Cerkvene zadeve. Cerkev Sv. Lenarta v Slov. goricah. nGospod, ljubim lepoto tvoje hiše, In kraj, kjer prebiva veličanstvo tvoje." Ps. 25, 8. V prelepih Slovenskih goricah je lični trg Sv. Lenarta, kateri se je v zadnjem času zdatno olepšal z novim velikim in čednim šolskim poslopjem; kar je vrle župljane močno radi plačila zabolelo. Vendar sedaj je vse pozabljeno, da bi se le ondi nadepolna mladost tudi vzgajala v versko-narodnem duhu! Tudi dekanijsko gospodarsko poslopje se je novo postavilo, kar je tudi bila potreba in bodo župljani radi pozabili one stroške. Tu in tam so še župljani večkaj storili, česar ne morem omenjati; a na nekaj moram čitatelje opozoriti. V našem ličnem trgu, kjer še najdemo tudi nekaj gorečih Slovencev in slovenskih napisov, stoji mej župniščem in šolo starodavna in mnogo obiskovana župna in dekanijska cerkev, v gotskem zlogu zidana in posvečena sv. Lenartu, katerega Slovenci zelo častijo in na pomoč kličejo o živinskih boleznih. Počasoma se je ta cerkev popravljala, in pri tem je gotika po nevednosti delaveev mnogo trpela, kar sedaj zares močno obžalujemo. Temu bi radi sedanji vlč. g. dekan v okom prišli. Ne samo, da so že mnogo storili pri tej cerkvi, recimo, da so jo zunaj dali lepo osnažiti, nameravajo sedaj tudi cerkev popraviti v gotiškem slogu. V to svrho so ustanovili »Cerkveno družbo« pri Sv. Lenartu, katero je dovolil preč. kn. šk. lavantinski ordinarijat dne 6. nov. 1894; a društvena pravila je potrdila c. kr. namestnija v Gradcu dne 15. nov. istega leta pod št. 31.889. Namen družbi \e, da se nabira potrebni denar, s katerim se bo ta cerkev znotraj dostojno v gotiškem slogu prenovila in olepšala. Družba šteje ude in dobrotnike. Udje plačujejo na leto vsaj po jedno krono, a dobrotniki, kolikor jim drago. Za žive ude in dobrotnike se daruje vsako leto ena sv. maša; jednako za mrtve, dokler družba obstoji. Zatorej si s tem lahko vsak, ki bo kak dar poslal, tudi naloži nekaj v hranilnico za — večno življenje. Nekaj se je v ta namen že nabralo, katerim dobrotnikom naj mili Rog stoterno poverne; a med vrsto teh še pogrešamo mnoge, katere lepo prosimo, da položijo na žrtvenik krščanske Ijubezni dar, ker Bog, Marija in sv. Lenart bodo gotovo obilno poplačali. Kdor bi se torej z menoj strinjal in z besedami psalmista: »Gospod, ljubim lepoto tvoje hiše, in kraj, kjer prebiva veličastvo tvoje«, naj pošlje kak prispevek vlč. g. Jožefu Jurčič-u, župniku in dekanu k Sv. Lenartu v Slov. goricah, kateri bodo vsak najmanjši dar blagodušno sprejeli in potem zneske v letnem poročilu objavili. A. V—j.