DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina ra Jugoslavijo znala mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Di*.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namen* delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega inačaia, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-tiina enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije s« ne franlurajo,
Štev. 92.	Sreda, 18. novembra 1931.	Leto VI.
Neka! drobtin iz novega obrtnega zakona
Novi obrtni zakon za celo državo je podpisan in objavljen ter stopi v veljavo s početkom meseca marca 1932. Zakon pomeni vsekakor važno reformo v tozadevni zakonodaji, ker je bilo z njim ukinjenih 78 zakonov, naredb in dekretov raznih deželnih vlad. Novi zakon je enotna podlaga, na kateri se bosta v bodoče razvijali podjetništvo in delo. V tem smislu je zakon pomemben napredek v splošnih razmerah.
Po tem zakonu je za izvrševanje samostojne obrti potrebno dovoljenje sreskega načelstva. Za gotove obrate pa daje dovoljenje ban ali minister za trgovino in industrijo. Zakon navaja 88 poklicev, za katere se ne smedatiprejdovoljenje, predennedo-kaže prosilec, da se je dve do štiri leta učil ter napravil pomočniški izpit, bil potem najmanj tri leta pomočnik ter napravil mojstrski izpit. Namesto teh izpitov se more pridobiti potrebna kvalifikacija tudi s strokovno šolsko izobrazbo. Strokovna sposobnost se zahteva tudi za otvarjanje trgovine, t. j. nauka dveh let, dvoletno zaposlenje kot pomočnik ali pa štiri letnike meščanske šole in eno leto zaposlitve v trgovini.
Koncesioniranih obrti navaja zakon 35. Za otvoritev teh obrti je potrebno posebno dovoljenje oblasti in se njih število lahko omejuje. Te koncesije so vezane deloma na kavcije od 5000 do 500.000 dinarjev in da se z obrtjo mora pričeti v določenem roku. Posebej so določeni pogoji za stavbinske in elektrotehniške obrti, za hotele in gostilne, ki se dele na devet skupin, za prometne obrti, dimnikarstvo itd. Pri tovarniških obratih se mora dobiti najprej odobritev načrtov obratovališča in kraja, kjer se postavi tovarna. Šele potem se more zahtevati osebno dovoljenje. Zakon urejuje tudi sejme, prodajo blaga po ulicah, razprodaje itd.
Važne predpise ima zakon za dp-mačo proizvodnjo. Državne, samoupravne in javne ustanove morajo naročati dobave domačega izdelka ter ga smejo plačati 10 do 15 odstotkov dražje, kakor je svetovna cena, vračunano carino in prevozne stroške. Ta določba je važna, ker te ustanove potrošijo mnogo blaga.
Za delavstvo so važne v novem zakonu socialno-polltične določbe. Delodajalski krogi so storili vse, da bi vse te določbe izostale iz zakona ter da bi bil zakon izključno tehnični zakon, ki bi urejal absolutno samo pravne odnošaje lastnikov obrti. Temu naklepu so se odločno uprle naše strokovne organizacije in delavske zbornice ter je tako ostalo mnogo socialno-političnih določb v novem Zakonu. Ni vse v zakonu, kar bi bilo potrebno, a je vendar v splošnem znaten napredek.
Načelno zakon odklanja nedelj-sko in nočno delo, prepušča pa ureditev tega vprašanja odredbam po Potrebi razmer. Delovni čas pomožnega osobja naj se urejuje z zakonom o zaščiti delavcev in s kolektivnimi pogodbami. Zdravstvene razmere obratovališč bodo pod strogim nadzorstvom oblasti splošne uprave, in minister socialne politike in narodnega zdravja ima po zaslišanju zbornic določiti z naredbami higijenske predpise lokalov, in obratovalnic.
, _ S tem zakonom se tudi prvič urejuje vajeniško vprašanje. Učna pogodba se mora napraviti pismeno in tnojstrom, ki zanemarjajo prevzete dolžnosti glede učenja, šolanja, obla-
Trezna beseda.
Spoznanje prihaja.
Po podatkih mednarodnega urada dela je naraslo število nezaposlenih s svojci vred na 70 milijonov oseb. Ogromno je to število in mednarodna politika bankirjev in njih prijateljev še vedno nadaljuje svojo politiko zniževanja plač, redukcij delavstva in odprav socialnih dajatev, zlasti podpor za nezaposlene. Katastro-’ falna je ta politika za danes in posledice so nedogledne.
Čudimo se, da se je našel človek, ki je tudi v »Jugoslovanu«, o katerem vemo, da se je zavzemal za politiko štedrije na tak način, kakor slovenski listi sploh, enkrat povedal jasno, da je ta politika bankirskega sveta napačna. V »Jugoslovanu« je napisal ravnatelj inž. Turk Jakob članek o tem vprašanju, v katerem nazorno dokazuje, da ta zločinska politika ne more odpraviti mednarodne gospodarske krize. Tu navajamo samo nekaj njegovih tez smiselno, da pokažemo bistvo njegovih izvajanj.
Pisec članka pravi, da je kriza mednarodnega značaja, zato je treba o nje rešitvi razpravljati le mednarodno. Lahko bi imeli obiski ministrov uspeh, toda bojimo se, da imajo ti obiski politični značaj, ne pa toliko gospodarski. Zato bo vsak narod navezan nase, kolikor ne bodo politični vplivi odločili drugače.
Štedenje je splošna parola, toda kdor štedi, si morda lahko nekaj prihrani, ali trpi škodo na zdravju in izgubi lahko imetje tudi na drug način, Človek se ne more odreči kulturnim udobnostim, da bi potem plačal štedenje z zdravjem ali življenjem. Kar velja za posameznika, to velja za družino in državo. Vse sme
iti le do svoje meje, da se socialni položaj prebivalstva preveč ne zniža, marveč mora obstojati vedno tendenca dviganja.
Naloge, ki jih imata občina in država, so prevelike in v splošnem interesu; zato se ne sme izvajati pre-dalekosežno varčevanje v škodo umstvenega, socialnega, zdravstvenega ali ekonomskega napredovanja, zaradi katerega bi trpelo ne le komunalno in državno, ampak tudi splošno gospodarstvo. Sedanja kriza se torej ne da zajeziti z golim varčevanjem. Treba je iznova razmajati gospodarstvo, da pride do poštenega dela in zaslužka vsak, ki ga išče. Proč z varčevanjem tudi tam, kjer se delazmožni in delaljubni ljudje mečejo na cesto zaradi prihrankov. Sploh naj se preneha z vsakim dejanjem, ki jemlje delo delavnim ljudem in se s tem ustvarja beda. Če ni sredstev, da se da delavstvu zaslužek, je treba sredstva preskrbeti za vsako ceno in tudi s silo (potom prisilnega posojila ali oddaje imetja), ker stoje javni in državni interesi nad sebičnostjo posameznikov.
