8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRimukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	n...
Abb. postale I gruppo CeiM Zo\) lir
Leto XXXV. Št. 118 (10.337)
TRST, sobota, 26. maja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KOMUNISTI VZTRAJAJO V SVOJI ZAHTEVI
Berlinguer: KPI bo podprla vlado v kateri bo pravično zastopana
Za De Martina (PSI) je sedanji politični imobilizem vzrok vse pogostejših kriz in nestabilnosti vlad ■ Pomirjevalne izjave Eiulia Andreottija
RIM — V kakšnem okviru si komunistična partija zamišlja morebitno vlado KPI - PSI, kj jo je v sredo predlagal senator Chiaromon-te in ki jo je v četrtek socialistični sekretar Craxi v bistvu zavrnil, češ da gre za oživljanje frontizma? Sekretar komunistične partije Enrico Berlinguer je v intervjuju z urednikom tednika «Epoca» ponovil Chia-temontejev predlog, ga nadrobneje obrazložil in ga postavil v splošnejši okvir politike demokratične e-ootnosti, ki je po oceni komunistov ^ini možnj izhod iz sedanje krize. «Naše stališče — je uvodoma poudaril sekretar KPI — ni posledica neke togosti pač pa izvira iz prepričanja, da država potrebuje jas-Nh, trdnih in odločnih rešitev, ne Pa meglenih, ki so odraz negotovosti KD in ostalih strank.» V tem okviru je Berlinguer pojasnil, da je KPI še vedno bolj prepričana v Veljavnost strategije zgodovinskega kompromisa kot pa levičarske alternative, vendar ta strategija kot tudi privrženost politiki demokratične enotnosti ne pomenita, da komunisti ocenjujejo kot nujno prisostnost KD v vladi, ki bi lahko od zunaj podpirala vlado z dogovorjenim programom.
Berlinguer je v nadaljevanju polnil, da bi po oceni komunistov Politika levičarske alternative bila lahko nevarna, ker bi lahko razdvojila ljudske množice in državo kot celoto. Italija potrebuje enotnost Vseh demokratičnih sil, v tem o-kviru pa obe delavski stranki s ^kupnim nastopom lahko pogojujeta krščansko demokracijo in dosežeta usti preokret, ki je doslej izostal.
Potem ko je zavrnil možnost podatka k levi sredini in ocenil predlog Bisaglie naj bi štiribarvni vladi KD, PSi, PSDI in PRI predsedoval Craxi, kot nesprejemljiv po-8kus razdvajanja komunistov in so-O-alistov ter izključitve KPI iz vlade, je Berlinguer odgovarjal na vprašaja o Moru. Kaj je umorjeni Predsednik KD obljubil komunistom? ^Ničesar — je naglasi, sekretar KPI " Moro je razčlenil vprašanje komunistov in ga načel v lastni stranki. Le-tej pa je obljubil, da jo bo povedel na srečanje z delavskim gibljem in ji obenem pomagal, da °orani svojo istovetnost.
. Glede možnih rešitev po volitvah le komunistični sekretar menil, da možni le dve hipotezi, če bo KD *slepo» vztrajala pri svojem dosedanjem togem stališču: ali ji bo u-sPelp oblikovati vlado brez KPI, «i ji bo načrt spodletel. V tem pri-Jdcru so možne tri rešitve: zo-Pctna razpustitev parlamenta v pri-“'eru, da ne bi bilo mogoče oblikovati nobene trdne večine in vlade: °blikovanje vlade demokratične tehtnosti, v kateri bo zajamčena pol-nnpravna prisotnost vseh strank, ali Pa oblikovanje vlade brez predstav-nikov KD, ki naj bi podpirala vla-00 od zunaj.*
, V politično razpravo je s pomir-Kvalno izjavo oosegel tudi pred-
si socialisti ne želijo povratkov v preteklost in se borijo proti hegemoniji KD ter za novo porazdelitev moči v levici, da bi odpravili imobilizem italijanskega političnega sistema. ki je glavni vzrok vse pogostejših kriz in nestabilnosti vlad. De Martino je še dejal, da so nedavne Zaccagninijeve izjave dejanski dokaz imobilnost, saj je demokr-ščanski sekretar vzel iz ropotarnice stare argumente nevarnosti okrepitve levice, ki bi lahko številčno prehitela KD. «Vendar — je pripomnil neapeljski socialistični voditelj — političnih vprašanj ne moremo reševati s podžiganjem preplaha, pač pa s tvornim in tehtnim soočanjem.*
(vt)
FIRENCE — Predstavnik vsedržavnega vodstva DP Miniatti je včeraj izročil florentinskemu sodniku Vigni dokument, ki naj bi dokazoval, da naj bi nekateri krogi KD dobro poznali imena rdečih teroristov in njihove naklepe.
BONN — Zahodnonemško sodstvo je odredilo aretacijo šestih neonacistov, ki so obtoženi «ustvarjanja teroristične organizacije*. Gre za obtožbo, ki jo je sodstvo doslej naprtilo samo ultralevim skrajnežem.
sednik vlade Andreotti, ki je v razgovoru z urednikom tednika «Oggi» že uvodoma dejal, da odnos; med KPI in KD niso ^dina os italijanskega političnega dogajanja Predsednik vlade je pozval KPI, naj o-mili svoje sedanje stališče, ki je «podobno vojni napovedi*, in izrazil upanje, da bo po volitvah možen tvornejši razgovor med strankami. Tej kritični oceni na rep pa je takoj dedal še sladkorček, ko je dejal, da se ne more pritoževati nad lojalnostjo komunistov, čeprav so ga med prejšnjo zakonodajno dobo «nekajkrat pošteno brcnili v piščal.*
Potem ko je ocenil kot abstraktno možnost povratka k levemu centru, je Andreotti z njemu lastno ironijo poudaril, da je danes še prezgodaj, da bi govorili o bodočem predsedniku vlade, pripomnil pa je. da glede na ritem dela, ki ga je bil sposoben v teh letih, se ne čuti invalida in «mi ni do sprehodov po parku spominov*. Zagotovil pa je vsekakor, da se ne bo obrnil na sindikate in na pretorja Paoneja tako kot «ljubke stevardese Alitalie v primeru, da bi moral zapustiti palačo Chigi*;
Zelo polemičen s krščansko demokracijo pa je bil bivši sekretar PSI De Martino, ki je poudaril, da
REAKCIJA Nfl UKREPE MADRIDSKEGA PARLAMENTA PROTI TERORISTIČNI DEJAVNOSTI
Nevarno naraščanje terorizma v Španiji: sedem smrtnih žrtev v enem samem dnevu
V Madridu je komandos organizacije ETA ubil tri vojaške častnike in njihovega šoferja, v Sevilli pa so pripadniki skupine GRAPO ustrelili poticijskega inšpektorja V spopadih z organi javne varnosti ubita tudi dva terorista
Sodniki že petič zaslišali Negrija
RIM — Sodnika Guasco in Ama-to, ki sodelujeta v preiskavi o u-grabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Mora, sta včeraj že petič zaslišala ideologa organizirane delavske avtonomije Tonija Negrija. Po izjavah zagovornikov, ki so obljubili, da bodo v najkrajšem času izročili zapisnik, je zasliševanje potekalo po starih tirnicah, saj naj bi vsa vprašanja sodnikov temeljila na odstavkih knjig in člankov aretiranega profesorja. Zorni kot obtožbe pa naj bi bil nekoliko drugačen: Negrija ne bi zasliševala več kot člana strateškega vodstva RB, pač pa kot človeka, ki je osvojil teze rdečih briga-distov.
Odvetniki, ki so bili kot običajno edini vir informacij za številne prisotne časnikarje, so dodali, da je bilo zasliševanje zelo razčlenjeno, vendar pa sodnika naj ne bi osnovala svojih vprašanj na nobenem novem dokazu. Negri naj bi odgovarjal v glavnem sarkastično, nekajkrat pa naj bi jezno vzrojil. Kar zadeva besedilo dokumenta, ki naj bi ga našli v Alunnijevem skrivališču v Ul. Negroli v Milanu, naj bi Negri priznal, da nekateri odstavki so vzeti iz neke njegove zgodovin-sko-politične analize o nastanku gibanja avtonomije, dejal pa naj bi, da ne ve, kako so teroristi prišli do njegove analize in zakaj so jo o-svojili.
Končno so odvetniki tudi poudarili, da je Negri že končal svojo spomenico, ki jo je pripravil skupno z nekaterimi zaprtimi somišljeniki. Poudarili pa so tudi, da nasprotujejo, da bi jo otoženec izročil sodnikom, ker naj bi bila v nasprotju z
OD TRIGLAVA DO VARDARJA SO V JUGOSLAVIJI PROSLAVILI DAN MLADOSTI IN TITOV ROJSTNI DAN
Tito: Varujmo veliko pridobitev naše revolucije bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti
Voščila sodelavcev, soborcev, mladine in diplomatskega zbora - Študentka s Kosova izročila Titu med tradicionalno prireditvijo na stadionu JLA palico štalete mladosti - Iskrene želje in voščila predsednika Pertinija
BEOGRAD — Vsa Jugoslavija je včerajšnji dan preživela v prazničnem razpoloženju. Od Triglava do Vardarja so slavili vsi — mladina, delovni ljudje in občani. Proslavljali so Dan mladosti in Titov rojstni dan.
Slavja so se zaključila sinoči s tradicionalno sklepno prireditvijo na stadionu Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu, kjer je v navzočnosti 50 tisoč ljudi po manifestaciji z naslovom «Generacija samou-pravljalcev*, študentka s Kosova Sanija Hiseni izročila tovarišu Titu štafetno palico, ki so jo z najboljšimi želiami in najtoplejšimi voščili Titu za 87. rojstni dan nosile tisočere roke po vsej Jugoslaviji od konca marca, ko je štafeta mladosti krenila n apot z Raven na Koroškem.
Predsedniku Titu so ob rojstnem dnevu včeraj v Belem dvoru na De-dinju voščili njegovi sodelavci — najvišji predstavniki federacije, republik in pokrajin in JLA. Prihod predsednika Tita v Beli dvor so naznanile fanfare vojaškega orkestra, zadonela pa je tudi «Pesem za rojstni dan». Tovarišu Titu so ob tej priložnosti voščili podpred-
obrambno linijo, ki so jo obliko- sednik predsedstva SFRJ Lazar Kovali.	| liševski s- člani predsedstva,
MADRID — Sedem mrtvih v enem s&mem dnevv priča o tem, da tudi v Španiji nevarno narašča terorizem. Štiri smrtne žrtve je terjal atentat, za katerega si lasti odgovornost baskovska organizacija ETA: včeraj zjutraj je skupina teroristov z rafali brzostrelk in z ročno bom-bou ubila tri vojaške častnike in njihovega šoferja v rezidenčni četrti Madrida. Žrtve teroristov so 69-letni general Luis Gomez Horti-guela, ki ga je za časa državljanske vojne odlikoval general Franco, polkovnika Agustin Laso Corral in Juan Avalos Gomariz ter šofer avtomobila Luis Gomez Borrega.
Do atentata je prišlo dan po koncu razprave o javnem redu v madridski poslanski zbornici in dan pred manifestacijo na čast španske vojske, to je pred veliko vojaško parado v Sevilli. Avtorje atentata naj bi že identificirali: šlo naj bi
Za 1 skupinico; ki naj bi jo bila vodila dva Baska, znana kot Txixiedi in Pototo.
