122
Južno železnico treba podržaviti.
(Iz govora poslanca Fr. Povše ta v drž. zboru dne 2. marca.)
Izprosil sem si besede, da govorim o zadevi prometni, ne-le za svojo ožjo domovino, ampak tudi za sosedne dežele in celo za daljne severne kronovine naše države toliko važni ter, da skušam visoko vlado prepričati o potrebi podržavljenja južne železnice. Zdatna pomoč je potrebna in izbral sem si za danes le eno, to je, da prosim vis. trgovinsko ministerstvo, da pride našemu poljedelstvu in naši obrtniji v pomoč s tem, da nam pridobi pravičniše vozne cene, ker imamo sedaj pač silno krivične vozne tarife, ki ugonobujejo izvoz naših pridelkov.
Če si ogledamo sosedne države in njih delovanje opazujemo, da morejo prav one države za občno ljudsko blagostanje največ pomagati, katere so v stanu ljudsko gospodarstvo braniti pred ¦ škodljivimi vplivi in katere morejo izvoz pridelkov pospeševati, ker imajo železnice v oblasti. Naša vlada je v poslednjih letih precejšnjo vrsto železnic podržavila in s tem osnovala podlago, na kateri se mora vspešno razvijati železnična politika, služeča javnemu blagru- državljanov — producentov. Vendar ni še cilj dosežen, ker še je dokaj in važnih železnic v lasti zasebnih družb; tako da še ni mogoče trgovinsko .politiko enotno v korist vsem kronovinam države v prid uravnati.
¦ Pri nas ste najvažnejši železnici, to je severna in južna, še v lasti zasebnih družb in prav zato ni mogoče, da bi vis. trgovinsko ministerstvo moglo vspešno razvijati trgovinsko politiko. Te zasebne železnice skrbe le za svojo korist in s tem pa služijo ptuji konkurenci.
Nihče ne more tajiti, da je naša čolna politika marsikateri   stroki   naše   produkcije,   toliko   poljedelske,
kolikor tudi obrtne v škodo. Opozorujem na našo vino-rejo, katero je tako zvana nesrečna vinska čolna klavzula, privoljena italijanski državi — zelo trpko zadela. Visoka vlada skuša sama omiliti položaj naše vinoreje ter obeča, da hoče opomoči vsaj s skrbjo, da bodo naša vina mogla po najnižjih voznih cenah pošiljati se po železnicah tudi v daljne kraje. Toda vlada ne bode mogla osobito južnim vinorodnim krajem kaj posebno pomagati, dokler ni ona lastnica najvažniše južne železnice.
Važna je za naše poljedelstvo vsakako ugodna čolna politika, pa ne manj vplivna je ugodna železniška tarifna politika, ker pri poljedelskih proizvodih so prav vozni stroški najmerodajniši na ceno blaga. V oblasti železnic je pospeševati izvoz naših pridelkov na daljni ptuji trg in zabranjevati ptujemu blagu vhod na naše kraje in trge, pa tudi v njih moči je, zabraniti in onemogočiti naš izvoz. Železnice morejo s svojimi voznimi cenami — tarifi — velike razlike ublažiti, celo čolni dac neškodljiv narediti, sploh so v stanu pospešiti ali pa tudi vničiti kupčijo naših pridelkov.
(Dalje prihodnjič.)
128
Južno železnico treba podržaviti.
(Iz govora poslanca Fr. Povše-ta v drž. zboru dne 2. marca.)
(Dalje.)
Zasebne železnice skušajo veliki ptuji, inozemski promet blaga pritegniti in dobiti na svojo progo. V ta namen dovoljujejo za blago iz inozemstva dokaj nižje vozne tarife toliko za prevoz kolikor za vvoz blaga v našo državo, kakor za domače blago, katero more prevažati se le na dotični železnični progi. Silno ugodne tarife je vodstvo južne železnice dovolilo trgovinski hiši „Cirio", vsled teh je odprta pot južnim zelenjadnim pridelkom v severne dežele, vsled tega propada vzgoja zgodnje vrtnine n. pr. zgodnjega krompirja na Primorskem.