Potrebno je torej, spraviti v obtok milijarde ljudskega denarja, ki nekje leže brez haska, da se prične živahno gospodarstvo. Obavljajo naj se javna dela in s tem in podobnimi akcijami bo prenehala gospodarska kriza sama od sebe.
Varčevanje je sicer koristno, ne ustvarja pa dela, ki je predvsem potrebno. Krizo pa je treba premagati, če se sploh hoče rešiti civilizacijo.
Teze sicer niso nove. Važne so, ker jih je takorekoč prvič objavil ofi-ciozni list, ki zagovarja sicer drugačno politiko.
Politične razmere v Avstriji.
Velenemci so izročili ultimat vladi.
Velenemci so podali krščanskim socialcem, ki jih v parlamentu vedno napadajo, ultimatum. Izstopiti hočejo iz vlade, če takoj ne preneha legi-timistično delovanje na zvezo in sodelovanje z ogrskimi legitimisti. To politiko vodi znani dr. Seipel in njegovi ožji somišljeniki. Voditi se mora tudi bolj »nemška« politika. Prve dni decembra bodo imeli Velenemci kongres in do takrat hočejo imeti jasen odgovor.
Do tega koraka je Velenemce prisililo, ker vidijo, da izgubljajo volil-ce. Velenemška stranka sicer ni veli-
ka, vendar bodo z njih izstopom iz vlade nastale precejšnja težave, ker soglašajo z njimi deloma krščanski socialci.
Bivši španski kralj Alfonz izgnan.
Na povratek ne more več računati.
Na seji konstituante, ki se je vršila dne 12. t. m., se je obravnavala obtožnica proti bivšemu kralju Alfonzu zaradi uvedbe vojaške diktature. Proces proti Alfonzu se bo vršil pri
Kongres avstrijske socialne demokracije
Delavstvo se mora s silo upreti fašistom.
V	dvorani delavske zbornice je pričel zborovati v petek, dne 13. t. m. strankin zbor avstrijske socialne demokracije. Predsednik stranke, dunajski župan Seitz, je poudaril v svojem	otvoritvenem pozdravnem
govoru, da čakajo Evropo velike skrbi. V temeljih se ne maja samo posamezna država, ne, temelj vseh držav je postal problem: gospodarski red.
Kapital beži na varno, množine zlata se kupičijo na enem mestu. Banke propadajo, izmena blaga med narodi ponehava; varnostne carine in devizni red zapirajo meje držav. Mrtvilo nastaja. Neštevilno milijonov ljudi nima dela. In neuvidevneži menijo, da bodo neznosne razmere vzdržali s silo. Poraz delavske stranke v Angliji slave reakcionarci kot triumf in prav resni opazovalci trdijo, da pomeni ta dogodek reakcijo. Ali vendar so taki dnevni dogodki v zgodovini razvoja tako majhni. Socialistično gibanje sveta gre svojo pot in naprej. V okviru tega gibanja ima avstrijska socialna demokracija važno vlogo. Ona bo, zvesta svojim tradicijam, premagala v domovini grozeči fašizem in reakcijo in s tem podprla svetovni razvoj.
Kongres so še pozdravili graški župan s. Muchitsch in s. Machold; dalje nemški poslanec s. Friderik Stampfer (Berlin) v imenu nemške socialne demokracije.
Pozdravila sta kongres tudi senatni predsednik Čehoslovaške s. dr. Soukup in s. Fric Adler.
Poročilo v imenu strankinega odbora, zveze socialističnih poslancev in zveznih svetnikov, je podal poslanec s. dr. Deutsch.
O političnem položaju je poročal s. dr. O. Bauer.
Kongres nalaga delavstvu, da se s silo upre poizkusu fašizma, da uniči demokracijo.
narodni skupščini, ki ima pristojnost najvišjega sodišča. Preiskovalni odbor bo javni obtožitelj. Alfonz XIII. bo obtožen veleizdaje, ker je pripravljal preobrat v državi in ker je odgovoren za diktaturo, ki je trajala sedem let ter so bile svoboščine in temeljne pravice naroda, ki bi jih bil kralj moral spoštovati, ukinjene. Po obtožbi se ne predlaga smrtna obsodba, ampak izguba vseh pravic in naslovov ter dosmrten izgon iz države.
čenja in hranjenja vajencev, se sme odvzeti pravica, imeti vajence. S posebno naredbo se bo uredilo razmerje med vajenci in pomočniki v obrti. Vajenec mora dobivati plačo po prvem letu učenja. Obiskovati mora strokovno šolo. Strokovne šole se morajo snovati s pomočjo občin in banovin za vajence in mlajše pomočnike, kjer je najmanj 50 vajencev, a kjer jih je manj, se morajo organizirati strokovni tečaji. V odborih teh šol so tudi zastopniki delavskih zbornic.
Zakon priznava kolektivne pogodbe, ki jih sklepa strokovna organizacija, pa tudi osebne pogodbe. Določa način izplačevanja mezde, provizije in renumeracije.
Odpovedni rok je štirinajstdnevni in 14 dni ima bolnik pravico do mezde, Posebne ugodnosti daje zakon trgovskim nameščencem, pisarniškemu in višjemu pomožnemu osobju v vseh strokah.
Tu je odpovedni rok šest mesecev
m se sme odpovedati samo koncem vsakega kalendarskega četrtletja. Do plače ob bolezni imajo pravico ti nameščenci šest tednov. To pravico imajo tudi žene pred porodom in po porodu, To osobje ima vsako leto pravico do plačanih počitnic najmanj
10	dni. Načelno se priznava pravica na tantijemo in odpravnino po desetih letih službe, ki znaša štirimesečno ali celoletno plačo.
Za rešavanje sporov določa zakon posebno razsodišče, To razsodišče se mora osnovati po vseh srezih, kjer to odredi ban. V razsodišču je polovica delojemalcev in polovica delodajalcev, ki jih predlagajo zbornice. Sodijo vse spore do 12.000 Din vrednosti in se mora sodba izvršiti v osmih dneh, in je dopustna samo osebna bramba pred sodiščem.
Zakon določa združevanja podjetnikov po krajih, srezih in mestih
(zadruge). Izjemoma sme obstojati tako udruženje za več srezov ali celo banovino. Deželnih udruženj zanje ni. Ta delodajalska udruženja so podrejena njih zbornicam, ki odobravajo njih pravila in njih proračun. Delodajalci morajo plačevati določene prispevke za zadrugo. Poleg teh delodajalskih zadrug morejo tudi delavci izvoliti po zakonu o zaščiti delavcev in s sodelovanjem delavskih zbornic svoje pomočniške odbore, ki jih morajo delodajalske zadruge zaslišati, kadar razpravljajo o delavskih odnošajih in socialnih ustanovah, ki so važne za delovno osobje. Kjer ni pomočniških odborov, zasto pajo delavske interese delavske zbornice.
Zakon zahteva končno reformo delodajalskih zbornic v teku enega leta, navaja kazni za prestopke ter prehodne določbe. Sedanja delavska sodišča ostanejo v veljavi, dokler ne izidejo novi predpisi.