Atentat je bil izveden zelo hladnokrvno. Teroristi so z brzostrelko v roki ustavili avto, s katerim se je general Hortiguela peljal v službo, s silo odprli vrata, zagnali v avto ročno bombo in, preden so zbežali, izstrelili še nekaj rafalov iz brzostrelke.
S tem atentatom je število žrtev »političnega* nasilja v Španiji od začetka leta naraslo na 57. General Hortiguela, ki zapušča ženo in pet otrok, je že četrti general, ki so ga ubili v Madridu po Francovi smrti.
Atentat je izzval vrsto reakcij po vsej državi. Predsednik večinske centristične skupine v parlamentu Jimenez Blanco je poudaril, da je treba za vsako ceno zagotoviti varnost v mestnih središčih. Sociali-
stična stranka PS0E označuje atentat kot «pošastno* dejanje, ki postavlja v nevarnost »našo pot v de1 mokracijo*. Komunisti ugotavljajo, da gre za stopnjevanje načrta, ki naj bi bil naperjen proti varnostnim silam in proti policiji, «da se z vsakim sredstvom prepreči miroljubno sožitje v Španiji*. Obsodbe prihajajo tudi od ostalih strank in političnih formacij. Notranji minister, general Antonio Ibanez Freire pa je poudaril, da so bili atentatorji identificirani in da jih bodo prijeli. Dejal je tudi, da so včeraj aretirali «na severu* dva komandosa organizacije ETA, ki sta se pripravljala na nove atentate.
V bližini kraja tega atentata je še ena oseba izgubila življenje. Policija je namreč streljala proti avtu, ki je bil parkiran v bližini kraja atentata in v katerem sta sedela «da sumljiva človeka*. Enega so
>lll,"iiiiu„,....I|l|ll„l„„il,lii,l|llliiiiiiiiiuniii,«»""",||i""|""""|i"i"""","|""»"',"i".mn«...Hlinili'..
NAJHUJŠA NESREČA V ZGODOVINI LETALSTVA ZDA
DC10 STRMOGLAVIL PRI CHICAGU: 279 MRTVIH
Letalo je eksplodiralo v zraku takoj po vzletu - Nesreče ni preživel nihče
CHICAGO - Če bodo potrdili šte-L žrtev, bo to brez dvoma nai-Jtria letalska nesreča v Ameriki. h“ so bili prvi komentarji o Ara-t I ni tragediji, ki je včeraj dole-]na letalo »American Airlinesa* DC 2 279 osebami, ko je po vzletu . Mednarodnega letališča tOTlare* 8tr'noglavil0 na Ha.
'I°čnih vesti še ni, vendar očivid-V^avijo, da je letalo bilo že na . *hi 600 m. ko se ie nenadoma
>elo
m, ko	se	je
Ul • v- in nato skoraj navpično str-skiK av'to na parkirišče stanovanj-žn *1 Prikolic, kjer, je eksplodiralo in Cel«6*0, Plameni,	ki	so se	dvigali
okni- ^ m v'š‘ne in zajeli tudi hji ,c°. so preprečili poseg reševalci »P *n gasilcev, ki se celih 45 'letal*0 mogli približati uničene-
tJ^stvo letalske	družbe, kateri	je
6j|!Padal° letalo,	je	javilo	da	so
je l!?s* prostori zasedeni: potnikov 5 do 279, članov posadke je bilo VSj ? Pa je bilo asistentov poleta, v Di z izjeme so izgubili življenje VLarnenih. Vzroke bodo prav go-jo Ugotovili, vendar nekateri trdi; Želj.?.? je letalo začelo padati proti D- bi v trenutku, ko bo iz enega rieb- 9 švignili plameni v višini 60 bj '°v nad parkiriščem pa naj V uLr *Pvega krila eksplodiral, hei. hišnici se je kasneje javilo Dudi, ki so jih ranili drobci kejf^eega letala. Vsekakor njiho-uoskodbe' r.iso težke.
Srečo je najhujša letalska ne-riiji . v Ameriki terjala 144 smrt-Vl w : ^ je bila 25. septembra South *° je »boeing 727» Pacific bo itJVPSt Airlinesa trčil v turistič
forniji. Najhujša nesreča na svetu sploh pa je bila 1974. leta, ko je DC 10 strmoglavil nedaleč od Pariza Tedaj je bilo med potniki in člani posadke 346 mrtvih.
Homeinijev sodelavec hudo ranjen
TEHERAN — Petindvajset dni po umoru ajatulaha Reze Mataharija, so še neznani teroristi včeraj hudo ranili v Teheranu ajatulaha Maše-rija Rafsanjanija, \elja za enega izmed najožjih Homeinijevih sodelavcev Po sporočilu iranskega radia naj bi bilo Rafsanjanijevo zdravstveno stanje kritično. Na pogrebu ajatulaha Motaharija je Raf-sanjani silno napadel komuniste.
podelil včeraj zjutraj v Rimu jugoslovanski veleposlanik Berisav Jovič.
‘etalo
nad San Diegom v Kali-
Predsednik lito odlikoval italijanske univerzitetne profesorje
RIM - Jugoslovanski predsednik losin Broz 'nto je podelil petim i-talijanskim univerzitetnim profesorjem visoka odlikovanja «a njihov pomemben doprinos za razvoj Prl jateljskih odnosov med Ju^sla^ in Italijo*. OdUkovanja, <red jugo-slovanske zastave z zlato . so dobili profesorji rimake univ”y Franco Valsecchi, Santo Graciotu-AneeLi Tambora in Lionello Costan Unf ter profesor na neapeljski um-verzi Nullo Minisi.
Odlikovanja je petim profesorjem
kar petkrat, obravnavala pa bosta vprašanja strateške razorožile ni priprav za tretji sporazum, ki naj bi stopil v veljavo 1985. leta, mednarodni položaj s jiosebnim poudarkom najhujšim žariščem napetosti, zadnje pogovore pa bosta namenila trgovinski izmenjavi in sodelovanju.
Po mnenju opazovalcev dejstvo, da so sovjetski predstavniki sprejeli dokai zahteven delovni program dokazuje, da se je Leonid Brež-dnevni red srečanja med Carter-Injev znatno opomogel. To naj bi jem In Brežnjevom, ki bo prihod- potrjevalo tudi dejstvo, da nai bi nji mesec na Dunaju. V dveh dneh Brežnjev potoval z letalom in ne in pol se bosta državnika sestala Iz vlakom kot so prvotno sporočili.
Dnevni red srečanja Carter-Brežnjev
NEW YORK — Po sporočilu a-meriških vladnih krogov so se ZDA in Sovjetska zveza dogovorile za
ubili, drugega pa ranili. O tem dogodku pa ni nobenih točnejših vesti.
Pač pa so znane okoliščine, v katerih je izgubil življenje v Sevilli policijski inšpektor Damian Sečo. V mestnem središču je policija u-stavila sumljiv avto. Prišlo je do streljanja in‘ Sečo je padel, zadet od krogel brzostrelke. Prav tako je pri streljanju izgubil življenje eden izmed štirih mladeničev, ki so bili v avtomobilu. Eden je bil ranjen, zadnja dva pa sta se zatekla v neko bližnje poslopje, ki ga je policija obkolila. Ni znano, kako se je zadeva končala. Vsekakor je šlo za teroristično skupino, ki pripada »Revolucionarni antifašistični organizaciji prvi oktober* GRAPO.
Zaradi tega ponovnega naraščanja terorizma so sinoči odpovedali vojaško parado, ki je bila napovedana za danes v Sevilli. Vsekakor pa, kot kaže, včerajšnja teroristična dejanja niso imela direktne zveze s to vojaško parado, ampak so bila reakcija na konec parlamentarne razprave o boju proti terorizmu; parlament je v sklepni resoluciji pozval vlado, naj se posluži vseh sredstev v boju proti terorizmu. Resolucija izrecno pooblašča policijo, da prisluškuje telefonskim pogovorom, da opravlja hišne preiskave tudi brez sodnega naloga in da pridrži osumljehce tudi več kot 72 ur, ne da bi jih česa formalno obtožila.
________ (bbr)
LONDON — V Veliki Britaniji so ponovno podražili bencin. Od včeraj stane galona (4,5 litrov) pet penijev več kot doslej, tako da je njena sedanja cena 95 penijev.
Od prejšnje jeseni se je bencin v Veliki Britaniji nezadržno dražil, za polnih 20 penijev, tako da opazovalci menijo, da bo prihodnji mesec cena galone presegla en funt.
Britanska vlada je ponovno pozvala potrošnike naj racionalizirajo porabo petroleja, kajti v nasprotnem primeru bo vlada primorana sprejeti drastične ukrepe.
predsedujoči predsedstva ZKJ Branko Mikulič s člani predsedstva, predsednik jugoslovanske skupščine Dragoslav Markovič s podpredsednikoma in predsednikoma obeh zborov, predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič s člani ZI S, predsedniki JLA pod vodstvom armadnega generala Nikole Ljubi-čiča in mnogi Titovi soborci in člani sveta federacije. V imenu republik in pokrajin so predsedniku Titu čestitali predsedniki predsedstev in predsednik partijskih centralnih o-ziroma pokrajinskih komitejev, voščila z najboljšimi željami pa so izrekli tudi vodilni predstavniki socialistične zveze sindikatov, borčevske organizacije in jugoslovanskih žensk.
V imenu predstavnikov tujih držav v Jugoslaviji je predsednika Tita pozdravil in mu čestital Doyen diplomatskega zbora v Beogradu, panamski veleposlanik Virgilio Franko Brandford Hammitt.
Po izrečenih čestitkah in najboljših željah je v imenu vseh navzočih spregovoril podpredsednik predsedstva SFRJ Lazar Koliševski. Ponovil je iskrena voščila in poudaril, da Titov rojstni dan letos v Jugoslaviji slavijo v znamenju proslavljanja 60-letnice obstoja in delovanja KPJ, oziroma ZKJ. Pot, ki jo je prehodila partija in z njo Tito, ki jo vodi že več kot 40 let, je bila — kot je dejal Koliševski — pot težkih bojev in preizkušenj, pot hudih odrekanj in nasprotovanj nasilju, diktaturi in fašizmu, pot slavnega narodnoosvobodilnega boja, socialistične revolucije in graditve samoupravne socialistične družbe.
Ob koncu pozdravnih besed je Koliševski dejal: «Zares je človek ponosen, ker pripada državi, ki jo vodite vi, tovariš Tito, in ki ima takšen prestiž in ugled v svetu, dosežen s pogumnim in odličnim bojem za najbolj napredne in najbolj humane ideale našega časa.*
Predsednik Tito se je prisrčno zahvalil za voščila ob rejstaem dnevu in dejal: «87. rojstni dan je redkost v življenju kakega državnika. Toda, kot kaže, se mi še ponuja možnost, da bi rojstni dan preživel bolj mirno, brez dolžnosti, kajti takšen sem, da brez dela ne bi zdržal. Dokler so fizične in psihične možnosti, dokler je volja narodov in vas, mojih sodelavcev, bom napravil vse, kar morem in zmorem za srečo naših narodov, za našo državo na notranjem in mednarodnem področju*.
