kmetijskih, rokodelnih in narodskih reci.
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik Jfanez fíieitveis.
A
■■■■■■'■ -----------*----*---' - ----*---— ------*--------- - ----------------------- ... - ------ ----
■ -----—----,---i, — i , ^^^^ , j_m ........ . _ _ ____L __ __ _ j-----^^--^———^^^^————^———————----------------- _ ____^^—
Tečaj i g MM.	V sredo 10. mal iga travna (aprila} 1850.	List M&.
NeUteri nar imenitniši p r ip o m o ék i
za povzíliffo Kmetijstva.
Je kmetovavec skerbel za pomnoženje živinske klaje in gnojá, mora potem se posebno skerbeti , de ima vedno velik kup gnojá v gnojni jami.
Ozrímo se, kar gospodarstvo z gnojem zadéne, po nemških, slovanskih in ogerskih kmetijah, in kmalo se bomo prepričali, de v teh deželah veči del kmeto-vavcov se nima praviga zapopadka od visoke vrednosti gnojá, ki je podloga vsiga kmetovanja — prava zlata ruda.
Žalostno, pa vunder resnično oponašanje!
Večimu delu kmetovavcov ni gnoj nič druziga, kakor soderga, ki se mora iz hleva spraviti, kadeř ga je prevečvnjem, de pride na gnojiše pod kap in na son-ce; de iz njega izteče vsa gnojnica, ki je za rastljine to, kar je vino za slabiga člověka; de druziga nič ne ostane v njem, kakor suha slama in dračje, ktero svojo poslednjo moč še s tem zgubi, de se na njive v majh-nih kupcih navozi in velikrat po več tednov ležati pusti, de vsa njegova moč v podnebje zgíne, namést de bi se berž po njivi enakomerno raztrosil in plitvo podoral.
Kdor že mora gnoj po zimi na njivo peljati, naj ga skida saj na velike kupe, de skozi in skozi ne premèrzne in svoje moči ne zgubi.
Pri plitvi zemlji s pešeno podlago raztrosi gnoj po njivi in pusti ga ležati, dokler neseješ; zakaj če ga podorješ in še le veliko pozneje seješ, se bo iz gnoja ocedila nar rodovitniši mast vpesek, in zguba je velika.
Kdor hoče domá z gnojem prav ravnati, naj delà takóle, kakor skušnja in dobra kmetijska vednost uči:
Na dvoru ali kjer je scer pri praven prostor (ne pod kapam, ali kamor celi dan sonce pripeka temuč bolj pod senco), si napravi gnojno jamo, k večimu 2 sež-nja (klaftri) globoko, ktero po stranéh dobro zadelaj, na dnu pa z il ovco terdó zatolči, ki ne spusti gnojnice skozi.
Je gnojna jama napravljena, namêci nekoliko perští, kakoršne koli, posebno pa blata iz g rab no v ali iz kakošne mlake ali pa ruše v njo, in kidaj potem od tedna do tedna hlevni gnoj v njo, dokler ni polna.
Takó nakopičen gnoj pokrij spet s perstjo, na ktero, kakor poprej, gnojá nakidaj.
Perst se napije tako gnojnice, in je posebno za se-nožeti kaj dober gnoj!	;
Hočcš moč hlevniga gnojá še povikšati, in, ko to storiš, tudi amonjakov smrad v hlevu odpraviti ali saj pomanjšati, potresi včasih gnoj v hlevu z gipsam, ali ga poškropi z hudicevim oljeni (Vitriolôhl), ki je z vodo zmesano, de ni prehudo. Gips ali hudičevo olje, ki se sprimeta zamonjakam, to je, s tisto rečjó, ktera v hlevu smerdi, napravita, de rodovitni amonjakovec ne
more iz gnoja zbežati, ampak de v njem ostane. Tako se doseže z majhno rečjó dvojni dobiček: Gnoj ostane rodovitniši, in smrad v hlevu ne škodje živini.
