številka 32 četrtek, 24. avgusta 1995 130 tolarjev Hude posledice poplav Občina Šoštanj V/. % % 'A VA V/. % % 'A 'A % % % 'A V/. % '/, V, ISSN 0350-5561 Neurje, ki je kar dvakrat v slabem mesecu dni pustošilo po krajih občine Šoštanj, je povzročilo ogromno škodo. V neurju 15. julija je, po oceni komisije, samo na cestah nastalo škode za 36 milijonov tolarjev, na kmetijskih površinah pa več kot 1,5 milijona. V to vrednost je vključena samo škoda na kmetijskih pridelkih. Nedavno avgustovsko neuije po krajih Gaberke, Ravne, Topolšica je bilo precej bolj uničujoče. Po oceni komisije bo škoda krepko presegla 500 milijonov tolaijev, saj bo najbrž potrebno kmetijo Coparjevih (po domače Kepovih) zaradi drsenja plazu v celoti prestaviti. Do konca tega tedna bo komisija za Savinjski gaj nekoliko drugače % V/, V/. ■'/,. '"/,. 'A 'A 'A r/, % 'A '/,. 'A %,'//, 'A 'A V,. 'A 'A 'A 'A % 58 'A 'A ■'/,. % 'A U K a n Vi Bo res zadnjič gostil cvetličarje in vrtnarje? Prav neverjetno, toda resnično obstaja bojazen za pritrdilen odgovorna zapisano vprašanje v naslovu. Ni toliko zaskrbljujoče, da siga zastavljamo mi, bolj to, da v takšni negotovosti, ki jemlje voljo in moči, to delajo člani Ekološko-hortikulturnega društva Savinjski gaj Mozirje, ki za zdaj skrbijo za edinstveni park cvetja v Sloveniji. Preprosto ne morejo verjeti - naj brž skupaj z njimi še kdo, da ni nikogar, ki bi jim pomagal pri pridobivanju upravljalske koncesije, ki bi pomagal park narediti še zanimivejši za domače in tuje obiskovalce. V17- letnem obstoju Savinjskega gaja jih je bilo krepko čez milijon, samo lani za 25 - odstotkov več kot leto prej. Je bilo mar v preteklosti vloženih deset tisoč ur prostovoljnega dela domačinov iti vrtnarjev iz Slovenije, pripeljanih sto tisoč kubičnih metrov zemlje tako malo vredno dejstvo? Očitno, saj drugače ne bi imeli tolikšnih težav pri urejanju lastninskih odnosov, pri dogo- varjanju z gostinci in trgovci na tem območju. Nenazadnje tudi z vodstvom mozirske občine, ki bi najbrž moralo vedeti, da je poleg RTC Golte prav Savinjski gaj objekt, ki privablja v Zgornjo Savinjsko dolino največ turistov. Člani Ekološko- hortikulturnega društva grozijo, da bodo prepustili park stihiji in tistim, ki menijo, da je namenjen samemu sebi. Če ne bodo našli večje mere razumevanja pri tistih, ki bi jim morali pomagati pri reševanju težav, bodo enostavno ostale gredice v jesenskem času brez več kot deset-tisoč tulipanov in ostalih sadik pomladnega cvetja. Obstaja pa tudi bojazen, če se bodo odločili za podjetniško organiziranost parka, da bodo slovenski vrtnarji obrnili temu biseru ob Savinji hrbet. To pomeni, da bo park ostal brez 5 milijonov tolarjev, kolikor jih prispevajo ti zanj. Držimo pesti, da se to ne bi zgodilo! ■ (tp) odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, ki sojo imenovali na zadnji seji tamkajšnjega občinskega sveta, izdelala celovito poročilo o škodi in ga poslala na republiško ministrstvo za okolje in prostor. Samo dokončna sanacija potoka Velunja (v vseh treh občinah) bi - po ocenah podjetja Nivo Celje - veljala 500 milijonov tolaijev. Kot je dejal na zadnji seji šoštanj skega občinskega sveta predsednik komisije za oceno škod po naravnih nesrečah Marjan Jakob, so posledice hujše kot v poplavah, leta 1991. Določene površine so preprosto "izginile". Resnica pa je tudi ta, "da bi bile lahko posledice neurja manjše, če bi ljudje ob vodo- Danes in jutri bo še nestalno vreme s krajevnimi padavinami. tokih vedeli, da po nepotrebnem povzročajo težave tudi sami. Skladiščenje orodja in drugega materiala sodi drugam kot ob vodotok ali njegovo bližajo okolico." Sicer pa v občini Šoštanj v tem trenutku namenjajo pozornost operativnemu reševanju najnujnejših zadev. ■ (tp) Do leta 2010 potrebnih 1300 novih stanovanj R % t * VA & V % *A % % 'A 'A & 8 « VA % v, V. 'A % % Zi % V. V. % 'A % yA. K 'A VA ». V % % 'A V. 'A 'A 'A Stanovanje - neuresničene sanje mladih družin Na Graški gori to nedeljo 20. jubilejno srečanje ansamblov njo tudi nadaljevali. Ob tem pa računajo na sedem inpetdeset milijonov tolarjev kredita republiškega stanovanjskega sklada. Glede na to, da je bilo dosedanji investitor stanovanj v tem bloku Gorenje, bo njihovih osem stanovanj, preostala pa bodo neprofitna stanovanja Stanovanjskega sklada občine Velenje in jih bodo razdelili z javnim razpisom. Poleg tega naj bi v letošnjem letu dogradili še šest stanovanj v soseski Šalek. Glede na to, da je nerazrešenih stanovanjskih vprašanj v občini Velenje še zelo veliko, se dogovarjajo skupaj z velenjskim premogovnikom za projekt izgradnje stotih solidarnostnih stanovanj. Vse to pa seveda še ne bo dovolj. Raziskave namreč kažejo, da potrebuje Mestna občina. Velenje v prihodnjih petnajstih letih kar 1300 novih stanovanj. V tej številki so zajeta tudi tista, ki jih bo potrebno zaradi dotrajanosti zamenjati. Stanovanjski sklad bo torej imel v prihodnjih letih še veliko dela. ■ Mira Zakošek imeia svoj V torek popoldne so v velenjski Nami pripravili zanimivo modno revijo z živo izložbo in tudi z njo poklonili pozornost svojim kupcem. Obiskovalcev seje kar trlo, zgražanja pa seveda ni bilo nobenega. Nasprotno! Navdušeni so bili nad takšnim Naminim prijemom. ■ foto: vos Vreme je v letošnji drugi polovici avgusta muhasto in mokro, zato so organizatorji letošnjega jubilejnega srečanja narodno zabavnih ansamblov na Graški gori tega prestavili na to nedel- Ijo. Prireditev bo posvečena obeležitvi dvajsetletnice tovrstnih srečanj, ki vedno privabijo številne ljubitelje narodno zabavnih viž. V vseh teh letih so organizatorji - KUD Ivan Cankar iz Plešlvca in Radio Velenje -dajali možnost, da so se na prireditvi predstavljale tudi povsem nove skupine. Mnoge od njih so danes zelo znane. Nekatere se bodo predstavile tudi na nedeljskem srečanju na Graški gori, ki letos ne bo tekmovalnega značaja. Prireditev bo povezoval priljubljen Stojan Auer, nastopil pa bo tudi čarovnik Dani. Do-' bre glasbe in zabave bo dovolj, zato pridite v nedeljo, 27. avgusta, ob 14. uri, na Graško goro tudi vi! (Ne)znanemu naslovniku Velenje je dobilo nov obljuden park, ki bi mu lahko rekli kar džungla. Kaže, daje rastlinje (trava) v njem tako dragoceno, da ga želijo čimdlje ohraniti. Si lahko drugače razlagate gon\ja posnetka? ■ (vos) Kdo si ne želi lastne strehe nad glavo? Ta pa je mladim družinam vse bolj nedosegljiva. Kar okoli 1800 mark je treba odšteti za kvadratni meter sta-novanjske površine. Številka ob kateri ostaja stanovanje večini lesarje! S pomočjo kreditov republiškega stanovanjskega sklada je uspelo občini Velenje v stanovanjskih vprašanj. Prošenj zanja pa so prejeli kar okoli dve-stopetdeset. V tem času se, kot nam je povedal predstojnik urada za javne gospodarske dejavnosti občine Velenje Tone Brodnik, dogovarjajo za dokončanje štiriindvajset stanovanj v nedograjenem bloku na Cesti talcev v Velenju. Vse kaže, da IT cr m m Šalek je zadnja velika stanovanjska soseska v Velenju. Za nova stanovanja bo treba najti lokacije na še razpoložljivih parcelah v samem mestu. letošnjem letu zgraditi sedemintrideset novih stanovanj. Ob razreševanju prošenj so opravili še dvanajst zamenjal in tako skupaj razrešili devetinštirideset bodo v kratkem razrešili vprašanje nove lokacije stanovanjske hiše Gradišnikovih, ki stoji v neposredni bližini tega bloka. Potem bi lahko s to grad- 9770350556014 L Bil® i_-_ 24. avgusta 199 Svet občine Šoštanj aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa s *s "Vse bolj na lastnih nogah!" Kljub dopustom so se na seji pred tednom dni sešli člani Sveta občine Šoštanj. Dvanajst točk dnevnega reda so "obdelali", osrednjo pozornost pa namenili trem dokumentom, s katerimi vse bo|j "stopajo na lastne noge" (Franc Pečovnik, predsednik šoštanjskega občinskega sveta): predlogu odloka o upravi, osnutku poslovnika Sveta občine ter letošnjemu občinskemu proračunu. Glede na prejšnja dogajanja na sejah sveta najbrž nihče ni pričakoval, da bodo tokrat tako enotni. Na začetku, pri potrjevanju dnevnega reda sicer ni kazalo, da bo tako, saj je Marjan Vrtačnik predlagal, da bi predlog odloka o letošnjem proračunu spremenili v osnutek. Menil je namreč, da imajo pri enofaznem sprejemanju pomembnega dokumenta praktično svetniki zavezane roke, ker njihovih pripomb predlagatelj ne bo upošteval. Njegovega predloga šoštanjski svetniki niso podprli. Vse kaže, da je bila že uvodna obrazložitev župana dr. Bogdana Meniha dovolj prepričljiva, da so se svetniki odločili za sprejem letošnjega proračuna po hitrem postopku. Ta je namreč povedal, da vsako zavlačevanje glede tega povzroča težave pri financiranju društvenih dejavnosti in tudi otežkoča uresničevanje zadanih nalog. Pa tudi tega, da jih čaka še trdo in zahtevno delo pri premoženjsko-de-litveni bilanci z občinama Velenje in Šmartno ob Paki ob tem ne gre prezreti. In dokler ne bodo imeli lastnega občinskega proračuna, se bodo toliko težje "postavljali na lastne noge" in delovali zadovoljivo, kot so do sedaj. Sicer pa predlog letošnjega proračuna občine Šoštanj - po besedah župana dr. Bogdana Meniha - ni rezultat dela zaprte skupine ljudi, ampak najrazličnejših sodelavcev, ki so v posameznih postavkah poskušali v največji možni meri upoštevati želje, potrebe občanov (o teh se je seznanil župan na pogovorih v vseh KS občine Šoštanj) in jih postaviti ob bok realnih možnosti. Pri pripravi predloga so osrednjo pozornost namenili trem področjem oziroma zagotavljanju denarja za dokončanje tekočih naložb v občini (toplifikacija Topolšice, Florjana, telovadnica pri šoli Biba Roeck, vodovod v Belih Vodah), najnujnejša vzdrževalna dela na področju komunalne nadgradnje (prednostni vrstni red so določili s predsedniki KS) in za izdelavo dokumentacije za projekte, ki naj bi jih izvajali v prihodnjih letih (vodovod v Šentvidu, toplifikacija MetleČ, ob Primorski cesti, plinifikacija dela severne veje). Posebnih pri- "Starovaščani starovaščanom" to soboto Zaradi nič kaj obetajoče vremenske napovedi so se v KS Stara vas odločili, da bodo prireditev "Starovaščani starovaščanom" izvedli to soboto. Program ostaja isti, kot so ga načrtovali za minulo soboto. Tako se bodo prvič predstavile "Pevke iz Stare vasi", ki jih vodi Zofka Gorogranc. Pripravili bodo več družabnih prireditev, podelili priznanja zaslužnim krajanom, opravili krst novih Starovaščanov in bogat srečolov. se ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje NOVA STORITEV NA BANČNEM AVTOMATU!!! Gotovo že poznate prednosti dviga gotovine na bančnih avtomatih, ki so prijazno pri roki 24 ur na dan. Sedaj smo na novo nameščenem bančnem avtomatu v ekspozituri Rudarski osnovni samopostrežni storitvi dodali še dve novi, in sicer polog gotovine na tekoči račun in sprejemanje oziroma plačilo splošnih položnic. Obe novi storitvi sta tako preprosti kot dvig gotovine, le navodila, ki se sproti izpisujejo na ekranu avtomata, je potrebno upoštevati. Vse uporabnike bančnih avtomatov pa naprošamo, da se pred prvo uporabo novih storitev zglasijo ali v ekspozituri Rudarski ali v enoti, ki vodi njihov tekoči račun, kjer se bodo seznanili s splošnimi pogoji poslovanja in to tudi pismeno potrdili. VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, BA SPLOŠNE BANKE VELENJE D.D.. pomb na predlog svetniki niso imeli, le malo več pozornosti bodo namenili toplifikaciji Metleč. Razpravo o letošnjem proračunu, ki še ne bo povsem njihov, so strnili v naslednja sklepa: takoj je potrebno pristopiti k rebalansu proračuna, do konca tega leta pa izdelati osnutek proračun za prihodnje leto. Samo še to: letošnji proračun občine Šoštanj bo težak 418 milijonov 274 tisoč tolaijev. Tudi na Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki sodi med temeljne dokumente, svetniki niso imeli pripomb. Le soglašali so s tem, da mora župan v mesecu dni pripraviti sistematizacijo. Za poslovnik Sveta občine Šoštanj pa so se dogovorili, da ga bodo sprejemali po dvo-faznem postopku. Do 28. avgusta pa morajo svetniki nanj poslati pisne pripombe. Predlog poslovnika naj bi obravnavali tako že na seji v prvi polovici septembra. Med drugim so tokrat potrdili še Eda Žlebnika za novega člana sveta Občine Šoštanj (ta je zasedel mesto Petra Rezmana, ki mu je z imenovanjem za tajnika občine Šoštanj prenehal mandat člana sveta), se seznanili s posledicami in škodo, ki jo je povzročilo nedavno deževno neurje na območju te občine, glasovali za odlok o prenosu investicij KS na občino Šoštanj, sprejeli predloge za predstavnike njihove občine, ki bodo delovali v delovnih skupinah za izdelavo premoženjsko-delitvene bilance občine Velenje. Informacijo o aktivnostih sklada stavbnih zemljišč so dopolnili s sklepom, da se morajo naloge sklada prenesti na občino Šoštanj, in da mora župan organizirati takšno občinsko upravo, da bo te naloge lahko izvajala. Pri točki vprašanja in odgovori članov sveta pa naj omenimo, da "od starih zadev" še niso razčistili glede povrnitve stroškov volilne kampanje za volitve članov sveta in župana občine (iskali bodo pravno razlago), od "novih zadev" pa bodo na naslednji seji poskušali odgovoriti, kaj je z mejami med velenjsko in šoštanjsko občino, kako se bodo lotili uresničevanja želje po čistejšem okolju, kako bodo poskrbeli za večjo varnost na Primorski in Koroški cesti (ležeči policaji za zdaj zakonsko menda še niso dovoljeni), preverili, kaj se dogaja na stari bencinski črpalki. Med drugim pa so zabeležili tudi pobudo, da naj bi KS ostale pravne osebe, razen mestne KS Šoštanj. ■ (tp) Praznik občine Šoštanj . Vi;:« ' ii novem datumu Med tistimi, ki razmišljajo o novem dnevu praznovanja občinskega praznika, so tudi člani stranke SDSS v Šoštanju, Njihov predstavnik v svetu občine je namreč na zadnji seji predlagal, da bi bil poslej praznik občine Šoštanj 30. september. Ocenili so namreč, daje sedanji obarvan preveč ideološko. Konec septembra leta 1436 naj bi bila namreč izdana listina o trških pravicah Šoštanja. 'To je pomemben mejnik v zgodovini razvoja mesta, ki ga lahko primerjamo z novo lokalno samoupravo," je utemeljil pobudo Peter Radoja. Občinski odbor LDS Žalec ..................................... O proračunu in kadrovskih čistkah Žalski odbor Liberalne demokracije Slovenije ne pristaja na kadrovske čistke, ki se dogajajo v žalskem občinskem svetu pri imenovanju ravnateljev tukajšnjih šol, so poudarili na novinarski konferenci (minuli četrtek) vodja poslanske skupine žalskega LDS-a Niko Rožič, predsednik odbora Andrej Šporin, svetnik iz vrst LDS-a Vojko Zupane in sekretar občinskega odbora stranke Gregor Vovk. Hkrati s tem so zahtevali še čimprej šen sprejem občinskega proračuna. Po mnenju Gregorja Vovka takih kadrovskih čistk ni bilo zadnjih 10 let. V svojem imenuje republiškemu šolskemu ministru Slavku Gabru napisal odprto pismo, v njem pa opozarja na to, da pozicija ravnatelje zavrača brez argumentov, in to kljub temu da imajo podporo svojega kolektiva in soglasje strokovnih služb. V LDS-u so prepričani, da želijo v strankah slovenske pomladi na ta mesta imenovati svoje ljudi. Pri tem omenjajo dogajanja pri imenovanju ravnateljev na OŠ Vransko in Braslovče, WZ Žalec in glasbene šole v Žalcu. Žalska LDS zahteva tudi čimprejšnje sprejetje občinskega proračuna, saj je pri vsej zadevi "spornih" le 0,7 odstotka proračunskega denarja (ali borih 14 milijonov tolaijev), ostali del proračuna je usklajen. LDS dogajanja pripisuje igri med županom in strankami slovenske pomladi. Prepričani so, da bi moral župan dati pri glasovanju za sprejem veto za tisti del proračuna, ki je zakonsko sporen, ne pa za cel proračun. Sporni del bi lahko kasneje uredili z rebalansom. Pri tem so tudi pojasnili, zakaj je njihovih osem svetnikov glasovalo proti proračunu - ker so pač svetniki strank slovenske pomladi zavrnili njihovih 9 amandmajev. Sprejeli pa so amandmaje pozicije, ki so bili zakonsko sporni (prenos stanovanjskega denaija v ceste, RK v ceste ...). Dogajanja pri sprejemanju proračuna - po njihovem - kažejo na težnje strank slovenske pomladi, predvsem zgornjega dela Savinjske doline, po razdelitvi občine na več manjših. Preden bodo postale manjše občine, pa si želijo urediti čim več stvari. Po mnenju LDS-a je prav nerazumljivo in smešno, da so svetniki iz vrst pozicije (strank slovenske pomladi) na zadnji seji dali pobudo državnemu zboru za čimprejšnji začetek postopka za razdružitev žalske občine... V LDS-u med drugim zavračajo tudi stalne očitke pozicije o tem, da drugi deli občine dobijo od občinskega proračuna premalo. Prav nasprotno, pravijo v LDS-u, denar se iz središča preliva v druge kraje. Svoje prepričanje utemeljujejo s tem, daje od vseh kmetov v občini v občinskem proračunu skupno le 1,7 milijona tolaijev priliva, celotne dohodnine v občini pa je za 570 milijonov tolaijev! Sicer pa imajo člani žalskega odbora LDS sploh veliko pripomb na delovanje občinskega sveta. Menijo, da se dela preveč po domače, stvari se legalizirajo za nazaj (ustanovitev komisije za kmetijstvo), kljub pravni razlagi pozicija sprejema nezakonite sklepe... Skratka - zahtevajo višjo formalnopravno raven delovanja. ■ (tp) Hiteli bomo bolj počasi Pogosto pravimo, da se prehitevanje ne izplača. Pa naj gre za prehitevanje v politiki ali gospodarstvu. Najbolj in v večini primerov to najkonkret-neje velja za promet. Tako prehitevanje kot tudi preveliko drvenje imata pogosto zelo hude posledice. Če za nekatera druga področja velja, da morajo stvari dozoreti, prehitro uresničevanje česa pa pomeni pogosto tudi vračanje na izhodiščni položaj, včasih pa še bolj nazaj, v prometu pogosto popravnega izpita ni. Posledice so take, da ni popravkov in pogosto tudi ne povratkov. Naši policisti se zdaj opremljajo z novimi napravami, da bi lahko čim več voznikom dokazali, da vozijo prehitro. Seveda tudi ob tem naglašajo, da ni osnovni smoter kaznovanje, ampak še en poskus, da bi vendarle spametovali voznike, ki premočno pritiskajo na plin. Seveda pa je tudi res, da pri nas vse bolj velja, da zaleže le denarna kazen. Kot ob vsaki novosti se je tudi ob teh zadnjih ročnih radarjih razvila obsežna razprava o tem, ali sp res taki, da bodo pokazali pravo hitrost. Nekateri pa so bolj pozorni na to, da tak radar ne pušča dokazov. In drugi že menijo, da bo v bodoče koristno biti v dobrih odnosih s policisti. Prejšnji radarji so namreč "žrtev" predobro zabeležili in poslikali, pa policisti niso mogli popuščati. Zdaj, vedo povedati nekateri, bodo spet lahko zamižali na eno oko. Toda komu? Razvijajo se razprave, kakršnim smo bili priča že tudi ob prvih razpravah o novem "točkovnem" zakonu o prometu. Tudi tedaj so nekateri opozarjali, da bo od policajev v veliki meri odvisno, komu bodo zapisali točke in komu ne. In kot je pri nas že navada, so seveda zagotavljali, da se bodo velike ribe tudi takemu točkovanju lahko hitro izognile. Zaradi sprejemanja tega prometnega zakona se nam letos obeta tudi prometno vroča jesen. V