»Danes smo se zbrali tukaj — je nadaljeval Tito — da bi proslavili Dan mladosti. Naša mladina tudi zasluži takšen praznik. Takšna je, da smo nanjo lahko zares zelo ponosni. Velik dolg imamo do naše mladine. Če ne bi imeli takšne mladine. ne bi mogli izvajati takšne notranje in zunanje politike. Mladina nam tako, kot vse ljudstvo, daje vso podporo in zares zasluži, da je dostojen naslednik tistih, ki so dali svoja življenja za to, kar imamo danes. Pred nami je še veliko
dela. Imamo tudi probleme, ki jih moramo reševati. Zato vas pozivam. zlasti vodilne ljudi Jugoslavije, da naj se besede ne ločujejo od dejanj. Disciplinirani moramo biti. Na prepihu, kakršnem smo, moramo biti čimbolj enotni in da bi še hitreje gradili našo državo, našo socialistično samoupravno družbo. Kajti, če pri nas ne bi bilo vsega tega, bi bila tudi bratstvo in enotnost navadna fraza. Storiti moramo vse, da bomo ohranili velik prestiž, ki ga je naša dežela dosegla po vsem svetu. Toda sleherni neugodni premiki ali neenotnost znotraj države, pa tudi ekonomsko stagniranje ali nazadovanje, bi zelo škodovalo našemu prestižu v tujini*.
«Zunaj nas cenijo — je nadaljeval Tito — zaradi tistega, kar smo dosegli med vojno in tudi zaradi vsega, kar smo storili po vojni. Hitro smo obnovili tisto, kar je razdejal okupator in nadaljevali vsestransko graditi svoje domovine. Tako kot so med vojno po svetu občudovali naš boj, zdaj občudujejo našo enotnost. Varujmo to veliko pridobitev naše, revolucije — bratstvo in enotnost naših narodov in; narodnosti. To' je naša prihodnost, to nam odpira velike možnosti ,za hitrejši napredek, to Je tisto, zaradi česar je Jugoslavija dežela z veli-
kim ugledom v svetu. Hvala vam, tovariši.*
Po besedah tovariša Tita je Pionirski pevski zbor zapel pesem »Svoboda, bratstvo, sonce*. Predsednik Tito pa se je s svojimi gosti zadržal dalj časa v prisrčnem vzdušju in vedrem razpoloženju.
Še, pred slavnostnimi dogajanji v Belem dvoru, so predsednika Tita obiskali predstavniki jugoslovanskih pionirjev in mladine in mu s preprostimi, iz srca izvirajočimi besedami iskreno in prisrčno voščili za 87. rojstni dan.
Ob osebnem prazniku je Tito tudi včeraj dobival številne brzojavne čestitke z vseh koncev in krajev Jugoslavije, voščila pa so mu poslali že tudi mnogi tuji državniki, med njimi je bil tudi italijanski predsednik Alessandro Pertini, ki je v brzojavki zapisal: «V imenu italijanskega ljudstva in v svojem imenu vam ob Vašem 87. rojstnem dnevu izrekam najboljše želje za vaše zdravje in za prihodnost jugoslovanskih narodov, ki jih vodite z veliko modrostjo. Ob tem radostnem trenutku bi vam rad potrdil svojo veliko željo, da v duhu tesnega prijateljskega sodelovanja, ki je značilno; za odnose med našima državama; čimprej obiščem Beograd.* VLADO BARABAŠ
llllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIHIIIIIIIIIUMlIMIIIIItllllllllllllllMIIIIIIIIIllllllllllimillHIII
Priznanja Radia Koper
Med včerajšnjo slovesnostjo v Kopru ob 30-letnici Radia Koper - ca-podistria so na seji pripravljalnega odbora za proslave podelili priznanja nekaterim uglednim družbenopolitičnim delavcem in organizacijam. Iz zamejstva je priznanje prejel predsednik SKGZ Boris Race
S KRAJŠO SLOVESNOSTJO V GLAVNEM MESTU SINAJA
Po 12 letih izraelske okupacije Ei Ariš spet v egiptovskih rokah
S tem se je začelo dejansko uresničevanje mirovne pogodbe med Izraelom in Egiptom - Od včeraj tudi pogajanja za avtonomijo Gaze in Cisjordanije
EL ARIš — Po dvanajstih letih izraelske okupacije je včeraj v glavnem mestu Sinaja El Arišu spet zaplapolala egiptovska zastava. Z e-nostavno vojaško slovesnostjo, ko so Izraelci prepustili mesto Egipčanom, se je torej začela prva faza konkretnega uresničevanja mirovnega sporazuma med obema državama.
Slovesnost se je začela točno ob
ČETRTKOV POTRES PSIHOLOŠKO OHROMIL ŽE PRIZADETO ČRN060RSK0 PREBIVALSTVO
TITOGRAD — Močan potres, ki i tu (10), medtem ko jih je bilo v je v četrtek ob 18.15 dodobra stre- Hercegnovem 5. Vsem ranjencem sel Črnogorsko Primorje je povzro- : j takoj nudili zdravniško pomoč, čil novo škodo in veliko strahu med Kot rečeno je potres povzročil na prebivalstvom. Po zadnjih podatkih' stanovanjskih hišah in družbenih
seizmologov, je bil epicenter tega najmočnejšega sunka po tistem katastrofalnem 15. aprila, v morju med Barom in Ulcijem. To je dvajset kilometrov od epicentra aprilskega potresa.
V četrtkovem potresu, ki je bil jakosti 7,5 stopnte ra Mercallijevi lestvici, je bilo v vseh šestih primorskih občinah ranjenih 46 oseb, od katerih 10 huje. Največ ranjenih je bilo v Baru (27), Budvi (20), Tiv-
objektih veliko škode, predvsem pa na tistih stavbah, ki so bile že močno poškodovane med prejšnjim potresom, tako da se jih je nekaj celo porušilo. Zaradi razpok v zemlji in manjših plazov, je bil promet na nekaterih cestah prekinjen.
Budva, ki je bila med potresom aprila letos tako močno prizadeta, je utrpela še največ škode. Najbolj prizadet je stari del mesta, tako da bo sedaj le zelo težko, če že ne
nemogoče, rešiti še tistih par kamnov, ki pričajo o zgodovini tega obmorskega mesta, o kulturi in umetnosti teh krajev.
Kljub temu, da je bil potres zelo močan, pa so podatki, ki jih je posredovala turistična zveza Črne gore spodbudni. Nihče od 2 tisoč domačih in tujih turistov, ki so nameščeni v hotelih Črnogorskega Primorja, ni bil ranjen, pa tudi hoteli sami niso bili poškodovani, tako da niso njihovi gostje odpovedali a-ranžmajev.
Zemlja se je torej ponovno tresla. Prebivalce je zgrabila panika in vsi
kot takrat, ki jih je silovit sunek presenetil v spanju in povzročil smrt. Zemlja se je tresla prav sedaj, ko je upanje in vera v boljši jutri premagala črnoglede spomine, ko je črnogorski človek z vnemo in vztrajnostjo začel popravljati tisto, kar je sila narave v par sekundah uničila, četrtkov potres pa je pokopal voljo do dela. To je bil strahoten psihološki udarec, ki je povzročil skorajda več škode v ljudeh, kot pa na stavbah in cestah, podobno kot je potres 15. septebra 1976, ki je zrušil pravkar obnovljene hiše, ubil v furlanskih ljudeh voljo
so preživeli noč pod milim nebom, | do dela in zaupanje v prihodnost.
11. uri po krajevnem času. Na prostranem trgu pred na novo zgrajenim spomenikom padlim egiptovskim vojakom, je izraelska vojaška godba na pihala še zadnjič zaigrala himno države. Takoj zatem je spregovoril izraelski general Dan Shom-ron, ki je dejal, da pomeni «umik iz El Ariša jasen dokaz in voljo, da vzpostavimo mir*.
Par minut po tem, ko so izraelski vojaki zapuščali trg, so se razlegli zvoki egiptovske himne in dvignila se je zastava rdeče, bele in črne barve. Ta dogodek je spremljalo huronsko vpitje približno 40 tisoč arabskih prebivalcev El Ariša, ki so navdušeno pozdravili zgodovinski trenutek. Pomočnik egiptovskega obrambnega ministra general Shavvkat je dejal, da «naši vojaki, ki dobro vedo, kaj pomeni vojna, bodo končno lahko okusili tudi slast miru*. Egiptovski vojaki so nato podelili predstavnicam izraelske vojske cvetje, navdušena množica pa je vzklikala Sadatu, junaku miru in Alahu. Slovesnost je trajala vsega skupaj dobre pol ure. Danes bo prispel v El Ariš tudi predsednik Sadat, v ponedeljek pa bo tu tudi tristranski vrh med Vanceom, Beginom in Sadatom.
Današnji izraelski umik pomeni torej zgodovinsko prelomnico v odnosih med Tel Avivom in Kairom in je dejansko začetek uresničevanja sklepov mirovne pogodbe. Do januarja prihodnjega leta se bodo morale izraelske čete umakniti še
za črto El Ariš - Ras Muhammed, celotni Sinajski polotok pa bodo morali Izraelci povrniti Egiptu do pomladi 1982. leta. Istočasno s prvo fazo umika izraelskih čet s Sinaja, pa so se včeraj popoldne začeli v Beer Sheevi tudi pogovor) za u-pravno avtonomijo Cisjordanije in Gaze.
Kaže, da bodo ti pogovori izredno zapleteni in dolgi, po vsej verjetnosti pa , ne bo manjkalo niti polemik, kot jih ni manjkalo pred tem. Izraelci trdijo, da morajo imeti nad Cisjordanijo in Gazo kontrolo, sicer bi bila v nevarnosti eksistenca njihove države. Po drugi strani pa je Sadat že večkrat izjavil, da je avtonomija obeh področij temelj bodoči suvereni palestinski državi.
Po pogovorih, ki jih je imel v Kairu z egiptovskim predsednikom, je včeraj prispel v Izrael ameriški državni tajnik Cyrus Vanče, ki je prisostvoval tudi prvim razgovorom v Beer Sheevi. Na letališču ga je sprejel izraelski zunanji minister Moše Dayan. Vanče je dejal, da prihaja na Bližnji vzhod, da bi sledil prvi fazi umika izraelskih čet s Sinaja, predvsem pa, da bi prisostvoval pogajanjem med izraelskimi in egiptovskimi predstavniki. «Mcramo priznati, je dejal Vanče, da brez rešitve palestinskega vprašanja, ne bo miru na Bližnjem vzhodu. Ob tem pa je nujno pripomniti, da je treba vprašanje rešiti tako, da ne bo v škodo Izraelu, ki mora dobiti jamstva za svojo varnost.*

NA VOLILNEM SHODU KPI NA BORZNEM TRGU
Cuffaro: Glavni problem teh volitev omogočiti sestavo povsem nove vlade
Vsak glas za «melonarje» /e zato zgubljen - Danes v Trstu Han - vodstva KPI Valori - Dolhar orisal program SSk - PSI o globalni zaščiti
Samo še dober teden manjka do volitev, volilna kampanja pa še vedno ni dosegla razsežnosti (in hrupnosti) prejšnjih let. Stranke so očitno spoznale, da tradicionalni volilni shodi ne zaležejo več in da je mnogo bolj učinkovita kampanja preko tiska ter radijskih in televizijskih postaj, seveda zasebnih, ko pa je RAI uvedla letos tako stroge omejitve in v bistvu razvodenila celotno politično in predvolilno kroniko.