Bodoče volitve v Prusiji.
Na pragu usodnih odločitev.
Najhujši trn nemškim nacional-cem v Nemčiji je pruski deželni zbor. V Prusiji, ki je največja nemška zvezna dežela, vladajo socialisti in konservativci. Socialni demokrat Braun je predsednik vlade. Ta deželni zbor je doslej stal vedno na stališču weimarske ustave, ki je republikanska in demokratična.
Pred nekaj meseci so fašisti zahtevali plebiscit za razpust pruskega deželnega zbora, a daleč niso dosegli potrebnega števila glasov.
Očividno je, da bodo volitve v deželni zbor, ki se bodo vršile meseca maja, z ozirom na politično agitacijo, znatno izpremenile svoje lice. Vlada bo tedaj čakala, če bo deželni zbor zmožen za delo ali ne, in če ne bo zmožen, bo morala sedanja pruska vlada skušati izvesti svoj program, da se državna in pruska vlada stopita v eno državno vlado. Na fa-šistovski puč ni misliti. Za vso nemško državo pa bodo volitve predsednika nemške republike važne, zlasti, ker se večina kartelov in bančnih koncernov nagiblje k fašizmu. Delavstvo bo moralo porabiti vso energijo v obrambo demokracije.
Volitve predsednika nemške republike so že jako blizu. Vršiti se imajo že meseca aprila 1932. V splošnem sodijo nemške meščanske stranke, da bi zopet kandidiral Hindenburg, če že ne on, pa vsaj Brii-ning. Pri volitvah predsednika bodo močnejše stranke kooperirale, če hočejo zanesljivo preprečiti sicer nepričakovano presenečenje, ki je v današnjih časih mogoče, ker služita politiki varanje in teror.
Dr. Pfrimer izgnan iz Bavarske.
Pripravljal je nov puč.
Nesposobni voditelj avstrijskega puča, ki je pribežal v Maribor, je kmalu potem odpotoval skozi Italijo v Nemčijo na Bavarsko. Te dni pa je dr. Pfrimerju dostavila bavarska policija odlok, da mora v treh dneh zapustiti Bavarsko, če ne, ga pošlje čez mejo v Avstrijo. Avstrija dr. Pfrimerju ne diši, zato jo bo popihal zaenkrat kam drugam, in sicer najbrže zopet v Maribor k svojim sorodnikom.
Doma in po svetu.
Sijajni dokazi o moči nacionalnih sindikatov pri nas in volilna statistika ... Naše delavstvo se še dobro spominja kričanja in hvalisanja moči tkzv. nacionalnih sindikatov pri nas, ki jih je v Beogradu ustanovil znani »delavski organizator« Stojan Stankovič in katerim so se z vsem pom-pom pridružili menda letos tudi naši narodni socialci. Spominjamo se še na žveplo, ki so ga trosili in sipali ti ljudje na svobodne strokovne organizacije in dokazovali, da so oni edini upravičeni zastopati jugoslovansko delavstvo. Vemo tudi, koliko so se nekateri trudili z denunciranjem naših sodrugov in organizacij in koliko so delali za tem, da bi bile vse strokovne organizacije pri nas razpuščene in da bi oni dobili po menda fašističnem vzorcu monopol na organizacije delavstva. Vse to nam je v spominu. Mi se nismo razburjali, temveč samo beležili te stvari in mirno delali naprej. In sam od sebe je prišel dan obračuna in dan, ko so lahko Stankovič in njegovi oprode prešteli svoje legije, ki so se pripravljale na pohod proti svobodnim strokovnim organizacijam. Prišle so volitve in ti »nacionalci« so, najbrž zanašajoč se na te svoje čete, kandidirali in upa-
li... Kako je bilo v Dravski banovini, smo poročali že v soboto. Tu so propadli vsi kandidati teh organizacij, tako njih predsednik Juvan in oba druga kandidata Rupnik (bivši »zvezar«) in Lovšin (vodja nameščencev). Tudi dr. Vauhnik iz Mari' bora, ki so ga podprli nacionalni železničarji, je propadel. Ali ti ljudje so napram svojim južnim bratom še sijajno zmagali. Z južnimi brati teh »delavskih vodij« so pa volilci temeljito obračunali. Kakor poročajo beograjske »Radničke Novine«, sta kandidirala tudi ustanovitelja organizacij in centralna voditelja Stojan Stankovič in Pavle Tatič. Dobila sta (čujte in strmite!); Stojan Stankovič« ki je kandidiral v Drinskl banovini (bivša Bosna) v okraju Visoko, je dobil od 10.665 glasov celih 28 glasov (torej 0.26 ali eno četrtino odst.) in njegov tovariš Pavle Tatič pa je kandidiral v Dunavski banovini (bivša Vojvodina) v okraju Bačka Palanka in dobil od 8270 oddanih glasov celih 81 glasov ali 1 odstotek. Tako zaupanje imajo torej volilci v ta dva voditelja. Mi jim seveda kar čestitamo in narodno delavstvo lahko pri-
fLepa Miklavževa darila se dobe v A
Tekstilnem bazarju v
čakuje od svojih voditeljev še več takih uspehov, pa organizacije niti treba ne bo več.	—st.
Obrtniki v Zagrebu in Ljubljani so
imeli te dni konference, na katerih so razpravljali tudi o novem obrtnem zakonu. Zagrebški obtniki so pozdravili novi zakon, ljubljanski pa niso zadovoljni z njim.
Kaj pravi Mussolini o gospodarski krizi. V Italiji je trgovinska bilanca jako pasivna. Zato zahteva Mussolini koncentracijo industrij. Obenem pa izjavlja, da bo država podpirala samo ona industrijska podjetja, ki imajo pogoje za obstanek, j ker bi pomenilo, če bi podpirali podjetja, ki nimajo pogojev za obstanek in razvoj, zapravljati narodno imetje in državni denar.
Slavnosten sprejem Grandija v New Yorku odpovedan. Italijanski zunanji minister Grandi bo obiskal te dni New York, kjer so mu prvotno nameravali prirediti slavnosten sprejem. Kakor poročajo časopisi, so pa sedaj vse priprave za sprejem odpovedane, baje radi slabega vremena, ki vlada na morju, vsled česar se bo Grandijev prihod nekoliko zakasnil. Pravi vzrok za odpoved slavnostnega sprejema pa je iskati v namerah proti fašistom, ki so se tudi pripravljali, da na dostojen način sprejmejo fašističnega ministra iz svoje bivše domovine.
Izredno sodišče v Italiji je v soboto, dne 14. t. m. zaključilo razpravo proti 11 komunistom, ki so bili obtoženi, da so pripravljali bombne atentate. Osem obtožencev je obsojenih od 18 mesecev do 12 let ječe.