prvih obravnavah so nekatere zadeve že razčistili, tako da je zdaj jasno, da je prehitra vožnja le večji prekršek od tega, da imaš na vozilu umazane tablice. Obveljalo je tudi, da smo Slovenci z 0,5 promila alkohola za krmilom še dovolj trezni. O nekaterih zadevah bo še tekla beseda, preden bodo zakon (do)končno sprejeli. Nekateri menijo, da tudi pri sprejemanju tega zakona ne kaže preveč hiteti in po nepotrebnem prehitevati. Jesen pa je tudi čas, ko so naše ceste še posebno obremenjene. Med poletnim časom dopustov je v vozilih več ljudi, jeseni v vozilih in na njih več vreč in gajbic. To je namreč čas, ko se ljudje zavedo svojih korenin. Gotovo bodo tudi tisti, kizdaj opozarjajo, da ježe čas, da kmetje prenehajo mol-sti delavstvo (mislijo seveda na zavarovanje), pohiteli k sorodnikom, da poberejo svojo "je-senino". To je čas, ko nas napade nostalgija. Jabolka in krompir pa nekako sodijo zraven! ■ (k) I. avgusta 1 Begunski otroci gredo v slovenske šole Ne le veliko število, v Velenju bo problemov več Republiško ministrstvo za šolstvo se je (skupaj z območnimi sekretariati za družbene dejavnosti) na to pripravljalo že nekaj časa, sedaj pa je že gotovo - v novem šolskem letu se bodo slovenskim otrokom v osnovnih šolah pridružili tudi begunski otroci, ki so dosedaj v Sloveniji obiskovali begunske šole. V njih so jih učitelji, zvečine tudi sami begunci, usposabljali zavrnitev v domovino. Zato so bili programi okrnjeni, učitelji včasih neustrezno usposobljeni, a topli in njihovi. Zelja, da bi se kmalu vrnili domov, se, kot kaže, ne bo uresničila tako kmalu. Balkanski kotel še vre, življenje pa teče dalje. Zagotovo je prav, da se bodo lahko ti otroci, ko bo morija končana, domov vrnili oboroženi vsaj z znanjem. Tega pa jim lahko v resnici nudijo le "prave", torej slovenske šole. Vendar bo začetek težak, za kar je več vzrokov. Točno število begunskih šolarjev še ni znano V velenjski begunski šoli, ki je potekala v prostorih zbirnega centra v Domu učencev, je lansko šolsko leto zaključilo 196 šoloobveznih otrok. Dvajset jih je končalo Od 1. do 5. septembra v Savinjskem gaju Šopek v cvetju Evrope Člani ekološko-hortikulturnega društva Savinjski gaj iz Mo-ziija imajo v teh dneh polne roke dela. Z vso vnemo se namreč pripravljajo na veliko razstavo "Cvetje Evrope", ki bo od 1. do 5. septembra v Savinjskem gaju. Podoba tega cvetnega bisera ob Savinji bo v omenjenih dneh en sam šopek, vreden ogleda. Organizatorji razstave namreč trdijo, da so za letošnjo pripravili kar nekaj novosti, razstava pa bo menda največja in najbogatejša v zadnjih 10-ih letih v Sloveniji oziroma kar v 17-letnem obstoju Savinjskega gaja. Že do konca prejšnjega tedna se je za sodelovanje na njej prijavilo več kot 100 vrtnarjev ter cvetličarjev iz devetih evropskih držav in Izraela. Tudi scenarij in sama vsebina postavitve bo letos drugačna, saj so celotno ureditev scene zaupali nemškim cvetličarjem, ki so sedaj najbolj priznani v deželah Evrope. Na več kot 1000 kvadratnih metrih pokritih površin si bodo obiskovalci razstave zagotovo na-pasli oči, saj bodo v rastlinjakih najlepše in najkakovostnejše cvetice. Seveda ob tem ne omenjamo urejenosti parka samega. 'V vsakem primeru bo vreden ogleda," pravi podpredsednik eko- Mlin so start mojstri iz Mozirja in njegove okolice pred nedavnim povsem obnovili. Spet mleje žito kot v svojih najlepših časih. loško-hortikulturnega društva Savinjski gaj Mozirje Božo Ple-sec. V času razstave bo na prostoru pred gajem velik vrtnarski sejem. Večino prostora, namenjenega za razstavo ali prodajo kmetijske in vrtnarske mehanizacije, cvetja, lončnic, sadik in podobnega, so že prav tako oddali. Sestavni del parka je njegov etnografski del. V vse tovrstne objekte v parku se bo "vrnilo življenje". Stari mojstri bodo spet kovali, mleli žito in prikazali vse druge stare obrti. Mimogrede: mlin so pred nedavnim stari mojstri iz Mozirja in njegove okolice povsem obnovili in tako bo spet mlel žito, kot gaje pred mnogimi leti. Ob tem naj še zapišemo, da bo na voljo - vsaj tako upajo organizatorji - dovolj parkirnih površin. Tudi prometni režim (iz smeri Logarske doline v Mozirje bo enosmerna cesta čez obvoznico, iz celjske pa skozi trg Mozirje) naj bi pripomogel, da bo teklo vse tako, kot mora. Skratka, gotovo bodo vse poti v dneh od 1. do 5. septembra vodile v Mozirje, v Savinjski gaj, kjer bodo slovenski in tuji vrtnarji ter cvetličarji poskrbeli za užitke, kijih ljudem ponujajo rože vseh oblik in barv. ■ (tp) osmi razred, zato je zaenkrat mogoče govoriti le o okvirnem številu begunčkov, ki naj bi septembra sedli v razrede skupaj z našimi otroki. Na velenjskem sekretariatu za družbene dejavnosti na podlagi lanskega števila predvidevajo, da jih bo okoli 200, saj zaenkrat še ne vedo, koliko se jih bo vključilo v prvi razred. Vedeti je treba, da se begunske družine selijo, nekatere so na začetku poletja čakale le še poverilna pisma ali vize in jih danes ni več v Velenju. Tako bodo o točnem številu otrok, ki jih bodo vpisali v velenjske šole, na velenjskem sekretariatu za družbene dejavnosti imeli podatke šele po 4. septembru, ko bo končan popis in ko bodo podatki iz velenjskih šol o zasedenosti posameznih oddelkov in šol v celoti že dokončni. Ponekod so šole že prenatrpane Ministrstvo za šolstvo je izdalo navodila, po katerih v posameznih oddelkih in na posameznih šolah ne bi smelo biti preveč begunskih otrok; toliko, da ne bodo motih izvajanja učnega načrta. Tako naj bi v posamezen oddelek vključili največ 3 begunske šolarje, v razredih, kjer pa že imajo otroke, ki jim je treba posvečati več časa, pa še manj. Ob tem ni nevažen podatek, da je Velenje na drugem mestu po številu šoloobveznih otrok v Sloveniji (na število prebivalcev) in da se na nekaterih velenjskih osnovnih šolah že sedaj srečujejo s prenatrpanostjo. Kar 30% velenjskih šolarjev zaradi tega že sedaj obiskuje pouk v dveh izmenah (na razredni stopnji). Poleg tega opažajo, da je kon-cetracija šoloobveznih otrok na obrobju mesta še vedno zelo velika, manjša pa se v centru in na Gorici. Že čez nekaj let pričakujejo izreden upad prvošolčkov v celotni občini, tu pa še posebno. Zato je skoraj gotovo, da na že nekaj let prenatrpani OŠ MPT ne bodo mogli sprejeti nobenega begunskega šolarja, saj že s težavo izvajajo enoizmenski pouk na predmetni stopnji. Tudi na OŠ Šalek bo v novem šolskem letu zelo veliko šolarjev, na OŠ Antona Aškerca je natrpana razredna stopnja in tu je všolanje beguncev vprašljivo. Nekaj prostora pa bo na njihovi predmetni stopnji ter na OŠ Gustava Šiliha, Livada in Gorica. Testiranja znanja so nesprejemljiva Poleg navajanja na novo, čisto tuje okolje, bo begunskim otrokom veliko težav povzročalo znanje slovenščine. Zagotovo bo novo šolsko leto velik šok za te otroke, nič dolžne in nič krive, da se jim dogaja, kar se jim. V begunski šoli so imeli le 70 ur slovenskega jezika, pa so v Velenju imeli še srečo, saj jih je poučevala poklicna slavistka Ana Račič. Po drugi strani pa ■ moramo vedeti, da se učitelji na velenjskih šolah že tako srečujejo s pomanjkljivim znanjem slovenskega jezika pri otrocih, ki prihajajo iz neslovenskih in mešanih družin. Takih šolarjev, ki se doma ne pogovarjajo v slovenščini, kar se seveda odraža tudi pri pouku, je v nekaterih oddelkih že skoraj polovica, ponekod pa tudi več. Poleg tega je v Velenju, kjer živi več kot 20 odločali za prešolanje v nižji razred. Še en problem se bo pojavil. Starši slovenskih šolarjev vemo., kako globoko je treba seči v žep ob začetku šolskega leta. Sploh socialno ogroženim družinam, ki jih ni tako malo, je ta čas peklenski. A "stisnejo" in Prihodnji teden v ponedeljek, torek in sredo (28.. 29. in 30. avgusta) bo v prostorih bivše begunske šole v Domu učencev v Velenju potekal poimenski popis šoloobveznih begunskih otrok, kipa morajo imeti urejen in veljaven status begunca, sicer jih v šolo ne bodo sprejeli. Potekal bo med 9. in 12. uro, otroka pa naj spremlja tudi eden od staršev. Popis velja za vse begunske šolarje, ki živijo v Velenju. Šoštanju in Šmartnem ob Paki. različnih narodov, če si priznamo ali ne, nacionalizem precej prisoten že sedaj, zato je vprašanje, kako bodo be-gunčke sprejeli bodoči sošolci in kako bodo to komentirali starši. Ker je nesprejemljivo, da bi v osnovnih šolah izvajali izpite ali testiranja znanja, bodo za vstop v naše šole veljala spričevala iz begunske šole, čeprav je jasno, da otroci tam niso osvojili znanja, ki bi ustrezalo učnim načrtom v naših šolah. Če bodo potem učitelji ugotavljali, da otrok ne zmore učne snovi, se bodo med letom (skupaj s strokovnimi delavci) otroci potrebno dobijo. Begunci ne bodo rekli, da so šolske potrebščine drage, ampak: "Nimamo". Ne za knjige, torbico, zvezke, telovadno opremo, malico... In tu bo prišlo do problematike enakega standarda za vse šolarje. Področje, ki so ga dosedaj pokrivali različni pristojni uradi (za begunce, za šolstvo, RK ...) bo postalo ena izmed delovnih nalog osnovnih šol. Te zagate bodo morah reševati na relaciji ministrstvo - šole. ■ Bojana Špegel foto: Tatjana Podgoršek Ob 50-letnici ustanovitve V. Prekomorske brigade Jedro V. Prekomorske brigade smo sestavljali v glavnem štajerski in gorenjski fantje, ki smo se pomladi leta 1944 ob invaziji v Normandiji prisilno mobilizirani znašli v nemških vojaških uniformah na bojišču v severni Franciji. Ko se je 6. junija 1944 začela težko pričakovana invazija, smo pri domačinih iskali priložnosti prestopa k partizanom oziroma k zaveznikom. Mnogi smo tvegajoč življenje odvrgli orožje že ob prvem spopadu in prestopili k zaveznikom. Da smo Slovenci množično zapuščali nemško armado, najbolj priča dejstvo, da se je že v začetku avgusta zbralo v angleškem vojaškem taborišču v bližini Edinburgha nad 1500 Slovencev, konec septembra 1944 nas je bilo v tem taborišču že 2700 Slovencev. Tu je bil ustanovljen slovenski bataljon, tako smo ga imenovali sami. Tukaj smo se tudi prostovoljno odločali za NOVJ in za odhod v boje za osvoboditev domovine. Dne 3. septembra 1944 smo podpisali posebne pogodbe, prejeli smo uniforme in vso vojaško (angleško) opremo - razen orožja ter odpotovali v predmestje Londona v Lee on Sea. Tu se je 16. novembra 1944 začasno oblikovala brigada pri Češki osvobodilni armadi. Dne 11. decembra 1944 se je brigada vkrcala v Liverpoolu na ladjo in pred božičem pristala v Neaplju. Od tu smo šli dalje z vlakom do Gravine. V Gravini smo se moderno oborožili in nadaljevali pot preko Barija v Split. Uradno je bila V. Prekomorska brigada ustanovljena 23. de- V nedeljo, 3. septembra, se bo ob 11. uri pričelo tradicionalno srečanje borcev V. Prekomorske brigade v Ravnah pri Šoštanju v gostišču Pod klancem - Kotnik. Vabljeni! cembra 1944 v Splitu. Brigada je takrat štela 3200 borcev, imela je 4 bataljone in prištabne enote. Brigada je do meseca marca 1945 delovala v Dalmaciji od Splita, Zadra, Šibenika, Biograda, Benkovca, itd. Nato smo šli na pot preko Obrovca čez Velebit v Liko. V Liki je brigada delovala za XX. dalmatinsko uradno divizijo. Tu smo napadali dobro utrjene ustaške postojanke, kot so: Bilaj, Brušane in druge, ki so bile okrog Gospiča in nazadnje pri osvoboditvi samega Gospiča. Po padcu Gospiča 25. marca 1945 je naša brigada pri Vinici prekoračila Kolpo in stopila na slovenska tla. Veličasten sprejem smo doživeli v Črnomlju - občutki so bili nepopisni. Že naslednjega dne so trije bataljoni brigade posegli v boje proti sovražniku, ki je hotel vdreti v Belo krajino. Hudi spopad se je vnel pri Riglu in Podturnu, ki pa je bil kmalu osvobojen. Po zmagi v Podturnu je bila V. Prekomorska brigada 20. aprila 1945 v Čremošnjicah razformirana. Borci in starešinski kader smo bili z opremo in orožjem vred razporejeni v stare slovenske partizanske brigade in smo v njihovi sestavi nadaljevali boje, vse do končne osvoboditve Slovenije. Sodelovali smo v bojih za Kočevje, Ribnico, Velike Lašče, na Orlah in za končno osvoboditev Ljubljane. Skozi enote V. Prekomorske brigade je šlo preko 3200 borcev. V Slovenijo jih je prišlo 2400, v bojih je padlo 256 borcev, ranjenih pa je bilo okoli 600 borcev. Danes je še živečih okoli 800 nekdanjih borcev V. Prekomorske brigade, v celjski regiji 220, na območju bivše občine Velenje živi še 31 borcev V. Prekomorske brigade. ■ Stane Vengust Osnovne šole Šaleške doline in 1 . september Uspešno, manj uspešno ... To so sicer ocene, kijih učitelji in učiteljice pridno vpisujejo v redovalnice in kasneje v spričevala, toda z njimi je prav tako dobro ponazoriti novo šolsko leto v osnovnih šolah Šaleške doline. 1. september se nezadržno približuje, v šolah pa... Občina Velenje Na osnovni šoli Gorica v Velenju so denar, ki jim ga je namenila občina za investicijsko vzdrževanje, vsaj trikrat obrnili. Kar nekaj vzdrževalnih del (beljenje prostorov, obnovitvena dela...) so opravili v matični šoli in na podružnični v Vinski Gori, v petih učilnicah so zamenjali pohištveno opremo, povezali računalnike v računalniško mrežo in podobno. Nujno, pravi ravnatelj šole Ivan Planine, morajo že danes razmišljati o zamenjavi kritine na kuhinji in jedilnici, o prepleskanju lesenega dela fasade šole, o generalni obnovi oken, predvsem pa si želijo, da bi lahko več denarja menili za nakup knjig in druge sodobne učne tehnologije. "KUub temu stopamo v novo šolsko leto z veliko mero optimizma," poudarja Ivan Planine. Med novostmi je posebej naglasil tretjo uro športne vzgoje v 7. in 8. razredu, sodelovanje v slovenski košarkarski ligi OŠ, nadaljevanje računalniškega opismenjevanja v programu Petra, nivojski pouk pri matematiki za učencev v 6. razredu in kemije v 7. in 8. razredu, zgodnje učenje tujega jezika nameravajo premakniti že v 3. razred. Glede na to, da sodi na novo v njihov šolski okoliš še šola v Vinski Gori, bo prilagajanje tudi zahtevalo svoje. Raziskovalno in projektno delo, razširjeni program, kakovostno izvajanje celotnega predmetnika pa so same po sebi umevne zadeve. Trije prvi razredi (lani štiije), oddelek podaljšanega bivanja, kombiniran pouk na podružnični šoli v Paki, nadaljevanje opisnega ocenjevanja v dveh oddelkih tudi v tretjih razredih, spoznavanje osnov računalništva že na razredni stopnji, nato pa dopolnjevanje in izpopolnjevanje na tem področju v programu Petra bodo po svoje zaznamovali novo šolsko leto na šoli Šalek Tudi ta šola bo med tistimi, ki bo učencem 7. in 8. razredov dodala še tretjo uro športne vzgoje na teden. Poleg nekaterih nujno potrebnih vzdrževalnih in obnovitvenih del bi radi poskrbeli za računalniško opremo, ki je že preslaba, do začetka šolskega leta pa nameravajo ograditi zelenico med telovadnico in šolsko stavbo. Prisiljeni so to storiti, saj je šola Šalek edina šola v Velenju, ki še vedno nima urejenega prostora za izvajanje športne vzgoje na prostem. Ravnatelj, učitelji in najbrž tudi učenci upajo, da jim bodo pri tem pomagala nekatera podjetja in ustanovitelj. Kajti, "denarja je res premalo in skrbno moramo načrtovati vsak tolar, potreben za ustvarjanje normalnih pogojev delovanja. Nekaj popravil in nakupov bomo neradi morali preložiti na kasnejši čas," pravi ravnatelj šole Šalek Jože Kavtičnik. "Če bomo kaj delali, bomo tik pred zdajci. Pa še to bodo le najnujnejša vzdrževalna dela," je o pripravah na novo šolsko leto dejal ravnatelj šole Livada Stane Lešnik. Septembra naj bi startali v eni izmeni, seveda če se v izobraževalni proces ne bo vključilo preveč begunskih otrok. Med učnimi novostmi velja omeniti tretjo uro športne vzgoje v zadnjih dveh razredih osemletke ter uro angleškega jezika v 3. razredih. Po zbranih podatkih sodeč so počitnice za čim prijetnejši začetek novega šolskega leta najbolje izkoristili na šoli Mihe Pintarja Toleda. Dvoizmenski pouk sicer ostaja njihova stalnica, prepolno število oddelkov prav tako. Vsebinsko bodo šolsko leto 1995/96 na šoli zapolnile "tradicije" - opisno ocenjevanje, nadaljevanje lani začetega projektnega dela, nivojski pouk pri angleškem jeziku, delno še pri slovenskem, kjer f uvajajo ciljno načrtovanje. Ta šola ostaja še vedno edina, ki premore mobilnega specialnega pedagoga (delijo ga skupaj s centrom MAK) za pomoč učencem, ki imajo težave pri pouku. Prav tako velja omeniti raziskovalno delo in uvajanje sodobnih učnih metod. "Po materialni plati smo vse načrtovano uresničili. Sproti smo izvajali potrebno vzdrževanje, veliko denarja smo namenili za obnovo šolske telovadnice, v kateri bo tudi nov par- ket, za dve učilnici, za streho na podružnični šoli v Plešivcu. Opremili so tudi nekaj delovnih prostorov za učitelje ter sproti posodabljali učila. Več kot le omembe vredno pa je dejstvo, da šola postaja republiški center za eksperimentalno likovno vzgojo - za uvajanje novosti za vse slovenske osnovne šole," je na kratko predstavil 1. september ravnatelj šole MPT Tone Skok. Šolsko leto 1995/96 bo na šoli Gustava Šiliha podobno prejšnjemu. Utečeni projekti, kot so učenje tujega jezika že v 3. razredu, opisno ocenjevanje v prvem, drugem in tretjem, zimska ter poletna šola v naravi, nivojski pouk pri matematiki in kemiji na predmetni stopnji, bodo v ospredju. Prav tako tudi drugo projektno delo ter dogovor s starši o skupnem preživljanju trenutkov v naravi. Po materialni plati pa bo za učence te šole prihodnje šolsko leto "šibko". Milijon tolarjev, kolikor so ga dobili iz občinske mavhe, so porabili za lakiranje tal v telovadnici in beljenje. Radi pa bi se še računalniško posodobili. "Kriza, revščina," je potožil ravnatelj šole Gustava Šiliha Alojz Toplak. Občina Šoštanj Kljub temu da si želijo več, kot so lahko naredili, na obeh šoštanjskih šolah začenjajo novo šolsko leto optimistično razpoloženi. Na šoli Karla Destovnika Kajuha so že med minulim šolskim letom opravili manjša vzdrževalna dela na centralni in podružnični šoli, temeljito preuredili telovadnico v Šoštanju, pa večnamenski prostor -prostore knjižnice na podstrešju. Šolski prostori bodo pričakali učence pobeljeni in zloščeni. Ob zaključku lanskega šolskega leta so med drugim dopolnili še računalniško učilnico v okviru republiškega Ministrstva za šolstvo. Prednostne naloge v letu 1995/96 ostajajo nadaljevanje začetih raziskovalnih projektov, državna razstava Likovni svet otrok, nadaljevanje projekta Petra v 6. razredih, pouka računalništva bodo deležni še učenci v 5. razredih, v manjšem obsegu tudi v ostalih. V 8. razredu se obeta učencem nivojski pouk pri matematiki in urah slovenskega jezika. V oddelkih 4. razreda na centralni in obeh podružničnih šolah bodo uvedli zgodnejši pouk angleškega jezika. Pester program interesnih dejavnosti, še posebej s področja računalništva in kakovostno sodelovanje šole s starši v različnih oblikah so sestavni del prizadevanj. Vprašanja, ki ostajajo na široko odprta, so strehe in okna na centralni in podružničnih šolah, izstopajo pa tudi tla v telovadnici v Topolšici. Po besedah ravnatelja Emila Praha imajo idej še veliko, katere od njih bodo lahko uresničili, pa bo pokazal čas. Oči zaposlenih na šoli Bibe Roecka, seveda pa tudi učencev, so v tem trenutku uperjene k izgradnji nove 1300 kvadratnih metrov velike telovadnice. Nared bi morala biti do 1. septembra. Kljub temu zalogaju so uspeli še pobeliti stene v vseh učilnicah, opremili so učilnico za fiziko in matematiko, že v prejšnjem šolskem letu okrasili učilnice z zavesami za zatemnitev, prav sedaj pa jim ESO urejuje ozvočenje, ki ga doslej niso imeli. V vsebinskem pogledu kaj bistveno novega na šoli ne predvidevajo. Morda naj omenimo dodaten pouk za kemijo in najbrž še fiziko, število krožkov bo odvisno od finančnih zmogljivosti, sicer pa se bodo o projektih, v katere se bodo vključevali, na šoli še pogovarjali. 