O tem, da je volilna kampanja letos drugačna, priča na primer tudi pičlo število vsedržavnih predstavnikov, ki prihajajo v Trst na volilne shode. Zgovoren je tudi primer namestnika tajnika PSI Signo rile ja, ki bo jutri v našem mestu, kjer pa ne bo imel volilnih govorov. ampak bo samo na razpolago predstavnikom sredstev javnega obveščanja za intervjuje. Pač pa bo imel danes popoldne govor na Trgu Goldoni član vsedržavnega vodstva KPI Dario Valori, medtem ko je za 30. t.m. napovedan prihod notranjega ministra Rognonija, ki bo zaključil volilno kampanjo za KD.
Glede včerajšnjih volilnih manifestacij naj omenimo govor posl. Antonina Cuffara za KPI na Borznem trgu. Cuffaro je predvsem polemiziral z Tisto za Trst, ki da skuša Tržačanom natvezati. da je njihov glavni problem ta, da pošljejo v Rim neko cenjene gospo in nekega zavarovalca in lastnika nepremičnin, ki naj bi stopila v neko mešano skupino in se s tem borila proti oblasti. Ta rešitev pa bi bila po godu tudi sami demokr-ščanski oblasti, saj je jasno, da se ne bi imeli kaj bati. Glavni problem. na katerega morajo volitve dati odgovor, je v tem, da Italija dobi novo vlado, ki bo znala rešiti kočljive probleme države. Ne smemo namreč pozabiti — je na daljeval Cuffaro — da v trenutku, ko melonarji delijo majice in balončke (z denarjem Lloyd Adriatica?) in ko Pannella kuje zavezništva brez načel in brez programov — doživlja Italija dramatične trenutke. Država zato potrebuje novo, drugačno vlado, ki jo bo mogoče doseči z okrepitvijo levice in še posebno KPI.
Na tržaškem sedežu Slovenske skupnosti je bil sinoči sestanek širšega strankinega aktiva, na katerem je predsednik sveta in kandidat za 'senat v 2. tržaškem okrožju dr. Rafko Dolhar orisal politične izbire SSk za prihodnje parlamen tame in evropske volitve ter-obraz ložil osnovne točke strankinega pro grama. Še poseben poudarek je Dolhar namenil prvemu delu programa, to je prizadevanjem za dosego globalnega zaščitnega zakona Slovencev v Italiji. Dejal je, da tu ne gre le za vprašanje enega samega zakona, ampak za dejansko preverjanje politične volje vsedržavnih strank. «Te volje je bilo v vseh p»vojnih letih premalo,» je dejal Dolhar in med drugim orne nil. da «so še vedno v veljavi fašistični zakoni, s katerimi so bila spremenjena imena krajev in ki preprečujejo rabo slovenskega je-
zika v stikih z javnostjo, kar je, 30 let po sprejetju ustave, orava sramota za demokratično državo.» Namesto teh zakonov bi bilo treba predvideti kazen za tiste. Ki žalijo in napadajo slovenski jezik, slovensko kulturo in slovenske tra dicije. «Teh žal ni malo, kajti prav v tem času se obujajo strahovi, o katerih smo bili prepričani, da jih .je Trst in z njim vsa dežela za vedno odpravila,* je še dejal Dolhar.
Zaščita slovenske manjšine je bila tudi predmet razprave, ki jo je priredila sekcija PSI za mestni center. Problem so analizirali prof. Pečenko, kandidat za poslansko zbornico prof. Volčič, docent mednarodnega prava Conetti in docent javnega prava Bonamore. Med drugim so poudarili, da je zaščita manjšin ustavno načelo, ki pa do danes še ni bilo uresničeno, sledilo pa je primerjanje postavk zakonskega osnutka Fortuna - Lepre z rešitvami, ki so bile sprejete za Gornje Poadižje. Med razpravo je bila potrjena odločnost PSI, da se
še naprej zavzema za zaščito pra vic ne samo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini, ampak vseh etničnih skupin v Italiji, ki nameravajo ohraniti svoje jezikovne in kulturne značilnosti.
Za konec še običajna naooved današnjih volilnih shodov. Kot smo že omenili, bo na Trgu Goldoni ob
18.	uri govoril član vodstva KPI Dario Valori, poleg njega pa kandidata Miloš Budin in Spadaro. Na vrsti bo • tudi več volilnih shodov, med katerimi naj omenimo ona v Devinu ob 17.30 in v Nabrežini ob
19.	uri, na katerih bo govoril posl. Cuffaro.
Na trgu pri Sv. Jakobu bo danes ob 16. uri manifestacija mladinske federacije PSI z udeležbo kandidata za posl. zbornico Comide.
SSk pa bo imela danes zborovanja v Trebčah (ob 19. uri), na Pa-dričah (19.30''. v Gropadi (20.00) in v Bazovici (20.30), medtem ko bo kandidatinja v goriškem okrožju Marija Ferletič govorila ob 12.45 po radiu Trst A v okviru volilne tribune.
NA POBUDO IN V ORGANIZACIJI KMEČKE ZVEZE
Zastopnika deželne vlade obiskala tržaške kmetovalce
Nadvse koristen in stvaren pregled razmer in perspektiv pred izdelavo deželnega razvojnega načrta
Podpredsednik deželne vlade Ser-gio Coloni in odbornik za kmetij stvo, gozdarstvo Emilio Del Gobbo sta bila včeraj na delovnem obisku na Tržaškem, na katerega ju je povabila Kmečka zveza, da se podrobneje seznanita z razmerami in perspektivami domačega kmetijstva. Na seoežu Kraške gorske skupnosti v Sesljanu so deželna

DAN
NARODNE
NOŠE
V KAMNIKU
Slovenska prosvetna zveza obvešča, da bo 8. septembra organizirala izlet noš v Kamnik. Interesenti so zaprošeni, da se ne javljajo posamezno Turističnemu društvu Kamnik, temveč na sedež SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303 v uradnih urah.
PO NOVEM ZAKONSKEM OSNUTKU DEŽELNEGA ODBORA
Kraški rezervati bodo dodeljeni v upravo Kraški gorski skupnosti
0 novem osnutku, ki ga je predvčerajšnjim sprejela deželna vlada, se bosta morali izreči pristojna svetovalska komisija in deželni svet ter seveda zainteresirano prebivalstvo preko svojih organizacij
Vprašanje k raških rezervatov je ponovno na dnevnem redu. Meatem ko je bila razprava v deželni skupščini že dvakrat odložena, oziroma ko sta bila zavrnjena že dva za konska osnutka deželnega odbora, in sicer osnutka, ki sta bila predložena januarja 1972 in novembra 1975, je deželna uprava izdelala tretji osnutek, ki ie bil na predvčerajšnji seji odobren. Gre, kot znano, za določitev izvajalnih norm državnega zakona št. 442 iz leta 1971, bolj znanega pod imenom zakon Belci. Ta zakon namreč določa, da mora dežela Furlanija - Ju lijska krajina s svojim zakonom poskrbeti za ustanovitev posebne u-stanove za zaščito tržaškega Krasa. Kraško prebivalstvo in njegove organizacije so se prejšnjim osnutkom upirale, ker niso ustrezali dejanskim potrebam o zaščiti Krasa.
Deželni odbor poskuša sedaj v tretje. O tem bo seveda morala razpravljati pristojna svetovalska komisija, nakar se bo o zakonskem osnutku morala izreči tudi deželna skupščina. Ne glede na to pa ne moremo mimo ugotovitve, da je deželni odbor pripravil novi osnutek v veliki tajnosti, tako da se v javnosti o njem do včeraj ni vedelo ničesar in zato tudi ni moglo priti do kake širše javne razprave. Zainte-
resirano kraško prebivalstvo skratka tudi tokrat ni imelo besede pri stvari in se no o zakonskem osnutku lahko izreklo post festum.
V primerjavi s prejšnjimi vsebuje novi osnutek nekatere bistvene novosti. Predvsem predvideva naj bi novo ustanovo za zaščito tržaškega Krasa upravljala Kraška gorska skupnost. Predsednik te skupnosti bi torej bil istočasno tudi predsednik Ustanove za zaščito Krasa in skupen bi bil tudi sedež. Organi ustanove naj bi bili uprav ni svet, ki bi ga sestavljalo 7 pred-$ tajnikov skupnosti ter po 2 pred-stanika tržaške ih goriške pokrajine posvetovalni tehnično-znanstve-hi odbor in nadzorni odbor.
"Cflji hOve iVstttiOvč, kakor so o-značeni v zakonskem osnutku, naj bi bili zaščita in ovrednotenje posebnih geomorfotoških sestavin, ki so za Kras značiine; nadalje zavarovanje posebnih kraških ekosistemov
PO ZAMISU DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINSKE UPRAVE
IZVIRE TIMAVE JE TREBA VSESTRANSKO OVREDNOTITI
Župan Škerk z izvedencema Percom in Saulijem obrazložil študijo o ureditvi «centra za ambientalno vzgojo»
Devinsko-nabrežinska občanska u-prava ima v načrtu izdatnejše turistično ovrednotenje tega zapad-nega kota tržaške pokrajine. V načrt se uokvirja tudi ureditev območja. ki se razteza okrog izvirkov Timave, krajinskega dragulja, ki mu v notranjosti Italije ni podobnega. Rada bi tudi še primemo valorizirala jamo :n gradišča pri Slivnem. Pa ne gre tu le za turistično pobudo, ampak predvsem za učinkovito zaščito rastlinstva in živalstva pred prodiranjem cementa.
V resnici je ondotno območje precej zapuščeno, tako imamo na eni strani opuščen kamnolom, torej prostran in neizkoriščen prostor, ki zija kot odpirta rana. Da ne govorimo o lapidariju blizu štivanske cerkvice, ki se nahaja v nezaslišanem stanju (sicer pa sodi to v pristojnost spomeniškega varstva). Iz papirnice se je nagrmadilo nič koliko odpadkov, izpeljava vodovoda je tudi povzročila dokajšnjo škodo ter spravila v nevarnost trd nost zemeljskih gmot pod avtnpro-metnicami. In še bi lahko navajali. pa nam skopo odmerjeni pro štor tega ne dovoljuje.
No. občinske možje so naročili ekipi strokovnjakov pod vodstvom dr. Franca Perca študijo o izveo Ijivosti načrta za vsestransko ovrednotenje Tima vinih izvirkov in iz n.je izhaja, da bi se dalo tam u-stvaritj pravi pravcat rastlinski ga] in živalski raj. Vse tja do obale, kakor tudi v obratni smeri, bi imeli nekakšen, pred skrunilsko roko zaščiten, rezervat s sladkovodnim in morskim akvarijem ter zeleno površino za prosto gibanje tudj več jih, za kraški svet, pa tudi širše evropsko obeležje tipičnih živali (jelenov, merjascev idr.). »Bazen* opuščenega kamnoloma bi zalili, skoraj vs- naokoli pa speljali ste aice za obiskovalce. Ti bi seveda plačevali vstopnino in s tem stregli upravljalnem tega »centra za
ambientalno vzgojo* (v vsej državi imamo le še dva takšna primera) s sredstvi za vzdrževanje sadov te hvalevredne pobude.
Denarja ne bo treba sicer kdo ve veliko, pač pa je potreben za izgotovitev študije o uresničljivosti načrta. Kot je naglasil izvedenec Giuliano Sauii, bi sredstva lahko občina prejela od deželnega odbor-ništva za načrtovanje in proračun.