Tam pa, kjer kmetovavci niso v stanu, dovelj persti med gnoj na gnojnim kupu razgerniti, naj kup takó napravijo, de v sredi kupa luknja ostane, v ktero se od časa do časa gnojnice vlije, de se je gnojni kup počasama skoz in skoz napije. Dobro je pri tem ravnanju tudi nekoliko hudičeviga olja gnojnici přiliti, preden se v luknjo gnojniga kupa vlije.
(Konec sledi.)
Mjahiíh pomoéeh y o se nee pohoncati♦
Spet smo brali od mjileníce ali žajfence, de je gotov pomoček, gosence pokončati. Nek kmetijski "Časopis pravi: Pobiranje gosenc z dreves je zamudno delo in tudi se pri tem delu veliko mladík pokončá. Nar hitrejši in nar ložji pomoček je žajfenca, to je, navadna žajfa za perílo se raztopí v merzli vodi. Za 20 kraje, žajfe je dovelj , več sto gosenc pokončati. Žajfenca se zjutraj in zvečer z ročno brizglo na drevésa brizgla, kjer so gosenčne gnjezda. Žajfenca je hud strup za gosence." -— Takó priporočujejo nektere skušnje žajfenco — prav bi bilo, de bi se ta pomoček tudi pri nas na več krajih poskusil, in de bi nam kmetovavci po tem svoje skušnje na znanje dali.
Oil oprošten ja, zemljiš
na daije.
Ukaz ministerstva od 13. septembra 1849, §. 5. čerka rf, pravi: de vse pravice gruntnih gospósk zastran predkupovanja nehajo brez odškodovanja.
Veči del so bile te pravice pri mitnih gruntih v navadi; pa že patent 31. marca 1788 jih je overgel, kér po tem patentu grajšine niso sméle gruntov spet nazaj vzeti, kader so rodovi pomèrli, na kterih ste-vilo so jim bili mitni grunti v užitek dani, ampak one so bile zavezane, take grunte drugim prepustiti, ali — kakor se sploh govori — kaufertne storiti.
Mitni grunti so po §. 12. ukaza 12. septembra 1849 v last sedanjim posestnikam izročeni; kakošno
plačilo pa bojo gruntnim gospóskam za nje dali, bo ob kratkim od ministerstva razločeno, kér mu je Ljubljanska komisija v ti zade vi že predlog predložila.
Na dalje razloči pričijoči §. pod čerko e in de vse odrajtvila, ktere so podložni grajšinam zavoljo oskerbništva deželskih sodnij (Landgerichte}
in zavoljo oskerbništva sodnih in politiških opravil dajali, brez odškodovanja nehajo.
Imenovani ukaz oznani v §. 5. pod čerkama e in f sledeče odrajtvila, ktere imajo brez odškodovanja ne-
hati: tlaka, ovès in jeziki za deželsko sodno gospósko
Terdno se nadjam, de
i
ce
Bog
sreču da
gerichtsrobat,
Langerichtshafer
5
Landgerichtszun
(Land
gen), kancelijski ovès (Amtshafer), sodnjiška tlaka za sodnjiške poslopja (Gerichtsrobat fur die Jurisdiktions-
ničesar manjkalo ne bo.
i
mi
tukej
Z Bogam!
Vras lepo pozdravim
Vaša hvaležna hci, kmetijška podružnica v Planini.
gebâude), denár za gospóskno varstvo (obrigkeitliches
(Podgrivarski.)
denár za ogenj (Feuergeld), denár za
Schutzgeld), čuvaja (Wachgeld).
Tem odrajtvilam bi imele mende tudi sledeče davšine prištete biti, kér so enakelastnosti, namrec: tlaka za prenašanje uradniških pisem in dnarjev (Bothenrobat mit Briefen und Geldern), pojezdni ovès (Pojesden oder
opis ílerhnisfoiga jezera
trajnshim•
(Dalje.)
na
Ho
Potoki in viri, ki tudi o suhim vreménu stanovitno
! Steuerritthaber), pojezdni denár (Pojezdengeld), denár za popotno varstvo (Skartgeld,
vr r	t	1 •
v jezero tekó, so sledeči
Escortgeld)
Kér pa dozdaj vse posamesne odrajtvila vsih
ar
raj-
šin še niso znane, bo treba pri distriktnih komisijah na tanjko razločiti, ako ima kaka davšina svoj izvirk v
imenovanih grajsinskih opravilih.
