52. številka
Pavšalni franko v državi SHS.
V Ljubljani, dne 25. decembra 1920.
VIL leto.
Delavec izhaja vsak petek x datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 32-—, za pol leta K16*-, za četrt leta K 8 —. Posamezna Številka 50 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. PoSiljatve na uredništvo in , opravniStvo Uabljaaa, Šelanburgova uiea Stov. 6. D. nadstr.
Telefon it 225.
Vesele praznike in srečno novo leto
zeli vsemu organiziran, delavstvu uredništvo in upravništvo.
Stavka rudarjev.
V	petek dne 17. t m. so ob drugi uri popoldne stopili rudarji Trboveljske premogokopne družbe v vseh družbiriih premogovnikih, to je v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Rajhenburgu, Hudi jami in Kočevju v splošno stavko.
Vzroki stavke so znani; pri skrajno napornem delu nišo plače v nikakem sorazmerju z najnujnejšimi potrebami prizadetih delavcev. Vrednost denarja je napram predvojni dobi padla na' tako majhen procent in je stem skupna sila denarja izgubila toliko, da iz vsega tega resultira splošno pomanjkanje.
Velika napaka se dela s tem, da se peza splošne gospodarske krize od strani .Trboveljske premogokopne družbe skuša »a pleča delavcev prevaliti preko mere, v toliki meri, da te peze rudarji tudi pri najboljši volji niso vstanu prenesti. Vpo--stevajoč gospodarsko razmerje, katero je zelo neugodno, bi merodajni faktorji niti dopustiti ne bi smeli, da bi- družba v tem Času sploh mislila na kake dobičke za svoje akcijonarje.
Vsled brezobzirnosti in dobičkaželjnosti in pa radi tega, ker vlada mimo gleda to brezobzirno eksploatirapje premogovnikov in delavstva, to delavstvo ne more sebe težkemu delu vsaj deloma primerno preživljati. Ne more pa tudi preživljati svojcev tako, kakor to zahteva zdravo človeško pojmovanje. Pa ne samo, da se ti delavci ne morejo preživljati kakor se ljudem spodobi, tudi oblačiti se ne morejo. Resnica je, da je danes postala nabava potrebne nove obleke za rudarja luksus. katerega nezmore.
Dolgo časa so rudarji moledovali pri družbi, pri vladi — zastonj. Ni bilo po-ttebno, da pride do skrajnega koraka rudarjev ako bi družba in vlada vsaj količkaj bila pokazala dobro voljo. To pa se ni zgodilo. Kar je ponujala družba in kar so zagovarjali zastopniki vlade, to je bilo v pričo mizerije, v kateri rudarji žive prava iranija.
Toliko besedi je bilo že izpregovorjenih In napisanih o nacionalizaciji ter socializaciji industrijskih obratov, čifutske Trboveljske premogokopne družbe, pa si vlada niti ne upa prisiliti, da bi- ne izkoriščala in ne degenerirala znaten del pripadnikov slovenskega naroda in •rudarjem dala vsaj toliko, kolikor neobhodno za življenje po* brebujejo.
Ironija pa je tudi, da se je vse meščansko časoDisie brez razlike Dostavilo na stran
Trboveljske premogokopne družbe in de- ! loma direktno, deloma indirektno zagovarja njen profit ter v svrho varovanja tega profita preti rudarjem z oboroženo silo.
,Jutro", „S!ovenski JSarod", »Slovenec", ^Jugoslavija* in ^Večerni list" prikrito in javno hujskajo javnost in oblasti zoper bojujoče se rudarje.
Rudarji gospodarske krize niso zakrivili, zatorej naj jo prenašajo oni, ki so jo izzvali, to je kapitalisti, med katere spada tudi Trboveljska premogokopna družba.
Stavkujočim rudarjem želimo najboljšega uspeha.'
Enketa o delavskem zavarovanju-
n.
Velik del debate, tako generalne kot špecijalne, so obsegale določbe o organizaciji nosilca zavarovanja. V tem oziru predvideva osnutek osrednji urad za zavarovanje delavcev kot edinega nosilca delavskega zavarovanja. Ta urad naj bi imel svoj sedež zaenkrat v Zagrebu pozneje bi se pa prenesel v Beograd, kjer bi takoj sedaj vsled pomanjkanja primernih prostorov in uradnikov ne bi mogel še funkcijonirati. Ravnateljstvo (načelstvo) tega urada bi bilo sestavljeno paritetno. Njegovi krajevni uradi bi bili okrožni uradi za zavarovanje delavcev, katerih bi bilp v državi 12—20. Za Slovenijo n. pr. je predviden en tak okrožni urad za Hr-vatsko 3—4, za Bosno trije itd. V ravnateljstvih teh uradov bi imeli delavci dve tretjini zastopnikov, delodajalci eno tretjino. Za izvedbo zavarovanja železničarjev bi obstojale posebne blagajne za zavarovanje delavcev saobračajnih podjetij. Vendar so se komunistični železničarji po svojih zastopnikih izrekli proti posebnim železničarskim zavarovalnim zavodom in zahtevali, da vlada priključi železničarje ostalim delavcem in da vrše v prvi stopnji vse pristojne posle okrožni uradi. Ministrstvo stoji toi Ij v pogledu organizacije na strogo centralističnem stališču, katerega v uredbi dosledno izvaja.
