OTVORITEV MUZEJSKE ZBIRKE V ŽlREH V nedeljo 14. oktobra 1973 je bila v Zireh slavnostno odprta lokalna muzej ska zbirka. Podrobnejše predstavitve zbirke zaradi poznega termina ni bilo mogoče uvrstiti v letošnje Loške razgle de in bo to storjeno prihodnje leto. Pri prave na njeno postavitev, vsebino in na loge je kratko orisal predsednik Muzej skega društva v Skofji Loki v otvoritve nem nagovoru (op. uredništva): — Spoštovani navzoči! V imenu Mu zejskega društva v Skofji Loki vas pri srčno pozdravljam ob današnji slovesno sti, ki pomeni vsekakor velik kulturni dogodek v Ziareh. Saj odpiramo muzej sko zbirko, ki naj javnosti nazorno pred stavlja razvoj najbolj sipecifičnega go spodarskega življenja v žirovskem koncu — čevljarstvo in čipkarstvo. Tako po čipkarski, zlasti pa po čsvljarski dejav nosti so Ziri danes znane daleč onstran meja slovenskega ozemlja. Muzejska dejavnost je bila v letih pred vojno celo v slovenskem merilu zelo skromna. Vsa Slovenija je štela komaj peščico muzejev, ki so jih na splošno premogla le vodilna slovenska mesta. Ko smo ustanavljali tik pred vojno muzej v Skofji Loki, je bilo naše dejanje zelo, zelo nevsakdanje. Danes je muzejstvo sirom po Sloveniji silno razmahnjeno, lahko trdim, da celo preveč, kajti za do stojne muzeje je treba imeti na voljo tudi ustrezna sredstva — tako materialna kot strokovna. Zato mnogi muzeji po Sloveniji komaj še zaslužijo to ime in bolj ali manj životarijo. Muzejstvo na loškem ozemlju pa od vsega začetka kaže izreden napredek. Ko smo tik pred vojno odpirali loški muzej, smo bili silno ponosni, ker smo v nekaj letih zbrali toliko gradi^va, da smo z njim napolnili štiri prostore v drugem nadstropju loškega rotovža. Danes nam je obsežen loški grad že skoraj pretesen. Sčasoma smo uspeli muzejsko misel raz širiti po obsežnem loškem teritoriju. Pri zbiranju predmetov pa se držimo nače la, da ne bi bilo prav, če bi liubosumno hoteli vse muzealije osredotočiti na loški grad. Vodilo nam je predvsem skrb, da najdejo v muzeju varno shrambo drago ceni predmeti, ki bi raztreseni po domo vih prej ali slej zapadli uničenju. V tej težnji močno podpiramo muzejsko de javnost v obeh dolinah z željo, da se v ondotnih naravnih središčih osnujejo po sebne muzejske zbirke, in to s poudar kom na gradivu, ki je specifično za ustrezno območje. Plod naše muzejske politike je ustano vitev odlične muzejske zbirke v Zelez- 315 Pred stavbo muzejske zbirke v 2ireh ob njeni otvoritvi. (Foto F. Planina) nikih, ki nazorno predstavlja ondotno, stoletja trajajočo specifično gospodarsko dejavnost — fužinarstvo in lesno obrt oziroma industriijo. Do danes je ta zbir ka že tako napredovala, da vzbuja za nimanje v zelo širokem krogu ljudi ne samo z loškega ozemlja, marveč z ob sežnega slovenskega pa tudi izvenslo- venskega območja. Nekaj podobnega pričakujemo v Zireh. Vsak začetek je težak. Tudi žirovska muzejska zbirka, ki jo danes odpiramo javnosti, ni nastala čez noč. Zahtevala je vrsto požrtvovalnih, nesebičnih muzej skih delavcev predvsem iz vrst doma činov. V ta namen smo že pred leti ustanovili poseben pododbor Muzejskega društva v Skofji Loki s sedežem v Zireh, čigar zastopniki so mesec za mesecem prihajali na naše