Posebno moramo opomniti od deželskih niških gojzdov ali borštov
sod
(Landgerichtswaldun-
. kér
Ložki velki Oberh, ki v zglavje jezera teče,
se po sredi njega proti V o donosu vije in nali va malo Ponikvo, Beček, Sitarco in druge jame. Lahkoje zapopasti, de velki Oberh v jezero mnogo vode stoči, če se prevdari, de voda, ki pod imenam Velki Oberh v jezero teče, ob deževnih časih velik kos visoke Obloške planjave potopí, in potem po mnogih požerkih poserkana, se po tamnih
gen), v kterih so grajšine to lastíno za to imele, so deželsko sodnijo (Landgericht) opravljale in v njih
podzemeljskih žoltnih v Ložko dolino steka, kjer vča
sih, posebno ob hudih nalivih, pri sv. Roku za Lozam
potrebne dervá za kurjavo kancelij in kéh (arestov)
pa so tudi podložni imeli prosto
tudi človeške ribice (proteus
anguineus)
• y
na svetio pri
dobivale; zraven pravico do lesa.
tega
Kér je tedaj opravilo deželske sodnije
v
ze
davno
nese. Potem, ko se z Verhniskim in Sneperskim Oberham zedini, zalije skorej polovico dolnje fare storí Podobcam (Popotcam), Nadleščenam,
in
Pod
nehalo. se ima tudi ta reč
?
poravnati, kakor
je pravično
To de lastnost takó imenovanih deželskih sodniskih ojzdov mora biti na tanjko skazana, de se niko-
cerkljanam in pa Dancam, noter do Danske golo
, silno škodo, kjer se pod zemljo s strašnim šu
»

mur krivica ne
zgodi.
Ambrož.
j
/
opis kmetijshi družbi.
bine
menjem valí, dokler golobine ne zagoltne, in privrè unikraj Gole Gorice po pol ure dolgim podzemeljskim teku z velikim šumenjem in kípenjem zopet na dan v zglavje jezera
Predraga mati! Nikdar Vas, zlata mati, ne bom
Dalje od Oberha na le vi strani hohljá
močán
ootok, ki L e v i š č e in
druge
jame na desni strani
pozabíla zató, kér ste me v Planino poslali. Serce Otoka zalíva, in se mu Tres en ec mende zató pravi
mi od veselja igra

ki ga
tudi Vam, ljubljena
mati
?
de
>
\V 1»
se z menoj radujete, razodeti hitim. Prav srečen dan, kterimu enaciga še nikdar nisim doživela bila , sim tù 2. dan t. m. obhajala.
Povabila sim namreč bila svoje meni udane pri-jatle v sobo svojiga neutrudljiviga in za moj in za prid
kér vodo iz zemlje trese in jo nakviško poganja.
c) Na ravno ti strani za Otokam izvíra otoški Oberh, kjer Oto ča ni vodo zajemajo. On v svojim

mojiga
kraja in
naše
domovine
unetiga
zagovornika
teku proti Bobnarcama zadnjiga jezera jame Gè b no Kotel in Ponikvo napolnuje.
Iz Ušive Loke, ki je blizo Suhe Doljce,
tudi
še
na ti strani stanovitno tečeta dva studenca
gospoda Matija Korena
il aj
ga Bog živi
in
ga
nam
dolgo ohrani!
de bi se z odboram posvetvala za
stran kmetijskiga gospodarstva.
nimate posebnih imén.
Desna stran jezera pa sprejemlje
>
ki
Nar poprej Vam moram povedati, de me je kaj in v velki Oberh teče serčno razveselilo, ko sim slišala svoje ljubljene pod-
Šterbešico, kise z Lepšenšico sklene
?
pornike okrog
mene zbrane večidel v milim do nia čim
Žerovnšico, Grahovšico in pozneje tudi
z M a rt in š i co združeno, kamor se tudi studenca Gr e-jeziku se pogovarjati. Prijazno so mi pota razodevali, benec, ki pri sv. Vidu, in Globo v šek ki pri sv.