Vsi udeležniki enkete jso se sicer načeloma izrekli za centralistično organizacijo delavskega zavarovanja, vendar so v splošnem kot v podrobnostih skoro vsi povdarjali, da je vlada šla v tem oziru predaleč. Prezreti ni okolnosti, da morejo samo veliki zavarovalni zavodi vršiti svoje socialne dolžnosti, katere ne obsegajo le izplačevanje boleznine in rent temveč v prvi vrsti onemogočanje bobzni in nezgod. Za ustvarjanje sanatorijev, ambulatorijev, ortopedičnih zavodov, zobnih klinik in drugih prohibitivnih ter lečilnih sredstev je pa treba velikih lcapitalij katere zmorejo le teritorijalno veliki zavodi. Na drugi strani je pa zopet uvaževati nepobitno okolnost da so gospodarske razmere in delavske
Rokopisi so ne vračajo. —■ Inaerati se zaračunavajo, milimeter vrstica in si--cer pri enkratni objav-J po 85 vinarja, pri trikrat-j ni po 80 vinarja, pri šesH kratni po 75 vin., pri celo-j letnih objavah po 70 vio^ za vsakokrat. — Za razne izjave itd. stane mm vrstica K 1‘— Reklam, so poštnine prosto. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemaj«.
potrebe v Macedoniji povsem druge kot v Hrvatski in one v Črni gori druge od teh v Sloveniji in da je težko v legislativnem kakor v upravno-tehnične m oziru z eno in isto določbo doseči enak cilj v Albaniji kot v Mariboru. Vsled tega smo stavili v podrobni debati predloge, ki merijo na to, da se težišče vsega poslovanja prenese na okrožne urade, dočim naj bi osrednjemu uradu preostala v glavnem kontrolna oblast nad izvrševanjem zavarovanja.
Če bi se ta osnutek uzakonil ali potom uredbe stopil v veljavo, bi imelo pri nas v Sloveniji to za posledico da se združite „Zač. delavska nezgodna zavarovalnica" in „okr. bolniška blagajna" v Ljubljani v en zavod, ki bi moral prevzeti v svojo upravo še bolniške oddelke bratovskih skladnic.
Spore rešujejo sodišča pri okrožnih uradih, ki jim predseduje sodnik in v drugi stopnji posebno kasacijsko sodišče na sedežu osrednjega urada.
Državno nadzorstvo nad zavodom vrši ministrstvo za soc. politiko. Zastopnika pokrajinskih vlad v Ljubljani in Sarajevu sta priglasila predlog da vrši neposredno nadzorstvo nad okrožnimi uradi pristojna politična oblast II. stopaj e.
Načrt je prvotno tudi obsegal pravico zavoda da sam kaznuje prestopke proti temu zakonu. Videti je da zavod te pravice ne bo imel in da bo politična oblast kot doslej imela kaznovalno oblast in da bo v njen delokrog spadalo ludi reševanje onih sporov, katere je že dosedaj reševala.
Na sedežu osrednjega urada bo posloval stalni zdravniški svet, ki naj bi po našem predlogu sestojal tudi iz zdravnikov, ki stanujejo izven Zagreba oz. Beograda.
Načrt zavarovalnega zakona oz. ureda pomenja brez vsakega ugovora lep korak v razvoju naše socialne politike. Vendar bi želeli da ga vlada podvrže še enkrat temeljiti reviziji pri čemer naj se ozira na prednešene ji spreminjevalne in dopolnilne predloge, ki jih je prejela od zastopnikov pozvanih zavodov v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani, kakor tudi od zastopnikov deželnih vlad v Ljubljani in Sarajevu.
Lesna organizacija.
Albanska kultura pri tvrdki Benedik v Črnomlju.
Razmere pri imenovani tvrdki se zrcalijo v popolni albanski kulturi. Poslovodja Slapničar ima to lepo navado, da zagrozi večkrat kakemu delavcu, ako se mu isti po pasje ne pokori, s palico. Tudi se je on izpozabil že tako daleč, da je pograbil takega iiepokomeža za vrat. On kaže sVojo človekoljubnost tudi s tem, da je podjetnika vseiej, kadar je bil isti pri voli, zvišati delavcem plače, od tega odvrniji češ, da bo on dobil delavce še za nižjo plačo. Tudi ni hotel dati popraviti delav-
skega stanovanja, katero je bilo slabše, kakor poštenega kmeta svinjski hlev, če prav mu je bilo to od tvrdke zaukazano, dokler ni bil v to oblastveno primoran.
On, Slapničar, pustil je bil na tvrdki-nem kolodvoru postaviti cirkularno žago brez oblastvenega dovoljenja in jo dal v obrat, brez vsake varnostne naprave na-pram temu, da mu je prepovedal podjetnik sam pustiti žago v obrat, dokler ni varnostno opremljena. Tudi še potem, ko se je neki delavec pri žaganju drv poškodoval na glavi, in je prištevati le srečnemu slučaju, da ni izgubil pri tem oči ali pa še celo svojega življenja, se ni zdelo Slapničarju vredno zavarovati ?~go po obstoječih predpisih, dokler ni bil ^ to po orožniku prisiljen. Nadalje je bil spravil v leseno z leplenko krito shrambo, poleg katere se v dveh s tanko leseno steno oddeljenih sobah v železnih pečeh kuri in tik pred vrati vozijo lokomotive več sodov bencina, čez 20 kg smodnika, vžigal-no vrvico, dinamit in druge gorljive stvari, iz česar je razvidno, kako zelo skrbi za delavsko zdravje in osebno varnost istega. Vrhutega pa je še tako predrzen, da ne rečemo nesramen, da se šteje za prvega socialdemokrata in se je upal reči, če bi on kandidiral za narodnega zastopnika v konstituanto, bi ga vsi socialni demokrati volili. Smešno!