'Veliko bo odvisno od tega, koliko bomo imeli za kaj na voljo denarja. Ob tem pa se moramo še zavedati, da bo naslednja velika naložba obnova dotrajane streha in oken. Upamo, da nam bo občina Šoštanj skrbi olajšala," so še povedali. Občina Šmartno ob Paki "1. september bo na šoli bratov Letonjev skromen, ker je pač naša občina majhna, potrebe šole pa velike. Tako rešujemo, kolikor pač lahko, le najnujnejše zadeve. Žal, v nedogled tega ne bomo mogli početi, ker si vzgojno-izo-braževalni proces ne more privoščiti nazadovanja. Za nemoteno delo na šoli bo v prihodnje potrebno res nameniti precej denarja," je povedala ravnateljica Nevenka Hofer. Ob tem pa je poudarila, da so v tem koledarskem letu na šoli že kar nekaj postorili. Obnovili so sanitarije, zgradili nadzidek in s tem pridobili nekaj kvadratnih metrov dodatnih površin. Tudi opremili so jih za silo. Vonj po laku bo "udarjal" v nos učencem v nekaj učilnicah, prav tako po beležu. Žal pa ostaja neizpolnjena želja računalniška učilnica. Vsi na šoli upajo, da bo slednja čimprej nared, da se bodo lahko računalniško opismen-jevali tako, kot se njihovi vrstniki po drugih šolah Šaleške doline. V vsebinskem pogledu šmarških šolarjev v šolskem letu 1995/96 ne čakajo posebne novosti. Integriran pouk v 1. in 2. razredu, ciljno načrtovanje pouka pri urah slovenskega jezika, tečajne oblike poučevanje angleščine in nemščine na razredni ter angleščine na predmetni stopnji, projektno in raziskovalno delo so zvezde stalnice in bodo tudi ostale. Prav tako zgledno sodelovanje šole s starši in njihovo vključevanje v njeno življenje ter delo. ■ (tp) Kmalu konec brezskrbnih dni Gneča v knjigarnah "Najdražji" bo spet sedmi razred Večina učbenikov na policah pravočasno - Cene spet visoke - več poti do znanja. Papirnice in knjigarne so že dober teden natrpane, tudi v Velenju in Šoštanju. Sploh tam, kjer prodajajo šolske učbenike, starši pa najraje vidijo, da z enim nakupom na enem mestu opravijo vse. Skoraj vsako leto je bilo kar neknj težav z nabavo nekaterih šolskih učbenikov, letos pa, kot kaže, vsaj zaradi tega, ker jih ne bi imeli, ne bo tako. Cene pa so že druga pesem. Kar globoko bo spet treba seči v žep, za kar pa niso krive knjigarne in papirnice. Cene učbenikov so namreč povsod enake, največji kos zaslužka pa si odreže DZS, ki izda večino učbenikov. Pri manjši količini knjig namreč papirnicam in knjigarnam priznajo le 7% marže, višje od 13 % pa te niso. Starši velenjskih in šoštanjskih šolarjev so se letos, ko ni več "Modrega. Janeza", je pa zato akcija "Ko skrb za šolo postane veselje", precej odločali za nakup kompletov učbenikov že ob koncu prejšnjega šolskega leta. V velenjski knjigarni Kulturnica so zbrali kar 1100 naročil za pakete učbenikov in delovnih zvezkov, ki so jih pričeli deliti že prejšnjo sredo, saj so že dobili vse, kar je izšlo. Nekaj učbenikov je namreč tudi letos še v tisku. V prosti prodaji imajo nekaj posameznih učbenikov, od danes naprej pa bodo predvidoma imeli vse, ki so že izšli. V Mladinski knjigi so pred dnevi prav tako dobili vse učbenike, ki so izšli. Poslovodja Robert Polnar nam je povedal, da so pogovori z DZS Slovenije dolgo po- tekali, ker pa navadno zataji dostava, so za to poskrbeli sami. V prednaročilu so prodali le malo število kompletov knjig, sedaj pa imajo vse učbenike na zalogi v večjih količinah in upajo, da bodo lahko do 10. septembra, ko se bo nakupovalna mrzlica polegla, ustregli vsem. Pohvalil je tudi to, da starši prihajajo s spiskom potrebnih učbenikov, ki jih dobijo v šolah. Vendar tudi tu opažajo, podobno kot v Kulturnici, da so na njih knjige, ki jih je zavod za šolstvo že izločil iz programov in tudi ponatisov ni. Torej ne obstajajo več. V zasebni papirnici Pero v Šoštanju so letos zbrali več kot 600 prednaročil za komplete šolskih knjig in jih skoraj v celoti že razdelili. V prosti prodaji pa imajo le še manjše količine osnovnošolskih učbenikov. Letos so vodile do učbenikov tri poti. Prva je možnost najema knjig v šoli, kar velja za učence šestih, sedmih in osmih razredov. Tem so na šolah že ob izteku preteklega leta ponudili v najem knjige iz t. i. šolskega učbeniškega sklada. Najem, velja le za knjige, saj so delovni zvezki za enkratno uporabo, je omogočilo ministrstvo za šolstvo in šport s pomočjo šolskega tolarja. Za enoletno uporabo bodo učenci plačali 30% vrednosti novih knjig, odstotek za rabljene pa bo nekoliko nižji. Denar od najemnine bo ostal šolam za dokupe dotrajanih knjig in novitet. Vprašanje je, koliko učencev se bo odločilo za to različico, saj v obeh omenjenih knjigarnah in papirnici ugotavljajo, daje povpraševanje po učebnikih za te razrede vseeno precejšnje. Zagotovo je to pomemben korak ministrstva k pocenitvi osnovne šole, v naslednjih letih pa se bodo najvišjim pridružili še nižji razredi. V drugo skupino lahko uvrstimo tiste, ki so komplete knjig in učebnikov naročili v knjigarnah in papirnicah. Povedali smo že, koliko jih je bilo. Tretji so tisti, ki bodo knjige in delovne zvezke kupovali v teh zadnjih dneh po obstoječih spiskih, obstaja pa še ena možnost; nakup rabljenih učbenikov. Oh, te cene... Čeprav vlada bdi nad cenami šolskih knjig, bodo morali starši zanje tudi letos globoko seči v žepe. Starši prvošolčkov bodo za obvezne knjige odšteli 8817 tolarjev, za priporočena gradiva, ki so običajno kar obvezna (stavnica, vaje iz matematike) pa še slabih pet tisočakov. Peti razred je za otroke prelomen tudi zaradi cen knjig, ne le zaradi prehoda na predmetno stopnjo. Skupaj s priporočenim gradivom, v katerega ni vštet učbenik in delovni zvezek za spoznavanje družbe, ki bosta izšla oktobra, znaša cena kompleta kar 26 tisočakov. Po tradiciji je najdražji sedmi razred. Lani je komplet stal 24, letos bo kar 28,5 tisočakov. Za "brezplačno šolo" je znesek precejšen, kajne? Knjige za srednje šole ostajajo tudi letos poglavje zase. Anarhija in slaba založenost sta tu še slabša, bojda tudi zato, ker šole ob koncu leta ne pripravljajo točnih spiskov potrebnih učbenikov za novo leto, v knjigarnah pa ne vedo, kaj točno naj naročijo. ■ Bojana Špegel Velenjski vrtci dobro zasedeni Ko seje maja iztekel razpis za vpis malčkov v novo šolsko leto, so bili v velenjskih vrtcih kar malo zaskrbljeni. Vpis so podaljšali in upali, da se bo praksa iz prejšr\jih let, ko so že ugotavljali, da se starši za vpis odločajo po razpisnem roku, ponovila. Res se je. V ponedeljek nam je ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas povedala, da so z zasedenostjo zadovoljni. Vpisanih je že preko 1300 otrok, tako da starši zamudnikov ne bodo mogli več izbirati, kam bi radi dali v varstvo svojega otroka, razen, če je v želeni enoti še prosto mesto. Tega bodo težko našli v Najdihojci in Tinkari, nekaj več prostora je še v Pesju in Skalah. Sicer pa so počitniški čas v posameznih enotah izkoristili tudi za obnove in posodobitve. Kar nekaj igralnic bo pričakalo svoje male goste z novo opremo. Najbolj veseli pa so na upravi zato, ker jim je uspelo rešiti problem neustrezne kuhinje v Najdihojci. Prestavili so jo v Pesje (od koder bodo sedaj hrano vozili), kjer so uredili sodobno kuhinjo in vanjo vgradili tudi pečico na vročinsko paro, s pomočjo katere bodo malčkom lahko pripravljali bolj zdrave obroke, saj lahko v njej pečejo in kuhajo brez maščobe. ■ bš Občina Šmartno ob Paki Pomanjkanju prostora še ni konca Pomanjkanje parcel za novogradnje je v občini paškega kota očitno že več let. Na to so na srečanju s predstavniki občinskega vodstva opozarjali obrtniki in podjetniki, ki bi radi za svojo dejavnost pridobili prostore. Komisija, ki seje že mudila na terenu in ocenjevala primernost predlaganih površin za izvzetje iz območja kmetijskih zemljišč, je dala pozitivno mnenje. Zadnjo besedo pa je imelo še Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije. Zal, pa tu nista bili enakega mnenja kot člani Dobro gospodarijo Liko Liboje d.d. je ena od srednjih delovnih organizacij v žalski občini. Sedaj teče že šestindvajseto leto, odkar so v nekdanji Montani, sedanjem Liku Liboje, napravili prve cestne varnostne ograje. Podjetje se je oblikovalo takrat, ko je bil ukinjen libojski rudnik rjavega premoga. Po težkih začetkih sta danes proizvodnja in montaža varnostnih ograj posodobljeni, tako da izdelajo letno 70 tisoč metrov ograje. V programu imajo vse vrste cestnih ograj, mostne ograje in zaščitne mreže. Sedanja gradnja avtocest v Sloveniji jim ponuja spet mnogo dela. Pod- komisije. Tako so za parcelo, ki naj bi jo ob soglasju z njenim lastnikom uporabili za izgradnjo bencinskega servisa v Rečici ob Paki, odgovorili, da bi ob širši razlagi izjemoma dopustili tudi predlagano gradnjo na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih, "če je na podlagi proučitve vseh možnosti ugotovljeno, da objekta ni mogoče locirati na slabših kmetijskih zemljiščih ali nezazidanih stavbnih zemljiščih." Enako stališče so zapisali tudi za ureditev pasu za obrtno dejavnost v Šmartnem ob Paki. ■ (tp) jetje seje že olastninilo in za te čase dobro posluje. ■ Besedilo in slika:-er 10 let Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline X 8 ® «S % % ® » ® X % % & ® % $6 "Bomo nadaljevali ali nazadovali?" S priložnostjo slovesnostjo na vežbališču v Varpoljah so minulo soboto člani kinološkega društva Zgori\je Savinjske doline zaznamovali 10-letnico delovanja društva. Čeprav skromen, si je jubilej zaslužil pozornost tistih, ki v društvu delajo, in tudi širšega kroga ljudi. To je namreč priložnost za prve, da ocenijo dosedanje delo in se pogovorijo o nadaljnjih načrtih, za druge pa možnost seznanitve, kaj se da z dobro voljo in pripravljenostjo ljudi kljub skromnim sredstvom narediti. Predsednik Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline, v katerega je vključenih 86 ljubiteljev štirinožnih prijateljev od Mozirja do Logarske doline, pravi, da uspehov v letih obstoja ni bilo malo. Ponosni so na dosežke, še posebej na vežbališče v Var-polju, ki so ga zgledno uredili tako za člane, njihove pse kot tudi za naključne obiskovalce. Veliko truda je bilo potrebnega za ureditev prostora, ki je bil prej prava zapuščena gmajna z divjim odlagališčem pred vhodom. Danes jim ga zavida marsikdo. "Mnogo prostega časa smo namenili za sekanje drevja, za nasutje terena, za sanacijo divjega odlagališča. Prav tako prostovoljno smo uredili majhen prostor za klubsko pisarno in prostor za shranjevanje rekvizitov, kijih potrebujemo pri urjenju psov. Pred nedavnim smo ga še ogradili," je pripovedoval Ferdo Hrovat. Kinologi Zgornje Savinjske doline so tudi veseli tega, da so nekateri občani že spremenili miselnost o psih kot hišnih varuhih na verigi in njihove ubogljivosti glede na povelje. V 10 letih so izšolali več kot 130 psov po programih A, B in C. V širšem slovenskem prostoru dobro poznajo njihovo reševalno enoto. Za zdaj ne sodelujejo le v tekmovalnih zvrsteh, čeprav imajo v svojih vrstah tudi tovrstnega predstavnika. Nikakršnih želja nimajo glede tega, saj je za to potrebnega več časa, kot si ga lahko vzamejo po delovnih, domačih in društvenih obveznostih. Med drugim so bili že organizatorji lavinskega tečaja v Logarski dolini, srečanja kinologov in še bi lahko kaj našteli. Prizadevnost, volja in vztrajnost pa, žal, ne pomagajo pri reševanju vseh zagat. Vsaj pri njihovi trenutno največji težavi ne. Vežbališče je namreč predmet denacionalizacije. "Do leta 2001 imamo pogodbo z bivšo kmetijsko- zemljiško skupnostjo bivše občine Mozirje. Upamo, da se bodo do takrat zadeve uredili, da bomo to vprašanje rešili z minimalno najemnino oziroma našli skupen jezik z lastnikom - vaško po-breško gmajno in prostor dobili v trajno Na priložnostni slovesnosti so pokazali, kaj so ustvarili sami s svojimi psi: kako ubogljivi so lahko na povelje lastnika, kako znajo reševati izpod ruševin ..., prav tako pa so predstavili vse čiste pasme psov v Zgornji Savinjski dolini lastništvo. Od tega je namreč odvisen razvoj in obstoj društva. Če bomo ostali praznih rok, bi to pomenilo konec kinologije v Zgornji Savinjski dolini." Od tega so odvisni tudi njihovi nadaljnji načrti. Na vežbališču bi namreč radi zgradili vodovod, hotel oziroma zavetišče za po-tepuške pse. Tako bi najlažje poskrbeli za nadaljnje usposabljanje psov, ki sodelujejo v raznih reševalnih akcijah in podobno. O tem so se že precej pogovarjali in se še bodo. Predsednik društva Ferdo Hrovat je optimist, z njim vred pa najbrž tudi tisti, ki želijo svojim štir-inožcem najboljše. ■ (tp) Obnovljeno ostresje cerkve Sv. Martina -.................>.„.,,.,.....,■,....■..........-,... Zelja je dovolj in poceni Savinjski kmetje bodo letos pridelali več kot tisoč ton zelja. V teh dneh pospravljajo srednje pozne sorte, ki so namenjene za presno porabo, nekaj pa ga tudi že dajejo v kisaiye. Odkupna cena za kilogram svežega je od 30 do 40 tolarjev. Pri Cokanovih v Vrbju ga bodo letos pridelali okrog 30 ton. Kot je povedal gospodar Vlado (na sliki levo) je bila letošnja letina za pridelavo zeUa ugodna. ■ Besedilo in slika: -er Eni premalo, drugi preveč Da so nekateri ljudje že na robu preživetja, je dejstvo, drugi pa ne vedo, kaj bi si še privoščili. Zato toliko bolj bode v oči prizor posnetka z enega izmed piknikov, ko so tisti "lačni" v koš za smeti metali kar cele kose lepo pečenega mesa. Da o kruhu sploh ne govorimo. Človek se ob takem dejanju pošteno zgrozi, saj je veliko drugih načinov, da meso ne bi končalo v košu. Smo Slovenci še vedno presiti? Menim, da ne. Le na piknikih, ki nam gaje kdo organiziral, se lahko tako brezbrižno obnašamo. ■ B. M. Tudi cerkev velenjske cerkve sv. Martina je po dolgih letih dobila novo ostrešje. Ob večjih deževjih je namreč streha že zamakala, kar sploh ni čudno, če vemo, da vse od leta 1940 strehe niso obsežneje obnavljali. Čas je pač naredil svoje, zato so v fari sv. Martina s pomočjo faranov zbrali potrebna sredstva, obnovitvena dela pa so zaupali zasebniku. ■ Foto: Leši Obnovitvena dela na cerkvi sv. Martina - _ — TV SPORED --— 19- ČETRTEK, 24. AVGUSTA SLOVENIJA 1 10.35 Korajža velja, 1. oddaja 11.05 Snorčki, ameriška risana nanizanka 11.30 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 12.00 Po domače 13.00 Poročila 16.50 J. M. Grilo-P. Filipe: Zemlja - konec sveta, ponovitev portugalske drame 18.00 TV dnevniki 18.05 Živžav 18.40 Kate in Allie, 16. epizoda angleške serije 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Wildbach: 4. del nemške nadaljevanke 20.55 Anne Murrayvnovi Škotski, glasbena dokumentarna oddaja 21.55 Nikar, oddaja o prometu 22.00 TV dnevnik 3, vreme 22.20 Žarišče 22.45 SOVA Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka, 5/22 Trd oreh, 1. epizoda angleške nanizanke SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 14.45 Sova, ponovitev 16.00 Že veste 16.25 Dunaj: EP v plavanju, fi- nale-prenos, reporter: Miha Žibrat 17.30 SP v veslanju, posnetek iz Tempereja q7.55 Športni dogodek 20.00 intervju 21.00 Umetniški večer: mojstrovine - Louvre, Pariz, angleška nanizanka 21.50 Stoletnici filma naproti: ciklus filmov bratov Tavia-nl: V znamenju škorpijona, italijanski film VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT, SLO DANCE GLASBA 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.30 EPP 20.35 BRLOG, Kupon za loto, humoristična nanizanka 21.05 Celovečerni film: DAMA S KAMELIJAMI, drama 22.45 HOROSKOP 22.50 Videostrani do 24.00 ^ REGIONALNI STUDIO ^ ■M Vaša televizija - kanal 52 VELENJE, Stontatovo 2 tel.: 063/854 405, fa,; 063J854 268 ČETRTEK, 24. AVGUST TVS2 21.50_ V ZNAMENJU ŠKORPIJONA, italijanski barvni film Scenarij in režija: Paolo in Vit-torio Taviani Igrajo: Gian Maria Volonte, Lucia Bose, Giulio Brogi,... Prebivalci neke vasi na koncu (italijanskega?) sveta, kijih je razkropil potres, se znajdejo na otoku, ki mu očitno grozi enaka usoda. V skupini prišlekov so izključno moški, na vulkanskem otoku, kamor jih je zanesla usoda, pa živi majhna skupnost, kije podobno katastrofo že preživela, a se je odločila ostati na svoji zemlji. Prišleki poskušajo najprej zlepa nato pa na silo pregovoriti gostitelje, naj se odpovejo otoku, na katerem po njihovo ni prihodnosti, vendar pa se vsi zavedajo osnovne razlike med skupinama - moški brez žensk pač nimajo nobene prihodnosti ne glede na pravilnost takšne ali drugačne odločitve. PETEK, 25. AVGUST TVSl 20.00_ BREVVSTER MCCLOUD, ameriški barvni film PETEK, 25. AVGUSTA SLOVENIJA 1 11.20 Delfin Flipper, 5. epizoda ameriške nanizanke 11.40 Moja enciklopedija živali: 11. oddaja: sova 11.50 Roka ročka: MTVUn-plugged: Elton John 12.35 Že veste 13.00 Poročila 16.05 Fil tedna: Svatba, ponovitev taivansko-ameriškega filma 18.00 TV dnevniki 18.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 34. oddaja 18.20 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka, 30/31 18.40 Kate in Allie, 17. epizoda angleške serije 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Brevvster Mcclaud, ameriški film 21.50 Turistična oddaja 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.35 SOVA Brooklynski most, ameriška nanizanka, 21/22 Trd oreh, 2. epizoda an- gleškeč nanizanke 23.55 Brane Rončel izza odra, ponovitev SLOVENIJA 2 12.00 Forum 12.15 VVildbach: 3. del nemške nadaljevanke 13.05 Omizje 15.05 Sova, ponovitev 15.35 Majski cvetovi, 1. epizoda angleške nanizanke 16.25 Dunaj: EP v plavanju, finale - prenos, reporter: Miha Žibrat 17.40 Znanje za znanje, učite se z nami 18.05 Regionalni studio Koper 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Podeželski utrip, angleška nanizanka, 5/10 20.50 Človeška žival, angleška poljudnoznanstvena serija, 3/6 21.40 A. T. Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, posnetek predstave MG ljubljanskega 23.45 Mirni dnevi v Clichyju, franc.-italijansko-nemški film vrv_ 09.00 Testni signal 09.30 BRLOG, hum. naniz. 