ki k obilnim zakladam peljejo ; povedali so mi lepo, kakó Magdaleni izvíra, ocejeta. Vse te vodé, čez Rej ti je
bi se dalo vode, ki mi travnike in njive škodljivo za- tečejo, in v požertnim Vodonosu blizo Spodnjiga
liva ka
?
znebiti ; kako naj delam, de mi kerme ne zmanj- Jezera tek dokončajo . in

de mi gojzd ne opeša, de bom debele vole in lepo
Cerkniško, ki v znožje jezera mirno tece in
cedo molznih krav imela; podučili so me kakó bi se dokaj mlinskih in žagnili kolés vertí.
nar hitreje s sadjonosnim drevjem in murbami presker
Imenovane vode ne prestopajo v suhih časih svojih

kakó naj cesto brez prevelikih stroskov in za- 0bal (bregov), temuč napolnujejo po svoji zmožnosti
mu de lično ohranim; in kakó naj z maham pokrite se- jame svojih strug, in če kaka votlína v nožeti zboljšam i. t. d.
strugi
zacne
požrešno potok požirati, tudi struga kmalo přesáhne, Glejte, ljuba mati! v kakó srečnim kraji med zve- in čolni, od sončnih žarkov nemilo paljeni, poleg suhe
mm IHMMM^BMMH^MMiMilIlÉiiiÉriHMíHlMÍ IÉÍIÍIHIHHI ■ .
stimi prijat li se znajdem, in še mnogo si jih bom pri- struge bolj mirno počivajo, kakor na morju barke dobila, kér sim prepričana, de ini bodo radi v pomoč der jih močne sidra (mački) na dno morjá pripnó.
Ka
pristopili za svoj in moj prid.
Svesta sim si pa tudi vaše resnične ljubezni, pre-
lepo prosim, de mojih prijatlov
der so pa hudi nalivi, se voda močno narasa, in od
draga mati! zato Vas
kmetijskiga stanu, ki Vas bodo prosili, de jim k meni priti dovolíte, ne boste z jezikam razumejo, ker po tem takim namen
odganjali
ga ne
vsaciga,
ki
tudi pro
stiga, pa scer znajdeniga kmeta podučiti, bi se ne
dosegel. Dajte mu tudi pooblastivno pismo (Diplom) v njegovim domaćim jeziku.
*
*) Gotovo bo to pismice »kmetijsko družbo« razveselilo, ki
predsednika poslani napoved (program) tistih reći, ki so imele v pervim shodu Planinske podružnice v pomén priti. Kakšno veselo in za domovino koristno življenje se bo obudilo v kmetijstvu, če bojo podružnice takó djansko pomagale. Z veseljem pričakujemo natanjko zvediti posamesne sklepe perviga zbora. Kar diplome zadene, je bílo v poslednjim velkim zboru v Ljubljani sklenjeno, de naj se pišejo SIo-vencam slovensko, Nemcam pa nemško.	Vred.
Nekteri pravijo, de se mu zató Trese ne pravi, kér skorej vsakiga, kdor iz njega pije, merzlica tresti zacnè.
ze z
liki
em brala
d
isoke
vredniga gosp. **) Kjer se rade vidre deržć.
vsih straní skup vrè; ne valí se samo iz višjih gorá in zan. Delo celimu narodu veljá, tedej naj se vès na
raznih krajin, temuc tudi
kar je posebno čudno rod v njem zjedini!
iz ravno tistih jezerskih votlin, ktere so jo v suhim
,	jv, , ___________Veliko se je že v tej reci govorilo, vabilo, prosilo,
vremenu neizmerno požirale. Iz tega se vidi, de ima ali zanikernost, (dedvana napčnost Slovencov) nas tudi Cerkniško jezero pod seboj prostorne votlíne, v ktere v tem zaderžuje. Proč z njo in hitro z doneski sku-
vodo o suši pozira, o hudih nalivih pa iz sebe valí
9
pej
9
da se zamore spolniti, kar je tako važno, da stavi
kar sta žlahtni Franc Steinberg že v létu 1758 se pervi kamen domačoslavniga poslopja!
in Tobija Gruber v létu 1781 terdila.