Načrt je kolikor toliko ambiciozen. Toda, žal. se kaže v današnjih časih političnih prevarantov in ekologov-goljufov ambiciozna vsaka pobuda, ki ne zaudarja po špekulaciji. Na tiskovni konferenci, s katero ie župan devinsko na brežinske občine sinoči seznanil ne ravno številne časnikarje (»Primorski dnevnik*. «l’Unita» in agencija «Austria»> s predvideno usodo Ti mavinih izvirkov, je nekdanji pred sednik sesljanske letoviščarske u-stanove. kjer je bil sestanek, ozna čil načrt kot sanjav in predvolilno propagando. Kako si sam zamišlja zaščito okolja je nazorno povedal' »z razlaščevanjem zasebnih zem ljišč*. (dg)
Repentabrska občinska uprava bo danes slovesno otvorila in predala svojemu namenu razširjene prostore otroškega vrtca na Colu. Slovesnost se bo pričela ob 10. uri. -bs-
PODRUŽNICA GLASBENE ŠOLE V DOLINSKI OBČINI
V ponedeljek, 28. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu France Pre šeren v Boljuncu
NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE
Vljudno vabljeni!
Sodni poziv za občinskega svetovalca KD
Namestnik državnega pravd-nika Coassin je včeraj izdal sodni poziv za Paola Zaninija, občinskega svetovalca Krščanske demokracije in ravnatelja višje šole za socialne delavce, v katerem ga obtožuje, da je skril in si prilastil uradne akte. Med preiskavo v Zaninijevem uradu, ki jo je odredil Coassin, so agenti sodne policije našli nad 100 originalnih dokumen tov tržaške občinske uprave, ki so lani brez sledu izginili z oddelka za higieno in zdravje. V istem obdobju je bil namreč Zanini prav odbornik za higieno in zdravje.
Sodno preiskavo je ukazal župan Cecovini potem ko so mu številni svetovalci postavili vrsto vprašanj, ia katera bi moral pregledati manjkajoče dokumente.
ja skrb zaščiti naravnih lepot ter «integralne rezervate*, v katerih bo narava ostala popolnoma nedotaknjena.
ter pojavov, ki imajo izrazito znan stveno vrednost Z zakonom naj bi nadalje zaščitili naravne lepote ter rastlistvo in živalstvo Krasa. Med nalogami Ustanove za zaščito Kra sa naj bi bilo tudi nadzorstvo nad teritorijem, njegova zaščita nred onesnaženjem, obenem pa naj bi bila ustanova pobudnik raznih de javnosti za ovrednotenje Krasa ter za znanstveno' raziskavo, kakor tu di za prirejanje raznih poučnih te čajev.
Poleg upravnega sveta bi. kot rečeno, deloval tudi posvetovalni tehnično-znanslvenj odbor izveden cev z mandatom petih let.
Posebno poglavje zakonskega o snutka je posvečeno razmejitvi posameznih območij Krasa v okviru rezervatov. Kot znano obsega območja vzdolž meje. del Krasa nad obalno cesto, območje nad Barkov-Ijami. razklani hrib in Glinščico. Kar zadeva goriški Kras pa prideta pod zakonsko zaščito Doberdob sko jezero in močvirje pri Sabli-čih Precejšnjega pomena je tisti del zakonskega osnutka, ki zadeva urbanistično normativo za izvajanje posameznih podrobnostmh načr tov. V tem okviru bodo načrtoval ci upoštevali tečno določene usme ritve. Okvirno naj bi bila omenje na območja porazdeljena v »pred-parke*, ki bi bili namenjeni raznim rekreacijskim dejavnostim in pri katerih bi bilo treba upoštevati kmetijske potrebe; »vodene rezer vate* z možnostjo izvajanja tradi cionalnih kmetijskih dejavnosti ven dar z nekaterimi omejitvami, Ki zadevajo gradnje, »usmerjene rezervate*, v katerih bo poavečena več-
Na sedežu pokrajinske uprave
Okrogla miza o Vilagnerjevi šoli
Na sedežu tržaške pokrajinske uprave ie bila sinoči okrogla miza ob razstavi o Wagnerjevi šoli, ki je trenutno v palači Costanzi. Udeležili so se je poleg predsednika pokrajine • Ghereija, ki je prisotne pozdravil « imenu uprave, še- -dl* rektor urbanističnega inštituta na tržaški univerzi prof. Costa ter gostje iz Jugoslavije. Avstrije in Italije. Ragghianti, Maroevič. Fran-kovič, Ter,tori Dimitriou, Archleit ner ter avtor študije o Wagnerievi šoli Pozzetto so osvetili ta pojav, tipičen za dunajsko kulturno okolje v času med obema stoletjema, z vseh plati.
Predvsem so ugotovili, da ie iz \Vagnerjeve šole izšlo 190 arhitektov v 18 letih, kolikor je ta kultur ni po'av trajal Wagnerjevi učenci so prihajali iz osmih različnih pokrajin bivšega avstro-ogrskega cesarstva. značihio za večino njih pa je bilo to, da niso bili zgolj epi goni takratnih stilov, temveč so iskali originalnih poti v arhitekturi in so skušali uskladiti klasične prvine s tradicijami, ki so bile lastne za njihove kraje. Wagnerje va šola. je dejal Ragghianti je po menila veliko sintezo raznih lokov in je v bistvu bila temelj za mno ge kulturne bikove, ki so se rodili mnogo kasneje.
Jugoslovana Frankovič in Maroevič sta se ukvarjala v dokajšnji meri z vlogo, ki jo je v Waoner jeoi šoli imel Hrvat Viktor Kova čič ter o deležu, ki ga je prispeval vri razvoju jugoslovanske arhitekture.
DIMICE VKSTI NA ZADNJI STKANI
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
V torek, 29. maja, ob 20 30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
lil. ZAKLJUČNA
AKADEMIJA
Sodeluje mladinski pevski zbor Glasbene matice
Vljudno vabljeni!
upravitelja pričakali njen predsednik Miloš Budin, odbornik Srečko Colja, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk, deželna svetovalca Drago Štoka in Boris Iskra, načelnik kmetijskega nadzomištva Zorzut, načelnik deželne službe za gorsko gospodarstvo Moretti, ravnatelj Deželne ustanove za razvoj kmetijstva Bellavite, poleg seveda predsednika KZ Alfonza Guština, tajnika Edija Bukavca, strokovne ga pomočnika Borisa štreklja in odbornikov naše strokovne organizacije in obenem predsednikov pokrajinskega združenja živinorejcev Mirka Križmančiča, oziroma prose-ške cvetličarsko-vrtnarske zadruge Draga Starca.
Strokovni obisk se je začel z o-gledom kmetije v Praprotu, kjer se mlajši del družine ukvarja v glavnem z vinogradništvom in kmečkim turizmom, zreli oče pa že 60 let s čebelarstvom. Pred Bajto so se gostje zadržali v Kraškem zadružnem hlevu, ki je začel pred kratkim delovati. Odtod so se odpeljali na proseški greben, da so si ogledali cvetličarsko-vrtnarski eksperimentalni center, ki ga gradi Deželna ustanova za razvoj kmetijstva, nato pa v vas k speciali ziranemu cvetličarju.
Zaradi omejenega časa so si cvetličarske in vinogradniške strukture v zgoniški občini mogli ogledati le spotoma h gradbišču Kraške zadružne mlekarne na Colu. Po kratkem postanku in oddihu na bližnji domačiji predsednika KZ so se prek vzhodnega Krasa odpeljali v dolinsko občini', kjer so si v spremstvu podžupana Pečenika ter pred sednika in podpredsednika zadruge «Dolga krona* Josipa Sancina in Rudija Lucasa ogledali področje, kjer bo zadruga razvijala vzrejo telet in prva opravljena dela.
Na delovnem kosilu v tradicionalni domači gostilni v Bregu so gostitelji, zastopniki deželne vlade in krajevni upravitelji ter strokovnjaki nadaljevali razgovore, ki so potekali ves čas obiska. Odbornik Del Gobbo se je po zahvali za izredno gostoljubnost obvezal, da bo poskrbel za čimprejšnjo odobritev ukrepov, ki so potrebni za dopol-
nitev del in opreme obstoječih zadružnih struktur in skrbno proučil možnosti za podpiranje nastajajočih. Zagotovil ie tudi pripravljenost deželne uprave, da izdela zakon o kmečkem turizmu in najde boljšo ureditev vprašanja škode po divjačini. V sklepnih posegih predsednika in tajnika KZ ter prisotnih javnih upraviteljev in strokovnjakov so obravnavali še vprašanja conskega načrta za razvoj krajevnega kmetijstva in najavljene pokrajinske konference, poljskih poti in vode za namakanje, ohranitve vrtov na Kolonkovcu, strokovnih služb in vloge kmetijstva za razvoj slovenske narodnostne skupnosti, ki ga je treba zagotoviti z nujnim izglasovanjem globalnega zaščitnega zakona. Podpredsednik Coloni se je v imenu deželne vlade obvezal, da bodo posvetili primemo skrb in napore za utrditev in razvoj kmetijstva tudi na Tržaškem, kot zaslu žita pridnost in vztrajnost domačih kmetov. Pred slovesom je prišel goste pozdravit tudi domači župan Edvin Švab.
SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Violončelist Iztok Kodrič z diplomskim programom
Izvajal je skladbe J. S. Bacha, Boccherinija in Dvoraka . Pri klavirju prof. Mojca Siškovič
V Mali dvorani Kulturnega doma se je sinoči predstavil ljubiteljem glasbe naš mladi violončelist Iztok Kodrič. Izvajal je spored skladb, ki jih je naštudiral za svoj skorajšnji diplomski izpit na tržaškem konservatoriju «Tartini». Sicer pa je Iztok absolvent šole Glasbene matice iz razreda prof. Nerea Ga-spermija.
Iztoka Kodriča smo že slišali igratj bodisi samega. bodisi v malih komornih zasedbah in zato ne bi mogli trditi, da nas je sinoči presenetil s svojim muziciranjem,
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi ljubitelje umetnosti na o-gled razstave dokumentov v palači COSTANZI o razvoju arhitekture
OD EKLEKTICIZMA DO MODERNE ARHITEKTURE
Razstavo je uredil prof. Marco Pozzetto, ki bo danes, 26. t.m., ob 18. uri osebno v slovenščini vodil obiskovalce po razstavi.
MIII»IIIIIIIIIIIIIIHII|llllllllllllllllllllll»llll>IIJIMIII|imilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|l!limilllllllllli'tHllllllllllU
ZARADI NAPOVEDI 0 ZASEDBI STRELIŠČA
Zaupnik WWF obtožen nagovarjanja k zločinu
V bližini strelišča pri Repna bo danes vseeno mirna protestna manifestacija - Podpora krajevne PSI
Zaradi tiskovnega sporočila Svetovnega sklada za zaščito narave (WWF), ki je napovedoval zased bo strelišča prj Repnu pred začetkom današnjih strelskih vaj, je včeraj karabinjerski polkovnik Manga-no sklical na sodišče odgovornega za tržaško sekcijo WWF Paola de Bedena in ga je obtožil nagovarjanja k protizakonitim dejanjem. Pri zasliševanju ob prisotnosti zagovornika odv. Maniacca, je de Beden pojasnil, da je mislil na mimo manifestacijo, ki naj bi opozorila javne upravitelje na absurdnost, da

Predstavniki Kmečke zveze in gostje na gradbišču zadružne mlekarne
je strelišče postavljeno na področju, ki spada v Belcijeve kraške rezervate in je zato zaščiteno tudi v deželnem urbanističnem načrtu. Na poznejši skupščini, pri kateri so sodelovali tudi druge ekološke skupine, so odločili, da bodo vseeno izvedli danes zjutraj mirno manifestacijo v bližini strelišča.