Kar tiče surovega postopanja napram delavstvu, tudi Benedik stari ne zaostaja za svojim ljubljencem niti za las, kajti on noče izplačati delavstvu 50 oddstotkov poviška plače, kakor se je pogodbeno obvezal ter obklada posamezne delavce, če iščejo pri njem svoj krvavo prisluženi zaslužek z imenom boljševik in drugimi sličnimi priimki, jim grozi z aretacijo in zaporom ter preklinja Boga prav po balkanskem sistemu, kar je zelo lepo od izobraženega večkratnega milijonarja.
V	pravi albanski kulturi nam pa predstavlja razmere in poslovanje imenovane tvrdke okolnost, da vporabljajo pn tehtanju živil v Bukovju namesto utežev — konjske podkve. — Torej prav po turško!
Tudi mene dopisnika je, kakor sem izvedel, že doletela čast, da mi je g. Benedik preklinjal Boga po balkanski metodi, me imenoval puntarja njegovih delavcev in mi baje grozil z zaporom in to vse zaradi članka, tičočega se njegove tvrdke, objavljenega v Napreju od predzadnje sobote, nakar mu pa zagotovim, da me vse njegovo psovanje in grožnje ne spravijo iz ravnotežja, -kajti imam še mnogo duhtečega materljala iz njegove zaloge, katerega si pa pridržim za prihod-HjiS, ker Vas, gospod urednik, nočem naenkrat preveč obložiti
Skupščina lesnih delavcev.
(Konec.)
K točki: Poročilo o kongresu ujedinjenja leS-nlH delavcev v Zagrebu. V obširnem referatu poroča s. Tokan, na kar je bila sprejeta sledeča resolucija:
Izredna' skupščina lesnih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo, zborujoča dne 12. de-cmbra 1920 v Ljubljani, je soglasno In poluomoč-no sklenila:
I.	Poročilo delegacije iz Slovenije o Kongresu ujedinjenja lesnih delavcev Jugoslavije, ki se 5e vršil dne 31. oktobra 1920 in naslednje dni v Zagrebu, ter sklenil strogo centralistično ujedi-njenje, in prestop k Moskovski intemacijonali, vzame zbor na znanje.
Z obžalovanjem pa skupščine konStatira, da je večina na Zagrebškem kongresu le vsled ne-poznanja in neupoštevanja razmer mogla odkloniti predlog Slovencev, ki bi po našem globokem
prepričanju dal. resno podlago za skorajšnjo uje-dinjenje, ter tako odvzela možnost izvršitve velike in važne naloge, misleč, da se z enostavnim preglasovanjem da odpraviti tudi vse razlike, ki danes po pokrajinah faktično obstojajo.
Zato zbor odobruje stališče Slovenske delegacije na kongresu v Zagrebu, ter nje izjavo, da sklepi Zagrebškega kongresa za Slovenijo niso obvezni, sprejme za svojo, in obvezno za vse člane Osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo.
II.	Načelstvu Osr. društva pa obenem nalaga, da podvzame vse korake, da doseže z Zagrebško Zvezo tak sporazum, ki bo za oba dela sprejemljiv, ter omogočaj uspešno zaščito vseh organiziranih lesnih delavcev Jugoslavije.
Predseduje sodr. Peterca: Na razpravi je VII. točka dnevnega' reda, prememba pravil, po-, roča sodr. Zore.
»,odr. Zore: Poverjena mi je ne baš preveč prijetna naloga, da terjam od članov višje prispevke. Ze pri dopoldanski seji so razni delegat-je naglašali, da se po posameznih podružnicah ni vršilo dovolj shodov, kjer bi se'članom utrjevala vera v organ. Tudi mi pri načelstvu čutimo to. Upoštevajte pa prosim to, da imamo v centrali nastavljeni samo dve moči, ki vsega dela pri najboljši volji ne moreta obvladati, drugič pa tudi , to, da nam pri dosedajnih prispevkih ni mogoče vršita toliko shodov, kot si podružnice žele. Iz blagajniškega poročila ste lahko posneli, da imamo rnal prebitek, ki pa seveda ne more zadostovati vsem zahtevam, ki se stavijo 'društvu. Zelo mučno je dosedaj vplivalo na članstvo, da ni imel vsak pravil, iz kojih bi bilo razvidno, kakšne pravice imajo člani in kakšne dolžnosti. Načelstvo je to vpoštevalo, in poskrbelo, da z novim letom dobi vsak član pravila v roke. Oskrbeli smo tudi članske knjižice, katere se bodo ob novem letu zamenjale članom za izkaznice, katere so polnoprelepljene. Treba bo reformirati tudi podpore. Za vse to pa je seveda potrebno, da se prispevke prhnemo poviša. Slišali pa smo pni dopoldanski razprav!, da člani Iz Ml-slinj živijo'V tako mizemih razmerah, da jim bo povišane prispevke nemogoče zločevati. Skupščina bo to čisto gotovo vpoštevala, ter naredila zanje izjemo. Kakor rečeno, prispevke pa bo kljub tej neljubi zapreki treba tako povišati, da bo finančni obstoj društva, z ozirom na čas, v katerega korakamo, zagotovljen. Zato v imenu načelstva predlagam:
Prispevek v I. razredu se zviša na 6 K tedensko, v II. razredu na 4 K tedensko, v III. razredu na 3 K tedensko. Podružnicam ostane od vsakega prispevka I, razreda 30 vin., II. razreda 20 vin, III. razreda 30 vin. za lokalno upravo. Povišanje stopi s 1. januarjem 1921. v veljavo. Podpore in pristopnino se zviša tako, kot Je v predloženem pravilniku označeno. Ob tej priliki se mi zdi umestno naglasiti, da posebni prispevek naših podružnic na Štajerskem, za okrožna tajništva v Celju in Mariboru, ki se je dosedaj od članov pobiral, vsled zvišanja prispevkov odpade, Ta prispevek prevzame odslej naša centrala, ki ga bo redno odraounavala okrožnim tajništvom. Priznam, da bo to povišanje občutno, ali pozabiti ne smemo, da moramo ustvariti tako organizacijo, ki bo kos vsem nalogam, ki jo čakajo. To pa storimo le takrat, ako poskrbimo, za sredstva, katera nujno rabi. Prosim vas, da glasujete za predlog načelstva.