10.00 Rim: DAMA S KAMELIJAMI, drama 12.00 Videostrani 19.00 POLETNI MIŠ MAŠ 20.00 Otroški program 20.30 SALTV, am. serija 21.00 EPP 21.05 BEVERLY HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje 21.35 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma 22.35 HOROSKOP 22.40 Videostrani do 24.00 Režija: Robert Altman Igrajo: Bud Cort, Sally Keller-man, Michaei Murphy,... Bizaren in nenavaden film je zgodba o fantju, ki bi rad letal kot ptič ter o ženi, nekakšnem angelu, ki bi mu lahko pomagala in o seriji nerazložljivih umorov. Poln je tudi duhovitih prebliskov. TVS 2 23.45_ MIRNI DNEVI VCLICHY-JU, francoski barvni film Režija: Claude Chabrol Igrajo: Andrew McCarthy, Ni-gel Havers, Barbara de Ros-si,... Gre za filmsko verzijo avtobiografskega romana znanega in razvpitega ameriškega pisatelja Henryja Millerja. Spominja se mladih dni v Parizu, kamor je prispel v želji, da se seznani s tedaj modnim francoskim pisateljem Marcelom Proustom. V tem SOBOTA, 26. AVGUSTA SLOVENIJA 1 09.25 Radovedni Taček: lestev 09.45 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 34. oddaja 10.00 O. J.: 4 deklice v Trevisu 10.15 Na smrt prestrašeni, 6., zadnji del angl. nadalj. 10.45 Zgodbe iz školjke 11.15 Brevvster Mcclaud, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Intervju, ponovitev 15.50 Malo angleščine, prosim 16.15 Aretacija Grizlija Adam-sa, ameriški film 18.00 TV dnevniki 18.05 Otroški program 18.45 Kate in Allie, 18. epizoda angleške serije 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.52 Utrip 20.10 VVildbach: 5. del nemške nadaljevanke 21.05 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija, 9/10 21.35 Preganjani na svoji zemlji, dokumentarna oddaja 22.05 Ozare 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA: Trd oreh, 3. epizoda angleške nanizanke Ecce Bombo, italijanski film SLOVENIJA 2 08.00 Euronevvs 09.25 VVildbach: 4. del nemške nadaljevanke 10.15 Turistična oddaja 10.30 Športna sobota Tampere: SP v veslanju, finale - prenos 11.55 Trywern: SP v K in C - cl M posamezno spust, prenos 13.10 Sova, ponovitev 13.35 Majski cvetovi, 2. epizoda angleške nanizanke 14.25 GP v atletiki, posnetek iz Bruslja 16.25 Dunaj: EP v plavanju, finale - prenos 17.45 SP v K in C-Cl M posamezno spust, posnetek 18.35 Širjave, evropski maga-zin o varovanju okolja 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.52 Utrip 20.10 Angelique et le roi (3), francoski film 21.50 Sobotna noč: novice iz sveta razvedrila, Woodstock 94, 4. del, angleška glasbena lestvica VTV 09.00 Testni signal 09.30 POLETNI Miš Maš, ponovitev 10.30 SALTV, ameriška serija za mlado in staro 11.00 BEVERLY HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje 11.30 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma 12.30 Videostrani obdobju je cvetela v Parizu prostitucija in mladi Millerse je predajal užitkom v razkošnem pariškem bordelu. Dekleta in lastnica so bile njegove najboljše prijateljice, ko se je Francija politično razklala na levico in desnico in so bordele ukinili, je Ame-rikanec prav vse povabil na svoj dom in jih zaščitil. VTV 20.30_ SALTY, Ne pozabi me, 6/20 Igrajo: Marc Slade, Julius V. Harris, Johnny Doran, Vincent Dale in SALTY Tim in Salty spoznata znanstvenika, ki ga Salty tako prevzame, da siga izprosi na posodo za nekaj poskusov. Ko Salty dobi toliko poskusne snovi, da je ob ves spomin. Tim, Taylor in Clancyse bojijo, da je s starim, dobrim Saltyem konec. Taylor uprizori med znanstvenikom in Timom zrežiran pretep, ki naj bi Saltyu povrnil spomin... SOBOTA, 26. AVGUST TVSl 16.15_ ARETACIJA GRIZLIJA ADAMSA, ameriški barvni film NEDELJA, 27. AVGUSTA SLOVENIJA 1 08.45 Ziv žav, ponovitev 09.25 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 10.30 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.00 Pesmice za Barbaro 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip, ponovitev angleške nanizanke 15.30 Batteling for baby, ameriški film 17.00 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevniki 18.05 Po domače 19.05 Risanka 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.52 Zrcalo tedna 20.10 Zakladi sveta: Mont St. Michel, francoski pustolovski kviz, 9. oddaja 21.40 Velika potovanja z vlakom, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.40 TV dnevnik 3, vreme 23.05 SOVA Separate but Equel, ameriška nadaljevanka, 1/2 SLOVENIJA 2 08.00 Euronews 09.25 A. T. Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, posnetek gledališke predstave MG ljubljanskega 11.20 Sova, ponovitev 12.10 VVildbach: 5. del nemške nadaljevanke 13.00 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.52 Zrcalo tedna 20.10 Batman, ameriški film 22.10 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper-Capodistria 23.10 Športni pregled VTV_ 08.00 Videostrani 08.15 POLETNI MIŠ MAŠ 09.15 402. VTV MAGAZIN, ponovitev 09.35 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.05 ŠPORTNI GOST, ponovitev 10.35 EPP 10.40 403. VTV MAGAZIN, ponovitev 11.10 SVET ŽIVALI-MIŠJA ZGODBA, dokumentarna oddaja, ponovitev 11.40 MARJANCA'94, l.del, glasbena oddaja, ponovitev 13.05 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma, ponovitev 14.05 ALBUM SHOVV, ponovitev 14.55 NAJ SPOT, SLO DANCE GLASBA, ponovitev 15.55 HOROSKOP 16.00 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 28. AVGUSTA SLOVENIJA 1 09.30 Malo angleščine, prosim 09.55 Tisti Mojčini, zabavno-glasbena oddaja 10.30 Kapitan Power, ameriška nanizanka 10.55 Znanje za znanje, učite se z nami 11.20 Angelique et le roi (3), francoski film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled, ponovitev 16.00 Umetniški večer: mojstrovine - Louvre, Pariz, angleška nanizanka 16.50 Obzorja duha 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevniki 18.05 Radovedni Taček: žebelj 18.20 Tinina izbira 18.40 Kate in Allie, 19. epizoda angleške serije 19.05 Risanka 19.18 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Stranski učinki, kanadska nanizanka 20.55 Pravičnost na preizkušnji 22.00 TV dnevnik 3, vreme 22.25 SOVA Seinfeld, ameriška nanizanka Trd oreh, 4. epizoda angleške nanizanke SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 14.40 Utrip, Zrcalo tedna 15.05 Zakladi sveta: Mont St. Michel, franc. pustolovski kviz 16.30 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevniki 18.05 Regionalni studio Maribor 18.45 Svetovni poslovni utrip, ponovitev 19.15 Risanka 19.18 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 EPP - 33. Medn. kmetij-sko-živ. sejem Gornja Radgona 20.00 Svet na zaslonu 20.50 EPP - 33. Medanrodni kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona, 2. oddaja 20.55 Moja zgodba: Izsiljevanje, francoska nanizanka 21.45 Vojna in pogajanja, ponovitev 2. dela dokumentarnega filma 22.45 Brane Rončel izza odra Režija: Don Keeslar Igrajo: Dan Haggerty, Kim Darby, Keenan Wynn,... Film je zaključena celota -predstavlja pa starega prerijskega lovca Adamsa, ki bi ga rad šerif zaradi umora aretiral. Ko Adamsovi hčerki umre teta, se šerif pripravi, da ga prime, ko bo hotel priti po hčerkico. To se res zgodi - na sojenju Adamsa obsodijo na smrt - tik pred izvršitvijo kazni pa privrši tornado, ki uniči mestece in tudi zapor - Adamsu pa omogoči, da se izkaže pri pomoči najbolj ogroženim. Ker Adams reši življenje sinu obremenilne priče, ta prizna, da je lažno pričal in da je zločinec šerifov pomočnik. TVSl 22.50_ SOVA: ECCE BOMBO, italijanski barvni film Režija: Nanni Moretti Igrajo: Nanni Moretti, Luisa VTV 09.00 Testni signal 09.30 403. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.30 EPP 20.35 MORSKI PES-NA LOVU ZA PUSTOLOVŠČINAMI, dokumentarna oddaja 21.25 ALBUM SHOVV-zabavno glasbena oddaja, ponovitev 22.15 HOROSKOP 22.20 Videostrani do 24.00 Rossi, Fabio Traversa, Lina Sastri, Glauco Mauri Ecce Bombo je grenka komedija, ki nima čvrste zgodbe in jasne pripovedne linije. V filmu opisuje Moretti psihična stanja svojega osrednjega junaka Michela in razpoloženja njegovih prijateljev, ki jih teži balast sedemdesetih let. TVS 2 20.10 ANGELIKA IN KRALJ, francoski barvni film Režija: Bernard Borderie Igrajo: Michele Mercier, Jean Rochefort, Jacques Toja, Sami Frey Tretji film predstavlja nove ljubezenske in "politične" pustolovščine lepe Angelike. Ludvik XIVje zasedel prestol takorekoč kot otrok, državo pa sta vodila kraljica mati in kardinal Mazarin. Po Mazari-novi smrti je kralj, medtem že dozorel sredi dvornih spletk v neusmiljenega, ambicioznega avtokrata, brez milosti obračunal z vsemi, ki bi lahko kakorkoli ogrožali njegov kraljevski sijaj. Njegova domišljija sije izmišljala sovražnike med tistimi, ki so ga v čimerkoli prekašali. Angeli-kin mož Joffrey de Peyrac je TOREK, 29. AVGUSTA SLOVENIJA 1 09.30 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.30 Batman, ameriški film 12.30 Svetovni poslovni utrip, poslovna oddaja 13.00 Poročila 15.10 Sobotna noč, ponovitev 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevniki 18.05 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 18.40 Kate in Allie, 20. epizoda angleške serije 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 VVildbach: 6. del nemške nadaljevanke 20.55 Zgodbe iz oper: Mrzličica džungle, ponovitev 4., zadnjega dela angleške glasbene serije 22.00 TV dnevnik 3, vreme 22.20 Žarišče 22.45 SOVA KYTV, angleška nanizanka, 1/6 Trd oreh, 5. epizoda angleške nanizanke SLOVENIJA 2 13.00 Euronews 14.20 Malo angleščine, prosim 14.45 Velika potovanja z vlakom, angleška dokumentarna nadaljevanka, 5/6 15.40 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper-Capodistria 16.40 Sova, ponovitev 17.05 Majski rvetovi, 4. epizoda anglešk' inizanke 18.00 TV dnevniki 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Iz življenja za življenje 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.44 EPP - 33. Mednarodni kemtijsko-živilski sejem Gornja Radgona, 2. oddaja 20.00 Vesoljsko vozilo Disco-very, ameriška dokumentarna oddaja 20.55 EPP 20.55 A. Černakova: Češnjev vrt, ruska drama 22.15 Roka Ročka - MTV Un-plugged: Crosby, Stills & Nash, Elvis Costello 23.05 Svet poroča VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 MORSKI PES-NA LOVU ZA PUSTOLOVŠČINAMI, dokumentarna oddaja, ponovitev 10.15 ALBUM SHOVV-zabavno glasbena oddaja, ponovitev 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 21.00 EPP 21.05 404. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 21.25 ŠPORTNI TOREK 21.45 ŠPORTNI GOST 22.15 HOROSKOP 22.20 Videostrani do 24.00 bil predvsem pameten in že zato nevaren. Obtožba čarovništva, češ da pozna recept za izdelovanje zlata iz kamenja, je bila kar pravnšnja pretveza za obsodbo na smrt... NEDEUA, 27. AVGUST TVSl 15.30_ ČIGAV BO OTROK (BAT-TLING FOR BABY), ameriški barvni film Režija: Art Wolf Igrajo: Debbie Reynolds, Courtenay Cox, Sizanne Ple-shette,.. Film je komedija, v kateri dve odrasli ženski tekmujeta za naklonjenost dojenčka. Helen in Marie se poznata iz otroških let. Med njima že dolgo vlada povsem odklonilni odnos. Pa vendar se srečanjem ne moreta izogniti, saj sta Marijina hči in Helenin sin srečno poročena. Ko se rodi otrok, se obe materi začneta posvečati novorojenčku. Vsaka ga vzgaja po svoje in tako se med njima tekmovalni duh še bolj raz-plamti. Šele ko sta s svojim nenehnim vmešavanjem ogrozili zakon svojih otrok, se nenadoma zavesta, da bi SREDA, 30. AVGUSTA SLOVENIJA 1 10.20 Hroščosned, ameriška risana serija 10.50 Človeška žival, angleška poljudnoznanstvena serija 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 12.30 Širjave, evropski maga-zin o varovanju okolja 13.00 Poročila 17.00 Moja zgodba: Izsiljevanje, ponovitev francoske nanizanke 18.00 TV dnevniki 18.05 Otroški program 18.40 Kate in Allie, 21. epizoda angleške serije 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Forum 20.20 FILM TEDNA: Vrteča se vrata, kanadski film 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.25 Žarišče 22.50 SOVA Princ z Bel-Aira, ameriška nanizanka Trd oreh, 6. epizoda angleške nanizanke SLOVENIJA 2 13.00 Euronews 14.35 Zgodbe iz školjke 15.05 Stranski učinki, kanadska nanizanka 15.50 Videošpon 16.35 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevniki 18.05 RPL-Studio Luwigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme al9.55EPP - 33. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona 20.00 Omizje 22.00 EPP - 33. Mednarodni kmetijsko-ž.ivilski sejem Gornja Radgona 22.05 Opera, balet VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 404. VTV magazin - informativni regionalni program, ponovitev 09.50 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.10 ŠPORTNI GOST, ponovitev 12.00 VMeostrani 20.00 Otroški program 21.00 EPP 21.05 VIDEO TOP, Erlc Clapton, 2.del, koncert 22.10 TROPSKA VROČICA, Poslednja legenda, ameriška detektivska nanizanka 23.00 HOROSKOP 23.05 Videostrani do 24.00 končno morali razčistiti spor, kije za mnogo let uničil njuno nerazdružno prijateljstvo... SREDA, 30. AVGUST TVSl 20.20_ VRTLJIVA VRATA, kanadski barvni film Režija: Francis Mankiemcz Igrajo: Moniwue Spaziani, Gabriel Arcand, Miou Miou,... Zgodba o Celeste, nadarjeni pianistki, kije del glasbeno številne družine, se začne 2 njenim odhodom v mesto. Najame jo lastnik mestnega kinematografa, da igra v živo ob projekcijah sicer nemih filmov. Celeste vzame svojo vlogo sila pomembno in nikakor ne ostaja samo stota spremljevalka filmskega do gajanja, s svojo osebnostjo in samozavestnim nastopom postane del kinematografskega dogodka. Občinstvo ji daje celo vet priznanja in odmerja več pozornosti, kot pa filmom, kijih na klavirju spremlja. Tako postane Celeste nekakšna mestna zvezdnica, ki zna biti tudi muhava, kar pa lastniku kinematografa ne more biti pogodu... * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Mira odhaja, Milena prihaja Čeprav vse bolj na lastni koži občutimo, da se poletje poslavlja, so dopusti med velenjskimi radijci še vedno "aktualni". Za ene seveda bolj, za druge manj. Med slednjimi sta gotovo Janez, ki lovi še zadnje trenutke glavnega dopusta po Zgornji Savinjski dolini ter namestnica radijske "šefice" Milena. Ta se je ustvarjalni radijski ekipi pridružila prav danes (v četrtek). Seveda po tritedenskem dopustovanju na Malem Lošinju. Po tem, ko ji je pred dopustom od dela šlo samo Še na jok, upamo, da sije pošteno odpočila, da soji sonce, moije ter sprememba okolja dobro deli, in da ne bo izgubila precej svojih moči že pri začetnem vihanju rokavov. V to je ne bo "prisililo" le novinarsko radijsko ter časopisno delo, ampak tudi obveznosti, ki jih zahteva menjava šefice. Mira in Boris sta namreč že lepo pospravila svoji mizi in se podala dopustniškim všečnostim naproti. Kam, kaj in kako bomo, upamo, izvedeli ob njunem povratku. Sicer pa od preostalega radijskega čveka naj omenimo, da želi zadnje počitniške oziroma prve šolske dni dopustniško preživeti še Bojana, da se je čil, zdrav in zadovoljen vrnil s trotedenskega intenzivnega učenja in potepanja po Angliji Andrej, za Lešijeve in Šaleje namere (beri dejanja) sta izvedeli že v prejšnjem mozaiku. Toliko je znanega v tem trenutku. Ker pa je radio živmedij, se je lahko že med tem časom kaj dogodilo. Če se je, bomo seveda poročali v naslednjem radijskem mozaiku. Do takrat pa bodite čimbolj pridni in vztrajni pri iskanju frekvenc 88,9 in 107,8 Mgh ter SREČNO do naslednjega javljanja. ■ (tp), foto vos KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽ , - - ap m EJO, PONU JAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... . _______i_____ _______________...;./ _______________, ________„ ________________ - ACE OF BASE Znana švedska pop skupina Ace of Base je bila gost na otvoritveni slovesnosti letošnjega svetovnega prvenstva v atletiki, kije od 4. do 13. avgusta potekalo v švedskem Got-teborgu. To je bil po novembru 1994 in po govoricah o njihovem razpadu prvi javni nastop, na katerem so prvič predstavili svojo novo skladbo z naslovom "Lucky love". Single s to skladbo bo izšel sredi septembra, nekaj tednov kasneje, v oktobru, pa bo luč sveta ugledal tudi njihov novi album. COURTNEY LOVE Razvpita vdova kontrover-znega pevca skupine Nirvana, Kurta Cobaina, Courtney Love, še naprej pridno skrbi za polnjenje tistih časopisnih stolpčkov rumenega tiska, ki jo tudi skupine Sonic Youth, Cypres Hill, Beck, Bikini Hill in druge, stepla s pevko skupine Bikini Hill, Kathleen Han-na. Obračun je bil tako resen, da so vmes morali poseči močni "roadiji", ki so razventi ženski le s težavo ločili. SIN WITH SEBASTIAN Sebastian Roth, 22 letni glasbeni ustvarjalec, ki se skriva za nenavadnim imenom Sin With Sebastian, je ljubiteljem plesne glasbe prav gotovo že dobro poznan. Pred nekaj meseci je namreč zaslovel s skladbo Shut up and sleep with me, ki je postala velik poletnih hit evropskih diskotek in radijskih postaj, ki vrtijo tovrstno glasbo. Fant prihaja iz Hamburga, pravi pa, da je uspeh njegove prve skladbe prišel kar prehitro in da nanj pravzaprav ni bil pripravljen. Tako si publika želi njegovih nastopov, sam pa Album za zdaj še nima imena, znana pa je že podoba ovitka, ki bo krasila novi izdelek kalifornijskih punkovcev. Na ovitku bo namreč upodobljena rentgenska slika človeške lobanje. Album bo izšel v oktobru, še prej pa se bo skupina odpravila na turnejo po Evro- buma ravno v času poletnih olimpijskih iger prihodnje leto v Atlanti. To bo po letu 1991 njen prvi pravi avtorski album z novimi pesmimi. Ker bo plošča izšla ravno v času olimpiade, je za to priložnost Gloria skupaj z Dionne Warren pripravila tudi posebno priložnostno skladbo z naslovom "Reach tied around the games". Skladba naj bi bila neuradna himna iger v Atlanti in naj bi imela pi, na kateri bo moč slišati tudi nekatere nove skladbe. GLORIA ESTEFAN Gloria Estefan, znana ameriška pevka južno ameriškega porekla, pripravlja nov izid al- podobno vlogo kot jo je pred leti imela uspešnica Whitney Houston z naslovom "One moment in time". Mitja Čretnik se ukvaijajo s škandali. Tako se je na nekem koncertu v okvi-ruu turneje "Lollapaloza" po ZDA na kateri sicer sodeluje- nima dovolj skladb za samostojni koncert. Pod hudim pri-stiskom tako sedaj snema nove pesmi, ki naj bi izšle na njegovem prvem albumu konec septembra. GRENN DAY Kalifornijska punk skupina Green day že nekaj tednov snema in pripravlja svoj novi album. Po uspešnem prvencu Dookie bo to njihov drugi album, skupina pa ga pripravlja v nekem hollywoodskem studiu. MEDIA GRAFIKA, d.o.o. VELENJE, Koroška 56 Na podlagi sklepa Skupščine, razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA MEDIE GRAFIKE, d.o.o. Od kandidata pričakujemo, da bo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjeval še naslednje: - da ima višjo šolsko izobrazbo - da ima 5 let delovnih izkušenj na področju grafične dejavnosti - da obvlada vsaj en tuj jezik (nemški ali angleški) - da ima vodstvene sposobnosti - da predloži razvojni program podjetja Direktor se imenuje za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: VEPLAS, velenjska plastika, d.o.o. (kadrovska služba) 63320 VELENJE, Štrbenkova 1 Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh po končanem postopku. DISKČEK KOTIČEK LADO LESKOVAR ■ MALOKDAJ SE SREČAVA Čeprav o Ladu Leskovaiju je po svetu in na turnejah zadnjih nekaj let ni