Tržaška federacija PSI je izrekla podporo manifestaciji, ki je v skladu z njenimi stališči o zmanjšanju vojaških služnosti in o svobodnem izražanju ljudske volje na miren način. PSI izraža obenem kritično oceno glede obnašanja nekaterih organov, ki zamenjujejo nenasilen protest z napadom na državno oblast.
Obletnica posvetitve na Vejni
Jutri, v nedeljo, 27. maja, na obletnico posvetitve, bo v Marijinem svetišču na Vejni služba božja tudi v slovenskem jeziku. Cb 16.15 so na sporedu pete Marijine litanije in nato sveta maša, ki jo za prisotne slovenske vernike daruje tržaški škof msgr. Bellomi. Sodeluje pevski zbor cerkve sv. Antona Novega. Drugi cerkveni pevci vabljeni.
tiiliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnunniniiinnuiuniinininHjnnniiinmuimunmp
RAZSODBA POROTNEGA SODIŠČA PO DVEURNEM POSVETU
Morilec prof. Prelessinija obsojen na šest let in deset mesecev zapora
Carla Sturmana so spoznali za krivega nepremišljenega umora Krvavi dogodek v Rojanu močno odjeknil v tržaški javnosti
Tržaško porotno sodišče je včeraj po več kot dveurnem posvetu obsodilo 25 letnag Carla Sturmana iz Ul. Volta 4 na 6 let in 10 mesecev zapora zaradi nepremišljene ga umora 63-letnega profesorja Er-minia Prelessinija. Dogodek, ki je svojčas močno odjeknil v vsej tržaški javnosti, se je pripetil v no či med 8. in 9. avgustom lani v profesorjevem stanovanju v Ul. Mar-tinaga 4 . Rojanu. Sturman se je pojavil prvič pred sodniki že 5. decembra lani, a so takrat pr, ces prekinili, da bi na prošnjo sodnikov s psihiatričnim pregledom ugo tovili, kakšno je bilo obtoženčevo duševno stanje, ko je streljal v Prelessinija
Včeraj je Sturman ponovil varzi-
Prosvetno društvo — Mačkolje
vabi
DANES 26., in JUTRI, 27. MAJA, NA TRADICIONALNI
PRAZNIK ČEŠENJ
DANES, 26. MAJA
ob 15. uri odprtje kioskov, od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom »SUPERGROUP*.
JUTRI, 27. MAJA
ob 14. uri odprtje kioskov, ob 16. uri začetek kulturnega programa:
MEŠANI PEVSKI ZBOR »SLAVEC* IZ RICMANJ,
MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ DIVAČE,
DOMAČI OTROŠKI PEVSKI ZBOR «SI.OVENSKI ŠOPEK*, KONCERT ANSAMBLA »L. HLEDE* IZ ŠTEVERJANA, GODBA NA PIHALA »BREG*,
od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom «Supcrgroup». Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski s čevapčiči, klobasami in domačim vinom.
V nedeljo pomnožene avtobusne zveze z mestom in okolico (avtobus št. 40).
V primem slabega vremena bo praznik 3. junija.
jo dogodka, ki jo je povedal že preiskovalnemu sodniku in na prvi sodni obravnavi. Dejal je, da se je zglasil pri profesorju po polnoči, da bi pri njem dobil dober nasvet in tolažbo i vse družinske tegobe. Nekaj dni pred tem se je namreč Sturman, ki je bil brez stalne zaposlitve ter se predajal alkoholu, skregal z ženo, ki ga je zato zapustila ter se vrnila z otrokom k staršem Mladenič j večkrat telefoniral tastom, da bi prepričal ženo, naj se vrne, ter po telefonu tudi grozil, a vsa njegova prizadevanja so bila zaman 8. avgusta ponoči se je tako odpravi! k profesorju, s katerim je bil v zelo dobrih odnosih. Profesor ga je povabil v stanovanje, sedla sta za mizo in takrat se je kar na lepem med njima pojavila pištola. Sturman trdi, da je bila beretta kal. 6,35 na mizi, kamor jo je ti prej postavil Pre lessini (»Imel je vedno pištolo pod blazino,* sta potrdili dve priči). Mladenič je prijel pištolo v roko in kar naenkrat se je iz nje sprožil strel, ki je smrtno zadel profesor ja. Sturman se je zbal, razmetal je predmete po stanovanju, da bi zavedel preiskovalce, vzel pištolo s sabo in jo zakopal v gozdiču pri Zabrežcu.
Naslednjega dne, potem ko so odkrili umor, se je vrnil v Preles-sinijevo stanovanje in pred policijo hlinil zaprepaščenost, a preiskovalcem se je njegovo vedenje zazdelo takoj sumljivo. Odvedli so ga na zasliševanje in dan pozneje je Sturman priznal umor.
Psihiatrični pregled, ki so ga zahtevali sodniki decembra je pokazal, da je bil Sturman v usodni noči povsem priseben.
Javni tožilec je včeraj zahteval, naj Sturmanu sodijo zaradi namernega umora in predlagal zanj 21 let zapora, branilec odv. Loisi pa se je uivael za tezo ali nenamerne
ga umora ali umora po nesrečnem naključju. Sodniki (predsednik Lu-gnani, prisednik Cola, šest porotni kov, zapisnikarica Meiak) pa so se odločili, da sodijo Sturmanu zaradi nepremišljenega umora ter mu prisodili kot rečeno 6 let in 10 mesecev zapora. Branilec je najavil priziv.
Tri osebe ranjene v prometni nesreči
Sinoči ob 22.30 se je pripetila v Istrski ulici med Trgom Baiamon-ti in pokopališčem strahovita prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi laže in tretja hudo ranjena. Prišlo je do močnega čelnega trčenja med športno verzijo avtomobi la alfa romeo 1750 z registrsko tablico TS 121045 in fiatom 850 registracije TS 98559.
Manjše vozilo je bilo popolnoma uničeno, prednji del alfe na šoferjevi strani pa docela zmečkan. Pogled nanju je bil srhljiv in skoraj nihče med mimoidočimi ni imel dvoma, da je nesreča zahtevala najmanj dve žrtvi. V resnici sta 24-let-ni uslužbenec podjetja za mestno čistočo Sergio Saule (rojen v Bujah in stanujoč v Ul. Monlecchi 15) ter 38-letna Maria Luisa Sinilo, gospodinja (bivajoča v Istrski ulici 26) zadobila le nekaj odrgnin; Saule na nosu in po nogah, ženska pa pad brado.
Mnogo huje jo je skupil 18-letni Armando Benedetti Iz Ul. Brandolin 11 Sprejeli so ga na oddelek za oživljanje v globoki komi in s pridržano prognozo zaradi hudega u-darca v lobanjo, večkratnega zloma leve roke ter števi’nih ran in odrgnin. Vozil je fiat 850 v smeri proti Sv. Ani, medtem ko je alfo upravljal v obratni smeri Saule, ob katc rem je sedela Staliova.
pač pa je samo še potrdil že prejšnja spoznanja, da se nam v njem razvija mnogo obetajoči violončelist. Predvsem mu je za podlaao nesporen muzikalični talent, nič manj pa nista očitni tudi prizadevnost in vztrajnost, ki sta sicer potrebni pri učenju vsakega glasb’la, pri učenju violončela pa še toliko bolj. Prav tako pa je jasno, da rt za napredovanje nujna dobra šola in Iztoku Kodriču očitno tudi te ne manjka, kar je prišlo pri njegovem sinočnjem muziciranju lepo do izraza.
Spored je začel z Bachovo Su<to št. 3 v C-duru za violončelo solo-Skladba zahteva od izvajalca veliko natančno, intonančno zanesljivost in že kar veliko tehnično znanje. Nekaj inumančnih krhkosti i* bilo zaznati v tretjem in četrtem stavku, v vseh ostalih, zlasti v zadnjih treh, pa je pokazal dobro obvladanje glasbila, znatno tonsko čistost in sproščenost. Boccherim-jeva Sonata št. 6 v A-duru za violončelo in klavir je izvajalcu nudila priložnost za lepo zvočno moduliranje predvsem v Adagiu in Al-legru. v Affettuosu pa bo moral it oplemenititi zvok in pridobiti večjo zanesljivost v loku. V drugem delit je čudoviti Dvorakov Koncert op-104 v h-molu za violončelo in klavir imel tako V čelistu kot v njegovi vartnerici pianistki prof. Mojci šlškovič povsem dorasel izvajalski duo, tako kar zadeva tehnične težavnosti na vrirner v drugem stavku, kot melodično spevnost v tretjem in četrtem. Violončelistova skrbna pripravljenost je prišla prav v tej skladbi najlepše do veljave.
Občinstvo ie koncertanta nagradilo z dolgim avlavzom. ki. ni hotel biti ie spodbuda za njegov diplomski izvit, marveč resnično neznanje za že doseženo raven, (jk)
Danes odprtje Gromove razstave
Drevi ob 20 36 se bodo spet odprla vrata «Kraške galerije» v Velikem Repnu. kjer bo svoja starejša in novejša dela prikazal akademski slikar Bogdan Grom.
Kot je znano živi Grom v ZDA. odkoder se ie vrnil šele pred nedavnim. Takoj po prihodu na rojstni Prosek je imel razstavo svojih ameriški del v tržaški Občinski galeriji, na Krasu pa bo razstavit olja, risbe in zidne preproge v glavnem na, kraško tematiko.
Zadruga <tNaš Kras» vabi ljubitelje likovne umetnosti na otvoritev razstave, ki bo potem odprta ysa-ko nedeljo in praznik do 24. junija od 11. do 12.30 in od H-18. ure.
Mladinski zbor Glasbene matice danes v Oderzu
Mladinski pevski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret. s* vse bolj uveljavlja ne le v našem ožjem zamejskem krogu, temveč tudi v širših me:ah. Pred. kratkim smo ga poslušali na reviji t-NasU pomladi, v Kulturnem domu, na kateri se je odlično izkazal. Prihodu1* teden bo zbor odpotoval v Celje tekmovanje mladinskih pevskih zborov.
Pred tem pa čaka zbor Glasben* matice še eno, zanimivo in pomemO' no srečanje. Danes bo namreč potoval v Oderzo, kjer bo nastopa* na zborovski reviji «Glasbeni popok dan», kj jo prireja zbor tVoci Bia'J' che della Citta di Oderzo», zbor, fci je lani zasedel drugo mesto j*® mednarodnem tekmovanju G«1"" d'Arezzo. Gre za dokaj kakovostn revijo, ki ima že dolgoletno trad cijo. Letos so nanjo z zadovoljstvom povabili mlade slovenske pevce •* Trsta, za katere pomeni ta nastal' ne le možnost nastopanja in nam ranja novih izkušenj, temveč zbliževanje z mladimi italijanskim* pevci ob univerzalni glasbeni besedi, ki ne pozna razlije. Tudi v tem pogledu bo današnji nastop pomembna izkušnja.