Peterca: Predlog je v razpravi, želim, da se določno izjavite.
Sodrng Martinčič:	Ker je že poročevalec
omenil, da bo za enkrat za gotovo podružnico treba narediti izjemo, je stvar glede povišanja prispevkov precej v redu. Popolnoma priznam, da je treba prispevke povišati, zato bom v svojem okrožju poskrbel, da bodo člani o potrebi tega povišanja pravilno poučeni. Upam, da bo članstvo našega okrožja v polni meri zadostilo sklepom skupščine. Gb tej priliki pa moram seveda poudarjati, da točka 22. predležečega opra-
vil nika ne odgovarja. Želel H, da Se fa točka spremeni v toliko, da starim članom za novo knjižico ne bo treba plačevati posebne pristop bine. V ostalem se s predležečim ©pravilnikom strinjam, ter predlagam: Od načelstva predlaga, no povišanje društvenih prispevkov se sprejme, razun v točki 22. predlagani nakup članske knji. žice po enoletnem članstvu. Upošteva naj se na-dalje gmotno stanje članov gotovih podružnic, dotlej, ko se Iste zboljšajo. Tozadevna odločitev se prepušča upravnemu odboru osrednjega društva. Predlog je umesten, prosim, da glasujeta zanj.
Sodrng Ciuha: Naročeno mi je izjaviti, da so člani naše podružnice pripravljeni plačevati prispevek, ki se zviša samo za 50 odstotkov, Upam pa, da bodo uvideli, da Je bHo to zvišanje umestno.
Sodrug Veber: Proti povišanju prispevkov, osebno nimam nič pripomniti, poudarjam pa. da ni izključeno, da izgubimo vsled povišanja nekaj članov.
Sodrug Slamjak: Ker so se nekateri Izjavili proti temu, da Je člansko knjižico ponovno plačati, predlagam, da se preselilna in potna podpora črta.
Sodrug Drmastja naglaša, da bi ne bilo primemo ob zvišanju prispevkov črtati podpore, Isto poudarja tudi sodrug Senger.
Sodrug Pogačnik: Ker se tudi meni nfi zdi umestno, da bj stari člani morali ponovno plačati knjižico, predlagam, da se za ta Izpad v,, škodo društvene blagajne parlra na ta način, da se predlagana vpisnina 7 K za novopristopivše zviša na 10 K.
Sodruga Klančnik lu Ribič Izjavljata, da' bosta člane poučila o potrebi povišanja prispevkov.	'.........
O zaključni besedi povdarja poročevalec s. Zore, dn je iz vseh govorov povzel, da proti povišanju prispevkov ni nihče nastopil, ker je znamenje, da članstvoumeva položaj. Naglaša, da se bo ukrenilo potrebno, ds to breme Članov ne bo preveč bolelo. Pri glasovanju je bil sprejet pri točki 22 predlog s. Pogačnika, po katerem znaša pristopnina odslej 10 K za vse člane in članice, ki na novo pristopijo. Istotako je bil sprejet tudi predlog s. Martinčiča, ki določa, da se polno prelepljene knjižice in izkaznice zamenjajo brezplačno, ravno tako tudi predlog, da se ozira načelstvo na gmotno stanje članov gotovih podružnic.
Predlog s. Slamjoka, da se ukine preselilno in pogrebno podpora je skupščina odklonila.
Nadalje so bili sprejeti soglasno predlogi načelstva, ki so označeni v opravilniku pod točkami: 37, 57, 86, 90, 91, ,120, 121, 127, 141, 142, 174, 175, 170, 184 in 196. V celem obsegu je bila soglasno sprejeta tudi določba za stavke.
Povišanje prispevkov in podpor stopi v veljavo dne 1. Jan. 1921.
Pravilnik, ki natančno urejuje prispevke in podpore stane 3 K, ter bo članom z novim letom na razpolago. Vsak član je moralno. obvezan, da kupi en izvod.
Pri točki nadomestne volitve se je na predlog s. Sengerja soglasno izvolilo v načelstvo naslednje sodruge: Telbon Ivan, Vidmar Josip, Maijak Ivan, Šlosar Franc in Kožuh Anton.
Ko so pri zadnji točki predlpgi in nasveti Se nekateri delegatje podali svoje misli, je predsednik s. Zore, ozirajoč se na storjeno delo, katerega so delegatje v tako kratko odmerjenem času z naravnost občudovanja resnostjo izvršili, ter povdarja* joč enodušne sklepe, katere je skupščina izvršil«, izražal upanje, da bo ta harmonija, ki Je celo zborovanje vladala na zborovanju, prešla tudi na vse člane podružnic, tako, da se bodo vsi sklepi Bkupščine do zadnjega izvedli. Navdaja nas upanje, da smo z današnjim delom napravili velik korak k razvoju naše organizacije. S tem, ko se Vam vsem zahvaljujem za sodelovanje, vas prosim da tudi v nadalje stavite svoje moči v službo organizacije in za korist Članov, zaključujem današnjo izredno skupščino, z vzklikom naj živi organizacija lesnih delavcev v Sloveniji 1 (Odobravanje).