Vse to pa ni těžko zapopasti, če se pomisli
Pa ne samo da se postavi spominek, temuč tudi
de
?
kak? in kje? je za pomisliti. Ce nepoklican svojo
iz visocih gorá, kader dežuje in se sneg topí, hudour- inisel razodeti se prederznem, naj nobeden za zlo ne
vzame, temuč napčnosti in pogreške z boljšim svetam nadomestí. — To je gotovo pervo, da more spominek
t v
niki silno sumece prideró; na Javor ni ku pa
9
ako
obseze, kjer
Tavno po dolgim in širokim veliko prostora se snegá na sežnje nasuje in kjer se hudi oblaki silne namenu primeren bfti. Rajni pesnik je iz prostiga na vodne teže znebujejo, vender le dežnica s snežníco vadniga govora tak vřed po globinah in jamah tako naglo zginete,
gladák,
sladák in mili jezik, svoje de hu- občutke izreci, izlikal, da se kot beli marmelj iz na-
dournikov skorej slediti ni.
vadniga kamnja sveti. Tedej bi bil primem, priličen
Voda tedej , ki se v velicih jezerskih predalih in tak spominek :
Velika, terda
?
gosta,
naravno obdelana skala na
?
v sredi vglobočen
tamnih skrambah nabéra in jih do verba napolne, tedej vedno po dolgih lijakih va-nje pritiska, mora po	prešerni podlagi ravno tistih votlínah o deževju pritekati, po kterih ob	robljen marmelj , čist in bel suši odteka, in kér se nektere jame z 5, 6 do 9 sež-	dveh stranéh z nadpisam; na eni strani:
Francetu Prešernu, pesniku
in z lovoram ob
?
kot
sneg,
in sicer na
njev debelo vodeno odejo pregernejo, in ker tudi iz nekterih
. kakor iz S itarce, posebno če silne na-
tí rugih jam
55

live hud grom spremlja, voda čudo mocno kviško kipí, se lahko spozná, de kaj jako v zdoljne podjezerske shrambe po visokih žilah voda pritiska.
(Dalje sledí.)
rojenimu
umerlimu....."
na
drugi :
55
Slovenija.
u
Iz verha naj
ce je mogoce
njegovo obličje
/
Presem o v im spominhu.
^Buste} se ozira, ali naj se lepa lira olovorona sveti.
Kje pa naj se postavi spominek? — Stiri kraje bi vedil priporočiti; vsak ima kaj za-se, V njegovim roj st nim kraju na „Verb i" na Gorenskim in sicer
Vsak spominek, ki ga narod imenitnim možém stavi, ga tudi sebi stavi, kér spominek kaže, de se je narod zavedil svoje dolžnosti, svojiga pokliča, svoje
slavniga pesni Drugi kraj bi utegnil biti v Ljubljani na le
močí
?
da je spoznal pomembo take stavbě, ki je priča hvaležnosti in spodbada k enacimu , slavo zaslužljivimu načinu. Naj bolj nas mika perva rožica, naj bolj nas veselí danica med zvezdami, naj bolj osreči perva lju-
kaj, dragi Slovenci! kaj so nam pervih citer
takó
gli s
pri poti, de tudi popotnik zvé za dom ka.
pim šolskim tergu, ker je tukaj v šolo hodil, si svoj um izbistril; slovenska mladost bi tukej zmiraj pred očmi
Tretji kraj bi
domovine
imela obudevavca k velicimu namenu. znal primeren biti v naj lepšim kraju
naše
na
„Je zeru",
glasovi
bezen;
slavniga rojaka gosp. Prešerna premili hitro krog ušes pošumeli, da bi ne bili v serce se sladkostjo občutkov hvaležnost izbuditi, želje povzdig nuti. njemu spominek je pot pokazal v zaklade ki je s prebudivnim glasam pél :
ki ga je v slavni pesmi „Kerst pri S a vici" tako veličastno popisal. Kraj in njegove poezije so si v žlahti ; tujci tu sèm obilno zahajajo , ki bi z njegovo slavo tudi njegove pesme po svetu zanê-sli. — Cetertič v kraju njegoviga zadnjiga stanovanja
postaviti, da
bogatiga
on je bil, ki nam
in njegove smerti
v
3?