Problemi obnove v deželnem svetu
Po dveh dolgih zasedanjih je d®] želni svet predsinočnjim odobril r*8 ne spremembe zakonov o poprava in obnovi hiš, ki jih je poškodovfj potres. Za spremembe so glasov®! skupine, ki tvorijo večino, to so KPI, PSI, PSDI, PRI in SSk, P1*?! so glasovali svetovalci PDUP \ DP ter MSI, vzdržali pa so se Pr?j stavniki furlanskega gibanja in ** ste za Trst.
Z jutrišnjim dnem spet legalna ura
Z jutrišnjim dnem bomo spet li legalno ali poletno uro. opolnoči bomo namreč ponrtluU kazalce za eno uro naprej ter J šele v noči med 29. in 30. sep1 brom spet naravnali. Kot običaj, (to se v Italiji ponavlja že štfriu* sto leto) bo sprememba Prin?*-vsaj prve dni marsikatero neV* g nost. Težave bomo občutili pri usklajevanju voznih redov vjjvj, le/,niškem in letalskem prom* ( (pri tem naj omenimo, da st0P\,f jutrišnjim dnem v veljavo tudi vozni red vlakov, ki ga objavlj®®^ na zadnji strani). Vse ••-•■žave P8 |rte bi odtehtali pozitivni učinki ure zlasti pri zmanjšanju energije.
GORIŠKI DNEVNIK
26. maja 1979
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM
MIHAIL BULGAKGV
IVAN VASILJEVIČ
komedija
v treh dejanjih in dveh delih
Prevod
Scena
Kostumi
Glasbena oprema
Milan Jesih Niko Matul Marija Vidau Ivo Meša
Režija ZVONE ŠEDLBAUER PONOVITVE
Danes, 26. maja, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri;
Jutri, 27. maja, ob 16. uri ABONMA RED G dr ..ga nedelja po premieri.
GLEDALIŠČE «F. PREŠEREN* BOLJUNEC
V torek, 29. t.m., ob 20.30 ■ (ABONMA sobotni in nedeljski)
Podružnica Glasbene matice Prosek - Kontovel
PD Prosek - Kontovel Danes, 26. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Kino
PD F. VENTURINI - DOMJO
priredi danes, 26. maja, ob '20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu
VENTURINIJEVO PROSLAVO
- SODELUJEJO:
— Mešani pevski zbor France Prešeren iz Boljunca , — Kobariški moški zbor — «Kobarid»
• — domači moški zbor Fran Venturini od Domja
Vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST
Oddelek za staro glasbo
Danes, 26. maja, ob 17.30 v šoli Glasbene matice v Trstu
prvo predavanje ciklusa za staro glasbo:
LUIGI ROVIGHI
(Problemi pri izvajanju baročne glasbe)
Vstop prost!
Šolske vesti
Gpravni odbor predšole v campo-rah, predstavniki staršev in Društvo Slovencev miljske občine sporočajo, ?? bo vpisovanje v slovenski odde-e*i predšole v Čamporah za otroke, r<Jjene v letih 1974 - 1975 in 1976; v ^bčinskem šolskem uradu v Miljah.
31. maja od 16. do 18. ure; ^• junija od 16. do 18. ure ter dne 4 junija od 9. do 11. ure.
v ?.SIM,vna šola P. Voranca in vrtec ^ Dolini vabita na zaključno šolsko Prireditev, ki bo jutri, 27. maja, ob *?• uri v gledališču F. Prešeren v H°ljuncu.
Osnovna šola Karel širok v Ul. ~°nadoni vabi na razstavo risb in ‘‘učnih del, ki bo jutri in v pone-aeljek, 28. t.m., od 8.30 do 12.30.
Razstava ročnih del in risb celodnevne osnovne šole v Žavljah in Pri Korošcih bo v prostorih žavelj-danes' 26. t.m., od 9. do " 30 in jutri, 27. t.m., od 9. do 11. Ure.
Ariston 17.00 «11 gioco della mela». Vera Chypolva, Dagmar Blahova, Yiri Menzel.
Ritz 16.00-18.06-20.00 «Sbirri ba-stardi». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Travolti da un insolito destino nelFazzurro mare d’ago-sto». Giancarlo Giannini, Marian-gela Melato. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 17.00—22.20 «Piccole la-bra». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom
Excelsior 17.15 «1 ragazzi venuti dal Brasile*. Gregory Pečk. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30 «Obiettivo Brass*. So-fia Loren. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Sessomania». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00—22.00 «Dio perdona io no». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Schia-ve del piacere*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.45 «Tutti a scuola». Pip-po Franco, Isabella Biagini, Lino Bonfi. Barvni film.
Moderno 16.00--21.30 «11 ladro di Bagdad*. Kabir Bedi. Barvni film.
Aurora 16.15—22.00 «Filo da torcere*. Clint Eastwood Sandra Horke. Barvni film.
Capitol 16.30 «La tarantola dal ven-tre nero». Giancarlo Giannini, Barbara Bouchet. Barvrti film'. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Ernesio*. Mi-chele Placido. Barvni film- Prepovedan mladini pod 14. letom.
Koncerti
VERDI
Danes, 26. t.m., ob 18. uri simfonični koncert (red B). Dirigent C. Zecchi.
AVDITORIJ
Jutri, 27. t.m., ob 11. uri bo zadnji «nedeljski koncert*, s komornim orkestrom gledališča Verdi.
VZPI - ANPI in PD Prosek - Kontovel vabita na
SPOMINSKO SVEČANOST OB 35-LETNICI USMRTIT**: TALCEV'
NA PROSEŠKI POSTAJI
ki bo jutri, 27. maja, ob 16. uri.
Sodelujejo: pevski zbor Vasilij Mirk, pevski zbor Tabor z Opčin, mladinski pevski zbor, harmonikarski ansambel podružnice Glasbene matice Prošek, godba na pihala s Proseka, recitatorji, taborniki družine Šumečih borov in Mladinski krožek Prosek Kontovel.
Govornika:	Boris
in Arturo Calabria.
Simoneta
Razstave
Danes ob 18. uri bodo v galeriji «Teatro Romano* odprli razstavo del tržaškega slikarja Borisa Zulja-na. Razstava bo odprta do 10. junija.
V	umetnostni galeriji «11 Man-dracchio* v Miljah bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del slikarja Enza Marsija. Odprte bo do 10. junija.
Od danes, 26. maja, do 24. junija bo v Kraški galeriji razstava del umetnika Bogdana Groma.
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita razstavlja svoja dela tržaški slikar Emidio Eredita. Razstava bo odprta do 29. maja. Ogled ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure.
V	galeriji Forum v Ul. Coroneo 1 je odprl razstavo svojih manjših skulptur znani kipar Simon Benetton, na gradu Sv. Justa pa razstavlja večje število svojih del na raznih trgih v Trstu, pod naslovom »Skulpture v Trstu*.
V	umetnostni galeriji «Rossoni» bo do četrtka, 31. maja, razstavljala Tatiana.
V	razstavni dvorani palače Co stanzi je odprta razstava «Wagner-jeva šola 1894 - 1912: ideje, nagrade, natečaji*.
V	prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Silvij Pečarič iz Milj. Razstavo akriličnih slik si lahko ogledate vsak dan v uradnih u-rah in zvečer od 18. do 22. ure.
VOLILNI POM POKRAJINSKEGA ODBORA VZPI-ANPI
Bivši partizani pozivajo volivce na Goriškem naj podprejo državne demokratične stranke
Krščanski demokrati vabijo volivce na rekreacijske praznike - Polemike mod' istrskimi begunci zaradi uradnih kandidatur njihove organizacije - Radijska propaganda na zasebnih radijskih in televizijskih postpjah
Izleti
Jutri, 27. maja, bo na progi Trst - Čampo Marzio - Opčine -Trst (glavna postaja) posebna vožnja s parno vleko. Odhod bo oj 8. uri zjutraj, prihod na Opčine ob 8.40; odhod z Opčin ob 16. uri in prihod v Trst na glavno postajo ob 16.50. Prodaja vozovnic v turističnem uradu na Trgu Unita ali direktno na vlaku. Na postaji Čampo Marzio bo odprta razstava o železnici v Furlaniji - Julijski krajini.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 10. junija, avtobusni izlet na Koroško, na tradicionalno srečanje zamejskih planinskih društev, ki bo v Podnarju pod Vrtačo. Odhod iz Gorice ob 8.30 (zaradi volitev). Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno 4. junija.
Združenje Union priredi izlet v I-stro jutri, 27. t.m. Izlet je združen z ogledom fresk v Hrastovljah in cerkve sv. Nikolaja v Pazinu. Informacije in prijave na sedežu združenja Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459, še danes od 10.30 do 12. ure.
SPDT prireja ob priliki 8. srečanja slovenskih planincev, ki bo v nedeljo, 10. junija, na Dobraču na Koroškem, avtobusni izlet. Vpisovanje na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan o.d 11. do 12. ure; Vabljeni. :	'
ZdružejlJč	priredi v; nedej?
IjOi 3. juijija, il}let ,VvTrbiž.-in ,k Be-lopeškim jezerom. Sprehod v narž^ vi. Informacije .in prijave na sedežu združenja "v Ul. Valdirivo 3Q, telefon 64-459, vsak dah razen ob ponedeljkih, od 10.30 do 12, ure in od 17. do 19.30; ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure.	-1 \	\
Sedanja volilna kampanja je izrednega značaja v primerjavi s prejšnjimi. Nič več bučne volilne propagande, nič velikih zborovanj, manjkajo celo debate med predstavniki večjih strank, živopisani transparenti čez mestne ulice so stvar daljne preteklosti. Celo plakati na posebnih mestih ne vzbujajo čez zanimanja, zato jih stranke polagoma opuščajo. Tako Almirante kot Pannella nista uspela zbrati več krt petsto poslušalcev vsak; da je imela Aurelia Gruber Bencova samo pet poslušalcev smo že pisali, druge stranke prirejajo zborovanja raje med zelenimi gredicami ljudskega vrta kot na prostranem telovadnem trgu.
V	volilno kampanjo se je na indirekten način vključilo tudi Vsedržavno združenje partizanov Italije. Pokrajinski odbor VZPI-ANPI je proglasu na volivce apeliral na nujnost obrambe demokracije, republiških ustanov. Vse to je bilo doseženo z osvobodilnim bojem. V proglasu je odločna obsodba sedanjega terorizma, ki skuša izpodkopati demokratični ustroj države. Glas naj gre tistim strankam, ki branijo demokratično republiko. V proglasu ANPI je tudi napad na ra dikalce, ki so s Pannellovim posegom napadli partizanske akcije med osvobodilnim bojem. Prav tako obsojajo bivši partizani krajevne liste, ki so kampanilističnega in se paratističnega značaja, niso zaradi svoje krajevne omejenosti v stanju reševati vprašanja na evropski ravni. Zaradi tega poziva VZPI-ANPI vse protifašiste da glasujejo tako 3. kot 10. junija za demokratične stranke.