Trgovinska pogajanja med Rusijo in Čehoslovaško, V Berlinu se baje že dalje časa vodijo pogajanja med Čehoslovaško in Rusijo za trgovinsko pogodbo. Ce se bodo pogajanja uspešno zaključila, bo Čehoslovaška tudi de iure priznala sovjetsko Rusijo.
Volitve v hesenski deželni zbor v Nemčiji. V nedeljo so se vršile v hesenski deželni zbor volitve. Fašisti so dobili 27 mandatov, socialni demokrati 15, centrum 10, komunisti 10. Hesenska je sicer znana nacionalistična dežela, vendar je ta njih zmaga resen opomin vsem demokratičnim strankam, zlasti socialnim demokratom. Nemška socialna demokracija bo morala stopiti v ofenzivo in izvajati sklepe kongresa socialistične delavske internacionale na Dunaju.
Stoletnica smrti filozofa Hegla. Te dni je minulo sto let, odkar je umrl filozof Jurij Viljem Hegel. Hegel ni bil revolucionaren filozof kakor Schoppenhauer. Njegova teorija je razvojna, zato se je v svoji dobi reakcije jako dobro uveljavil kot ozna-
Praški nadškof je prisegel.
V	petek, dne 13. t. m., je novi praški nadškof dr. Kaspar prisegel ministrskemu predsedniku Udržalu v smislu člena V. dogovora glede modus vivendi. Besedilo prisege se glasi:
»Prisegam in obljubujem, kakor se spodobi škofu, da ne bom nikdar kaj napravil, kar bi bilo proti blagru, varnosti in integriteti čehoslova-ške republike.«
Ministrski predsednik je poudaril, da ta prisega absolutno veže k zvestobi in delu za državo, oziroma vsakokratno politiko države, to je režima.
njevalec evolucionarne zgodovinske filozofije. Prednost pa ima Heglova filozofija, da snuje svoje teze na zakonih logike. Hegel je umrl 14. novembra 1831 za kolero v Berlinu. Po poklicu je bil Hegel vseučiliščni profesor.
Angleško - indijska konferenca bo
le deloma uspela. Nerešljivo ostane manjšinsko vprašanje in Gandhi odklanja arbitražo Anglije, po kateri bi angleška vlada lahko ugovarjala sklepom indijskega parlamenta. Gandhi odpotuje iz Londona dne 21. t. m. ter pojde preko Švice in Italije v Indijo. Konferenca torej očividno ne bo vplivala pomirjevalno v Indiji.
Macdonald v nemilosti. V angleškem prestolnem govoru se je govorilo o uvedbi morebiti potrebne varnostne carine. Macdonald je pa to vprašanje v svojem govoru še omilil, kar je vzbudilo med konservativci nezaupanje. Po govoru se je zbralo 200 konservativcev na sejo, na kateri je Baldwin poudarjal potrebo lojalitete napram Macdonaldu. Konservativni poslanci pa bodo imeli še posebno konferenco glede varnostne carine, da se razgovore o Macdonal-dovem govoru.
Monarhistična zarota v Španiji. Te dni so v Španiji odkrili monarhistično zaroto. Zarotniki so nameravali izvesti puč. Številne aretacije pučistov, med katerimi je zlasti mnogo oficirjev in aristokracije, prikazujejo, da gre za široko zasnovano monarhistično zaroto, ki naj bi pomogla pregnanemu kralju Alfonzu zopet do prestola. Vlada je povzela stroge ukrepe in bo vsak poizkus kaljenja miru že v kali onemogočila.
Na Kitajskem razsaja kuga. V severnih kitajskih pokrajinah Honau, Šanzi in Senzi je nastopila kuga, ki je zahtevala v zadnjih tednih tisoče smrtnih žrtev. V okrožju Tenghsien samem je pomrlo 4000 oseb. V distrik-tu Taikanug sta nastopili malarija in griža. Obolenj v tem distriktu je oko-
li	100.000, smrtnih slučajev pa že nad
10.000.	Iz distrikta Siyeh javljajo 1000 smrtnih žrtev za bubonsko kugo. V nekaterih vaseh je pomrlo vse prebivalstvo.
Boris Lavrenjev — Iv. Vuk:
Enoinštirideseti.
Ruski roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji.
14
Skozi brizgajoče pene in trdo temo se je svetil nizek belkasti trak.
— Krmari k obrežju — kriči Sjemjanij. Morda ga še dosežemo.
Grmeče so udarjali valovi v čoln, da so stokali tramovi. Greben vala je brizgnil v čoln in ga napolnil za čevelj visoko z vodo.
— Izčrpajte vodo — je kriknila Marjutka na vse grlo in skočila kvišku.
— Črpati? ... Vrag je vzel črpalnik.
— Potem s kapami!
Sjemjanij in Vjahirij sta strgala kosmate kape z glave in začela mrzlično izčrpavati vodo. Poročnik se je za trenutek obotavljal. Nato je vzel tudi on svojo kapo in pomagal.
Beli, nizki trak je plaval k čolnu in se spremenil v plitvo, slabo, s snegom pokrito obrežje. Besneče pene na obrežju so ga delale še bolj be-lega . ..
Tuleče je divjala nevihta. Vedno višje je kopičila besneče valove.
Divje je sunil vihar v jadro, napihnil je njegov noseči trebuh in ga zmikastil^
Kakor strel iz topa, je treščilo staro jadro in se raztrgalo.
Sjemjanij in Vjahirij sta planila k jamboru.
— Držite konce — je na vse grlo kričala Marjutka in se z vsemi prsi uprla v krmilo.
Tuleč in besneč se je od zadaj valil mogočen val. Sunil je čoln v bok in se valjal s svojo težko vodo preko njega.
Ko se je čoln zopet vzravnal, je bil malone napolnjen do roba z vodo. Sjemjanija in Vjahirija ni bilo pri jamboru. Zginila sta. Mokre cunje raztrganega jadra so ploskale ob stene čolna.
Poročnik je sedel do pasu v vodi na dnu čolna in se prekrižal.
— K hudiču! ... Zadnjico si prekrižaj! Kaj sediš tu? Izčrpavaj vodo! —
Prvič v življenju je Marjutka s celo povodnijo prostaških zmerjanj obmetala poročnika.
Poročnik je skočil kakor splašen psiček in je začel izčrpavati vodo.
Marjutka je kričala v noč, v tulenje viharja:
— Sjemja-ja-anij!... Vja-ja-jahi-ir-ij!
Ploskajoč je udarjala pena ob čoln. Noben
človeški glas ni odgovoril.
— Potopila sta se ... hudičeva stvar!. ..
Vihar je nesel čoln, do polovice napolnjen z
vodo, k bregu. Okrog se je penila voda. Še sunek in čoln je zdrsnil na pesek.
— Skoči v vodo! — je kriknila Marjutka in sama skočila iz čolna.
Poročnik ji je sledil.
— Potegni čoln!
Oslepljena vsled solnih brizgov, opotekajoča se v besneče valove, sta potegnila čoln. Sprednji rob čolna je ostro zarezal v pesek. Marjutka je vzela puške.