Krajnju", kjer njegovo truplo
V •
>
materniga jezika
počiva
>
Ako bi imel jez voliti, bi
drugi
ali poslednji
kraj izvolil
?
vsaki kraj pa bode gotovo naj lepsiga kinca
»Manj strašna noc je v černe zemlje krili Ko so pod svitlim soncam suzni dnovi!«
»Slovenec že mori Slovenca brata Kako strašna slepota je cloveka!«
5
cele domovine se
oponositi zamogel,
>
Prešernov nosil, zna m va, kje da
njegovo
ki bode spominek Na pokopališu naj se pa za-truplo počiva. Duh njegoviga
»Viharjov jeznih merzle domacij Bile pokrajne so, kar Samo
djanja naj se pa slavi s spominkam, ki naj ne bo na sa moti, temuč v sredi Slovencov govoreč slavitelj in bu
?
T
Pozablj
duh je zginil, kar nad
d vnuko
brij
jamo
»Vremena bodo Krajncam se zjasnile , Jim milši zvezde, kakor zdej , sijale,«
deč glasitelj na tergu ali na poti.
Castito „slovensko družtvo" v Ljubljani! ki si se podstopilo te slavne naprave, nikar ne zaverzi mojih
predio
premisli važno reč;
gov in ne zameri mi prederzne besede, in dobro
hvaležnost vsih Slovencov bo tvo-
v t
Komu, ako se mu je ljubezen do domovine v persih
serce ? komu se
jim trudu gotova; na tebi lezi, obljubo spominka izpe
©živela, se ne pretresa
pri téh glasih
Jjati
vredno in primcrno
L. Kamnogorski.
zelja ne vzdiguje in volja, se pri stavbi znamnja
perviga spominka slovenskiga djanja
vdeležiti, ki
bode porok slovenske prebude in zavednosti. Tje k
Mlvata y homur hvata gré
?
znamnju bode šel starček
, m vprasaje po njega po
Kér
so unidan „Novice" pravično potožile
?
de
membi bo zvedil, de je spominek možá, ki iz njego-	nektere kancelije srenjam ne dopisujejo, kakor vstaví ga rodů, iz njegoviga stanů je poln Ijubezni bil,	va ukaže, v domaćim jeziku, kteriga vsi srenj-
y	V
nadusen za materno slavo. Mati memo otroka peljaje	čani razumejo, z veseljem oznanijo danes, de so ze
bode mladimu sercu besede vsadila, ki bodo še pozno	nekteri kantonski poglavarji, ki so si svesti vstavniga
mnogo sadů domovini obrodile. Z vnetim sercam se	naukaza, in ki srenjam slovenskih krajev slovensko
bode mladost krog njega zbirala, se svojiga rodů in dopisujejo.
Gosp.
Pau ker, poglavar
Krajnskiga kan
njegovih
potřeb zavedši to pot nastopila, na kteri se
tona
ki si je s svojim prijaznim obnašanjem kmalo pride v slavišče hvaležniga roda. Slehernimu bo go- serca mestnikov in deželanov ondašnjiga kantona prije razposlal unidan vsim srenjam sledeči dopis,
de
voril spominek svoj velik namen , ki spoznati vsak ga mora, ako ni z dušo na tla, s sercam gnjusobi prive-
dobil,
v kterim župane in prisežne možé prijazno povabi
?
<
62
naj pridejo sostavo novih srenj pregledat. Ta dopis ondašnje podružnice na 18. dan tega mesca, ki se bo
se takole glasi:
v hiši Rađoljške šole ob devetih dopoldne zbral.
Upati
»Županu in prisežnim možém v
«
je
y
de se bo veliko udov snidilo.
