr. KratohvlI, poročal je s. P e t e j a n, ki je v daljšem govoru razlagal sedanji položaj pekovskih pomočnikov v Ljubljani, iz poročila je razvidno, da s^» pekovski pomočniki slabše plače-vani, kakor pred vojno. Zaslužijo danes vsak komaj 6 do 10 K na dan. Tako slabo niso plačevani delavci nobene druge stroke. Tudi osemurni delavnik se ni u-vedel povsod. V vojaški pekarni se danes dela 12 do 16 ur na dan za bornih 10 K. Zdravstvene razmere so škandalozne In zdravju nevarne. Izučeni pekovski pomočniki so na cesti brez dela a na mestu njih delajo težaki in mladoletni deiavcl. Kratko povedano, razmere pekovskih pomočnikov so tako žalostne, da se ne dajo popisati. Kaj je temu krivo, to vemo vsi, kriva je največ delavska brezbrižnost in pomanjkanje organizacije. Slednjič govornik priporoča, da če hočejo peki te razmere izboljšati, je treba najprej dobre strokovne organizacije, brez katere ni od-pomočl. Nato se je vršila zanimiva debata, v katero so posegli razni sodrugl In vsi so se Izjavili za takojšnjo ustanovitev
podružnice pekovskih pomočnikov v Ljubljani. Izvolil se je odbor podružnice, kateremu načeluje s. Ivan Urban, za blagajnika s. Gorišek Franc, za tajnika s. Kratohvill Karl. Zbor pooblasti s. Peteja-na, da intervenira pri vodstvu vpjaške pekarne, da se tam uvede osemurni delavnik. Ko se je še razpravljalo o regulaciji plač, odpravo nočnega in nedeljskega dela, se je zaključil ta važni shod.
Svetovni pregled.
Nemška Avstrija. Volitve v narodno skupščino so končale s sijajnim uspehom socialno demokratične stranke. Izvoljenih je: 71 socialnih demokratov, 67 krščanskih socialcev, 23 nemških naprednjakov, 3 člapi štajerske kmečke zveze, 1 židovski nacionalec in 1 Čeh. Desetmllijonski volilni fond, ki so ga zbrali veleposestniki in drugi kapitalisti, s katerim so hqteli ko-rumpirati volilce. ni torej nič zalegel. Danes je socialno demokratična stranka v novem avstrijskem državnem zboru najmočnejša. Nemški sodrugi so se nad vse pričakovanje obnesli jako vrlo. Nemški kapitalizem se danes joka nad izgubljenim Izraelom. Prezidentom avstrijske republike bo najbrže izvoljen socialist.
Obvestila.
Zabukovca. Sodrug I. J. Dopis glede zadeve odpustitve nekega delavca pri rudniku Sanenberg smo poslali na Unijo slovenskih rudarjev v Zagorje. Na list pošiljajte le stvari, ki naj se jih priobči v listu.
Črna. Sodrug F. P. Stvari, ki se tičejo strokovne organizacije rudarjev, je pošiljati na Unijo slovenskih rudarjev. Zahtevajte, da pride kdo na občni zbor podružnice, ki se ga je moralo itak sklicati, tam naj se vse potrebno uredi.
Štore. G. K. L. Naročnino v znesku K 16 smo, kakor ste nam pisali, izročili upravi »Napreja«.
Izdajatelj fn odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska .Učiteljska tiskarna9 v Ljubljani.
Društveni funkcionarji in člani, pozor!
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 8. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 1 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 1. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
; Poziv
jugosiov. uradnikom v tujini.
Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poživlja vse uradnike oziroma uradnice v tujini, ki so do sedaj bili nameščenci pri »Občem pokojninskem zavodu za nameščence« na Dunaju, oziroma pri kakem deželnem uradu tega zavoda, da se javijo pismeno ali osebno najkasneje do 25. februarja t. L pri začasnem občem pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, ako želijo biti sprejeti v službo tega zavoda. Službeni pogoji so isti, katere so imeli pri dosedanjem zavodu. Vodstvo zavoda opozarja na to, da se na poznejše prijave ne bo moglo več ozirati.
Poziv
jugoslov. uradnikom v tujini.
Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani poživlja vse uradnike oziroma uradnice v tujini, ki so do sedaj bili nameščeni pri delavskih zavarovalnicah zoper nezgode v prejšnji Avstriji, da se javijo pismeno ali osebno najkasneje do 25. februarja t. 1. pri začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, ako želijo biti sprejeti v službo tega zavoda. Službeni pogoji so Isti, katere so imeli pri dosedanjih zavodih. Vodstvo zavoda opozarja na to, da se na poznejše prijave ne bo moglo več ozirati
Razpis sluib.
Vodstvo začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode in začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani razpisuje 10 mest za pomožne uradnike oziroma uradnice. Prejemki in napredovanje po dosedanjih statutih, kar pa ni slabše, kakor pri državnih pomožnih uradnikih. Predpogoj dovršena meščanska ali trgovska šola, nižje srednje šole oziroma temu enakomerna službena praksa. Razen tega se želi znanje slovenske stenografije in strojepisja. Pri sicer enakih prosilcih imajo vojni Invalidi prednost. Nekolkovane prošnje opremljene z domovinskim listom, s šolskimi izpričevali, z dokazili dosedanjega službovanja, uradnim potrdilom o invalidnosti, z zdravniškim in s spričevalom o nravnosti je vložiti najkasneje do 20. t. m. pri vodstvu gornjih zavodov v Ljubljani, Turjaški trg št. 4.