Štrajki v Nemški Avstriji.
V Nemški Avstniil so se z elementarna močio Doiavila nova silna mezdna eiba-ma: štraikaio leovinarii in velika kateeo-riia državnih nameščencev, ki zahtevalo Dovišante Dlač.
j
Kakor te obče znano te Nemška Av-striia skraino pasivna dežela. To se Dravi z drugimi besedami: Prebivalstvo Nemške Avstriie mnogo mani pridela na poliu in Izdela mnoero mani v fabrikah. kakor oa potrebute za svo-io prehrano in za pokritle z indiustriiskimi proizvodi za svote Drebi-valstvo. Ves Drimanikliai mora pokrivati Z dolrovi.
Nemška Avstrija se oahaia v položaju revnega kmeta, kateremu zemlia ne rodi toliko žita. da bi imel celo leto za svot kruh. Kmet. ki ne Dridela dovoli žita. mora it> k sosedu pomagat. da zasluži z naiem-nitn delom toliko, kolikor mu manika za hrano katero kupi za svol zaslužek. Če pa ori sosedih toliko ne zasluži, potem mu ne Drostane druzegp kakor da dela dolgove ali Da strada eno ali druro. Predolgo stradati se ne da. ker Dotem človek DroDade: dolgov oa tudi večno ne more delati, ker tudi kredit ima svoie meie.
Tak ie ooložai Nemške Avstriie. Cela država strada ker dohodek od polia in fabrik ni dovoli velik, da bi ookril potrebe vseh prebivalcev.
Zato tudi denar Nemške Avstriie ni mnogo ali nič vreden. Denar le nakaznica na tisto hlago katero imam iaz v svoiih rokah. Če Da država nima blaea. tudi nakaznica na tisto blago, ki ga nikier ni. ni nič vredna. 	.	..
če hoče Nemška Avstrija kuniti žito ori nas Dlača s svoiimi kronami. Mi iem-lie-mo te krone kot neko vrednost le tako dolgo. dokler vemo da bomo za denar v Nemški Avstriii lahko kai kunili. Kadar pa vidimo, da tega blaga ni tam ootem damo za nemško krono vedno mani blaga. nazadnje celo nič. To se Dravi, da ie kurz nemške krone nadel.
Jasno ie. da mora avstriiska republika plačati 7$. isto količino n. or. za 1 kg moke mnogo več kron kadar so te krone mani vredne. Kolikor mani ie vreden denar. toliko več ga„ mora biti. Vsled tega mora tudi posameznik za kilo moke ola-čati mnoeo_ več kakor ie.plačeval takrat, ko ie bil nterov denar še mnogo vreden, oziroma ko te bila »nakaznica na blago« — in denar nič druzega ni — še popolnoma norita z blagom, ki ie res bilo tu.
.Vrednost^ nemško-avstriiskeea denarla pa vedno boli pada zato. ker vedno novega tiskaio. Na ta način odpade na eno blagovno edinico vedno več denarnih edinic od katerih ie Dotem seveda vsaka posamezna mani vredna. Kdor pa hoče živeti, kakor ie živel orel mora vsled teea od države ali pa od podietnlka zahtevati več denarnih edinic. t. i. večio plačo.
Zato si Avstriia ne more Pomagati ilrusrače. kakor da dela dolgove, dokler še kdo kai Dosodi potem bo oa prišel neizogibni »krah« ali gospodarski ali Politični ali pa oba.
Pri nas ie v tem oziru položai drugačen. Mogoče bo v kratkem, če bo konsti-'tijanta delala, ravno nasproten. Če bo kon-stituantri delala bo vrednost našega denarja zrastla torei bodo cene padale. To ho izzvalo krizo katere tendenca bo da se delavske mezde zmžaio. Ali bo Da nastopila brezposelnost. Zlo bo eno. zlo bo drugo. Zato si Da mora naše delavstvo, ako namerava kakšen štraik' natančno ored-očiti kakšen ie naš lasten gospodarski do-ložaf. Dunai za nas ni več merodaien.
Delavke in delavci, pazite na ■voje organizacije, zakaj, še hujši boji rias čakajo!
Stanovanjska mizerija.
V Zagrebu se ie dne 10. novembra 1.1 vršilo posvetovanje sindikata zagrebških denarnih zavodov- Razpraviial ie o poso- j Mlu zagrebški mestni občini za zgradbo stanovaniskih hiš Po daltši debati ie sin- ; dikat sklenil dati v' to svrho mestni občin; j zagrebški 75 miliionov kron na razpolago kot Dosoiilo.
V Uubliani ie spomladi teea leia občinski svet sklen;). zgraditi tri stanovanl- i ske hiše ter pooblastil žUDana dr. Tav- i čaria da kuni onekarno. Spričo številnih strank, stanuiočih po vagonih, le ves projekt zaspal.
Za časa vlade g. dr. Tavčarla na mestnem magistratu liubliansko mesto kot tako za oobiianie stanovanjske bede sploh ni ničesar storilo.
Ez strokovra® organizacije.
Centralna seja osrednjega društva živilskih delavcev za Slovenijo se vrši na novega leta dan v Ljubljani s širšim odborom iz provineije ter obenem bo revizija blagajne dne 1. in 2. januarja 1921. Vse podružnice naj takoj obračunajo za december in za ostale prejšnje mesece, katere še dolgujejo. Članske izkaznice, ka teri imajo plačano za decembor 1.1. in ki so pristopili v letu 1919, naj se pošlje centrali, da se izpostavijo nove članske izkaznice.