— Vzami vreče s hrano. Hitro!
Pokorno je ubogal poročnik. Ko sta prišla na
suho mesto, je vrgla Marjutka puške v pesek. Poročnik je položil k njim vreče.
Marjutka je zakričala še enkrat v noč!
— Sjemjani-iiij! Vjahi,,.. irij!
Ni bilo odgovora.
Sedla je na vreče in zajokala kakor znajo pač ženske.
Za njo je stal poročnik glasno šklepaje z zobmi.
Naposled je zmajal z ramami in rekel:
— Hudiča ... Kakor v pravljici! Robinson in Petek!
ŠESTO POGLAVJE
v katerem se je začelpogovorinso se pokazale škodljive fiziološke posledice morske vode s temperaturo 20 R e a u m i r j a.
Poročnik se je dotaknil Marjutkinih pleč. Poskušal je govoriti, a vsled silnega šklepetanja z zobmi, mu je bilo nemogoče.
Podprl si je z roko spodnjo čeljust in zajecljal:
—XZ jokom si ne boš pomagala. Pojdiva! Tu ne moreva ostati. Zmrznila bi!
Marjutka je dvignila glavo in rekla vsa obupana :
— Kam naj greva? Na otoku sva. Okrog in okrog je voda.
— Pojdiva. Znano mi je, da so nekje na otoku shrambe.
— Od kod veš to? Si bil morda tukaj?
Ljubljana.
V. delavski prosvetni večer. Danes, v sredo, dne 18. novembra t. L priredita »Svoboda« in »Zarja« v dvorani Delavske zbornice V. delavski prosvetni večer. Godba »Zarja« bo zaigrala pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja Ablovo pesem »Prijateljicam lastovkam« in Georgov duet: »Zlate sanje«. Klarinetist Raubar Miljutin zaigra klarinet-solo, flavtist Viktor Čampa pa arijo iz »Traviate« na flavto. Koncertna pevka Štefanija Vukova zapoje Chopinovo: »Želja« in Čajkovskega arijo Taljane iz opere »Evgenij in Onjegin«. Konservatorist Drago Burgar Hildachovo: »Domovini«, Čajkovskega »Na plesu« in arijo Lenskega iz opere »Evgenij Onjegin«. Konservatorist Drago Žagar zapoje Liadovo: »Iz mojih solz«, Dvorakovo: »Sokolu dajte kletko« in Straussovo: »Ljubim te«. Baritonist de Make zapoje Rochmaninovo:	»Vse	mine«,
Wrangelovo: »Ljubezen — sen« in Davidovo: »Zakaj sem te spoznal«. Po koncertnem delu sledi predavanje s skioptičnimi slikami o Skandinaviji. Predaval bo s. Ciril Štukelj in na modernem epidiaskopu pokazal mnogo lepih slik. Koncertni del večera od 8. do 9. ure zvečer se bo prenašal po radiu kot delavska ura, nakar opozarjamo delavstvo izven Ljubljane.
Vselitev strokovnih organizacij v nove prostore palače OUZD. Minulo nedeljo dopoldne se je vršilo skromno slavje v zvezi z izročitvijo novih lokalov v .palači OUZD s strani »Delavske zbornice« Strokovni komisiji ter nekaterim njej priključenim organizacijam. V dvorani, ki je namenjena za predavanja, so se ob napovedani uri zbrali v lepem številu zaupniki strokovnih organizacij. Mariborski delegat Delavske zbornice s. Ošlag je v kratkem nagovoru otvoril prireditev, obrazložil razvoj ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru in nato predal lokale, ki so določeni za svobodne strokovne organizacije, predsedniku Strokovne komisije s, Petejanu. Pevski odsek pekov je nato zapel dobro podano delavsko pesem, godba Glasbenega društva železniških .delavcev in uslužbencev pa je zaigrala »Zastava vihra«, nakar je povzel s. Petejan besedo in se v lepem govoru zahvalil Delavski zbornici za pažnjo, ki jo posveča strokovnim organizacijam. Nadalje se je s. Petejan bavil z vprašanji in nalogami, ki čakajo strokovne organizacije ter zlasti povdarjal grozečo nevarnost brezposelnosti in s tejn v zvezi potrebo uvedbe 40-urnega delovnega časa, vprašanje izvajanja noj/ega obrtnega zakona itd. Strokovne organizacije bodo morale tudi kar najbolj sodelovati in .podpirati delovanje kulturnih društev, zadružništva itd. Po izvajanju s. Petejana so še izrekli pozdravne nagovore s. Uratnik za »Delavsko zbornico« v Ljubljani, s. Jakomin za Strokovno komisijo v Ljubljani, s. Teply za »Svobodo« in s. Grčar za zadružništvo, nakar je pevski odsek »Svobode«, zapel pesem »Dani se«, godba pa je o3igrala mar-eeljezo. Pred razhodom so si še zaupniki ogledali ostale lokale, zlasti pa knjižnico, ki se sedaj nahaja v lepo urejenih lokalih. S tem ie M la ta skromna proslava zaključena, ze naslednji dan pa se je pričelo društveno delovanje v novih lokalih.
»Svoboda«. V sredo, 18. nov. 1931 ob 20. uri se vrši predavanje »O letalstvu« v prostorih Svobode, Slomškov trg 6-1. Predava sodr. prof. Teply. Pripeljite znance! Brez vstopnine.
Kaj pravijo? Že par tednov šušljajo po Mariboru o spremembi na mestnem magistratu in sicer naj bi bil to pot izmenjan dosedanji župan dr. Juvan. Nekateri vseznali so že celo določili novega župana. Vse te vesti je treba sprejeti z rezervo, ker je le malo verjetno, da se bo tik pred proračunom izvršila kakšna sprememba.
Pomagajte deložirani delavski družini! Mestni magistrat objavlja: Neka delavska družina, s 6 nepreskrbljenimi otroci od 1 do 13 let, je že od meseca septembra t. 1. brez strehe. Povsod jo odklanjajo radi otrok. Ker so v mestnih hišah zasedena vsa stanovanja, apelira mestno načelstvo na hišne lastnike, ki imajo Oa razpolago prosta stanovanja, da Se usmilijo omenjene družine, katere naslov je na razpolago v socialnopolitičnem uradu mestnega načelstva, Rotovški trg št. 9. Pri tej priliki se opozarja ponovno na tozadevno okrožnico gospoda bana dravske banovine, po kateri se najemniki z otroci ne smejo odklanjati.
Oddaja sirot v oskrbo. Stranke, ki so voljne, prevzeti v oskrbo sirote proti delni povrnitvi oskrbnih stroškov, naj se zglasijo v socialno-poli-učnem uradu mestnega načelstva, Rotovški trg 9 od 8. do 12. ure dopoldne.
Knjige »Cankarjeve dru2be“ za leto 1932.