Mili, podgane, atenice, iturki In ves mrtei mora poginiti, ako porabljate moja najbolja, izkušena in povsod hvaljena sredstva. Za podgane, miši In poljske miši K 5; za ščurke K 5 —, Osobito jaka tinktura za stenice K 5; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2,— in K 4—, tinktura proti ušera pri ljudeh K 3’—, mazilo za uši pri živini K 2*	; prašek za uši v obleki in perilu
K 2‘—; tinktura za bolhe pri vseh K 1 '50; prašek proti pemim ušem K 2 —; tinktura proU mrčesu na sadju In zelenjavi (uničev. rastlin) K 3.
Pošilja po povzetju
Zavod za eksport M. jtllfKEK, Zagreb Petrinjska ulica št 3. UL
Proletarci vseh dežel, združite se!
1JČITEUSKA TISKARHJ\
LJUBUmiA. Mianska ulita itev. S.
%-a rtfistmui utnip t Mejni n Hit
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
E.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-- šur Itd. itd. - v
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
2
[ Ivan Jax in sin
I Ljubljana, Dunajska c. 17.
£, priporoča svojo bogato zalogo
S
Okrajna bolniška blagajna
*-------1 v Ljubljani, j *
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih  ..... je blagajna zaprta.	-
Zdravnik blagajno	| Ord.nira dspsL 1 pspaL	Stanovanje
Dr. Roleoina Peter splošno zdravljenje	7*11 - 7*1	^Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag.
Dr. hran Zajec splošno zdravljenje	7*10—7*11	Tvjtfti trf B.L
	2-3	FnoftftasliriL
Dr. Viktor Breskvar splošno zdravljenje	1-2	Turjaški trg št 4.
Dr. Alojz Kraigher j splošno zdravljenje	1-3	Poljanska cesta 18.
šivalnih strojev in stroje za pletenje GtrittanaKtM za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna
kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franka
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ao ordinira le v nujnih slučaj h. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajno bolniško blagajne.
Načelstvo.
Čevlji tovarne
Komu
iz najtinejšega ševro-. boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
Trpežni zimski =
iz Tine teletine z gumijastimi podplati po K 85'— za moške,
K 73’— za ženske.
3	5
2 V zalogi Ljubljana na Bregu. '*
Družinski list,	^vrOBOn a	Izhaja 15. vsakega mese-
»Svoboda* je izšla.	aN u ^4	ca. Stane letno 12 K, - polletno 6 K. -
I.
r	Najuljudneje Vas vabimo na	naročbo družinskega lista »Svobode*, ki izhaja 15. vsakega	meseca. »Svoboda* prinaša v	preprosti, a
umetniški	obliki povesi, pe-mi, članke in bžje znanstvene razprave, posebno o zdravstvu, in na tu	način v vsakem <žiru zadošča	potrebam
družin. Uredništvu se je posrečilo pridobiti dobre in ugledne slovenske pisatelje, pesnike in znanst'oniko, obenem pa prinaša tudi manjše, a dovršeno prevode iz tujih slovstev: prav rosebno bo uredništvo gojilo ono panogo slovstva, ki umetniško ali znan-tveno posega v socijalna vpr. šanja in N> list tako povsem odgovarjal duhu časa. — .Svoboda* izhaja za enkrat v skromnejšem obsegu, ki pa »o poveča takoj, čim so odzove povoljno število naročnikov. Ko se razmere ublažč, bomo prinašali v »Svobodi* tudi umetniške priloge, zlasti domačih slikarjev, ki naj se denejo	v	o »vir in bodo mesto tujega,	dostikrat ničvrednega blaga v umetniški okrasek slehernega	preprostega doma
Starši, naročajte »Svobodo*,	čitajte jo, širitfe med svojimi znanci I Dajte jo v roko zlasti	svojim doraščajočim hčeram	in	sinovom,
ki so najbolj željni in potrebni dobrega, lepega in poučnega čtiva I
..Svoboda’*, stane celoletno K 12’—, polletno K 6 —, posamezna številka K 1’20, člani izobr. delav. društva „8voboda‘ mejo list zastonj.*) Naročnino je pošiljati na Upravništvo družinskega lista „Svobode“, Ljubljana, Seitnburgova ulica 6. U.
prej-
Uredništvo iu upravništvo „Svobode‘
Sprejema se tudi Inse« rate. Cene po dogovoru.
BMHHMKiBBK
•) Kdor teti prlutoptt] k d«Ut Uobrsi. dnritrn ,Hvobo<tl“, n«] mi UtI tajništva, Ljubljana. Aeltnbnrgvva «-IL Vatopolna mat* tO vinarjev, cUaarina mrseCno K 1’—
Naročajte, čitajte, širite naš družinski list »SVOBODA*.
■■■■■■■■■■■■d