Okrožnica osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani. Vsem odboiom podružnic in članom v ^vednost in ravnanje. Izredna skupščina, ki se je vršila dne 12. dec. 1920. v Ljubljani, je skleni’a sledeče:
Z dnem 1. jan. 1921 stopijo v veljavo po-zvišani prispevki, ki znašajo v I. razredu K 6’—, v H. K 4'— in , v III. K 3'— na teden. Sočasno so se zvišale tudi podpore. Vpisnina za vsakega na novo pristopivšega člana ali ^članice znaša od 1. jan. 1921. i K 10*— Članske izkaznice onih članov, ki j so že eno leto člani, se zamenjajo s člansko l knjižico brezplačno. V ta namen je potre- ; bno, da podružnični odbor pobere vse iz- | kaznice članov, ki so že eno leto člani, 1 ter jih pošlje na centralo, da izstavi kji-žice. Onim članom, ki so pri društvu šele nekaj mesecev, se bodo zamenjale izkaznice drugo leto. Od 1. jan. 1921. si podružnice za lokalne potrebe od vsakega prispevka obdrže v I. razredu 30 vin., v II. 20 vin. in v III. 10 vin. ČJanom podružnic, ; ki imajo svoj sedež na Štajerskem od 1. j jan. 1921. dalje ni treba več plačevati prispevka po 20 vin. za okrožna tajništva. Ta znesek vplača od omenjenega dne centrala. Centrala dopošlje na vse podružnice zadostno število Opravilnika, katerega ima glasom sklepa skupščine vsak član kupiti od blagajnika podružnice. (Cena K 3—) Vse blagajnike podružnic opozarjamo, da poskrbe, da člani do konca leta vlačajo vse zaostale prispevke, da ne bo kakih pomot in zadržkov. Izkaznice onih članov, ki ne bi plačali vseh prispevkov do konca leta 1920. se ne bodo zamenjale.
To okrožnico je vsem Slanom razjasniti!
Ljubljana, dne 18. decembra 1920.
Osrednje društvo lesnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani.
V. Zorc, 1. r. predsednik.
A. Bradeško, 1. r. tajnik.
Sirite list „Delavec“
Domsi.
Iz MisFnja. Dne 18. decembra 1.1. se je posrei-ilo po posredovanju poverjeništva za socijalno skrb in centralnege društva lesnih delavcev zdruieno z zastopstvom Strokovne komisije v Ceiju pri lesni ve-letvrdki A. Berger priborili delavstvu zvišanje plač. Ravno ti delavci so bili do danes najslabše plačani. Vseeno so se pa trdno oklepali strokovne organizacije, ker vedeli so, da je samo in edino v skupnosti organizacije ona moe, ki zamore edina pomagati. Tvrdka sama se je skozi dve leti ugovarjala, da ne more dovoliti zvišanja, češ,, da ima nesrečen kupčijski sklep storjen, ali zavedala se ni, da ne more biti dekivslvo odgovorno za eventualne kozlarije, ki jih tvrdka sama brez vprašanja delavstva stori — Po mezdnem gibanju se je vršilo društveno zborovanje, katero je bilo nad vse dobro obiskano, poročilu osrednjega tajnixa in predsednika Strok. kom. Celje so pozorno sledili, iz oči se je bralo navzočim, da so bili hvaležni trudu organizacij, ki so po dolgotrajnih intervencijah vendar zvojevali v korist delavstva precejšnje uspehe. Mislinjsko delavstvo! Vstrajaj še naprej tako trdno in neomajano v strokovni organizaciji naprej, za tvojo žilavo trdno vsirajanje bodeš želo vedno tudi uspehe. Kar je pa vas ne-zavednežev, in vas še do danes ni izučil dosedanji položaj, spregledajte in pristopite tudi Vi k organizaciji, ki je edina za-šeitnica za dosego pravic delavstva. I. M.
Iz Slovenjega Gradeča. Pri tvrdki Siegl, tovarna za merila smo imeli dne 19. t. m. mezdno gibanje, ki je prav no-voljno izteklo. Doseglo se je 50 odstotno povišanje piač in še druge udobnosti. Tudi ta tvrdka je bila dosedaj ena izmed onih, ki je zahtevala sicer veliko dela od delavcev, dala pa ni priložnosti, da bi bilo eksistenčno vpi’ašauje delavstva vsaj deloma sedaiijim časom prilagodeno. Veliko pripomoglo k slabemu stanju je pa v prvi vrsti delavstvo v tej tovarni samo. Isto je bilo nadvse zelo mlačno napram organizacijam. In celo danes ne stori svoje dolžnosti v isti meri, kakor bi bilo potrebno, saj to je dovolj jasno pokazal isti dan v Slovenjem Gradecu. se vršeči shod. Delavstvo! Oživi se, če hočeš v sedanjem času vsaj človeku podobno živeti, je mo-ralična dolžnost, da se zavedaš v katero kategorijo človeštva spadaš. Zdrami se in stopi neustrašeno v vrsto proletarskih mas, ki so združene v močnem koru socijalno demokratičnih strokovnih in političnih organizacij.
Šoštanj. V soboto zvečer, dne 18. t. m. se je vršil tukaj strokovni shod usnjarjev. Poročal je sodr. Leskošek iz Celja. Njegova izvajanja so bila nad vse zanimiva in po-dučna. Očrtal je razredni boj proletarijata od začetka do danes. Dotaknil se je tudi sedanje gospodarske krize in splošne nezadovoljnosti' mase.
Čcljc. Podružnica lesnih delavcev je imela v nedeljo svoj mesečni shod. Na shodu je poročal strokovni tajnik Leskošek. Isti je podal poročilo o izidu obč. zbora i. t. d. Navajal je razloge, vsled katerih so se prispevki povišali. Povišanje prispevkov je vzelo članstvo na znanje.