Cankarjeva .družba .je stopila v tretje leto svojega kulturnega dela in je te dni poslala med slovenski proletarijat novo zbirko štirih, vsebinsko bogatih in okusno opremljenih knjig.
V	današnjih dneh, ko pripogibajo glad-ne in obupane človeške množice svoje krvave hrbte .pred bičem anarhičnega kapitalističnega gospodarstva, ko drvi sodobno, do skrajnosti prenapeto ljudsko življenje v brezposelnost in propad, .doživlja tudi lepa knjiga svojo krizo. In ravno v teh dneh, ko so zadeli delni učinki .gospodarskega poloma tudi v problem človeške kulture, je »Cankarjeva družba« velika opora in pomočnica vsem tistim, ki so spoznali, da sarmo z novo kulturo lahko nastopijo pot v bodočnost, Samo tisti, ki trpi radi krivice, se bo boril proti njej. Svoj glas bo povzdignil, kdor ima v srcu pogum, kdor ve, kako mora govoriti kadar ga te.pe življenje, diktirano od družbe, ki si je prisvojila patent na duševno in materijelno kulturo človeštva. Pota nove kulture niso fraze sitih baronov, temveč so nujna potreba širnih množic, ki so bile oropane človeškega dostojanstva in potisnjena ob tla. Zato lahko s ponosom gleda naš mali človek na ta tihi jubilej »Cankarjeve družbe«, zakaj zopet si je vzidal trden kamen v nedozidano stavbo svoje mlade kulture.
Koledar:	Stara	navada je, da člani
književnih družb polagajo največ pozornosti na koledar. Zato je bil lanskoletni koledar »Cankarjeve družbe« vzoren, a tudi letošnji prav nič ne zaostaja za njim. V nekaterih smereh ga celo prekaša: vsebuje skoro izključno domače prispevke. Poleg leposlovnih, socijalnih, gospodarskih, zgodovinskih in naravoslovnih člankov, so vloženi v posebno poglavje »Glasovi iz naših revirjev in fabrik (Trbovlje, Jesenice)«. Glasovi pro-kletstva in glasovi vstajenja, ki z neugnano silo odpirajo človeku oči, ušesa in se plazijo v možgane, dokler se ne zasveti spoznanje, Ne samo glasovi, tudi številke kriče, — kriče —.
Med najpomembnejše prispevke v koledarju spada potopis: »Iz fašistične Italije« Pisatelj nazorno prikazuje dvojni obraz Italije, dvojno kričeče zlo: bedo in kapitalistično družbo, zlo, katerega meglene faši-stično-nacijonalne fraze niso zmogle odpraviti. V fašistični ideologiji je dobilo to zlo celo svojega varuha, ki pije dan za dnem pod krinko velike »nacije« italijanskemu- ljudstvu kri in življenje. Veliko povedo tudi pridejane originalne slike, ki jih je pisec utihotapil na potovanju v svojo, fotografsko kamero. Dvojni obraz današnje fašistične Italije naj bo s.varilo svetovnemu delovnemu ljudstvu.
Našim strokovnim organizacijam sta predvsem namenjena članka:	»Delniške
družbe, karteli, koncerni in trus^« ter »Delavski in nameščenski zaupniki«. Vsak zaupnik in vsak strokovničar ve, kako težko si je priboriti jasen vpogled v organizacijo in delovanje kapitalistične produkcijske družbe, ter spoznati važnost zakonov, ki ščitijo delavca pred delodajalci. In ravno brez tega osnovnega znanja je vsaka eksistenčna in idejna borba nemogoča in brezuspešna. Iz tega spoznamo, da že kar začetek borbe za svoje pravice zahteva gotovo kulturno stopnjo izobraženosti. Vse materi-jelne pridobitve si lahko osvoji proletarijat le s kolektivnim duhovnim podvigom, z organiziranim skupnim delom, prežetim z idejo proletarske kulture in znanosti. Istega pomena je za samovzgojo našega proletariata Tumov članek »Zadružništvo«. Delavske zadruge morajo razvijati načela solidarnosti, samouprave in internacionalne proletarske samopomoči (nasproti internacionalnemu velekapitalizmu). Med znanstvenimi razpravami se odlikuje Fabinspva »Fantazija«. To ni sanjava fantazija nedoraslega otroka, temveč smel pogled v bodočnost našega domačega gospodarstva. Kam popelje industrijsko kapitalistično gospodarstvo z najnovejšo racionalizacijo in intenizivacijo
našega kmetiča, ko so začeli obdelovati ogromne ravne ploskve Sev. Amerike in južne Rusije s stroji? Kaj bo z našim kmetom? Samo en .odgovor: razpad konservativnega kmetijskega gospodarstva, specializacija v sadjerejo, živinorejo itd,, ter proletarizacija širokih kmetiških plasti. Visoko leteče fraze, ki jih tolikokrat slišimo od onih, ki so .si prisvojili monopol na razlago našega gospodarskega in kulturnega življenja, ne morejo ovreči nujnih posledic visokega kapitalističnega industrijalizma. Kdor prebere članek, bo videl, da so logične gospodarske posle dice v življenju, kakor jih opažamo v vsaki kapitalistični krizi, dosegle z današnjo gospodarsko anarhijo najvišjo učinkovitost. Zato naj ostane oficijelnim čuvarjem našega življenja pogled v bodočnost le fantaizijg.. Za nas, ki se ne bojimo -stopiti naprej pa pomeni malo več: za nas je fantazija resničnosti. Ravno tako je aktualen Golouhov prispevek »Kako iz labirinta«, kjer kaže neznosno stanje v svetovni produkciji. Na koncu se povzpne do edinega zaključka, do katerega mora priti vsak samostojno misleči človek: zlo je v sistemu.
Med zgodovinskimi članki je treba omeniti razpravo »Kristus in krščanstvo«, kjer nam odkriva pisatelj nove vidike o nastanku krščanstva, zlasti pa -o pojavu in pomenu Krista samega. Značilno je, da stoji proletarijat še dandanes bliže pravim Kri-stovim naukom, nego cerkev, ki se je podala v najo-studnejšo službo vladajoče družbe.
V	drugih znanstvenih člankih teče pogovor o vzgoji (Žgeč), o življenju v naravi, o dunajski olimpijadi; posebno dobrodošla pa bosta našemu proletarijatu zdravniška članka o spolnih boleznih (Dr. J. Jakša) in o raku (Dr, A. Košir).
Vsebinsko bogat in zelo sodoben je leposlovni del koledarja. S pesmijo so zastopani znani proletarski pesniki. O delavskih otrocih sta lepo zapela Klopčič in Klemenčič. Oba sta zaživela v svojih vernih, ko se jima je trgala beseda od srca. Čudovita je pesem o otroku, čudovita tudi takrat, ko ne pozna solnca, sladkih besed in ptičjega žgolenja.