Prav tako zvani „diferencijalni tarifi" toliko škodujejo našemu izvozu in našo trgovino, obrtnijo in poljedelstvo toliko krivično tarejo; kajti dovoljuje jih južna železnica prekomorskemu blagu, ko pa veljajo za naše postaje in kraje, kateri so le navezani na južno železnico, res silovito krivični visoki lokalni tarifi. Južna železnica pa to, kar ji odide s tem, da je za to inozemsko blago toliko nizke tarife dovolila, skuša s tem nadomestiti, da za naše postaje, ki so od nje odvisne, visoke tarife nastavi. Pri tem pa nismo le zelo oškodovani, ampak mi moramo prav tako kakor one dežele, katere imajo že podržavljene železnične proge na razpolaganje, z našimi davki donašati, da se primankljej, kakoršni se pripeti pri prometu na državnih železnicah, pokrije. Moja domovina, dežela Kranjska, je posebno hudo zadeta po južni železnici, ker je ta' glavna proga, ki od štajarske, oziroma hrvaške meje pelje skozi celo deželo do Jadranskega morja.
Brezvspešni so bili vsi napori naše trgovinske zbornice in deželnega odbora,   da bi se vsaj najhujše krivice
odpravile. Letos je vodstvo južne železnice nekaj malega dovolilo in res nekatere gorostasne tarife nekoliko znižalo, za kar se imamo zahvaliti posredovanju vis. trgovinskega ministerstva. Vendar smo še daleč od cilja, kakor hočem to dokazati.
Na Kranjskem cvetela je pred leti mlinska obrt in smelo se je reči, da so dotične pokrajine n pr. ob Bistrici, na kateri je cela vrsta mlinov bila, bile srečne in premožne. Po diferencialnih tarifih pa so nastali za naše mlinarje hudi časi, ker je bilo mogoče moko z Ogerskega v Trst za nižjo ceno izvaževati, kakor so to zamogli naši mlinarji, ki so dobivali žito z Ogerskega, to pomleli in potem kot moko nadalje pošiljali v Trst. Vendar so naši mlinarji sicer z največim naporom še vstrajali, dokler ni južna železnica nekaterim postajam in tvrdkam na Oger-skem dovolila posebnih refakcij in toliko nizkih tarifov, da so morali naši mlini prenehati. In sedaj stoji marsikateri mlin, ali melje za „štulou, le da se še lastnik mlina ubrani popolnemu uboštvu.
Kot nadaljno krivico, prizadeto naši deželi po južni železnici moram navesti, da je ne le cela dežela, ampak celo njeno glavno mesto izključeno iz tako zvane nemško-avstrijsko-ogerske tarifne zaveze, katero vživa Trst, Gorica in celo mala postajica „Sagrado" (Zagrad pri Gorici).
Dejansko je, da so stroški za prevožnjo blaga v Trst iz daljnih pokrajin nižji, kakor v Ljublano, kar ima za posledico, da ljubljanski trg ne more tekmovati v trgovini. Nasledek prekomorskih tarifov v Trst in iz Trsta pa je, da mora ljubljanski trgovec tolike tarife plačevati, da mu je nemogoče tekmovati celo v kupčiji z domačimi pridelki.                                                   (Konec sledi.)
136
Južno železnico treba podržaviti.
(Iz govora poslanca Fr. Povše-ta v drž. zboru dne 2. marca.)
(Konec.)
Govornik je na dolgi vrsti izgledov pojasnil, kako krivične so tarife južne železnice za naše kraje. Potem pa nadaljeval:
Te prometne razmere ao krive, da se pri nas na mesto nekdajne toliko cvetoče železnorudne obiti, katero je ptuja konkurenca, podpirana še po železnicah, tudi po naši južni železnici, do celega vničila, kakor se tudi na mesto naših mlinov vzlic res ugodnim vodnim silam našim ne more druga obrtnija, druge tovarne razviti.