Kakor smo zvedili,
»Popis vsih srenj ali sosésk, kakor imajo za naprej po- bo vikši šolsko svetovavstvo za Štajarsko, Krajn
stati, je konóán. Kdor ga hoće pregledati, naj pride v kance lijo c. k, kantonskiga poglavarstva v Krajn, ali pa k g. ober
rihtarju,«
»Po letem popisu so sedanje katastralne ali mćrske so
v eno sosesko, ktera se bode ime
y
zvezane,«
seske
»Ce se vam, župan in prisežni možjé, zdi, de leta zveza bi ne bila koristna, ali ko bi se vam zdćlo, de je k vasimu
, se s kakoršno drugo sosesko zvezati, morate svojo pri-
sko in Koroško deželo v Gradcu zedinjeno. — Prav opomni „Ljubljanski časnik" „de bi bila pozabíjena Ljubljana, kér je središe slovenskih deželá, za to nar bolj pripravna."
priđu tožbo do li.
prihodnjiga maliga
travna pri c. k. kantonskim poglavarstvu v Krajnju na znanje dati. Pozneji pritožbe se ne bodo poslušale.«
»Od c. k. kantonskiga poglavarstva v Krajnju 29. sušca 1850.«
Vse nekasno drugač se prileže tako prijazno po-
Xoviéar iz mnogih Urajev.
2. dan tega mesca je bila slovesná delitev Ma
in olicir
rij e-Tere zjiniga reda tištim
generalam
ki so si v poslednjih vojsk ah nar veči slavo pri-
na veliki predmestni planjavi so
jem, dobili. Po sv.
maši
Cesar sami delili ta red
y
ki je nar imenitniši.
Ko
• V
ga vsak srenjcan
vabilo prav po domaće predloženo, ki dobro razume; vse veči zaupanje do gospóske in veči ljubezin se ukorenini s tem, če gospóska govori
tištim jeziku srenji, ki ga cela srenja razume*
m
nec tega mesca se bojo Cesar v Lj ubijano, v Terst in Dalmacijo podali; nazaj pa bojo šli skozi Koroško
razglasilo
in Tiroljsko.
Ministerstvo kupčijstva je
pise v
Torej hvala, komur hvala
gre
?
Slovensko glediše
Odbor
slovenskiga
glediša, ki je bil v 14. listu
zacasne postave za napravo kupcijskih in obert-nijskih zbornic Qttandels- und Gewerbskammern ), ki se bojo kmalo vstanovile v poglavítnih mestih vsake dežele. — Sliši se, de ministerstvo notranjih oprav že
za željno pričakovane deželne zbore.
pripravo
delà
novic oznanjen, se je snidel 4. t. m in odborniki so izvolili za predsednika občno spoštovaniga kupca gosp. Kori na Hol cer ja, in za namestnika gosp. dohtarja
Ministerstvo kupčijstva je razpisalo dařilo od 20,000
cekinov za nar boljši hlapon
(Xocomotiv), ki
je v stanu
y
S trup i ta; za tajnike gg. Ambrož a in Dr. Klu na. Za vodstvo opravil se je odbor razdelil v dve versti namreč denarno oskerbništvo so prevzeli gg. Hol cer, Debevc, S r e y e r in Eržen,
tudi navzgor vozove vleči, se vé de, kolikor je to
Ministerstvo je razločilo. de
mogoce.
na zeleznici
udje oprostivne komisije, ki namestujejo kmete, ne bojo dobili plačila iz deržavne, ampak iz
grajsine
m
umetalne opravila pa vsi drugi udje zbora. Na dalje se je sklenilo, de naj se izdela osnova cele gledišne naprave, za
dezelne denarnice.
Pred mescam rožnikam se ne
bo dalo žandarijo s potrebno opravo takó oskerbeti, de
bi
mogla
svojo službo začeti.
Tudi v mestu Botzen
ktero delo so bili izvoljeni gg. Ambroz, Dr. Merk, Dr. Bleiweis in Dr. Klun takó, de bo načert 18.
gold.
pri odboru v pretresovanje vzet. Zastran nabi ranja več dělnic (akcij) bodo posebni listi na
več
kraje v poslani, in takim rodoljubam izroceni, kteri bojo nabero akcij prevzeli. Tisti prijatli te domorodne naprave pa, kterim morebiti ta vabilni list v roke ne pride, so povabljeni pisane naročbe na delnice gg. Ambrožů ali pa Dr. Kl un u v Ljubljano poslati.