bilo slišati srečeval različne ljudi. Med kaj dosti, je bilo njegovo me- drugim tudi Gilberta Be- sto v slovenskem kulturnem caud-a, znanega avtorja šan- prostoru vedno nesporno, sonov, ki jih je rad prepeval Njegova pot zajema različne faze ustvarjanja na pevskem področju, od tistih zgodnjih, ko je s priljubjenimi popevkami osvajal srca najstnic, pa vse do zrelejšega obdobja, ko sije z zahtevnješimi interpretacijami uspel pridobiti vodilno mesto med slovenskimi pevci šansonov. Njegova kariera romantičnega popevkarja se je začela že v zgodnjih šestdesetih, ko je naredil prve posnetke na takratnem Radiu Ljubljana in s prepevi nekaterih svetovnih pop uspešnic osvojil srca slovenske publike. Iz tega obdobja je najbolj znana priredba Westove 500 milles, ki jo je Leskovar prepel v Poslednji vlak, pa Bil sem mlajši kakor ti, Paula Anke in kasnejša velika uspešnica Šalali šalala. Njegovo glasbeno pot so spremljale obvezne udeležbe na različnih festivalih, na katerih je vedno pobiral nagrade, tako občinstva kot tudi strokovnih žirij. Potoval tudi Lado in kateri je njegove interpretacije še posebej pohvalil. Nastopi v tujini so ga pripeljali tuudi na valove tako odmevne radijske postaje, kot je bil v tistem času Radio Luxemburg, nastopil pa je tudi na evrovizijskem festivalu na Dunaju. Njegova pot ga odpelje tudi v svet filma, kjer ga kot igralca zasledimo v prenekaterih tako domačih kot tujih filmih. CD plošča z naslovom Malokdaj se srečava je prerez njegovega glasbenega ustvarjanja. Na njej je dvajset skladb iz njegovega dolgega in plodnega pevskega obdobja, ki so si skozi zgodovino v slovenskem popevkarskem prostoruu izborile posebno mesto. Zato je izdaja tega albuma, ki je izšel pri založbi Sraka, v okviruu programa Legende slovenske zabavne glasbe, odločitev, vredna vsake pohvale. ■ Mitja Čretnik LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje In Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 20. avgusta, ste glasovali takole: 1. FIR: "Pod Pohoijem zelenim"......................................9 glasov 2. FIU: "Pojdi z menoj"...................................................7 glasov 3. FSK: "VenCek narodnih".............................................6 glasov 4. FW: "Na zdravje muzikant"........................................5 glasov 5. FTD: "Srečno, srečno"...............................................3 glasovi Predlogi za nedeljo, 27. avgusta: 1. ČUČEK: "Naš Joža" 2. KMETEC: "Kako bi pozabila" 3. KOVAČI: "Na pavre" 4. MIHELIČ: "Od Ribn'ce do Rakitn'ce" 5. NIPIČ: "Špilaj stari" ■ ViliGrabner Nagradni kupon : Ta teden glasujem za: • Ime In priimek: ffiS • Naslov: i Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje isM /M:n/,i\ro 24. avgusta 1995 Sami zbrali sedem milijonov tolarjev, zdaj računajo na razumevanje svetnikov aaaaaaaaac afaaaaaaaaaaaaKaaasaaaaaa a » iiiitiinaiiiiiiii Novih 800 metrov ceste v Plešivcu Krajanom Graške gore seje lansko leto vsaj delno uresničila dolgoletna želja. Dobili so sodobnejšo cesto Občina Velenje je lani sofinancirala približno 1700 metrov dolg odsek ceste z Graške gore proti Plešivcu. Posodobili bodo strm klanec od Plešlvca proti Graški gori proti Velenju. Dosegli so, da sta se vodstvi občin Slovenj Gradec in Velenje obvezali, da bosta vsaka s svoje strani poskrbeli za to cesto. Vmes pa je ostalo še vedno približno 1300 metrov neurejenega dela. Glede na to, da večina občin še vedno nima sprejetega občinskega proračuna in tudi z Mestno občino Velenje je tako, se tudi ni mogoče z njimi dogovarjati o sofinanciranju cest. Krajani Plešivca so se zato odločili, glede na to, da so zbrali z lastnimi prispevki in ob pomoči Termoelektrarne Šoštanj, sedem milijonov tolarjev, da z njimi posodobijo približno 800 metrov dolg odsek ceste od plešivške šole proti Graški gori. S tem bodo sanirali tudi najslabši del te ceste, strm klanec, ki je mnogim voznikom skorajda nepremostljiva ovira. Ta od-seg bodo pripravili za asfali-ranje, potem pa upajo, da bo proračun že sprejet in da bodo svetniki v njem zagotovili sredstva tudi v ta namen. Seveda upajo, da bo kmalu denar tudi za preostalih petsto metrov ceste proti Graški gori. Topolšica aaaafaaaaaaaiaaai To sezono toplovodno ogrevanje Med projekte ekološkega očiščenja Šaleške doline sodi med drugim tudi toplifikacija Topolšice, vključno z bolnišnico in zdraviliščem. Primarni del toplovodnega omrežja financirajo zato pretežno iz sredstev lani ustanovljenega ekološkega sklada in republiških kreditov. Investicijska vrednost znaša 160 milijonov tolarjev, s krediti so zagotovili 37,5 milijona, preostanek pa iz ekološkega sklada. Izgradnja primernaga dela je v sklepni fazi, sekundarne vode pa gradijo krajani sami. Računajo, da bo vse nared že do letošnje kurilne sezone. Iz topolških dimnikov se torej to Krajani In obiskovalci Topolšice bodo že to sezono dihali čistejši zrak jesen ne bo več kadilo, kar bo pomembno izboljšalo zrak v tem zdraviliškem kraju. ■ (mz) Območna organizacija RK Velenje $ »SlISSIIISISBSlVIRISSSBIlISVI S # m Pomagali 36 družinam Novo vodno zajetje v Strmini nad Topolšico liiifiiiiiiiRitiiKS«« ar ks m#®mm&&*jg®%m%>$Mm*&xi*m*mxmMmM*m****mmm*xmm Več pitne vode Velenjčani nimamo večjih težav s pitno vodo, tudi v največji poletni vročini in suši, ne! Zato se lahko zahvalimo skrbnemu načrtovanju na tem področju. Četudi je tako, na Uradu za javne gospodarske dejavnosti skupaj z velenjskim komunalnim podjetjem vedno znova iščejo nove vodne vire. Tako gradijo ta čas vodovod in za- jetje v Strmini nad Topolšico. S to izgradnjo, ki bo veljala sedeminštirideset milijonov tolarjev, bodo zagotovili za vse uporabnike vode Javnega komunalnega podjetja Velenje dodatnih dvajset sekundnih litrov vode. Sredstva za to izgradnjo so zagotovili iz prispevkov, ki jih zbiramo vsi uporabniki pitne vode za razširjeno reproduk- cijo. S to izgradnjo bodo zamenjali že dotrajani cevovod na tem področju, obenem pa zagotovili dodatne količine vode. Položiti so morali 3700 metrov dolg cevovod, ki ga bodo priključili na centralno čistilno napravo za čiščenje pitne vode. Nedavna naravna nesreča je v krajih Gaberke, Ravne in Topolšica povzročila ogromno škode. Med tistimi, ki so prizadetim posameznikom in družinam priskočili takoj na pomoč, je bila tudi Območna organizacija Rdečega križa Velenje. Že prvi dan po poplavah so aktivisti prizadetim ponudili posteljnino, pred tednom dni pa so jim pomagali iz stiske s prehrambenimi in higienskimi paketi ter tudi še s posteljnino. Razdelili so jih 36 družinam oziroma 134 posameznikom od Zavodenj, Plešivca do Gaberk, Raven in Topolšice, ki jih je deževno neurje prizadelo na- Ko ti grozijo, ker delaš a a a a a a a »71 aaaaaTaaaaeaaaaaaaaaaaaaa Boj sega! Verjemite, včasih je težko biti novinar. Ko to postaneš, veš, da se moraš držati nekih pravil in da si dolžan ljudem, v tem primeru bralcem Našega časa, korektno poročati. Tega se vsnj poskušam držati vsa leta, odkar to počnem. Zdi se mi prav, da novinar ni strankarsko opredeljen in tudi sama nisem. Nikoli nisem bila članica nobene stranke, nikoli si nisem dovolila, da bi me kdo lahko "kupil", čeprav lahko zapišem, da tega niti poskušal do sedaj ni nihče. Kot mi nihče (do sedaj) ni grozil zaradi tega, ker delam. Po svoji vesti in pravilih, kijih narekuje poklic. In seveda v skladu z uredniško politiko, saj mimo urednika ne gre prav nič. Tudi Gerlančev primer "miss toples" ne. Če seje po Velenju govorilo o propadli prireditvi, če smo mi v uredništvu dobili vabilo, iz katerega se ni dalo razbrati, kdo je zadevo organiziral in če se našemu uredniku to zdi dovolj pomembna tema, dajo "obdelamo", če sem bila zato zadolžena - je moja dolžnost, da to tudi naredim. ODGOVOR NA NEKO PISMO Nobenega razloga nisem imela, da bi v omenjenem primeru neutemeljeno podtikala in nekomu (Matjažu Gerlancu) s tem nalašč želela škoditi. Zgodba je taka, kot je. Taka, kot mi jo je povedal Marjan Klepec in vse, kar je povedal, je lahko utemeljil z listom papirja, na katerem je to bilo zapisano. Ker seveda nič ni dokazano, dokler ne dokaže sodišče, sem zapisala le njegove besede, nič si nisem izmislila. Zakaj bi si tudi, saj sem imela dosedaj dovolj izkušenj z gospodom Gerlancem, ki si svojo resnico vedno prikroji tako, da on ni nič kriv, da mu vedno nekdo meče polena pod noge, da ga vedno nekdo poskuša onemogočiti... Medtem pa sam v svojih pismih obtožuje vsevprek, tudi na podlagi "rekla, kazala". V odgorovu na moje pisanje zapiše še vrsto stvari, o katerih v članku "Brez zgoraj brez" nisem nič pisala. Pojasniti pa moram tudi to, da firma Naš čas ni na mafijski način dobila soglasja Krajevne skupnosti za prireditev Poletnih 13. Pravočasno je rezervirala prostor, pravočasno dobila soglasje, saj gre za tradicionalno prireditev in pri tem predložila vso potrebno dokumentacijo. Tudi to lahko dokažemo! Poleg tega nisem vedela, da blatim in sistematsko napadam NSZS (kije v članku nisem niti omenila), če pišem o privatnih zadevah gospoda Gerlanca. Zagotovo nisem specializirana za pljuvanje po njem, kot se je odločil on, žal pa sem dosedaj "pokrivala" stranko, ki jo vodi, saj imamo v hiši področja razdeljena. Res bi bilo smešno, če človek ne bil prepričan v svoja dejanja, če bi se torej kregal sam s seboj. Tega nisem zmožna, kot očitno tudi Matjaž Gerlanc ne. Zato stojim za vsem, kar sem napisala, če bo treba, tudi na sodišču (kjer ne vem, od kod mu bo kar 5 zadevzoper mene). Da pa zaradi poročila, v katerem točno navajam, kdo in kako mi je dal podatke, celo zagrozi, da bo z mano obračunal z nepravnimi sredstvi, je preveč. Medtem pa sam ustanavlja trojke, ki naj bi občane varovale pred nasilneži, ker naj bi bila policija premalo učinkovita. Oprostite, tega res ne razumem. Naj si sedaj najamem trojko? Ali naj vse skupaj lepo pozabim. Težko, kajti take grožnje je treba jemati resno. Zato sem z njimi seznanila tudi policijo. ■ Bojana Špegel jbolj. V naslednjih dneh naj bi območni organizaciji RK (ta pa nato človekoljubnim krajevnim organizacijam) republiški Rdeči križ poslal še jogije, štedilnike, stole in mize. Prav tako je RK Slovenije prispeval že tudi denarno pomoč v obliki naročilnic. Tako so tisti posamezniki oziroma družine, ki jim je deževno neurje zalilo stanovanjske in kletne površine dobili 7000 tolaijev na osebo, tisti, ki pa jim je voda poplavila le kletne površine, pa 3000 tolarjev na osebo v družini. WZ Šoštanj aaaaaaaaaaaaaaaaaft Težav z zapolnitvijo mest ni Novo šolsko leto prav posebnih težav v enotah Vzgojno-var-stvenega zavoda Šoštanj ne bi smelo povzročiti. Tako ocenjuje ravnateljica Marija Kuzman. Že v roku, določenem za vpis, so imeli vse zmogljivosti zasedene, torej naj bi vključili v varstvo približno 400 otrok (od tega 100 v enoti Maja v Šmartnem ob Paki). Tako so obdržali družinsko varstvo in oddelek v Gaberkah. "IQjub temu se lahko dogodi, da bodo z vpisom težave. Starši kar nekako pozabijo, daje potrebno to storiti takrat, ko je čas. Tako še sedaj želijo vpisati svojega otroka, vendar bodo morali počakati (ja do 10. septembra, Člani odbora za naravne nesreče, ki deluje pri območni človekoljubni organizaciji pa so se na seji, prejšnji teden, prav tako odločili, da bodo prosili za pomoč še tiste, ki lahko prizadetim nudijo kakšen kilogram krompirja, koruze, pšenice. Dosedanji obiski pri prizadetih so pokazali, da so ljudje ganjeni za izkazano sočutje in pomoč. Zato se skupaj z aktivisti Rdečega križa Šaleške dolipr iskreno zahvaljujejo vsem, u so jim v tej stiski že stali ob strani. ■ (tp) da bomo videli, če bo kje še kakšno prosto mesto." Več kot drugih imajo v tem trenutku kadrovskih težav, povzročile pa so jih boleznine. Novo šolsko leto bodo vrtci, združeni pod WZ Šoštanj, dočakali otroke polepšani (prebeljene stene, zloščena tla,...), za kakšne večje naložbe pa niso imeli denaija. Zelo radi bi uredili ograjo okoli vrtca v Šmartnem ob Paki in kasneje še igrišče. S tovrstnimi težavami se srečujejo še pri ostalih enotah. "Pa še nekaj nam "visi na glavi". V prostorih podružnične šole vTopolšici smo pred časom odprli tretji oddelek. Sednj pa smo dobili obvestilo, da bo šola ta prostor kmalu potrebovala. Upamo, da bomo v tej stavbi našli kakšno prosto učilnico, da bomo lahko v njej uredili oddelek, kajti otrok je toliko, da jih je za dva oddelka preveč," je še povedala Marija Kuzman. KULTURA _ _ •Hi "|-"rl Slavko Plžorn 12. "Družina poje" v Andražu IIIIIIIIIIIIIRIIIKRIIIIIRIIIIIRMMI Slovenske pesmi, zapete iz Isrca V nedeljo ob 14.h se bo na igrišču v Andražu pričelo dvanajsto srečanje slovenskih družin, ki iz roda v rod gojijo slovensko pesem. V KS Andraž, organizatoiju prireditve pravijo, da računajo na lepo vreme in veliko obiskovalcev, ki bodo imeli kaj videti in slišati. Z vremenom so imeli srečo vseh 11 let dosedaj, prireditev pa je že davno postala priznana v slovenskem prostoru, zato bo zagotovo tudi obiskovalcev veliko. Pred nekaj dnevi nam je več o letošnjem 12. družinskem petju slovenskih družin povedal Slavko Pižorn, član odbora za pripravo te kulturne prireditve. "Priprave so v polnem teku, vsi v kraju delamo z vso močjo, da bi prireditev izpeljali tako kot si želimo. Letos imamo prijavljenih nepričakovano veliko število družin, pričakujemo, da jih bo nastopilo kar 20. To je res malce veliko, vendar če je petje lepo, ubrano, pa še kakšna točka vmes za razvedrilo, potem tudi taka stvar ni predolga. Kot vsako leto pričakujemo nekaj poznanih slovenskih osebnosti, ki bodo popestrile prireditev s svojo strokovno besedo. Med drugim pričakujemo ministra za kulturo Sergija Pelhana, ki nam je zagotovo obljubil, da bo prišel. Dogovarjamo pa se tudi s predsednikom Milanom Kučanom. Upamo, da bo prišel z družino." Družine bodo po predvidevanjih pele vsaj dve uri, saj se bo vsaka predstavila z dvema pesmima. Organizatorji pa se trudijo, da bodo obiskovalci letos videli in slišali marsikaj novega. "Iz izkušenj iz preteklosti smo se naučili, da ni dobro, če se dolga leta ponavljajo ene in iste stvari. Dodati je treba nekaj novega, nekaj, česar še ni bilo. Letos bodo na začetku prireditve nastopili harmonikaši, mladi fantje, stari 7,8,9 let, učitelja frajtonarice Toneta Lesjaka. Približno 8 do 10 jih bo. Tu bo še folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki in morda še ena iz okolice Ptuja. Tudi med odmorom za sprostitev bodo nastopili, na koncu prireditve pa bo vse zabaval ansambel Zlati zvoki." Družine bodo tokrat prišle skorajda iz vseh slovenskih pokrajin. Ena najštevilčnejših bo letos desetčlanska, nekaj družin pa bo v svojem nastopu vključilo tudi domače inštrumente. Med njimi bo tudi družina Jožeta Galiča. Tudi družina Pižornovih iz Andraža se bo predstavila, tokrat že enajstič. "Mi dolgo izbiramo, izberemo pa na koncu. Nikoli nimamo vaj, ker pač pojemo spontano ob družinskih praznikih. To je edina vaja, ki jo imamo za nastope. Pojemo od rojstva. Mama je bila tista, ki nas je naučila peti in še danes je gonilna sila pri tovrstnih nastopih." In s kakšnim izborom naj bi se družine predstavile? "Naša želja je, da bi družine predstavile avtohtone pesmi pokrajine, Iger živijo. Želimo, da se ne poje učeno, želimo, da se poje iz srca, kot so se doma naučili otroci, kot izročilo svojih staršev." Zagotovo se bodo obiskovalci letošnje prireditev (ki bo v vsakem vremenu, če bo dež, bo pod šotorom) naužili lepe slovenske pesmi, zapete iz srca. ■ Bojana Špegel Velenje - Vransko Plesni teater mladih Velenje •■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■[■■»■■■»•i Intenzivni seminar za mlade Ninine plesalce i / Nepričakovano veliko zanimanje Velenjska glasbena šola se je do sedaj že potrdila kot uspešna izobraževalna ustanova na glasbenem področju. S pestrim programom mednarodnih poletnih šol za posamezne instrumente in skupine pa tudi kot odlična organizatorica. To dejstvo in dosedanji uspehi učencev njenega orgelskega oddelka pa so bili vzrok za odločitev o organiziranosti še mednarodne poletne orgelske šole. Letos jo je v sodelovanju z ambasado Republike Češke v Ljubljani pripravila torej prvič, odziv na razpis pa je bil proti pričakovanju velik. Minuli ponedeljek je v učilnici na skupnem predavanju namreč sedlo 17 mladih orglavcev iz Slovenije (poleg domačih še orglav-ci iz Ljubljane, Postojne in Maribora) ter Hrvaške in Bosne. Zaradi zastarelosti orgel v šoštanjski cerkvi so praktični del izpopolnjevanja opravili na mehanskih orglah v cerkvi na Vranskem. Jaroslav Tuma - profesor iz Prage, je svojim učencem v orgelski poletni šoli že dva meseca prej poslal program, ki naj bi ga študirali za tokratno "srečanje". Ti so vzeli napotke zelo resno, zato so bili učenci in mentorji (poleg že omenjenega še Mišo Frelih ter Ema Zapušek, ki poučujeta orgle na velenjski glasbeni šoli) zelo zadovoljni. Kaj so se naučili, pa so predstavili ljubiteljem kraljice instrumentov na koncertu v torek v dvorani velenjske glasbene šole. Naj ob tem zapišemo še, da je bilo v začetku prejšnjega meseca v Ljubljani tretje evropsko tekmovanju orglavcev. Udeležilo se gaje 19 obetavnih mladih tovrstnih glasbenikov (po 2 najboljša iz vsake države), od štirih slovenskih predstavnikov pa so bili kar trije učenci velenjske glasbene šole. Zadnje počitniške dni bodo intenzivno izkoristili mladi plesalci Plesnega teatra iN, ki deluje pod okriljem KC Ivana Napotnika, vodi pa ga plesalka in plesna pedagoginja Nina Mavec. Od ponedeljka do jutri namreč v mali dvorani Kulturnega doma poteka semi-aar, ki ga vodi odlična plesalka Estela Žukič, ki živi in dela v Amsterdamu, sicer pa je Celjanka. Njena specialnost je moderen ples, mladi pa bodo največ delali na zvrsti, imenovani "graham". Gre amoderno zvrst, skoraj klasiko modernega plesa. ■ bš Razstava likovnih del Vinka Železnika Temperamenten, ino-vativen slikar in grafik V soboto so v avli Kulturnega doma v Gornjem Gradu otvorili razstavo del akademskega slikarja Vinka Železnika, ki vse od leta 1988 deluje kot samostojni umetnik, prej pa se je ukvarjal z pedagoškim delom. Leta 1954 rojen Ljubljančan ima za sabo številne samostojne in skupinske razstave, leta 1993 pa je preje tudi priznanje Mini Prix Lucas. Med leti 1988 in 1993 se je umetnik posvečal predvsem raziskavam in izpopolnjevanju starih grafičnih tehnik, nastalih v prejšnjem stoletju. Specializiral seje na svetlotisk, kije pri nas in v svetu že pozabljen, ter gelografijo, kot je poimenoval svojo izpopolnjeno in prirejeno varianto svetiotiska. V zadnjih dveh letih pa se slikar ponovno vrača k risbi in sliki. "Akademski slikar in grafik Vinko Železnikar brez dvoma uteleša enega najbolj temperamentnih, inovativnih in delavnih predstavnikov drugega pola umetnikov, saj je ena od bistvenih sestavin njegovega dela prav nenehno raziskovanje, iskanje in utiranje nekonvencionalnih likovnoizraznih poti... Lahko bi zapisali, da je sleherna stvaritev, ki doživi svojo vizualno genezo v glavi in pod rokami tega, izrazito rafinirano intelektualistično