Iz naših rudarskih revirjev se je oglasil rudar France Kozar — naš stari znanec. Priobčil je par pesmi iz cikla »Pod zemljo«, ki so vroč človeški krik iz zemeljskih rovov. Mogočno ubrana je tudi pesem etaž, dnevnih kopov in štircov. (Iz Dobrne, Bora, Solina, itd.) Ko bo Kozar izločil pri svojem ustvarjanju patos učenosti, ko bo govoril bolj priprosto, rudarsko domače, bodo njegovi verzi še učinkovitejše zajeli naša srca. Verujemo v Kozarjevo umetnost in vemo, da je samo naša, proletarska, človeška.
Mladi, neumorni Čufar je povedal raztrgano pesem o prevaranem srcu in dokazal, da se razvija in napreduje. V »Raztrgani pesmi« riše usodo proletarske ljubezni. S to pesmijo, ki jo lahko imenujemo socijalno balado, se je približal Čufar umetninam slavnega, rano umrlega evropskega prol. pesnika J. Wolkerja.
Ravno-tako se odlikuje po .svoji toplini Brenčičeva pesem »Mi lesni delovci«.
Lep del koledarja polnijo leposlovne črtice. Seliškarjev »Tat Martin« je najnovejša slika iz našega domačega proletarskega življenja, je verno zrcalo naših nezapisanih in prikritih socijalnih razmer. Beda in napori proletarijata so krepko naslikani v črticah »Za kruhom« (Vuk), »Vzrok neznan« (Ivanuša) itd. Nato so prispevali še: Kle-nnenčič: kratkočasno črtico »Žena med frontama«, Cesarec: »Tržnica«, J. Kranjc: »Moja smrt«, ki zahteva veliko razmišljanja in pazljivega čitanja, Galogaža: »Lestvica«, živahno pripovedovana, poučna zgodba, Golouh: »Beseda«, manj posrečen odlomek iz romana »Matej Šulec« itd.
Koledar, ki ga je skrbno uredil Talpa, krasi nad 60 najrazličnejših slik, risb in fotografskih naravnih posnetkov. Naš proletarijat si ne more omisliti boljše in koristnejše knjige.	V.	P.
Knjižnica DeL zbornice, ekspozitura, Maribor se je preselila iz tesnih lokalov v palači Pokojninskega zavoda v novograjeno palačo OUZD v Sodno ulico. Knjižnica se je ob tej priliki preuredila. Ima najlepše prostore in bogato zalogo leposlovnih in znanstvenih knjig v slovenskem, srbo-hrvatskem, češkem, nemškem, francoskem, angleškem in italijanskem jeziku. Knjižnica se bo gotovo sedaj še lepše razvijala nego se je doslej. Odprta je dnevno od 10.—12, in od 16.—20, ure. Toplo priporočamo delavcem, da se poslužujejo lepih knjig, ki so jim za mal denar na razpolago.
Položnice za plačilo davkov, ki jih davčna uprava v Mariboru razpošilja za IV. četrtletje 1931, so opor zoritvene položnice, katere niso združene^ z eksekucijskimi stroški. Na položnicah izkazani stroški so predpisani samo za prejšnje izvršene opomine. Eksekucijski stroški se bodo računali šele tedaj, če se davčni zaostanki ne plačajo do 25. novembra 1931.
Narodno gledališče.
Sreda, 18. novembra: Zaprto.
Četrtek, 19. novembra ob 20. uri: »Kralj na Betajnovi«. Ab. C.
C,iri!,.Dellevec, in Emil K«!!, odlična elana ljubljanske drame, gostujeta ,v mariborskem gledališču v torek, ,17. novembra. Za svoje gostovanje sta si izbrala markantni ulogi stotnika Stanhopea, oziroma poroč-
nika Osborna v Scherriffovi vojni drami »Konec poti«, v kateri igri sta dosegla v Ljubljani sijajen uspeh. Ker že imeni omenjenih gospodov jamčita za izreden umetniški užitek — gospod Ciril Debevec je zelo uvaževan in čislan režiser, gospod Kralj pa ysekakor eden izmed najboljših ljubljanskih igralcev — se pričakuje vedik_odziv občinstva, ki naj dokaže, da zna ceniti tako redka gostovanja ljubljanskih igralcev. Cene običajne dramske.
Iz gledališča. V četrtek, 19. t. m. bo prva repriza Cankarjeve dramske umetnine »Kralj na Betajnovi«, ki je pri svoji sobotni premijeri dosegla zaslužen uspeh. — Koncem tedna ipa bo premijera Zellerjeve melo-dijozne in vesele operete »Ptičar« v režiji Ž. P. Rasbergerja.
Dva samomora. Minuli pondeljek je kmalu po polnoči skočil z glavnega mosta v Dravo neki neznan moški, katerega iden-K se 'doslej še ni moglo ugotoviti. — V bližini tezenske postaje ipa se je vrgel pod pranji vlak 57-letni upokojepi orožnik Ivan Aprišniik, ki je bil v poslednjem času zaposlen kot občinski pisar na Teznu pri Mariboru. Kolesa lokomotive so Aprišniku odrezala glavo in roko ob zapestju. Aprišnik zapušča ženo in 4 otroke,
K MEINEL & HEROLDU hitite, da prilike ne zamudite!
Mila Favai, Glavni trg 11 (preje Badl) se priporoča z veliko zalogo dežnikov, drobnarije, aktovk, nahrbt-(nikov, kovčegov, kozmetike. Najnižje cene!
Manufaktura, kožuhovina, tren-škoti, Hubertus-plašči, usnjene suknje, pletenine L. ORNIK, Maribor, | Koroška cesta 9. Plačilne olajšave. I
W i na tud' "e* pJ preblag P ^ praV
^ znosno	. s prav°
Uborno {s,arCern 7a drgnem?
1 , n>ra*u z
^ra^o	—
udov P'
sko
Cena:	Majhne	steklenice	Din	10.
srednje steklenice Din 26.—, velike steklenice Din 52.—. Dobiva se povsod.
SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru. Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte!
Pisarne, industrijska podjetja šolska vodstva, kupujte edino v naši papirnici, Slomškov trg 6.
Celje.
Samomor mladega dekleta, V sredo zjutraj so našli v gozdu nad Obrežno cesto pri Gozdni restavraciji mrtvo neznano mladenko. Takoj je bila obveščena policija, ki je spoznala v nesrečni mladenki 20-letno zasebnico Rozino Končevo. Pokojnica je stanovala v starem okrožnem sodišču v Prešernovi ulici. Mladenka se je zastrupila z veronalom. Živela je v veliki bedi, bila je bolehna in brezposelna. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico. Z nesrečno mladenko, ki je postala žrtev nevzdržnih socijalnih razmer, sočustvuje vsa okolica.
Skioptično predavanje. Ponovno se opozarja, da se vrši redno predavanje »Svobode« v sredo, 18. nov. t, 1. ob 8. uri zvečer, Predavatelj s. Svetek. Predavalo se bo o »Odkritju Amerike«. Pred in po predavanju radio koncert. Predavanje je zelo zanimivo in poučno. Upamo na čim večjo udeležbo zavednih članic in članov našega po-kreta.