Ccije. Pekovski pomočniki stojijo v mezdnem gibanju. JNihče naj ne potuje v Celje.
Delav. pevsko društvo „Naprej“ v Celju naznanja vsem svojim rednim in podpornim člani m, da se vrši v nedeljo , dne 2. januarja 1921. 1. občni zbor ob 4. uri. popoldne v prostorih gostilne gosp. Ivana Sveti v Gaberju. Dnevni red: 1. Poročilo predse s tva. 2. Prečitanje zapisnika.
3. Poročilo blagajnika in kontrole. 4. Poročilo ekonoma. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti in eventuelni sklepi.
Pozor kovinarji podružnice Celje: Opozarjamo vse člane, kateri še svojih prispevkov niso obračunali, da vse zaostale prispevke do 31. dec. 1920 poravnajo^ ker z novim letom se bode naša podružnica reorganizirala, in se bodo vsi člani, kateri so več kot osem tednov zaostali črtali, in seveda izgubijo tudi vse svoje pravice do podpor itd. Zatoraj sodrugi kovinarji, vsi pa plan in storite svojo dolžnost, da bodo 'naše vrste tudi v novem letu, in še bolj tesno Zvezane kakor so biie v starem. Le ,£e bomo nadalje tako solidarno nastopali jkakor v starem letu, imamo lahko zaupanje na boljšo bodočnost, kajti le v slogi je moč! Upam da je dolžnost vsakega zavednega sodruga, da gre z novim letom 'z vso svojo ekstremnostjo na delo za prid celokupnega proletarijata. Kajti s tem pomaga svojim zaupnikom na njihovim težavnem delu, in sebi bo izboljšal ^svoj gmotni položaj. V tem smislu vam voščim veselo novo leto, in želim, da boste svoje proletarske dolžnosti izpolnili za Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani. Podružnica Celje, Anton Holzin-ger blagajnik.
i	______ ________________________
?	Vabilo.
Vabilo na Silvestrovo veselieo, katero priredi delavsko pevsko društvo »Bodočnost" v Štorah v gostilni gospoda Kranjca. Začetek ob 7. uri zvečer. Prosijo Be vsi prijatelji, da se tega prvega nastopa pevskega društva udeležijo. Odbor.
S  ....................................   '*
Razno.
Učitelja za izdelovanje »Suhe robe* najrajše invalida, išče invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrbstvo. V invalidskem domu v Dol. Toplicah je namreč mnogo invalidov, ki bi se radi naučili izdelovati »suho robo“ (žlice, kuhalnike, škafe itd.). Za invalida bi bila služba uči-jtelja tudi stalna, za neinvalide začasna. Podrobna pojasnila daje (najbolje ustno) Jnvalidski oddelek v Sentpeterski vojašnici v Ljubljani.
Eno- dvo- in desetkronske bankovce vzame finančna uprava iz prometa do 1. januarja 1921. Tozadevna naredba se Razglasi, čim pride z Dunaja zadostna količina tam naročenega novega kovanega denarja. Državne blagajne bodo sprejemale jte stare cunje, ki že nimajo več nobene oblike iz prometa. Križ je zlasti *z dvo-kronskimi bankovci, ki nosijo vsakovrstne Žige, pri katerih človek nikdar ne ve, če so pravi ali ponarejeni. Radi tega se jih tudi povsodi branijo.
Mlinarji, bodite na braniku za orga-r. acijn- V mlinu Rosenberg v Mariboru ge zadnje čase pojavljajo razne pritožbe strani delavstva, da dva podrepnika (bolje rečeno zlobneža in nevedneža) cušata, kako bi škodovala svojim soto-.varišem in se prikupila podjetniku in sa-knemu bogu ter tožita in se obenem hvalita, da sta ona dva tudi dobila povišek kljub temu, da nista pri nobeni organizaciji — poprej sta trdila, ko bode organizacija kaj pridobila, bosta takoj pristopila, ko pa sta bila deležna poviška, pa itudl nista pristopila k organizaciji. Osrednje društvo živilskih delavcev za glovenijo je priborilo za vse delavstvo po mlinih nabavni prispevek in povišek na plači 40%. Le dobri organizaciji in solidarnosti delavstva po mlinih se je zahvaliti za to, kar se je do sedaj doseglo in priborilo in še tisto niso mlinska cod-
jetja' rade volje dala. Svetovali bi lema' dvema le eno, če sta najeta ali podkupljena od podjetnika zato, da razbijata organizacijo — potem naj si ogledata žalostni položaj pred vojno in med vojno. Kako se je delalo takrat, ko ni bilo nobene organizacije po mlinih, da bi ščitila delavstvo in ravno tako se bo z vami godilo, ker kapitalizem ne pozna usmiljenja za hvaležnost, če ne bo več organizacije. Delavstvo pozna take tičke po perju in mora obračunati z njimi, če ne takoj, pa pride čas, kakor pravi pregovor: „za nočjo pride dan“! Vsak delavec mora imeti to zavednost, da se le niego-vo delo plača, zato pa mora dobiti vsaj toliko, kolikor potrebuje za svoje življenje primemo za človeka — kapitalizem pa noče dati toliko, zato morajo vršiti to nalogo močne bojevne delavske organizacije in pomagati delavstvu, da ne pade v suženjstvo kapitalizma.
Karpatski gozdovi gore. Iz Ungvara Javljajo, da so prostrani gozdovi v Karpatih med Berez-no, Herenko, Oekermezi in Tiszaikino že nekaj dni v plamenu. Skoda je neprecenljiva.