na Tiroljskim je srenja vpeljala davk za pse, 2 za eniga psa na léto ; dohod ke iz tega davka bo srenja obernila za srenjske potrebe. — Dunajska hranilnica (sparkasa) je v svojim mesečnim dokazku na znanje dala, de ji je bilo od 26. do 30. dneva preteč. mesca
za 119,843 gold, in 53 krajc.
njenje
izroceniga
kakor
več iz rije
denarja za shra-
Cena Ban Je-
vzetiga.
zlatiga in sreberniga denarja je spet padla, lačič se bo — po Dunajskih novinah — 23. dan ma liga serpana
z mlado (16 let staro) grofinjo St oka u
IVovicar iz Sjubljane
v Napajedlu poročil. vredništva časopisa
Dr. Smetena je odstopil od
ki ga je po njem Dr.
„Union" ,
Konec tega mesca pridejo Cesar v Ljubljano. Mestni Gabier prevzel.
V Kutnji Gori na Ceskim iz
odbor se je v pondeljik posvetoval, veseli pervi prihod haja nov ceski časopis za kmetijstvo, obertnijstvo in Cesarja slovesno obhajati. — Kakor se sliši, se bojo kupčijstvo, pod iménam „Swatopluk". Vrednik je
prihodnjič in celo poletje iz Ljubljane ob nedeljah in praznikih ob dveh popoldne nekteri vozovi po železnici
tr
čez
Zalud.
»
Ostdeutsche Post" že spet z glavo kima

p an slav iz em" , ker pravi: ,,Cudno (!!) je
y
de
v bližnje kraje vozili, kar bo Ljubljančanam, ki bi se se ravno zdej 4 imenitni nemški pesniki na Avstrijan-
skim kot tolmači slovanskiga pesništva s prestavo slo-
vanskih pesem na dan prikažejo, namreč Anastazi
de bojo delà za železnico čez Ljubljansko močirje in Gr un (naš slavni domorodec Auersperg) s prestavo Kras v Terst za to léto še odložene, zató kér se pri slovenskih pesem, L. A. F ran kel s serbskimi ju-
wm m m m i	in ^mmmm hhémmié fetfiMH g«-
y
včasih radi na prehod peljali, pa gotovo tudi kerčmar jem Qbirtam) ondašnjih kraje v prav všeč. — Sliši se
V •
y
natanjčnim preiskovanju kaže, de čez močirje in Kras naskimi popěvkami, ki pridejo na dan pod imenam
_v. ___; „ ___r. _ i__í _ 21_____ i„	^ „1 „ : v „ ___1 _ šle"	T	« »> « ««« ÎΫ. \I„	IT»nl
;5
zeleznico peljati, bo silno tezavno in je tedaj se veliko
y
Dr. J. N.
V 0 g e I
s pesmijo „Marko Kraljević
Xíí
premisliti in preiskati. od Zidaniga mósta v
Pot
y
kodér naj bi železnica
in Dr. Kap per z epozam
Od
Zagreb
šla, bojo inženirji vunanjih dezelá se ta teden ni
V)
„Car Lazar".
nič posebniga slisalo
y
v
ze
létas določili.
Blagó
za obléko žandarjev na kakor to, de priprave za slovesní sprejem pape za so
Krajnskim oskerbeti, je Ljubljanskim kupeam izročeno, bile v Rimu zacasno odpovedane; dan papezove ver izdelovanje obléke pa Ljubljanskim šivarskim mojstram, nitve v Rim tedaj kar jim bo lep zaslužek doneslo, kér bojo veliko delà
še
ni
gotov.
dobili, in to
w
J

prav
Gosp. predsednik Planin
s ke kmetijske podružnice je poslal središnimu odboru v Ljubljani popis pomenkov in sklepe 1. zbora pod-
se vidi, de bojo podružnice prav
družnice , iz koristne naprave
kteriga
Pogovori vredništva.
V	y	V
Gosp. Dr. S. v Celji: Vaš milodar zapogorelce na Ska ručni smo přejeli in ga bomo odrajtali.
nice
y
gosp
Predsednik Rađoljške poddruž-tehant Krivic, je napovedal pervi zbor
Današnjimu listu je pridjan 15. dokladni list.
Natiskar in založnik Jozef Ulaznih v Ljubljanu