usmerjenega umetnika, vedno plod daljših raziskovanj, po-skušanj, uspehov pa tudi razočaranj," je zapisal o umetnikovem delu Franc Zalar. V kulturnem programu ob odprtju razstave so nastopile Veronika Slapnik, Jelka Ugovšek, Maja Ogradi, Klavdija Zupančič, Alenka Pustoslemšek, članice kulturno prosvetnega društva Gornji Grad in prosvetnega društva Bočna. ■ (bš) Glasbena šola Velenje Po orglavcih še saksofonisti Poletno glasbeno poletje v prostorih velenjske glasbene šole od ponedeljka dalje zapolnjujejo učenci, ki so se prijavili na razpis za letošnjo prvo mednarodno saksofonsko šolo. Več kot 30 jih je (prišli so iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije), svoje saksofonsko znanje pa izpopolnjujejo pod mentorskim vodstvom domačega strokovnjaka Ota Vrhovnika, ki sicer redno poučuje na dunajski visoki glasbeni šoli. Na prvi mednarodni poletni šoli sodeluje več kot 30 mladih saksofonistov. Njihov mentor Je Oto Vrhovnlk, Slovenec, ki redno poučuje na dunajski visoki šoli Tako kot pri orgelski tudi v tej poletni šoli organizatorji niso pričakovali tolikšnega obiska. Mladi saksofonisti se bodo širšemu občinstvu predstavili na dveh prireditvah, in sicer na Trnovskem festivalu v Ljubljani in na kon-t i certu v velenjski glasbeni šoli. Ta bo v soboto, 26. avgusta ob 19.30 uri. (tp) se — 24. velikega srpanr Na skupnih predavanjih so bili v učilnici v velenjski glasbeni šoli, teoretični del Izpopolnjevanja pa so opravili v cerkvi na Vranskem Po mnenju Eme Zapušek so se odrezali več kot odlično. Barbara Sevšek je namreč prejela nagrado za najboljšo izvedbo slovenske skladbe, ki jo je predstavila tudi na zaključnem koncertu. V skupnem seštevku je bila četrta. Prejela pa je tudi posebno nagrado, in sicer samostojni koncert v naslednji sezoni v ljubljanski stolnici. Na peto mesto seje uvrstil Marko Motnik, kije med drugim prejel nagrado digitalij. Za tekmovanje na evropski ravni je to velik uspeh, sploh če vemo, da smo pri orgelskem izobraževanju v Sloveniji šele na začetku, in da komisija prve nagrade ni podelila v nobeni kategoriji. ■ tp Leta 1915 V nekdanjih časopisih so pogosto objavljali zelo zanimive reklame, ki se lahko po izvirnosti kosajo tudi z današnjimi, včasih pa jih celo prekašajo. Eno takih smo našli v Slovenskem narodu: "Cenjene gospodinje! Znano Vam bode, koliko kurje jajce velja, sedaj pod osem vinarjev ne da. Seveda je to hudo, toda pomagati ni, Ker ženica od kure jaj'c le malo dobi. Da moka je draga, nič novega ni, Ker skušnja Vas sama o tem pouči. Varčnim gospodinjam glavna skrb je zato, Kaj kuhati, da preveč novcev izdati treba ne bo. Ne belite si glave, mar iščite pomoč, Katero po prodajalnah najdete povsod. Ponujajo Vam v istih izdelane že testenine, Makarone, nudelne i.t.d. prav fine; Toda kupujte domače in ne tuje blago, Prvo izdelano za želodec in ne le za oko. Rodbina velika nasiti se z malenkostjo testenin, Kar Vam jamčim, in obdržite to blagovoljno v spomin. Tovarna testenin Ed. Zelenka Ljubljana." Dobra reklama je najboljši prodajalec in tega se mnogi proizvajalci seveda dobro zavedajo in v reklamiranje svojih izdelkov tudi veliko vlagajo, včasih morda celo preveč. Leta 1937 V Jutru so objavili članek, ki sicer ni neposredno povezan z našimi kraji, je pa tesno povezan z ljudmi, ki imajo radi cvetje, in teh tudi pri nas ne manjka. "Cvetlično razstavo priredi Klub ljubiteljev cvetlic v Ljubljani na jesenskem velesejmu. Res je cvetje vedno hvaležen predmet za razstavljanje, vendar se bodo prireditelji prav posebno potrudili, da za-dovolje občinstvo. Zlasti bo lepa razstava lončnic. Vsebina razstave se bo vsak dan menjala. Na sporedu je tudi krasen sortiment dalij, velika razstava vrtnic, katerih bo preko 500 sort, nadalje sortimenti aster, cinij, gladijol, anemon, begonij, nonbrecij itd. Tej razstavi bo priključen tudi vzoren sadni vrt, zasajen z najplemenitejšim špalir-nim sadjem." Kako že pravdo: "Kdor ima rad cvetje, ne more biti slab človek.' Ali pa morda...?! Leta 1959 V Večeru so objavili več krajših novic iz Šaleške doline, mi pa danes povzemamo novico z naslovom "V Velenju gradijo novo tovarno": "Konec julija so začeli v Velenju graditi poslopje za tovarno gumi-ranega papiija. Z novim poslopjem bodo dosedanjo proizvodnjo povečali skoraj za trikrat. Tovarno so začeli graditi z lastnimi sredstvi. Občina bo letos prispevala še 7 milijonov dinaijev. Letos so proizvedli 138 ton gumiranega papiija. Ko pa bo tovarna dograjena, bodo kupili še en stroj in povečali proizvodnjo nad 300 ton. S to proizvodnjo bodo lahko krili vse jugoslovanske potrebe in še nekaj izvažali." Prepričan sem, da danes mnogi Velenjčani ne vedo niti tega, kje je ta tovarna stala! ■ Damijan Kljajič 10 NAS CAS f'i',9. m--: mzveinziLo rOven od 21. marca do 20. aprila V nekaterih pogledih ste kar preveč lahkomiselni, zato se včasih znajdete v težavah. Partnerjevi nasveti vam bodo sicer parali živce, vendar jih boste s pridom uporabili. Neka skrivnostna zadeva vas vse bolj mika in privlači, pa se zaenkrat še ne upate tvegati. Pohitite, čas že priganja. Bik od 21. aprila do 20. maja ^^ Ni časa, da bi povešali glavo in objokovali tujo ali svojo nesrečo. Zavihajte rokave, pljunite v roke in vse bo šlo kot namazano. V petek zvečer se vam bo sreča kar se da široko nasmehnila. Izkoristite trenutek, privoščite si vse, kar se vam ponuja kot na dlani. Nekdo bo imel v zvezi z vašim delom določene pripombe. t Dvojčka od 21. maja do 21. junija Ne bodite nestrpni, saj vendar vidite, da se vse ■k odvija po vaših načrtih in napovedih. Srečni boste, ko boste nekomu z malo truda pripomogli do velikega uspeha. Veselje, ki ga boste začutili, ko boste odprli vhodna vrata, bo neznansko, delili pa ste ga s človekom, o katerem zadnje čase pogosto premišljujete. Rak od 22. junija do 22. julija Partner je razumevajoč, da bolj ne bi mogel biti. Muhasto in nestrpno se boste vedli do sobote, ko boste nenadoma spoznali, kje ste in kam želite priti. Iz navade boste povabili na obisk nekoga, ki mu že dolgo ni več mesta v vašem srcu. In to že kmalu obžalovali, saj bo nekdo, ki ga imate radi, to narobe razumel. Atevod 23. julija do 23. avgusta Sanjarili boste in tiho hrepeneli, dokler pa ne boste posegli v dogajanje, se vam ne bo izpolnila niti ena želja. Veselite se konca tedna, čeprav ne bo vse tako, kot si zamišljate. Nekomu boste sporočili, da še vedno mislite nanj, potem pa nestrpno čakali na njegovo rekacijo. Ne bo treba dolgo! W Devica od 24. avgusta do 23. septembra Marsikaj, kar ste opazili v zadnjih dneh, vas vznemiija in vam daje upati, da ste na pravi poti. Ne obžalujte ničesar, saj je celo najhujše napake mogoče popraviti z malo dobre volje in skesanosti. Dobili boste veliko denarja, s katerim nenadoma ne boste vedeli kaj početi. Če ste zaljubljeni, bodite skrivaj! Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Nabrali ste si novih moči, sedaj pa je že skrajni čas, da se lotite tudi dela. Veliko časa boste porabili za prepričevanje, trme in upornosti, na katero ste naleteli, pa le ne boste premagali. Najbolj vam bo všeč trenutek, ko boste odkrili dušo in srce nekomu, ki vam je zelo blizu. l^J Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra ^mff Dolgočasite se, hkrati pa vam prija, ker živite tako mimo in neutrudljivo življenje. V sredini naslednjega tedna vas čaka neka nova, zelo zahtevna naloga. Poslušali boste vse mogoče nasvete, ravnali pa se boste le po enem od njih. Partner ima vaših priporočil čez glavo, nalašč vam kljubuje. ^ Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^SRf 0 uspehih boste še naprej samo sanjarili - dosegli pa jih bodo tisti, ki so vztajnejši in prizadevnejši od vas. Namen je bil dober, zadevo pa ste izpeljali tako, da so mnogi prizadeti. Potovanje vas bo razvedrilo, hkrati pa se vam bodo drugje odprle nove, zelo mikavne možnosti. Čimprej izkoristite srečo. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja J^^ Priznajte, da ste se spustili na majava tla. Partnerju boste naposled le povedali vse, tudi tisto, kar ga najbolj zanima. Velike spremembe se napovedujejo, pričakujte jih z veseljem in zaupanjem, saj se boste kmalu znašli na cilju svojih želja. Ponedeljkovo jutro bo za vas tako rekoč usodno. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Srečo boste lovili, ujeli pa je zaenkrat še ne boste. Čeprav vas dajejo skrbi, boste v petek zvečer razigrani in židane volje. Med dvema možnostma je najboljša tretja. Odkar ste stopili na pot, ki naj bi vodila do uspehov, ste živčni. Ribi od 21. februarja do 20. marc Vi boste zavidali nekaterim, mnogi pa bodo zavidali W % vam. Komaj čakate, kdaj boste sporočili novico vsemu sorodstvu. Pričakujte nekaj pohval in nekaj kri tik, ne bodite pa razočarani, če bo odmev manjši kot si mislite. Hrepeneče poglede si boste razlagali čisto po svoje. Le glejte, da ne pride do pomote. Ce so meča debela... ...Se oblečemo tako, da napakoprikrijemo. Kratka krila so manj primerna, še posebno, če segajo le za ped pod koleno. Ta dolžina poudarja meča, pogled se ustavi prav tam, kjer ni treba. Dolga, sedemosminska krila pa so kot nalašč, da polepšajo tudi malo krajše in debelješe noge. Dovolj dolga so, da podaljšajo in zožijo tudi postavo. K dolgim krilom nosimo čevlje z visoko peto ali koničaste čevlje. V takšnem obuvalu so meča videti vitkejša. Kratke noge so videti daljše, če nosimo ravno krojene kavbojke ali hlače, krojene kot korenček, v pasu nabrane ali podložene v gube. Prečno črtastega vzorca in zavihkov na hlačah si ne smemo privoščiti. Tudi k hlačam lahko nosimo čevlje z visoko peto. * §pr ^C^ nafleii® . npkai, izbe Riba brez vonja Imate radi ribe, sovražite pa nadležni vonj, ki se širi po stanovanju, kadar pečemo ali cvremo to okusno jed? Proti ,pHstena, ki vam najbolj "»•Št«*"—"' 'je,* ledu To po* „,„„„. «uprBS^S9o'S.oprt Vprespra na«o» |ena pod.Koto" pod kolcanje s prsti navzven; in ne poneba-želod- P°«aci<5r***«*, dicapr«ee P»'"e?aa ki to ugo- neprijetnemu vonju po ribjih jedeh pomaga naslednji recept: ribo povaljamo najprej v stepenem beljaku in nato v moki. Pečemo ali cvremo na vroči maščobi - vonja ne zaznamo. Za 4 osebe potrebujemo: 750g krompirja, 500 g bučk, sol, poper, nariban muškatni orešek, 200 g sladke smetane. Krompir olupimo, operemo in narežemo na tanke rezine. Bučke operemo in obrežemo na konceh, narežemo jih na rezine. Namastimo pekač, vanj zlagamo v plasteh krompirjeve rezine in bučke. Solimo, popramo in začinimo z muškatnim oreškom. Zalijemo s smetano in pečemo v pečici 35 do 40 minut. zdravila- Krompirjev narastek z bučkami Nevarne zastrupitve s hrano Zastrupitve s hrano so precej pogoste, vsekakor pa bi jih bilo lahko manj, če bi vedeli, kako ravnati z i da ostanejo neoporečna. Kako ravnamo, če sumimo, da smo se zastrupili s hra- H no? Najpogostejši povzročitelji zastrupitve s JIBSM(VT" ' hrano so salmonele. Raziskava je pokazala, da je največ zastrupitev zaradi starih, nepravilno hlajenih ali celo na sobni temperaturi hranjenih jedi, paf tudi ne dovolj prekuhani živil. Najhitreje se kvarijo izdelki iz mletega mesa, zamrznjena perutnina in majoneze. Bakterije se najbolje razvijejo pri temperaturi 10 do 40 stopinj celzija. Z zamrzovanjem jih, žal, ni mogoče uničiti. Jedi, posebno solate, je treba pripraviti tik pred obedom! Meso moramo dobro speči! Hrana, kije ne nameravamo takoj použiti, sodi v hladilnik! Pri pogrevanju pečenega mesa, omak in juh je treba paziti, da se dovolj prekuhajo! Britanski znanstveniki menijo, da je toliko zastrupitev s salmonelami zaradi vse večje priljubljenosti mikrovalovnih pečic. V njih so živila, ki so zelo slana, ne segrejejo dovolj. Če posumite, da ste se zastrupili s hrano, morate takoj k zdravniku. **«, » fc ** ** Z VEZ D N 1 # * K A Z 1 F * *#* # O T . * * #** »** # * usmili ■ H2HI3 IffimBMMlfl Hi delo © ® © © © © © © © © © ©I ljubezen © © © © © © © © © © © ©J denar © © © © © © © © © © © ©J zdravje © © © © © © © © © © © (il A. avgusta 1995 BELA Serija vlomov v avtomobile Dolgoprstnežu(em) se je očitno zdela sreda, minuli teden, goden dan za njihova dejanja. Kar štiri vlome v osebne avtomobile so zapisali tega dne policisti v svoje beležnice. Tako je preko noči neznanec vlomil v osebni avtomobil, parkiran pred stanovanjskim blokom v Šaleku 82 v Velenju. Iz vozila je odnesel avtoradiokase-tofon, dva zvočnika, štiri kasete, manjši ventilator in digitalno uro. Lastnik predmetov, Janez K. iz Velenja, je ocenil vrednost blaga na približno 55.000 tolarjev. Dva avtoradia, dva zvočnika, deset kaset in ustne orglice so preko noči "izginili" iz osebnih avtomobilov Derviša Š., Ešefa Š. in Rasima L. Svoje železne konjičke so ti parkirali pred blokom v Šaleku 81. Neznani storilec jih je s tem oškodoval za približno 67.000 tolarjev. V času od 15. avgusta, od 21. do 15. ure naslednjega dne, pa je NN vlomil še v osebni avtomobil Zastava jugo 45, ki je bil parkiran na Šaleški cesti v Velenju. Vozilo je ostalo brez dveh zvočnikov znamke Abba, avtoradia pa spretnežu ni uspelo demontirati. Lastnico Jožico U. je z dejanjem oškodoval za približno 5.000 tolarjev. Vsaj enkrat več pa so bili vredni predmeti (manjši daljnogled, žepno računalo in več kaset), ki jih je dolgoprstnež ukradel iz osebnega avtomobila, last Milana P. Ta je svojega železnega konjička pustil na parkirnem prostoru na Stantetovi cesti v Velenju. Poskus umora Do hudega kaznivega dejanja, ki kaže na poskus umora, pa je prišlo 16. avgusta ob 18.30 uri v Šaleku pri Velenju. K 54-letnemu Albertu J. seje pripeljal 38-letni Ranko M. iz Pernovega pri Žalcu. Na obisk je prišel zaradi reklamacije dela, ki ga je zanj opravljal Albert. Ranko seje najprej spri z Albertovo ženo in jo tudi fizično napadel. V prepir je posegel Albert, zato se je hotel Ranko odpeljati z avtomobilom. Toda prvi se je postavil pred avtomobil in mu s tem preprečil vožnjo. Albert je z revolverjem, ki ga je posedoval brez dovoljenja, ustrelil v zrak, takoj nato pa še v osebni avtomobil. Sreča v nesreči je bila ta, da je Ranka zgrešil, naslednji naboj, ki ga je hotel izstreliti, pa mu je zatajil. Drobci stekla so Ranka lažje telesno poškodovali. Ob avtoradiokasetofon in zvočnike Minuli petek so v svoje beležnice velenjski policisti zapisali vlom v osebni avtomobil, ki pa naj bi se zgodil 13.avgustamed l.in4.uro zjutraj. Kraj dejanja je bil prostor pred diskoteko DUO v Silovi, tamkaj parkirani osebni avtomobil pa last Danijela T. iz Žalca. Neznanec je iz notranjosti vozila odnesel avtoradiokasetofon Blaupunkt in štiri zvočnike Pioner, vredne približno 56.000 tolarjev. Gledal bo kar tri TV -sprejemnike V izložbenem oknu trgovine Vegrada na Prešernovi cesti v Velenju so bili med drugim tudi trije prenosni TV - sprejemniki ter videovarnostni sistem. Bili, kajti v noči na 18. avgust jih je odnesel neznanec. Razbil je izložbeno okno in odnesel tisto, kar mu je bilo najbolj všeč. Trgovino Vegrad je "olajšal" s tem za 167.369 tolarjev. Rop v bližini velenjske gimnazije Tako so dejanje označili velenjski policisti. Do njega je prišlo minulo nedeljo, nekaj minut čez polnoč. Skupina šestih oseb je v parku v bližini gimnazije v Velenju pretepla 18-letnega Matjaža Ž. in 21-letnega Jerneja N., oba sta iz Velenja. Med pretepanjem so neznanci oškodovancema odvzeli 1700 tolarjev, zavojček cigaret, vžigalnik, denarnico, osebno izkaznico in dve pločevinki piva ter ju tako oškodovali za 5000 SIT. Napadena sta v pretepu bila telesno poškodovana, in sicer Matjaž lažje, Jernej pa je zadobil sled poškodb. Pripravlja se na zimo Tisti, ki raje kaj izmaknejo, kot sami kaj pripravijo, dočakajo zimo tako, da vlomijo v kleti in odnesejo del ozimnice. Drugi se na zimski čas pripravljajo nekoliko drugače. Med slednje sodi neznanec, ki je v dneh od 17. do 20. avgusta vlomil v klet Isma J. v stanovanjskem bloku na Stantetovi cesti v Velenju. Odnesel je namreč smuči Elan z okovjem, otroške smučarske čevlje in odpeljal Rogovo poni kolo. Lastnika je s tem oškodoval za približno 20.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Jf® Kolesar zavijal levo Prejšnji petek, ob 13.25 uri, se je 69-letni Ivan Š. iz Prekope s kolesom vozil po magistralni cesti Ljubljana - Celje, in sicer iz smeri Vranskega proti Kapli. Pred gasilskim domom v Prekopi je zavijal levo. V tem trenutku pa jeza njim pripeljala voznica osebnega avtomobila 38-letna Jožica R. iz Domžal in trčila v levi bok kolesarja. V trčenju in pri padcu seje slednji hudo telesno poškodoval. Podlegel je poškodbam Na regionalni cesti, v naselju Latkova vas se je minulo nedeljo -ob 17. uri - zgodila prometna nesreča, kije terjala mlado življenje. 21-letni Bojan K iz Latkove vasi je vozil tovorni avtomobil iz smeri Šempetra proti Preboldu. Ko je pripeljal v naselje Latkova vas, je zapeljal desno na lokalno cesto, takoj nato pa vzvratno nazaj na regionalno cesto. V tem času je iz smeri Prebolda pripeljal voznik osebnega avtomobila 24 - letnik Boštjan S. iz Šentruperta. V silovitem trčenju je sopotnik v osebnem avtomobilu - 25 - letni Damijan M. iz Trnave umrl na kraju nesreče, voznik Boštjan pa seje hudo telesno poškodoval in so ga z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Na vozilih je nastala materiala škoda v višini 880.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ■i Huda delovna nezgoda Pred tednom dni, ob 11.30 uri, seje zgodila nezgoda pri delu v Žalcu, in sicer pri betoniranju temeljev stanovanjske hiše. Podjetje Pluton je pri podjetju Ingrad Gramat v Medlogu pri Celju naročilo delovno vozilo (črpalko za beton) za betoniranje temeljev hiše. Voznik Božo P., ki je tudi strojnik, je upravljal s strojem. 