muzejske seje. Pridni žirovski odbomikii so se vneto vrgli na delo. Znali so pridobiti najbolj nujne prostore za ureditev prvih zbirk lokal nega muzeja in uspeli so zbrati že v tem kratkem času toliko predmetov, da so sedanji razpoložljivi prostori že celo pre tesni. Ob tej priliki moram vsekakor v imenu IVluzejskega društva v Skofji Loki dati vse priznanje in zahvalo vsem po sameznikom, ki niso štedili niti časa niti truda v tem plemenitem prizadevanju. Prav tako mi je v prijetno dolžnost, da se zahvalim vodstvu tovarne Alpina, ki je z vsem razumevanjem izdatno pod piralo našo akcijo. Zahvaljujem se dalje vsem posameznikom, ki so 'z velikim razumevanjem dali na voljo muzejske predmete — deloma v last, deloma na- posodo. Zlasti se moram v tej zvezi z vsem priznanjem spomniti tov. Primo žiča, ki je z dragocenimi predmeti na polnil čipkarsko zbirko v tolikšni meri, da je celo zmanjkalo prostora. Prav tako velja topla zahvala tov. Božu Račiču, našemu dragemu muzejskemu prijatelju, ki je ves vnet za našo dejavnost tudi ob tej priliki priskočil na pomoč z dra gocenimi eksponati. Želim, da bi< ti zgle di našli še mnogo posnemalcev, saj se zavedamo, da odpiramo danes zbirko, ki 316 bo rasla iz leta v leto. Zahvaljujem se dalje tudi pevskemu zboru, ki je pod vodstvom tov. Jobsta izdatno podprl ra ven današnje slavnosti. Pred žirovskimi muzealci stoje še veli ke naloge. Danes je pač zaključena šele prva faza, ki pomeni sicer važen mej nik, vendar predstavlja samo eno po stajo v žirovski muzejski dejavnosti. Saj bo treba še naprej načrtno zbirati pred mete, vendar sem mnenja, da bo to delo sedaj zelo olajšano. Kajti marsikdo je doslej mogoče skeptično gledal na entu- ziazem žirovskim posameznikov. Sedaj je uresničena njihova zamisel; prvi uspehi so pred namii Nedvomno bo zbirka rasla iz leta v leto; krepila se bo z orodjem, ki leži mogoče zaprašeno po podstrešjih; v zbirko se bodo stekali predmeti, ka kršne so mogoče doslej dajali kot igrače otrokom; tod se bodo zbirali papirji, ki so jih doslej brezsmiselno uničevali itd. itd. Istočasno pa se že sedaj kaže druga naloga: na vsak nači.n bo treba poskrbe ti, da bodo povečane zbirke našle do stojno mesto. Poslopje je veliko — kot nalašč ustvarjeno za nakazane namene. Treba bo skrbeti, da bodo posamezni prostori primerno adaptirani za poveča ne zbirke, ki bodo sčasoma prav gotovo toliko prerasle, da bo že kmalu treba misliti na ustrezno premestitev. Saj bo treba čevljarsko in čipkarsko dejavnost po možnosti predstaviti v vseh fazah; i.z zbirke naj bo razviden razvoj od samega začetka pa vse do današnje razvejanosti. Številne naloge so torej pred nami. Kot doslej sta loško muzejsko društvo in loški muzej pripravljena, da po svo jih najboljših mcčeh skušata pomagati tudi naprej. S skupnimi napori bomo vsekakor uspeli postaviti v Ziireh tako zbirko, ki bo zanimiva ne samo za do mačina, marveč tudi za izredno širok krog ljudi, ki danes sicer poznajo ime Ziri predvsem po Alpini, toda kraja mnogi med njimi niso nikdar videli. Za muzejstvo vnetim Zirovcem k da našnjemu prazniku iskreno čestitamo z željo, da krepko nadaljujejo s koraKom >o točno začrtani poti. Uspehi ne boao izostali! — Dr. Pavle Blaznih 317