Iz naše stanovske organizacije, Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOVENJGRADEC zboruje v četrtek, dne 18. oktobra ob 9. uri v Slovenjgradcu. Ker bo razen običajnih točk na dnevnem redu tudi sklepanje o neki važni zadevi, zato se pričakuje polnoštevilne udeležbe; pridite torej tudi penzijonisti in vsi tisti člani, kateri ste radi bolehavosti včasih izostali! Tovarišica bla- gajničarka pa prosi zamudnike za poravnavo zaostale članarine, da bo mogla izpolniti svoje obveznosti. — Odbor. Poročila: + CELJSKO UCITELJSKO DRU- ŠTVO je zborovalo 20. septembra t. 1. v Celju. Ob tej priliki se je izvršila izročitev reda sv. Save okrajnemu šolskemu nadzorniku Lj. Črneju, in je imel predsednik slavnostni govor. Dr. Pivko je predaval o materinski ljubezni v Cankarju. Na zborovanju je tudi društveni predsednik podal izčrpno poročilo o letošnji učiteljski skupščini v Ptuju ter o I. kongresu v Ljubljani. 4- UCITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ je zborovalo dne 12. majnika t. 1. v Konjicah. Po običajnem predsednikovem pozdravu in čitanju tajniškega poročila o zadnjem zborovanju, je podal tov. šolski nadzornik H. S c h e 11 opazke k današnjemu pouku. G. nadzornik je omenil uvodoma nekdanje uradne učiteljske konference in njih pomen, navedel vzroke, zakaj se danes ne vrše, govoril je nadalje o notranjosti in zunanjosti šolskih poslopij, ki naj podajo skupno s šolskimi vrtovi lično sliko, a k vsemu temu naj krajni šolski sveti prispevajo kar največ. Glede pouka omenja, da je napredek na naših šolah res dober; pri računstvu se naj upošteva delovni princip, pri spisnih izdelkih pa praktična smer. Pri čitanju je paziti na pravilen naglas že v prvih šolskih letih, upoštevati je tudi kurzorno čitanje, pri deklamiranju pa zahtevati kretnje. Zbirati je narodne pesmi za dečke oziroma deklice, isto velja tudi za petje. Pri nazornem pouku je treba več zgovornosti, paziti na pravilne izraze in čisto izgovorjavo ter na povečanje besednega zaklada. Obravnava naj se ta predmet po možnosti na prostem, zlasti v poletnem času, kajti narava sama je najboljše nazorilo. V zemljepisju so res lepi uspehi, pri zgodovinskem pouku imej prvo besedo naša zgodovina, torej tudi najnovejša, podati je tudi učencem na pot v življenje najpotrebnejše iz ustavoznanstva. Za prirodopisje manjkajo še razna nazorila, tu več, tam manj. Zbirka rudnin bližnjega okoliša bi naj ne manjkala na naših šolah. Upoštevati je poleg tega lesno industrijo, ki je ravno v konjiškem okraju precej razvita. Pri prirodoslovju naj se s pridom uporabljajo vsa dosegljiva nazorila, kajti vse je v pomoč boljši zaznavi. V srbohrvaščini naj 3. šolsko leto seznani učence s pismenkami in z začetnim čitanjem, od 4. šol. leta dalje pa se vrši redno čitanje v zvezi z najpotrebnejšim iz slovnice. Pri risanju se naj ne štedi s papirjem, naj se ne riše v premajhnih oblikah. Tu je raznih pripomočkov dovolj, le z barvami je še težava, ker so predrage. Za telovadbo in telesno vzgojo sploh vlada vedno več zanimanja, izmed telovad1nega orodja bi si naj šole priskrbele vsaj bradljo in drog. Nadalje je občinstvo zanimati za šolo, z njim občevati prijazno in gledati na kar najbolje razmerje med šolo in domom ter se varovati vsega, kar bi škodilo ugledu učiteljskega stanu. Končno je podal g. nadzornik še nekaj pripomb k uradovanju šolskih vodstev, nakar se mu je tov. predsednik v imenu navzočega učiteljstva zahvalil prav prisrčno za vsa navodila in nasvete in sploh za vse podavanje, katerega bl bili s pridom poslušali tudi odsotni, y prvi vrsti mlajši tovariši-ice. Po izvolitvi delegatov za pokrajinsko iri glavno skupščino in po rešitvi nekaterih notranjih društvenih zadev je tov. predsednik zaključil zborovanje, ki je bilo tokrat res lepo obiskano, kajti navzočih je bilo nad štiri petine članov in članic. Zeleti je le, da bi bila prihodnja zborovanja še bolje obiskana in da bi se po zborovanjih ne razkropili prehitro na vse strani, ampak bi se sešli tu ali tara na prijateljske in tovariške razgovore. + SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 20. septembra 1923 na dekliški šoli v Slovenski Bistrici ob precejšnji udeležbi. Razen dveh šol so poslale vse šole po enega ali po več zastopnikov. Tovariš predsednik poroča o spremembah v članstvu ter objavi dopis vrtnarskega in sadjarskega društva v Ljubljani z vabilom, naj se ustanovi za slovenjebistriški okraj podružnica tega prekoristnega društva. Tekoče stanovske zadeve. Poroča o društveliih in stanovskih zad e v a h , in sicer o obeh letošnjih skupščinah, pri katerih smo bili častno zastopani, o ponesrečeni stavki državnih nameščencev, o sprejetju službene pragmatike, ki ima poleg marsikake vrline mno- go nedostatkov, primerja naše plače s plačami podčastnikov ter naglaša ugodnost naše stalnosti. Končno se spominja potovanja učiteljstva potom »Ferijalnega Saveza«; potovanja se je udeležilo pet članov našega društva. Kongres UJU v Ljubljani. Tovarišica Fratija Pucova jako zanimivo podaja svoje vtise povodom ljubljanskega kongresa. Iz njenega poročila, kakor tudi iz časniških poročil sklepamo, slišali smo pa tudi od srbskih in hrvatskih tovarišev in tovarišic, ki Slovencev in Slovenije ne morejo dovolj prehvaliti, da je bil kongres do pičice izvrstno priprayIjen in imenitno organizovan, za kar gre čast posebno ljubljanskemu učiteljstvu. Dr. Zgečeva brošura: Tovariš predsednik poroča o 2gečevi brošurici »P r oblemi vzgoje najširših plasti našega naroda«. Podčrta marsikako lepo misel mladega pisatelja, ki mu radi sledimo na njegovi idealni poti, a se tudi radi mudimo pri naših starih priznanih pedagogih, ki so dali trdno osnovo, da na nji gradi nova generacija ter le nadaljuje delo svojih prednikov, ki so najtežje že dovršili. Socialna ustanova učiteljstva: Pri slučajnostih se sprejme sledeča resolucija: »Slovenjebistriško učiteljsko društvo se glede socijalne ustanove učiteljstva Slovenije enoglasno strinja s Skuljevim načrtom, podanim na skupščini v Ptuju. Poverjeništvo UJU Ljubljana naj se zainteresira, da se ta načrt čim preje izvede.« Prihodnje zborovanje se bo vršilo v Slovenski Bistrici začetkom novembra.