18-letni Boštjan Z. iz Velenja pa je upravljal z gumijasto cevjo in jo usmerjal na ustrezna mesta. Ko je bilo izlitega že okoli 17 kubičnih metrov betona, seje odlomil nosilni del hidravlične roke črpalke. Zaradi tega seje celotna 18- metrov dolga roka črpalke povesila in oplazila s skrajnim koncem kovinskega dela roke Boštjana po glavi, nato pa padla na njegovo levo nogo. Boštjan seje v delovni nezgodi huje telesno poškodoval. Vlomil v delavnico V noči iz 16. na 17. avgust se je neznanec sam povabil v prostore priročnega skladišča vulkanizerstva na Gomilskem. Iz notranjosti je odtujil štiri petkraka aluminijasta platišča Italy Wheels črne barve. Ti so pripravni tudi za vozila znamk Alfa Romeo in Fiat. Lastnika Milivoja T. iz Gomilskega je tako olajšal za 80.000 tolarjev. Otrok hudo telesno poškodovan 15. avgusta, nekaj minut čez 16. uro, je voznik osebnega avtomobila 43-letni Nedeljko P. iz Velenja vozil iz smeri Braslovč proti Zgornjim Gorčam. Ko je pripeljal v naselje Rakovlje, je s sprednjim delom vozila oplazil 4-letnega Alena J. iz Rakovelj. Ta je iz voznikove leve strani prečkal - stekel čez vozišče. Pri tem se je otrok hudo telesno poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico Sredi prejšnjega tedna, ob 18. uri, seje na magistralni cesti, izven naselja Grajska vas, pripetila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, na vozilu pa je nastalo za približno 220.000 tolarjev materialne škode. Iz Šentruperta proti Gomilskemu je vozil motorno kolo Stanislav P., star 22 let, iz Šentilja. Ko je v Grajski vasi pripeljal v levi pregledni ovinek, je zapeljal desno in izven vozišča trčil v zemljo. Voznik je padel po travniku in se pri tem hudo telesno poškodoval. Na zdravljenje so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. mmm Poročilo so predali tožilcu Prejšnji torek dopoldne je Alenka K. iz Ljubljane na mozirski policijski postaji prijavila zgodnji jutranji obisk treh mlajših oseb. Vstopili naj bi skozi odprto okno v stanovanje njenega brata. Zaradi glasnega vstopanja so prebudili domačine in nato od njih zahtevali hrano ter pijačo. Zaradi groženj, ki so jih ob tem izrekli, so jim domačini ustregli. Ko so se najedli in napili, so približno ob 6. uri zapustili stanovanje. Patrulja, ki je odšla na teren, je pri zbiranju obvestil ugotovila, da naj bi dejanje opravili Bogdan P. (23 let) in Milan K (22 let), oba iz Rovt pod Menino, tretji neznanec pa naj bi bil doma iz Otoka pri Bočni. Kdo naj bi bil, policisti niso raziskovali, saj je prijaviteljica odstopila od pregona. Oba prej omenjena fanta sta znana po nasilniškem obnašanju, in ker se to menda ni zgodilo prvič, so policisti po opravljenem pogovoru z njima napisali poročilo in ga predali tožilcu. Poškodoval je avtobus Kakšen motiv je vodil neznanca, ki seje 18. avgusta, med 17.35 in 21.10 uro, "spravil" nad parkirani avtobus v naselju Mozirje, najbrž ve samo on. Z večjim kamnom je namreč razbil prednje vetrobransko steklo in s tem dejanjem oškodoval Izletnik Celje za 15.000 tolarjev. Kje bo iskal svojo pravico? 19. avgusta, malo čez 9. uro, seje pri možeh postave oglasil Janez Z. (35 let) iz Gornjega Grada. Povedal je, da mu je Roman T. iz Mozirja odvzel osebni avtomobil. Na večer pred tem sta popivala skupaj v Gornjem Gradu in naneslo je tako, da so mu ključi iz avtomobila padli iz žepa. Roman jih je pobral in jih "uporabil" pri prevozu z osebnim avtomobilom. Ko so policisti hoteli vedeti še kaj več, so izvedeli tudi za motiv. Roman T. naj bi odpeljal vozilo zato, ker naj bi mu bil Janez Z. dolžan večjo vsoto denarja. Ko seje Janez Z. naslednjega dne oglasil pri Romanu T., mu je ta povedal, daje vozilo odpeljal na takšen kraj, kjer bo zavarovano, izročil pa mu ga bo potem, ko bo poravnal svoj dolg. Žal, policisti v danem primeru Janezu ne morejo prav nič pomagati. Povedali so mu, da lahko tovrstno zadevo uredi le z zasebno tožbo. Ali in kje bo iskal svojo pravico, je torej odvisno od njega samega. Trpinčil in spolno zlorabljal izvenzakonsko partnerico Čeprav zakon dopušča pregon storilcev, ki spolno zlorabljajo in trpinčijo svoje zakonite žene ali izvenzakonske partnerice, do tega prihaja zelo redko. Zaradi odvisnosti od storilcev, bojazni, da se jim bo ta kasneje maščeval, se trpinčene zelo redko odločijo za prijavo storilca. No, na srečo izjeme so. Na osnovi zbranih obvestil so možje postave osumili 32- letnega Celjana kaznivega dejanja posilstva in grdega ravnaj a z izvenzakonsko partnerico. Živela sta skupaj že več let in pretepanje je postalo vsakdanja praksa. Od klofut z roko, brc, žaljivk, ponižanja je nasilje preraslo celo v posilstvo. Večrat jo je tudi telesno poškodoval, vendar zaradi strahu oškodovanka ni iskala zdravniške pomoči. Pa tudi sicer je osumljenec takrat ni pustil iz stanovanja, da ne bi kdo opazil posledic njegovega nasilnega ravnanja. Poniževanje je izražal pogosto tako, da mu je morala umivati noge, nato pa je vanjo vrgel posodo z vodo. Prišlo je tudi tako daleč, da jo je z verigo privezal v hlev in jo pretepal z ročajem vil. Zaradi tega je izgubila celo zavest. Polival jo je z vodo, da je prišla k zavesti. Po takšnem trpinčenju je hotel z njo še občevati, kar je, kljub oškodovankinemu upiranju, tudi na silo storil. Ker je oškodovanka le zaupala početje znancem, soji ti svetovali, da naj vse skupaj vendarle prijavi in naredi trpinčenju konec. Oškodovanka je tako na njihovo prigovarjanje podala ovadbo in predlog za pregon osumljenca. V zbiranje obvestil in vsega drugega so se vključili kriminalisti. Osebo, ki je osumljena storitve teh dejanj, so že obravnavali za kazniva dejanja z elementi nasilja. Za vse navaja kot vzrok ljubosumje. Celjski kriminalisti obveščajo vse morebitne tovrstne žrtve, da nasilneže kljub strahu prijavijo čimprej. ■ Ivan Jurhar Ročno merilna naprava za kontrolo hitrosti * c a s • * » s a « & a k s a * • *■ s s s * k * » * «n» snaga s m * a h s * s b a »»**»* a iiiiiiiiiiiii m Že prihodnjo pomlad Na nekaterih policijskih postajah v Sloveniji se že ponašajo z ročno merilno napravo za kontrolo hitrosti. Ta naj bi pripomogla k večji prometni varnosti na naših cestah. Kot smo izvedeli naj bi na velenjski policijski postaji takšen pripomoček dobili prihodnjo pomlad. Že naslednji mesec bodo odšli na ustrezno usposabljanje trije njihovi delavci, ki bodo opravili tudi izpit za rokovanje z ročnim merilnikom za merjenje hitrosti. Toda, voznikom to naj ne bo v "tolažbo", kajti velenjski policisti pravijo, da si bodo merilno napravo izposodili že prej pri celjskih kolegih, ki pa z njo že pridno "uradujejo". Sicer pa so kontrolo hitrosti na cestah Šaleške doline že sedaj izvajali s pomočjo delavcev celjske prometne policijske postaje. Radar so praviloma postavili na najbolj proble- matičnih delih cest. Vedno pa na Partizanski v Velenju, na magistralki Velenje - Slovenj Gradec (v Doliču), na Šaleški magistrali ter v Šmartnem ob Paki. V začetku septembra bo radar preverjal upoštevanje prometnih predpisov glede hitrosti še v bližini šol. Zavijanje gasilskih siren V tem tednu so gasilci izvršili le eno intervencijo. Občan N.V. je njihovo pomoč poiskal v ponedeljek. Po nesreči seje namreč zaklenil iz stanovanja na Kajuhovi cesti. Gasilci Velenja so v stanovanje prišli s pomočjo lestve in rešili občanov problem. k ji n i o v i: ii i: k .i i: 3IE _ 24. avgusta 1995199 Beltinci: Rudar 0:2(0:1) l3IS««RS8IIIiiill(ISIta Sijajen zbir točk Beltinci, 20. avgusta-Nogometaši Rudarja so obilno nadoknadili izgubljeni dve točki proti HIT Gorici v predprejšnjem prvenstvenem krogu, saj v Beltincih niso dovolili, da bi bili domači prekinili velenjsko tradicjo uspehov v zadnjih štirih srečanju teh dveh tekmecev. Tekma je bila zelo razburlji- rbeni Ekmečič. Nato je prišla va, za kar so na začetku poskrbeli domači nogometaši z nekaj nevarnimi priložnostmi. Ko so bili gostujoči obrambni igralci že izigrani, je bila pred domačimi napadalci še zadnja ovira - vratar Stankovič, ki je bil skupaj z Milanom Žurmanom (igralec srečanja), Pranjičem in zelo borbenim Ekmečičem med najboljšimi Rudarjevimi igralci. Z oddaljevanjem urinega kazalca od začetka srečanja je postajalo vse bolj očitno, da se domači tudi proti rudarjem ne bodo pobrali in da bodo morali naslednjo priložnost iskati v naslednjem krogu na zelo vročem terenu v Novi Gorici. Po neuspelih začetnih naletih Beltincev so tudi gostje začeli vse bolj kazati, kaj vendarle želijo. Preteče se je zakadilo na njihovi strani v 22. minuti, ko je Pranj ič s strelom od daleč zadel prečko. V 26. minuti se mu je sicer oddolžil Cirkvenčič, ko je z močnim udarcem zamajal vrat-nico, a so vseeno domači gledalci začeli vse bolj verjeti, da "Priložnost zamujena, ne vrne se nobena." "Rudarji" so začeli vse bolj pretiti domačemu vratarju Mojo viču. V 30. minuti je moral steči iz kazenskega prostora, da je preprečil nevaren Rudarjev napad, v naslednji minuti je zadnji trenutek odbil močno žogo, ki jo je proti njemu poslal nadvse bo- 38. minuta in približno sto najbolj zagrizenih navijačev iz Velenja je utišalo več kot desetkrat številčnejše domače gledalce, ko je Žurman z u-darcem z giavom poslal žogo v mrežo. V zadnjih sekundah prvega dela igre je imel Rudarjev najstarejši igralec novo veliko priložnost za povišanje izida. Žogo je prejel nekoliko na levi strani. Domači vratar je pokril svoj desni - krajši kot, Žurman je ciljal v daljšega, a je bil nenatančen. V drugem polčasu so spremljali obupne poskuse domačih, da bi vsaj izenačili. Velenjčani so se, podobno kot v prvem delu igre, ubranili vseh naletov. Toda osem minut pored koncem tekme je bilo za trenerja Pera Na-dovezo in njegove igralce konec še zadnjega upanja, da bi ulovili vsaj drugo točko v novem prvenstvu, če že ne morejo prvič zmagati. Žurman je "odkril" Ek-mečiča na desni strani, ko je bil v polnem naletu, sledila je lepa podaja in neubranljiv udarec z glavo, potrjena zmaga in nadaljevanje nadvse uspešnega niza rezultatov v novem prvenstvu. V Beltincih so igrali: Stankovič, Balagič, Oblak, Pranjič, Silo, Ratkovič, JK. Javornik (Pa-vič), Žurman (Šoštar), Komar (Cvikl), Pavlovič, Ekmečič. ■ vos V Beltincih Je bil zelo borben In strelec drugega zadetka V nedeljo veliki derbi V nedeljo bo v Velenju veliki derbi, saj bo na igrišču ob jezeru gostovala enajsterica Maribor Branika, kije medtem prebrodila krizo. Zmaga nad državnimi prvaki SCT Olimpijo s 5 : lto zgovorno potrjuje. Nadvse zadovoljen je bil z zelo dobrim izidom v Beltincih tudi predsedniki kluba Janko Lukner. "Ob zmagi so me razveselili tudi naši najzvestejši privrženci. Nisem pričakoval, da jih bo toliko prišlo iz Velenja na to tekmo. Pričakujem, da bo ta zmaga spodbudila tudi druge v Velenju in da bomo v nedeljo proti Mariboru napolnili stadion ter s spodbujanjem pomagali našim igralcem, da bodo zadržali mesto pod vrhom. Skratka, v nedeljo pričakujem lepo vreme, velik obisk in zmago Rudarja". ■ vos Rokometne novice Prijateljske tekme - Za rokometaši velenjskega Gorenje je že dobre tri tedne priprav. Vodstvo kluba je medtem že navezalo stike s predstavniki nemškega Lemga, njihovim nasprotnikom v prvi tekmi šestnajstine finala v pokalu pokalnih prvakov. Kot je znano, bodo Velenjčani v prvi tekmi gostitelji, srečanje naj bi bilo v nedeljo, 8. avgusta v Rdeči dvorani - Po začetnem nabiranju moči, vmes so bili tudi na enotedenskih pripravah v Kranjski Gori, trener Bojan Požun sedaj vse večjo pozornost namenja uigravanju ekipe. V ta namen mu služijo tudi prijateljske tekme. Doslej so odigrali že tri tovrstne tekme in vseh treh so zmagali. Med vračanjem iz Kranjske Gore so se ustavili v Ljubljani in premagali slovensko mladinsko reprezentanco, kije medtem že na svetovnem prvenstvu v Argentini, s sedmi zadetki razlike, v velenjski Rdeči dvorani so gostili avtsrijskega prvoligaša Avanti (20 : 13) in Inženiring Šarbek 26 : 19. V ponedeljek se bodo prav tako v domači dvorani srečali z Radečami, današnje tekme z z Borbo iz Lucerna pa ne bo, ker so Švicarji odpovedali kratko trunejo po Sloveniji. V ekipi Gorenja za sedaj ni zaradi poškodbe Sandija Krejana in Aleša Germana, ki je član mladinske reprezentance, vodstvo kluba pa se je vendarle odločilo in obdržalo mladega Gintarasa Bižysa iz Litve. Na novo sezono se zelo marljivo pripravlja pod vodstvom trenerja Ivana Vajdla tudi B ekipa Gorenja, ki bo igrala v drugi ligi. V prvem prijateljskem srečanju so premagali B ekipo Preventa z 31 : 17, v drugi pa celovški Avanti s 30 : 25. Tako so igrali 4. krog 1. nogometne lige: Beltinci : Rudar 0:2 (0:1), Maribor Branik : SCT Olimpija 5:1 (3:1), Izola : HIT Gorica 0:2 (0:0), Nova oprema: Primoije 0:0, Biostart Publikum: Mura 1:1 (0:0). Vrstni red po 4. krogu: 1. HIT Gorica 10 (9:3), 2. Mura 8 (6:3), 3. Rudar 8 (5:2), 4. Nova oprema 7 (5:4), 5. Primoije 7 (5:4), 6. Biostart Publikum 5(11:8), 7. Maribor Branik 4 (9:7), 8. SCT Olimpija 4 (8:8), 9. Beltinci 1 (1:11), 10. Izola 0 (1:10). Pari prihodnje kroga (27. t.m.): Primoije - Biostart Publikum (26.7.m.), Mura - Izola, SCT Olimpija - Nova oprema, Rudar - Maribor Branik, HIT Gorica - Beltinci. NAPOVED REZULTATA Rudar: Branik Maribor ime in priimek izrežite stavni listek in ga oddajte na stavno mesto najkasneje do 20. ure zadnjega dne pred tekmo. Slovna mesta: ARKADA, OAZA, KOFETAHtA ERA Šmartno: Family Shop 2:2 (1:1) mtiiKiiiiiiiiitaiiiiiitiii« Še niso "pravi"? Šmarčani so začeli prvo tekmo na domačem igrišču izredno agresivno. Bili so odločeni, da dobijo prve tri točke. Že v 7. minuti smo lahko videli dober predložek Omeragiča in Druškovič je z glavo zadel gostujočo mrežo. Napadi so se vrstili eden za drugim in v 15. minuti je Mešanovič zadel prečko, nato je Delameja ušel branilcu, vendar ni bil natančen in napad je propadel. Prvo priložnost so imeli gostje v 30. minu- Boris Kailšek ti, vendar je strel gostujočega napadalca Kolšek ubranil. V 40. pa je eden od šmarških branilcev igral z roko v kazenskem prostoru in gostje so z 11 m izenačili. Po zadetku so domačini zopet pritisnili in v 45. seje Mešanovič znašel sam pred vrataijem, vendar je le-ta strel ubranil. V drugem polčačsu so Šmarčani pritisnili in v 46. minuti rezultat povišali na 2:1. Po zadetku se je igra umirila, vendar so gostje kmalu pritisnili. V 74. minuti je domača obramba naredila veliko napako, ki sojo gostje izkoristili in rezultat izenačili. Do konca tekme so imeli domačini pobudo, vendar do zmagoslavnega gola ni prišlo. V nedeljo bodo nogometaši ERE Šmartno gostovali v Šentjurju. ERA Šmartno: Kališek, Jur-čec, Bulajič, Irman, Omeragič, Grobelšek, Pire, Mešanovič, Faj-diga, Druškovič, Delameja. UJ. G. Gintaras Blžys In Sašo llič (z leve proti desni) ŽRK Vegrad Velenje fSSS»«ii8S!Haf»«»*»S«® Ostale doma - Na novo prvenstveno sezono se zavzeto pripravljajo tudi rokometašice Vegrada, ki so tudi že odigrale tri prijateljske tekme. Minuli teden so gostile v Velenju prvoligaško ekipo Plastika iz slovaške Nitre. Velenjčanke jim bodo konec tega tedna vrnile obisk. Z njimi so odigrale dve srečanji, v prvem sta se ekipi razšli z neodločenim izidom- 28 : 28, v drugem so Velenjčanke zmagale s 30:22, vmes pa so izgubile z državnimi prvakinjami (tudi ta tekma je bila v Rdeči dvorani) Krim Electo s 23 :31. -Ta teden bi morale biti na višinskih pripravah na Lisci, vendar so zaradi slabega vremena ostale doma. Konec tega tedna bodo odpotovale za teden dni na Slovaško kot gostje Plastike. ■ vos NAPOVED REZULTATA Rudar: Branik Maribor Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Tačke se seštevajo. Vsak igralec lahko v enem kolu sodeluje le z enim stavnim listkom, objavljenim v tedniku NAŠ ČAS. Dodatne stavne listke lahko dobite na stavnih mestih. Dobiček od nagradne igre je namenjen linanciranju mladinske, kadetske in pionirske selekcije NK Rudar. Marjana Semerdjijev, Ruta Bižuene, Tanja Oder In Mirela Vujovič - udarna četverka Vegradi Šahovske novice Zmaga šaleških šahistov V nedeljo, 20. avgusta, je bil v Črni na Koroškem ekipni hitro-potezni turnir v počastitev 40. turističnega tedna. Med 17 ekipami iz koroške in štajerske regije je tesno zmagala prva ekipa Šaleškega -šahovskega društva, druga ekipa pa je zasedla 11. mesto. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Milan Matko (14 točk), Radiša Rajkovič (10.5), Peter Voglar (11.5) in Andrej Novak (10). ia.ll 4. a HM REKREACIJA Petra Vihar bo igrala v Nemčiji Najboljša slovenska igralka squasha, 16-letna Petra Vihar iz Velenja, letošnja mladinska in državna prvakinja, doma vsekakor nima prave konkurence, da bi še izpopolnila svojo igro in s tem seveda postala še boljša, bo že v jeseni zaigrala v nemški drugi letni ligi za klub Insel iz Miinchna. Kot zanimivost naj dodamo, da ima ta nemški klub kar 33 tovrstnih igrišč, to ligo pa uvrščajo med drugo najmočnejšo v Evropi. O igranju Petre v Nemčiji so se dogovorili pred nedavnim, ko je ta velenjski klub obiskal lastnik firme Cheedah Wolf-gang Denk, ki je tudi glavni sponzor I. avstrijske squash lige. Z našo odlično igralko je podpisal enoletno pogodbo o opremljanju z lopaiji ter zagotovil, da ji bo pomagal pri nadaljnjem razvoju. Lastnik firme Cheedah (na sredini) s Petro In njenim očetom Smu carski skoki Prva tekma turneje Alpe-Jadran Na skakalnicah ob velenjskem gradu je bila minulo nedeljo kljub slabemu vremenu prva tekma 7. turneje Alpe-Jadran, ki jo bodo sklenili v avstrijskem Eisenertzu. Tekmovanja seje udeležilo kar 135 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov ter klubov iz Avstrije in Italije. Med njimi so bili tudi člani A reprezentanc ter vsi tekmovalci mladinskih reprezentanc. Tekmovali so v regijskih ekipah in dosegli naslednje rezultate: Dečki do 15 let (K-55 m): 1. Robert Kranjc, Gorenjska, 49 m in 54 m (212,91), 2. Werner Kra-dler, Avstrija-Dunajska, 51,5 m in 53 m (206,61), 3. Marko Zor-ko, Štajersko Koroška, 49,5 m in 52 m (203,21). Uvrstitve drugih skakalcev SSK Velenje: 5. Milan Živic, 23. Tahi Globačnik, 29. Jože Zep, 36. Marko Perše, 40. Uroš Kočnik in 44. Marcel Klemenčič. Mladinci do 16 let (skakalnica K = 80 m): 1. Anže Urevc, Gorenjska, 75 m in 73 m (2001), 2. Andrej Cuznar, Gorenjska, 72,5 m in 71 m (188 t), 3. Luka Ograjenšek, Štajersko-Koorška, 71 m in 69,5 m (1841) ter Kristy-an Santler, Avstrija 72,5 m in 69,5 m. Uvrstitve drugih skakalcev SSK Velenje: 8. Bojan Hriberšek, 23. Dejan Tovornik. Mladinci do 18 let (K = 80 m): 1. Peter Žonta, Centralna, 75,5 m in 76,5 m (2071), 2. Matija Stegnar, Gorenjska, 75 m in 74 m (204 t), 3. Matej Hribar, Gorenjska, 70 m in 76 m (193,5 t). Vinko Drev iz SSK Velenje je zasedel 19. mesto. Izven konkurence so nasto- pili tudi člani iz slovenskih kln bov ter dosegli naslednje rezu' Itate: 1. Rok Polajnar, SSK Ilirija C., Ljubljana, 75 m in 76 m (204,51), 2. Franci Jekovec, SSK Tržič, 73,5 m in 76,5 m (200,51), 3. Sašo Komovec, ILC Ljubljana, 74 m in 74 m ter Urbar Franc, 72,5 m in 77 mm (198,5 t). Velenjčani: 6. Jure Jerman, 9 Peter Čeh, 11. Rolando Kaliga-i ro in 13. Igor Jelen. Prvi trije v vsaki kategoriji so dobili lepe pokale, prvih šest v vsaki kategoriji pa še praktične nagrade. mjo Turnir v malem nogometu ŠMARTNO OB PAKI - Občinski odbor SKD iz Šmartnega ob Paki bo v soboto, 26. avgusta, poskrbel za športno popoldne. Člani odbora, zadolženi za športne dejavnosti, bodo namreč pripravili turnir v malem nogometu. Nanj so povabili ekipe: PAX, stranke SKD iz Ljubljane, ekipo slovenskih športnikov, prav tako pa naj bi pokazali svoje nogometne sposobnosti funkcionarji občin Šmartnega ob Paki ter Šoštanja. Turnir v malem nogometu bodo začeli ob 15. uri na igrišču pri šmarški osnovni šoli. m(tp) Zadovoljni z dosedanjimi pripravami POLZELA - Košarkarji Kovinotehna Savinjske Polzela, ki so se vrnili s priprav v Postojni, so se pred domačim občinstvom prvič predstavili v novi sezoni v nedeljo zvečer, ko so odigrali prijateljsko tekmo proti ekipi Jadrancolorja iz Reke. V izenačenem srečanju so ob koncu bili gostje bolj zbrani in zmagali 72:79. Koše za Kovinotehno Savinjsko Polzela so dosegli: Zaletel 15, Petranovič 19, Stavrov in Ritoper 1, Rovšnik 5, Jagodnik 17 in Cizej 14. Srečanje sije ogledalo 700 gledalcev. B-er Solidne uvrstitve velenjskih tekačev VELIKOVEC - Na tradicionalnem uličnem teku za pokal Alep Jadran je 18. avgusta v