Ptuj.
Prosvetni odsek »Svobode« priredi naslednja skioptična predavanja v letošnji sezoni v dvorani hotela »Slon« v Ptuju. Predavanja se bodo vršila vsako sredo ob pol 8. uri zvečer. Vtopnina je prosta. 11. nov. 1931: Potovanje po Palestini; 18. nov. 1931: Novi Dunaj; 25. nov. 1931: Odkritje Amerike; 2. dec, 1931: Dunajska revolucija in Slovenci; 6. dec. 1931: Snegulčica (otroška); 9. dec. 1931: Razvojna pot ženske; 16. dec. 1931: Kako je nastal stroj; 23. dec. 1931: Od govorečega kamna, do potujoče knjige; 30. dec. 1931: Strahote svetovne vojne; 6. jan. 1932: Spolno vprašanje mladine; 13. jan. 1932: Telesna kultura in delavski šport; 20. jan. 1932: Kitajska; 27. jan. 1932: O postanku življenja; 3. febr. 1932: Zgodovina velikih kmečkih bojev proti fevdalizmu; 10. febr. 1932: V šlarafiji (otroška). — Ker so predavanja poučna, znanstvena in zabavna, vabimo vse delavstvo, da se polnoštevilno udeležuje teh predavanj. Delavci in delavke, zavedajte se, da je v samoizobrazbi moč. — Prvo predavanje smo imeli v sredo, dne 11. nov. 1931 ob pol 8. uri zvečer. Predaval je sodr. prof. Teply iz Maribora o »Potovanju po Palestini«. Na tem prvem predavanju se je pokazalo, da se delavci bolj zanimajo za predavanje, kakor prejšnja leta, ker je bilo v dvorani čez 70 poslušalcev, ki so pazno sledili predavatelju do konca. Prihodnje predavanje se vrši v sredo, dne 18. nov. 1931 ob pol 8. uri zvečer v dvorani hotela »Slon«. Predava sodr. Golouh iz Maribora o »Novem Dunaju«. Delavci, nameščenci, obrtniki, pridite vsi. — Dramatični odsek »Svoboda« v Ptuju priredi v nedeljo, dne 22. nov. 1931 ob pol 4. uri popoldne veseloigro v treh dejanjih »Pri belem konjičku« v tovarni strojil Majšperk, kjer gostuje prvikrat.
Zbirajte za tisk. sklad
PRESKRBITE SE ZA ZIMO!
Me odlašajte z nakupom potrebne obutve. V naših prodajalnicah dobite vse, kar Vam je potrebnega za Vaše noge.
Vsta 1045-71
Najnovejša jesenska moda.
Glejte jih, lepe, lahke in elastične snež-ke! Noge Vam izgledajo v njih jako elegantno. Nosijo se lahko na vse vrste čevljev. Imamo jih različnih barv in različnih odtenkov.	.
Mikado.	Vrsta 7045
Kadar ste doma, kadar delate v kuhinji in hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarujejo Vas prehlada. V njih se Vam bodo noge najbolje odpočile. _____
Vašim otrokom smo pripravili te gumaste čevlje. Mnogo jim bodo koristili pozimi in ob slabem vremenu. Obvarovali h do Vaše otroke prehlajenja. Lahko čiščenje. Dosti je, da jih očistite z vodo in zopet bodo kakor novi.
»■■■■■■ ummmmam
Vrsta 215
Pazite na svoje zdravje. Ob hladnem vremenu se dobro obuvajte. Evo Vam udobnih in toplih domačih čevljev. Topla obutev je najzanesljivejši pomoček, da se ne prehladite.
Vrsta 1865-01
V	teh elegantnih zimskih čevljih izgleda noga popolnoma majhna. Čevlji Vam bodo v njih vedno suhi in čisti. Imamo jih črne in rjave barve.
Ženske gumaste \velingtonke. Imamo jih tudi rjave barve. V njih imate vedno občutek udobnosti, ker Vam bodo varovale noge mokrote tudi ob najslabsem vremenu.
ODPRODAJA
3.000 PLOŠČ
30°|o—40°|o
CENEJŠE
a-—™,
COLUMBIA POLYDOR BRUNSWICK HIS MASTERS VOIC
Din
(mesto Din 60'—) do Din 60-—
MEINEL & HEROLD
MARIBOR, TRG SVOBODE 6
Za iolo kupujemo samo na
ilomškovem trgu štev. 6.
Ljudska tiskarna Maribor.
POZOR!
Nalagaite svoje prihranke
v štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Le hočeš dobro dalmatinsko vino piti,
K Dalmatincu Grubišiču-»Slavčku'1 moraš iti. Pristno vino na Betnavski cesti 39 tam dobiš, Tudi z morskimi ribami se vedno lahko oskrbiš. Belo, črno vino stane liter samo deset,
Čez ulico neseš liter črnega lahko za Din devet. Prima vinski kis je tam vedno na razpolago,
Po Din 4 liter, to vendar, gospodinje, ni predrago. Prosim, prepričajte se o resničnosti moje reklame, Ker moji lastni pridelki bodo vedno pričali zame.
GRUBIŠIČ, daltn. gostilničar, Maribor, Betnavska cesta 39.
ZAHVALA.
Podpisani izrekam tem potom podpornemu društvu „LJudska samopomoč1*
v Mariboru najlepšo zahvalo za takoj izplačano podporo po mojem očetu g. VIDU VAUČE in priporočam to neprecenljivo društvo vsakemu najbolje.
Guštanj, dne 12. novembra 1931.
Matevž Vauče.
advokat v Mariboru,
je preselil svojo pisarno v
novo palačo ©UZD nasproti sodnije
Sodna ulica št. 9
IZJAVA.
Podpisani Josip Plevčak, mesar v Trbovljah, Loke 156, obžalujem, da sem dne 1. novembra 1931 v Trbovljah-Loke trdil, da so se v društvu „Prijatelj prirode" skrivali komunisti in držali tajne shode. Preklicujem svojo trditev kot neresnično in prosim gg. odbornike društva „Prijatelj prirode" za odpuščanje.
Trbovlje, dne 13. novembra 1931.
Josip Plevčak, mesarski mojster.
Nil« 11111
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato nallono pero
ali pa Klirschnerjev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ati eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo“ welt“. Naroča se Administratlon der „Radio-welt“ Wlen 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovčeki, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-jeni torbami
JOSIP KARLO,
MARIBOR, Kopališka ulica štev. 2
(Scherbaumov paviljon).
^»3
^(1 s
5 « ° £ R 5 8
3 ® N<
co td n
cr 0)"
3
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Pristopajte k zadrugi
»DELAVSKI DQM“
r. z. z o. z. v Mariboru.
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadrug«'
limite vedno in pni H in ptin ii DeMe tek« v Malim - Telefon štev.
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavUel) Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.