Stoletni.ženin. V Ameriki se je poročil neki dr. Marlson na svoj stoletni rojstni dan četrtič in sicer z 72 letno gospo dr. Berney-evo. Poroka je vzbudila takšno senzacijo, da so mnogi kinematografi ženina naprosili, da smejo poroko fotografirati za filme. Nevesta je sicer protestirala proti temu, toda mož, ki jo pogodbo z nekim kinematografskim podjetjem že podpisal, je bil za to in ni odnehal. V Ameriki se sedaj praptfajo, če se je dr. Marisom poročil iz ljubezni do neveste, ali iz ljubezni do honorarja, ki ga je dobil od kinematografskega podjetja.
Obsojena grofica. Kakor bo še v spominu, so se letos meseca julija vršili v Gradcu težki izgredi, tekom katerih je izgubilo življenje 7 oseb. Izgredi so se začeli na sadnem trgu, kjer le po govorih grofice Petronile Zedvvitz nahujskano ženstvo naskočilo stojnice in Jih oplenilo. Te dni se je morala grofica radi svojih tedanjih hujskajočih govorov zagovarjati pred sodiščem. Značilno.je, da je dokazala, da se sama ni udeležila Izgredov, marveč je po svojem govoru hitela domov, s tem, da je imela -za tisto uro .naročeno — krojačico, ki ji je prišla pomerjat novo obleko! Zedvvitz je bila obsojena na šest tednov težke ječe,
Algerija strada. Generalni guverner francoske kolonije je na diktat bogatih kolonistov podražil cene moke In kruha za ogromne procente. Posledice: Se večje obogatenje velikih naselnlkov in milijonarskih posestnikov; še večje obubožanie delavnega ljudstva, zlasti domačega; največji gospodarji in družabni nered, kar jih le kdaj hilo. Strahovita revščina je zavladala med revnimi sloji. Ljudje umirajo na javni ulici. Več mater je svoje otroke umorilo, da jih ne vidi stradati. In vlada? Da prepreči »eventuelnosti«, ki bi lahko izbruhnile v izglajenem in umirajočem narodu, je dala vojaške postojanke ojačiti in jih opremila s strojnicami in topovi! Med vsemi so namreč svinčeni hlebi najtehtnejši, pravijo buržuji.
Naseljevanje v južnih krajih naše države. Naredba o naseljevanju v južnih krajih naše države je postala pravomočna. V svrho izvrševanja naredbe je dovoljen ministrstvu za agrarno reformo kredit 20 milijonov dinarjev. Za naselitev v omenjenih krajih se je prijavilo doslej 4400 oseb. Največ priseljenikov se je zglasilo za Kosovo ter za kumonovsko In tatovsko okrožje. Dosedanji naseljenikl v južnih krajih so že ustanovili svoje kmetijske zadruge. Ministrstvo za agrarno reformo je tem zadrugam nedavno nakazalo podporo 100.000 dinarjev. Take podpore se bodo dovoljevale še nadalje, a seveda samo pod pogojem, če se podeljena podpora uporabi za one svrhe, ki so v naredbi označene. Isto velja tudi za nove priseljenike, ki poleg kmetijskih in obrt-
nil? zadrug morajo ustanavljati tudi agrarne za-jednice, katere bodo ministrstvu za agrarno re« formo jamčile za povračilo porabljenih kreditov, Nadpregled invalidov. Ker se še vedno dogajajo slučaji, da še po dveh letih obstanka naše države dohajajo na pukovske okružne komande od vojnih poškodovancev (invalidov) prošnje za nov nadpregled, je poverjeništvo za socijalno sknb odredilo, da se vsi oni, ki še niso bili že v bivši Avstriji priznani invalidom in ki še niso bi« H pod našo upravo nadpregledanl, osebno ali pismeno zglase pr! pristojni pukovski oknižn! komandi radi vpoklica k novemu nadpregledu in sicer najkasneje do konca februarja 1921,
Razdelitev pokrajin in avtonomija, V svoji seji dne 30. nov< Je min. svet razpravljaj o raz« delitvi države v oblasti in o obsegu pokrajinske avtonomije. Sprejeto je bilo načelo, da oblasti (pokrajine) smejo 'obsegati teritorije z najmanj 200.000 do največ 600.000 prebivalci. Beograd, Zagreb in Ljubljana bodo prestolice in svobodna mesta in bodo imela posebno široke kompetence. Pokrajine, v katerih se nahajajo ta tri svobodna' mesta, bodo smele obsegati do 800.000 prebival« cev. Olede kompetence pokrajinskih oblasti se je sprejelo načelo dekoncentracije, odklonijo pi načelo avtonomije, kakor bi to radi naši klen« kalci in pa zadedničarji na Hrvatskem. Pokra« jinski zbori bodo torej predvsem imeli gospodar« ski delokrog. Dr. Korošec je zastopal nasprotno, mišljenje.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
9	‘	1
IKITEUSKA TISKARNI!
LJDilJiM hama ulica itn. i.
rtubicnaia udruji x omsjao uvua. -
Tiskovine za iole, županstva In nrade. Najmodernejše plakate In vabila • za shode In veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
k
Najmodernejša nredba za tiskanje listov, knjig, bro-.-. - irnr Itd. Itd. - V
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
Edini list, ki brezobzirno zastopa Vale koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je:
N
A
delavski
dnevnik
NAPREJ
Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej !
Le »Naprej* spada v naše družine!
R
E
J
Proč z meščanskimi ligtil
Mesečno stane 20 kron.
Naroča se pri upravi »Naprej* Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.