Ker so bili zaman vsi napori naše trgovinske zbornice, kaj res zdatnega doseči v tarifih pri južni železnici, ne bom jaz enakih prošenj ponavljal in vis. trgovinskega ministerstva z enakimi prošnjami nadlegoval. Saj bi bil ves trud brez uspeha, kakor to najbolje spričuje to, da ni bila ljubljanska (Šiška) postaja državne Rudolfove železnice sprejeta v peažno pogodbo, veljavno za progo Ljub-ljana-Divača,
Le ena pot je mogoča nam dovesti boljših prometnih pogojev in odpraviti tolike krivice, kakoršne imamo sedaj po južni železnici trpeti. Ta pot pa je, da se vis. vlada posluži njej po koncesijski pogodbi, sklenjeni z južno železnico in sicer po členu 55 zagotovljene pravice po preteku leta 1895. odkupiti oziroma podržaviti južno železnico.
Še v tem letu otvorila se bo ena proga novih dolenjskih železnic, katerih važnost in korist bo še-le takrat se do celega pokazala, če bo nova dolenjska železnica se stekala v Ljubljano na podržavljeno južno železnično progo. Glavno blago, katero bo imela dolenjska železnica prevaževati, je les in premog in oba ta pridelka imata le na jugu iskati kupcev. In če je južna železnica branila se sprejeti celo državni kolodvor Rudolfove državne železnice v peažno pogodbo do Divače, še manj je upati, da bi to dovolila za blago, prihajajoče z dolenjske železnice in če sem prav poučen, je vodstvo južne železnice to že dalo kar naravnost razumeti. Nasledek temu pa bo, da bo iz bogatih gozdov loško-potoških obilno lesno blago kakor doslej izpeljevalo se na vozeh do postaje Rakek, s tem pa odide velik zaslužek novi dolenjski železnici.
Enako je glede premoga, kojega se obilno nahaja na Dolenjskem osobito na Kočevskem. Južna železnica zatira izvoz našega zagorskega premoga in pospešuje vvoz premoga fohnsdorfskega, ki vzlic petkratni daljavi do Ljubljane še dvojne tolike vožnine ne plačuje, kakor domači premog zagorski.                 \
Gotovo je Kranjska s svojimi velikimi premogovimi zakladi v Savski dolini in na Dolenjskem, osobito Kočevskem poklicana, da postane vir premogove dobave za južne pokrajine, če bo južna železnica v lasti države.
Kranjski deželni zbor je po želji in zahtevi vis. vlade prevzel garancijo za 4 odstotno obrestovanje prioritet dolenjske železnice, gotovo veliko breme in odgovornost, katero je pa prevzel le iz najživejšega prepričanja, da brez železnice dolenjska stran naše dežele ne more uiti popolnemu propadu in ubožanju. Da pa ne pride naša dežela v položaj, prevzeto dolžnost z velikimi plačili prenašati, treba skrbeti za to, da bo promet na novi dol. železnici povoljen, uspešen; to pa se sme tedaj upati,  ako bo že omenjeno glavno blago, les in premog,
137
se po nizkih tarifih moglo prevaževati in v obilici pošiljati v južne kraje. V to pa je absolutno potrebno, da se bo prevaževalo blago ne-le po progi oskrbovani po državi, ampak tudi po nadaljni državi lastni progi od Ljubljane do Trsta.
Tudi naš kranjski deželni zbor je v svoji zadnji sesiji soglasno sprejel resolucijo, v kateri prosi vis. vlado za podržavljenje južne železnice. Apelujem na visoko vlado, da v korist vsem deželam, katerim služi za promet južna železnica izvede podržavljenje južne železnice, znane po svojih dragih tarifih, pa važne za naše ljudsko blagostanje, za našo obrtnijo in poljedelstvo.
Visoko trgovinsko ministerstvo pa naj, dokler se ne vresničijo od mene omenjeni pogoji, skrbi za to, da bodo vlaki iz kamniške železnice, ki je v oskrbi državni, odhajali in dohajali na južni kolodvor, ne pa, da morajo popotniki izstopati na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški, od koder imajo skoro pol ure hoda v mesto.
Sklepam s prošnjo do Nj. eksel. gosp. trgovinskega ministra, da naj s podržavljenjem južne železnice dokaže, da naša državna železniška politika ne misli obtičati na pol pota, ampak do cela dognati in izpeljati načelo, da imajo vse železnice služiti državnim oziroma interesom državljanov — producentov, s tem pa občnemu blagru države in njenih delujočih stanov.