Velikovcu sodelovalo okrog 200 tekačev iz devetih držav. V skupno 24 kategorijah so kar 13 zmag dosegli slovenski tekači, 8 jih je ostalo v Avstriji, dve sta odšli na Hrvaško in ena na Češko. V osrednjem teku na 5000 km dolgi krožni progi po središču Velikovca je med moškimi zmagal Ivan Čelid iz Zagreba, med ženskami pa Silva Vivod iz Maribora, člani AK Velenje in tekaškega teama Gorenje pa so prav tako dosegli solidne uvrstitve. Najboljše uvrstitve tekačev iz Velenja: proga 1400 m - dečki M17: 1. Uroš Zager 4,38, 2. Sašo Njenič (oba Velenje) 4,39; tek na 5000 m: mladinke W19: 1. Katarina Žagavec (Gorenje MTS) 22,11; člani MH: 2. Bekim Bahtiri 14,46, 3. Izu-din Hrapič (oba AK Velenje) 15,06; članice WH: 3. Lidija Perše 19,16; člani M30: 2. Romeo Živko 14,52; članice W30: 1. Ani Živko 17,50; veterani M50: 3. Hinko Jerčič (vsi Gorenje MTS) 20,29. Prebold z novim | pokroviteljem Košarkarji Prebolda, ki bodo tudi letos nastopili v moški SKL B-vzhod, imajo novega pokrovitelja, in sicer Plima d.o. Nizke gradnje iz Žalca. Na novo tekmovalno sezono, ki se bo pričela 9. septembra, se že pripravljajo od 31. julija. Prvi del priprav so imeli doma v Preboldu, drugega pa v Lučah. Po besedah tehnične vodje Janeza Laznika, se je ekipa okrepila kar s petimi novimi igralci. Iz Cometa je prišel Janez Cencelj, iz Kovinotehne Sav. Polzela Peter in JOže Golt-nik, iz Ježice Darko Gradina in iz Domžal Boštjan Ivačič. Poleg teh pa imata dvojno licenco igralca Kovinotehna Savinjska Polzela Andrej Pur in Jernej Štahl, kar je tudi velika okrepitev. Trener Dušan Vrhovec in njegov pomočnik Brane Strožar menita, da bo potrebno zaradi precejšnjega števila novih igralcev odigrati do pričetka tekmovalne sezone vsaj deset prijateljskih tekem. Želja v Preboldu pa je, da se uvrstijo na lestvici do petega mesta in nato igrajo za naslov prvaka v svoji skupini. V prvi prijateljski tekmi so premagali Vrhniko 84:77. ■-er UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC VAM NUDI MOŽNOST VPISA PROGRAME ZA PRIDOBITEV 1. OSNOVNO ŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ■ Osnovna šola za odrasle, 7., 8. razred BREZPLAČNO ■ UŽU - usposabljanje za življenjsko uspešnost BREZPLAČNO 2. USO - PROGRAMI USPOSABLJANJA L IN II. STOPNJA ■ Zidar za zidanje in ometavanje ■ Tesar opažev ■ Krivilec armature ■ Skladiščni delavec ■ Skladiščni in transportni delavec 3. SREDNIESOLSKI PROGRAMI IV. IN V. STOPNJA ■ Strojništvo IV. st. ■ Strojni tehnik V. st. ■ Elektrikar IV. st. ■ Elektrotehnik V. st. ■ Oblikovanje V. st. ■ Ekonomsko komercialni tehnik V. st. ■ Trgovec IV. st. 4. PROGRAMI USPOSABLJANJA PO V. STOPNJI ■ Program usposabljanja za računovodjo ■ Program usposabljanja za poslovnega sekretarja NOVO! ■ Program usposabljanja za vodenje poslovanja v manjših podjetjih NOVOl 5. VIŠJE IN VISOKOŠOLSKI PROGRAMI VI. IN VIL STOPNJA ■ Visoka upravna šola: javna uprava VII. st. (1. in 3. letnik) ■ Fakulteta za organizacijske vede Kranj: - organizacija dela VI. st., - organizacijska informati- ka VI. st. ■ Pedagoška fakulteta Maribor: - predšolska vzgoja VI. st., - razredni pouk VII. st. 3. letnik NOVO! v Informacije: tajništvo UPI - Ljudske univerze Žalec vsak delavnik med 7. in 16. uro, v času med 1. 7. in 1. 9. vsak delavnik med 8. in 12. uro. Telefon: 715-401, 715-402, fax: 715-402. Prijave za vpis: osnovna šola - osebno ali po telefonu, srednje šole in programe usposabljanja: obr. DZS 1.20 do 25. 8., višje in visoke šole - obr. DZS 1,71/1 do 11. 9. 24. avgusta 19 XI. Poletne kulturne prireditve .............. I I « I I I I S 8 S Sil Romantika na Cankarjevi ulici V okviru 11. Poletnih kulturnih prireditev bo jutri, v petek, ob 19. velika glasbeno-plesna prireditev na Cankarjevi ulici v Velenju. Najprej bodo nastopile plesna skupina Studia N, ki jo vodi Nina Mavec, v drugem delu pa bo Duo Roma izvajal ruske romance in cigansko glasbo. Če bo deževalo, bo prireditev naslednji petek. Hamlet Vabimo vas, da se pridružite naši karavani, ki bo v sredo, 30. avgusta, obiskala ljubljanski Poletni festival in si ogledala predstavo W. Shakespeara Hamlet v ljubljanski Drami. Dramo je režiral Janez Pipan. Igrajo pa J. Šugman, B. Cavazza, B. Juh, M. Zupančič, Z. Hribar, I. Ban, S. Pavček, A. Valič, M. Okorni, B. Gru-bar, P. Bibič in drugi. Cena aranžmaja s prevozom 2.600,00 SIT. Odhod avtobusa ob 18. izpred Rdeče dvorane. Rezervacije na tel. 853-574. TURISTIČNA AGENCIJA Cankarjeva 1, Velenje tel. 859-107 POTOVANJA TURIZEM IZLETI rent-a-car taxl rAPS AVTOPREVOZNIŽTVO IN SERVISI p.o. VELENJE - 5.300,00 SIT GARDALAND: 26.8., 2. 9. MUNCHEN - 0KT0BERFEST: 23., 30. 9. GR0SSGL0CKNER: 25. 8. DUNAJ: 16. 9., 21.10 BUDIMPEŠTA: 8., 29.9.-3 dni NEMČIJA- GRADOVI LUDVVIGA BAVARSKEGA: 22.9., 27.10.-3 dni ZLATA PRAGA: 7. 9.-3 dni PARIZ: 3.10. - 6 dni ŠPANIJA: 30.9. - 8 dni Obisk avtomobilskega sejma v Frankfurtu - 2 dni Vabimo vas na turistični rally - "Šaleški rally 95" 9. septembra. PRIVOŠČITE SI KVALITETO - POTUJTE Z NAMI! -5.100,00 SIT -5.900,00 SIT - 6.280,00 SIT -14.960,00 SIT - 28.860,00 SIT - 20,360,00 SIT -31.020,00 SIT -28.160,00 SIT AVTO Mastnak senris, trgovina, rent-a-car, diskoteka, bistro, pizzeria Partizanska 7, 63320 VELENJE Tel. & fax: 063/855-380 RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA: 1. vodja gostinstva 2. kuhar (več prostih mest) 3. natakar ali natakarica (več prostih mest) 4. avtomehanik (več prostih mest) 5. DJ. Od kandidatov pričakujemo samostojen pristop, inovativnost, urejen izgled ter resnost pri delu, ko bo temu primerno nagrajeno. Zaželjena je praksa kandidatov. Prijave s kratkim življenjepisom pričakujemo do vključno 1.9.1995. Kandidate bomo pisno oz. telefonsko obvestili o sprejemu! DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je telefonska številka 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek 24. avgusta od 7. do 20. ure dr. Kramer, nočna dežurna dr. Siavič in dr. Pirtovšek. Petek, 25. avgusta od 7. do 20. ure dr. Renko V., nočna dr. Renko V. in dr. Kramerjeva. Sobota in nedelja 26.in 27. avgusta od 7. do 20. ure dr. Renko O., nočna dr. Renko O.in dr. Kozorog. Ponedeljek še ni razporeda ZOBOZDRAVSTVO: V dežurni zobni ambulanti v Velenju od 8. do 12. ure v nedeljo 27. avgusta dr. Aleksander Uršič. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 25. avgusta do 1. septembra Ivan Zagožen, dr. vet. med. Jeri-hova 38 , mobitel št. 0609-633-677. Veterinarska postaja v Mozirju: Od 21. avgusta do 27. avgusta, Marjan Lesnik, dr. vet. med. Mozirje telefon 0609-633-419 in od 28. avgusta do 3. septembra 1995, Drago Zagožen, dr. vet. med. Ljubno, telefon 0609-633-418 Izdaja zdravil: vsak dan od 7. do 8.30 ure. Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih. Prostovoljno Gasilsko društvo Šalek prireja pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje 5. meddruštveno tekmovanje za starejše gasilce v soboto, 26. avgusta, ob 14. uri v Šaleku. Po tekmovanju ob 17. uri bo velika vrtna veselica s srečelovom Zabaval vas bo ansambel Mira Klinca Prireditelj bo poskrbel tudi za jedačo, pijačo in nagradno-zabavne igre. ■ Vabljeni! i TRGOVSKO PODJETJE JNTRADE" EXPORT - IMPORT d.o.o. GENERALNI ZASTOPNIK V SLOVENIJI INTRADE d.o.o. Maribor, Mlinska 22,62000 Maribor tel.: 062/22-66-00,062/22-42-80, fax: 062/22-66-13 UGODNE CENE V MESECU AVGUSTU! HI-FI SAMSUNG MAX 460 (radio, 2 kas., CD, dalj., 2 x 120 W, 2 komponenti) BTV SAMSUNG CB 5081 T (ekran 51 cm, 90 prog., hyperband, ddj., teletekst) MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV! Del. čas: vsak dan od 9.-12. in 15. do 19. ure, v soboto od 9.-12. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00 ali 22-42-80 VELIKO MLADINSKO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL TOPOLŠICE ara Tekmovanje bo na letališču v LAJŠAH. Po končanem tekmovanju bo VELIKA VRTNA VESELICA z bogatim srečelovom pred Gasilskim domom v TOPOLŠICI. Vljudno vabljeni! UIH0 TELE!JE ČETRTEK, 24.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 25.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 26.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 27.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 28.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 29.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 30.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PTTfl riN© riNC. riNC DOM KULTURE VELENJE sssftfsi3t)lt«fs»issxsii«a Sobota, 26. 8. ob 24. url (polnočna predstava)! Nedelja, 27. 8. ob 10. uri BATMAN ZA VSE ČASE - akcijski spektakel Režija: Joel Schumacher Vloge: Val Kilmer, Jim Carrey, Tom-my Lee Jones, Nicole Kidman, Chris 0'Donnell,... Rim, nabit z efekti, ki domišljijo pretvarjajo v svet resničnosti, je tudi dokaj zabavna komedija, ki polegjunaškega, a skrivnostnega Batmana pred ekran pripelje celo dva njegova nasprotnika. Tokrat sta to Two Face in Riddler, ki sta ju zaigrala Tommy Lee Jones in Jim Carrey. Ta dva sta prava mora za oči in ušesa, sploh pa je skoraj nepremagljiv problem za vsemogočnega Batmana. Ko se vmeša še lepa novinarka (Nicole Kidman)... Ponedeljek, 28. 8. ob 20. uri MOJE ŽIVLJENJE - drama Režija: Bruce Joel Rubin Vloge: Nicole Kidman, Michael Keaton Bob Jones, moški srednjih let, zve, da ima raka, zato sklene, da bo za svojega nerojenega otroka posnel svoje življenje z videokame-ro. Bob se odpravi na raziskovanje samega sebe, sooči se s svojimi starši, ki jih je s spremembo priimka že zdavnaj razočaral... KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 27.8. ob 13. uri BATMAN ZA VSE ČASE - akcijski spektakel Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 14. avgusta do 20. avgusta 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 18. 8. AMP Veliki vrh 160 mikro-g S02 /m3 zraka ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA V.V. ZAV va G.O. . 120.1 PTftoa ah -sV) £ PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEHI Žiro račun: S01 01 -654-41037. 'Abiioo0 Objave o prltpevklh preberite v reviji Oirot In družim. Hvalili 24. avgusta 1995 loBVESCEVALEC MANJŠO KMETIJO z gostinskim lokalom, primemo tudi za drugo obrt, prodam ali dam v najem. Prodam tudi 8500 m2 gozda. Telefon 885-440. V CENTRU ŠOŠTANJA ODDAM LOKAL. Informacije Bojan Gabrič, Trg Bratov Mravljak 7, Šoštanj. MOTO KULT1VAT0R GORENJE s priključki, malo rabljen, po polovični ceni prodam. Telefon 853-129. SPALNICO in otroško posteljo z omaro, prodam. Informacije po telefonu 854-140, zvečer. KUPIM KRAVO, PAŠNO. Telefon 894-031 zvečer. MOŠKO KOLO NA 10 prestav in otroški športni voziček prodam. Telefon 850-026. KUPIMO KNJIGE ZA 3. letnik srednje zdravstvene šole. Telefon 854-353. PRODAM V NAJEM PARCELO, 7500 m2 v bližini Slivniškega jezera. Telefon 850-703. SILOKOMBAJN KS 80, prodam. Telefon 885-339. NOVO PRIKOLICO za osebni avto z atestom 160 X108, prodam. Telefon 721-351. PRODAJA GRAHASTIH NE- SNIC. Telefon 472-071. KUPIM APN-6. Telefon 778429. NAJAMEM ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero. Telefon 856-864. IŠČEM SOLIDNEGA IZVJALCA za temeljit remont centralne v večji enodružinski hiši. Svoj naslov in telefon sporočite na upravo lista po telefonu 855-450. DESET TEDNOV STARE PUJSKE, ugodno prodam. Janko Vasle, Ponikva 33, Žalec. AVTO ŠKODA, letnik 82, dobro ohranjen, registriran do 4/96, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 882-891. KNJIGE ZA SEDMI RAZRED, dobro ohranjene, prodam. Telefon 851-286. Poslovni prostor 51 m2 v TOPOLŠICI ODDAMO V NAJEM. Pisne ponudbe za najem posredujte do 31.8.95 na naslov: Ljubljanska banka, Splošna banka Velenje, Rudarska 3, telefon 063-854-251 g. Franc Oder. MALI OGLASI kolo na 10 prestav. Telefon 882-340. ZAPOSUM DEKLE ZA STREŽBO V BIFEJU. Nudimo stanovanje in hrano. Telefon 881-147. OTROŠKI VOZIČEK PEG-PERE- GO, globok in športni, prodam. Telefon 715-054. MARIJA SPEGEL Z MUTE, obvešča, da bo v nedeljo 27.8. od 8. do 8.30 prodajala mlade kokoši nesnice stare 6 mesecev, v Šaleku pri cerkvi. So cepljene. Telefon 0602-61-202. IŠČEMO NATAKARICO. Telefon 0609-627-045. RENAULT 4, letnik 79, neregistriran, prodam za rezervne dele. Telefon 858-285 popoldan. TRAKTORSKO KABINO IMT 542 prodam po ugodni ceni, ter moško ROLETE,ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943, ali 0609-612-634. TELIČKO 8 tednov staro, prodam za zakol ali nadaljno rejo. Telefon 885-529. CIRKULAR ZA REZANJE DRV 4,5 KW in 751 hidravlično stisklanico za stiskanje sadja prodam. Telefon 892-194. PARCELA 1000 m2, tik ob cesti, elektrika in voda na parceli, prodam. Telefon 0601-81-269. CENEJE PRODAM NOVO STEKLO KERAMIČNO PLOŠČO. Telefon 853-708. KAVČ S FOTELJEMA in trifazno krožno žago za drva, poceni prodam. Telefon 850-727. AVT0MAT1C, letnik 1983, prodam za 200 DEM. Telefon 893-203. DVE OTROŠKI POSTELJICI IN ŠTEDILNIK na trda goriva, prodam. Telefon 853-314. POLOVICO PRAŠIČA, domače reje, prodam. Telefon 854-768. V DOPOLDANSKO VARSTVO VZAMEM OTROKE. Telefon 851-931. 30 m2 TLAKOVCEV, kupim. Telefon 885-652. MANJŠO OPREMLJENO SOBO z večjim balkonom, souporabo sanitarij in telefona ter možnostjo kuhanja oddam ženski. Mesečno predplačilo 60 DEM/SIT. Svojo telefonsko številko ali naslov lahko sporočite na upravo lista 855-450. MASAžNI APARAT ZA NOGE ter zračno puško prodam. Telefon 881-019. PROSTORE ZA PISARNO ALI MIRNO DEJAVNOST oddam v najem. Telefon 832-790 od 15. do 21. ure. LADO 1200, letnik 75, vozno, ne-reg., prodam, lahko tudi za rezervne dele. Cena 300 DEM. Telefon 857-389. GREM GOSPODINJIT NA DOM, k starejši osebi. Telefon 858-633. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ PFAF, ravni šiv, prodam. Telefon 892-182. OPREMO ZA TRGOVSKI LOKAL, police, dva pulta, regal in stojalo, zelo ugodno prodam. Telefon 853-551. GORSKO KOLO GAMA ŠPORT, letnik 94, 21 prestav, prodam. Telefon 856-161. SEDEŽNO GARNITURO, ugodno prodam. Telefon 888-238. IŠČEM IN NAJAMEM GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v Velenju. Telefon 856-334 od 8. do 16. ure med vikendom. Mojca. ZAKONCEMA OD 35 do 60 let nudimo novo opremljeno stanovanje za pomoč v gospodinjstvu - po dogovoru lastništvo. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo Naš čas, Foitova 10, Velenje s pripisom šifre: "Mir." MLADO KRAVO ZA ZAKOL in dve cisterni 10001, prodam. Telefon 882-732. STAR, RABLJEN, še uporaben plin-električni štedilnik, kupim. Telefon 892-257 MOLZNI STROJ VVESTFALIJA, dobro ohranjen, komplet s cevmi in pralnim avtomatom, prodam. Telefon 885-168. LEPO UREJENO HIŠO, takoj vselji-vo z vrtom, Komen na Primorskem, blizu Italije in Trsta, prodam ali zamenjam. Anton Lovrenc, Komen 4, 66223 KOMEN. NOVE NISKOVALNE SALONITKE in žagan les za ostrešje, prodam. Telefon 885-403. PlANINO TCHAIKA, ugodno prodam. Telefon 856-870. BIKCA 120 kg težkega prodam. Telefon 893071. ZAHVALA! Iskreno se zahvaljujem gasilcem GD Šoštanj, stanovalcem Kajuhove 11 in vsem, ki so mi kakorkoli priskočili na pomoč ob požaru, ki seje zgodil 13.8.1995. Prav posebej bi pohvalila res hitro in strokovno ukrepanje gasilcev, saj so bili v štirih miunutah na kraju požara. Od srca hvala tudi sosedom, ki so pravočasno opazili nevarnost ter me o tem obvestili. Darinka Mencinger, Kajuhova 11, Šoštanj. PODPJSANI ANDREJ ZA-KRAJŠEK, objavljam prenehanje obrtne dejavnosti REZBARSTVO-RESTAVRIRANJE z 1.12.95. ANDREJ ZAKRAJŠEK, Šalek 91. TRAFIKO NA AVTOBUSNI POSTAJI PRODAM. Telefon 854-036. GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE: aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa POROKE: Danilej Hriberšek, Tomšičeva 16, Velenje, Dušica Žlabomik, Tomšičeva 16, Velenje Martin Redžič, Stritarjeva 1, Velenje in Jelka Hrovat, Špeglova 29, Velenje Aleš JoŠt, Koželjskega 4 in Milena Virbnik, Škale 81. SMRTI: Alojzija Hladin, rojena 1925, Polana 60, Terezija Brezni-kar, rojena 1907, Matke80, Blan-ka Trojner, rojena 1955, Velenje, Jurčičeva 2, Jožefa Gomboc, rojena 1923, Tekavčeva 14, Šoštanj, Kristina Gratej, rojena 1924, Lepa njiva 3, Stanislav Korošec, rojen 1938, Stranice 82, Kolo-man VVitmajer, rojen 1927, Škale 173, Rudolf Vodovnik, rojen 1915, Topolšica 204, Maks Ko-lar, rojen 1934, Celje, Na Zelenici 13. OBČINA ŽALEC ROJSTEV NI BILO ZAKONSKE ZVEZE NI SKLENIL NIHČE UMRLI SO: Marija Reher, stara 94 let, upokojenka, Kaplja vas 32, Alojz Krajnc, star 90 let, soc.upok. Črnova 18, Maks Košenina, star 81 let, upokojenec, Gomilsko 72, Ivana Križnik, stara 46 let, delavka, Prapreče 7 a, Marinka Katarina, stara 71 let, gospodinja, Matke 70, Matija Dro-bež, star 83 let, krneč, upokojenec, Limovce 13 OBČINA MOZIRJE a a a a a a t POROKE: Peter Malgaj, 1970, Podvin 9 in Melita Rihter, 1971, Gornji Grad, Novo nasleje 23. Beno Trap, 1963, Mozirje, Prešernova ul. 11 in Anita Todorovska, 1965, Skopje, Vladimir Komarov 40/9 Ivan Kovač, 1971, Savina 47 in Milena Furst, 1972, Spodnje po-brežje 9 Janez Brezovnik, 1971, Radegun-da 13 in JoZica Slemenšek, 1971, Radegunda 47 SMRTI: Liza Kokovnik, 1918, Potok 12, Frančišek Budna, 1933, Ljubno ob Savinji, Foršt 29, Antonija Kladnik, 1923, Planina 25. NEGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE DEKOR objavljene v tedniku Naš čas 10.8.1995 1. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT v trgovini DEKOR - BAJEC IVANKA, CANKARJEVA 29, ŠOŠTANJ 2. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 SIT v trgovini DEKOR - SLAVKO POLENIK, TOVARNIŠKA 2, ŠOŠTANJ 3. nagrada: nakup v vrednosti 2.000 SIT v trgovini DEKOR - LONČARIČ TINA, GORIŠKA C. 63, VELENJE GESLO: ZAVESA JE NAJLEPŠI OKRAS STANOVANJA ■ Čestitamo! ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta JANEZA OVCJAKA 1.8.1906 -12.8.1995 iz Topolšice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali bolečine in ga obiskovali med njegovo boleznijo. Hvala sorodnikom in krajanom, ki ste počastili njegov spomin, za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, govornikoma, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. VSI NJEGOVI Da si bil ptica, letal bi še danes, da si bil veter, še bi vršel čez planet, da si ogenj bil, bi nam še grel dlani, da si bil atom energije, bi še bil... Si ptica in veter in ogenj si in atom energije, le preselil si se povsem v naša srca... vsem čudovitim prijateljem, sorodnikom in dobrim ljudem, ki ste v teh dneh spletli okrog Davida in nas neskončno pajčevino sočutja in ljubezni. Vemo, utehe ni; vendar ste nam morda pomagali preživeti. Družina Čelofiga, Šoštanj V SPOMIN Mineva leto žalosti, kar nam je kruta bolezen vzela moža, očeta in starega očeta. ANTONA OŠTIRJA 24.8.1994 - 24.8.1995 Ostaja nam praznina in tiha bolečina. Hvala vsem, ki se spomnite nanj! VSI NJEGOVI Umrla je mama JOZICA GOMBOC Pokopali smo jo v družinskem krogu. Sinovi z družinami "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za infbrmiranie 5L 23/2632 je "Nas čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za ka- Urednlštvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe- Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cenaposameznegaizvodajel30,00tola