V	volilno kampanjo na Goriškem so se na nekak čudni način vključili tudi tržaško indipenden-tistično gibanje, melonarji in Union Valdotaine. Kot je znano sta na prejšnjih volitvah dva od sedanjih kandidatov Liste za Trst v go-riškem volilnem okrožju Emo Tossi in FlTnanno Susmel kandidirala na listi tržaške fronte za neodvisnost. Sedaj kandidirata za melonar-sko listo. Za evropske volitve pa je na listi Union Valdotaine tudi predstavnik tržaške fronte za neodvisnost Giovanni Marchesjch, V teh dneh so tudi v slovenskih vaseh delili .slovenske letake. ki vabijo tia dvojne! glasovanje:
tfv2Sj< ^1^
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
vabi na prireditev
OB 25-LETNICI REDNEGA IZHAJANJA MLADINSKE R E V I J E «G A L E B»
ki bo danes, 26. maja 1979 ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega doma, Ulica Petronio 4
SPORED:
OTROŠKI PEVSKI ZBOR Glasbene matice pod vodstvom Igorja Kureta - pri klavirju A. Vodopivec.
TRIO KLJUNASTIH FLAVT Glasbene matice pod vodstvom prof. Miloša Pahorja.
NAGOVOR — Lojze Abram, urednik revije.
MLADINSKO GLEDALIŠČE iz Ljubljane nastopi z gledališko uprizoritvijo F. Bevka «Pastirci pri kresu in plesu*. ZAKLJUČNA PESEM.
Vstop prost — Vabljeni ISTOČASNO BO RAZSTAVA OTROŠKIH RISB.
PO PREDSTAVI ZAKUSKA ZA OTROKE
OTROCI, OBLECITE GALEBOVO MAJICO!
Mali oglasi
-	- za rnei°nar6k°
nnr5>' listo na parlamentarnih volitvah. ' .za Ugi.o^VMdotgine na evropskih volitvah.'
Zmešnjave je torej kar precej. Posebej še če pomislimo, da je tudi osrednja organizacija istrskih e-žulov pozvala svoje člane ,naj na evropskih volitvah volijo za Union Valdotaine. Propagando v tej smeri vodijo tako na Goriškem, še bolj pa v severozahodnem in v oSred-itkd.u «r - .■	,	,,	. .	„ | pjam volilnem okrožju, kjer kandi
KUPlMvresP° Novak> Škerjaceva 8 dirata. DO nak)£?ll aNVGD Hva vid

........................................................................iiiHiminuiiiHiiii
Včeraj-danes
D»nes, SOBOTA, 26. maja So	FILIP
l9 4n6 Vz'de ob 4.23 in zatone ob Ha ; T~ Dolžina dneva 15.17 — Lu-vzide ob 5.04 in zatone ob 20.00
NEDELJA, 27. maja JANEZ Vr
včeraj: na j višja temperatu-13	. stopinje, najnižja 18,5, ob
IOr !.lri 23,8 stopinje, zračni tlak Ha -tr [ahlo narašča, vlaga 55-odstot-tia’ae°° skoraj jasno, veter 18 km je u 0 zahodnik - jugozahodnik, mor-ZOr azS)bano, temperatura morja slopinje.
D Rojstva in smrti
rotiiif mRja 1919 so se v Trstu Oseb tr'ie otroci, umrlo pa je 12
5^1 SO SE: Manuel Paren heeHgj^tiriele Nedok in Chiara Gio
Sieh^t.I SO: 8 (-letna Olga Snidar-•teri*' Arnesteh, 72-letni Giuseppe tostJ”,'.’ 31 -letna Amalia Sever vd. le, Dijhi, 82 letni Rodolfo Premon-Dg »Jftni Alessandro Ličen, BO-let-Nicon vd. Moretti, 100-let-
na Slava Saracevic de Dobor vd. Mosca, 76 letni Carlo Cumero, 64-let-ni Giovanni Kurinčič, 63-letni Rpber-to Andri, 64-letni Longino Oblak in 61-letni Edoardo Micoli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ml 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance (NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627.
LEKARNF V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica, tel 226 165; Opčine: tel. 211001, Prosek: tel. 225 141 Božje polje: Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124.
61000 Ljubljana.
DUŠAN LOVRIHA v Dolini odpre osmico, kjer toči pristno belo in črno kapljico.
FRIZERSKI SALON «Draga» v Dolini obvešča svoje stranke, da bo ponovno odprt od ponedeljka, 28. t.m., dalje.
GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik pod šifro: «Gostilna».
TRGOVINA z nadomestnimi deli in pritiklinami za avtomobile išče vajenca/ko z znanjem slovenščine z dokončano šolsko obveznostjo. Telefon 763420 ob delovnili urah.
PRODAM po,ugodni ceni 6 do 9 kv. metrov keramičnih ploščic rjave barve za tlakovanje podov velikosti 25 cm z,a 25 cm. Tel. 763420.
PRODAM po ugodni ceni priključek za prikolico Dyan 4. Tel. 763420,
TV COLOR poseona ponudba v maju in juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za plačilo na o-broke pa brez obresti. Trgovina COLJA - Kontovel 134. tel. 225471.
V DOBERDOBU v Goriški ulici so čočevi odprli osmico, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje.
PRODAM novo nerabljeno kromatič-no harmoniko znamke Giustazzi Castelfidardo, i20 basov in 7 registrov. Telefonirati na št 229246.
PRODAM po ugodni ceni kompresor «Emanuel» od 300 litrov in dva motorja z menjalnikom in sklopko za «motoearro» Gilera-Saturno. Telefonirati na 226466.
IŠČEM v najem trisobno stanovanje v mestnem sred^rti za ambulanto. Telefonirati na št. 212-293 ali 741-634.
PRODAM po ugodni ceni zmrzoval-nik tipa «IAR» 350 litrov. Telefonirati v jutranjih urah na številko 228382
PRODAM voziček za dvojčke v zelo dobrem stanju. Telefon št. 228382.
IŠČEMO specializirane delavce/ke grafične stroke. Ponudbe z vsemi podatki in poklicnimi izkušnjami poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: »Grafik*.
SLOVENSKI, knjigotrško podje‘je v Trstu i. delovno not. s potrebno trgovsko izoDiuzbo oziroma p-akso in z veseljem do Hch s knjigo Pismene pon dbe r.a oglasni odde lek Primorskega dnevnika pod ši fro: «Knjigarna».
PRODAM električno rezilnico za salame (affettatrice elettrica • sa lumi). Tel. 417697
PRODAMO hišo v Dolini. Telefon 228390.
Prispevki
Ob 5. obletnici smrt Franca Gombača daruje sin Boris 20.000 lir za TPK Sirena.
dirata, po nalogu ANVGD, dva vidna predstavnika te organizacije na listi Union Valdotaine. Lino Vivoda. begunec iz Pulja, kandidira v Milanu, Massimo Tolja, iz Zadra, pa v rimskem okrožju. Lino Vivoda je član izvršnega odbora ANVGD. Kot je znano je osrednje vodstvo ANVGD ostro obsobilo osimski sporazum in izločilo iz vodstva tiste istrske begunce, ki so odložili protijugoslovansko politiko in so se zavzeli za politiko sodelovanja z Jugoslavijo. Med slednjimi je tudi goriški župan De Simone, ki so ga prav zaradi številnih prijateljskih stikov z Jugoslavijo pred dvema letoma izločili iz vodstva te organizacije. Medtem ko o omenjenih kandidaturah Vivode in Tol.ie poh valno piše osrednje glasilo ANVGD «Difesa adriatica*. ju De Simonovo glasilo «Arena di Pola* obsoja in u-gotavlja, da je na tej listi valdo-stanskih avtonomistov prišle do mešanih kondidatur najrazličnejših or ganizacij.
Krščanski demokrati so skušali za svojo volilno propagando ubrati drugačno pot. Na sejmišču Espome-go so organizirali štiridnevni ljudski praznik prijateljstva. Na sporedu imajo v teh dneh kulturne in rekreacijske nastope, okrogle mize, debate, pokazala pa se bosta tudi kondidata Longo in Martina. Prav taku kot na običajnih letnih ša-grah.
Drugače pa se volilna propaganda odvija na goriških radijskih postajah in na tukajšnji televiziji. Poslušali smo pogovore z raznimi kandidati, vendarle ima poslušalec vtis, da gre v tem primeri, za plačane oddaje, kajti oseba, bi postavlja vprašanja kandidatom je do njih zelo, preveč popustljiva.
Med volilnimi shodi naj omenimo tistega, ki ga prireja Nova združena levica drevi, ob 18. uri na Trgu republike v Tržiču. Govoril bo deželni svetovalec Democrazie prole tarie Giorgio Cavallo.
Ob 20.30 bo na istem trgu zborovanje KPI. Govoril bo Silvano Bacicchi.
Včeraj zvečer so na volilnem zborovanju v Ljudskem vrtu v Gorici govorili trije kandidati KPI za evropski parlament, vsi iz naše dežele, Paolo Petricig, Mario Lizzero, in Vittorio Vidah: predstavil jih je Boris Coceani.
Petricig je najprej v slovenščini, potem pa tudi v italijanščini dejal, da je bil italijanski parlament razpuščen zato, ker enobarvna vlada KD ni hotela rešiti pomembnih vprašanj družbenega značaja in niti vprašanj, ki jih že toliko let postavljamo na dnevni red Slovenci. Namesto da bi bili Slovenci v Italiji deležni pravic, je dejal Petricig, smo v Trstu in v Benečiji predmet šovinističnih napadov. Petricig je
svoj govor sklenil s pozivom, naj se okrepi KPI, ker ima izmed vseh strank največ možnosti in volje reševati naše probleme.
Lizzero je obširno govoril o propasti politike Evropske gospodarske skupnosti ter dejal, da je EGS povečala gospodarske razlike med severnimi in južnimi deželami Evrope ter hkrati tudi narodnostne razlike, saj Slovenci na Videmskem niso priznani kot narodnostna skupnost, medtem ko emigrantje, ki plačujejo davke, kjer so zaposleni, ne morejo biti izvoljeni v tamkajšnje krajevne uprave. Zahteval je odpravo vojaških oporišč v naših krajih ter se zavzel za politiko prijateljstva med sosednimi državami, ki ima svoje najboljše potrdilo prav v osimskem sporazumu.
Za njim je Vidah govoril o strateški politiki NATO ter dejal, da ta politika predvideva, da se lahko Gorica, kot že poprej v svoji zgodovini, spremeni v vojno žarišče. Zahteval je pravice za Slovence, ki so se med vsemi manjšinami v Evropi najodločneje in z orožjem v rokah borih proti nacifašizmu in se že od leta 1918 dalje borijo za svoj jezik.
Za Slovensko skupnost sta včeraj pred vhodom v tržiško ladjedelnico govorila. Drago Štoka in Marija Ferletič. Ferletičeva je še zlasti poudarila pomen sodelovanja med Slovensko skupnostjo in Furlanskim gibanjem za letošnje parlamentarne volitve .in v zvezi s tem opozorila na obvezo Furlanskega gibanja, da se na vseh ravneh zavzame za globalno zaščito Slovencev v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini; brez diskriminacij glede na pokrajino, v kateri živijo.
Drago Štoka pa se je obširneje zaustavil pri vprašanju volitev evropskega parlamenta in je dejal, da imajo Slovenci v Italiji edinstveno priložnost, da bodo, preko liste Union Valdotaine, ki združuje številne manjšinske in etnične skupnosti, zastopani v evropskem parlamentu.
la predvidoma služiti namenu že ob koncu leta. V sedanji fazi. naj bi služila potrebam okrog 26 tisoč prebivalcev na področju petih občin in sicer Tržiča, Štarancana. Ronk, špetra ob Soči in Turjaka. V drugi fazi pa bodo zmogljivosti prečišče-valne naprave povečali, za približno petkrat. Dela za dograditev prve stopnje bodo veljala okrog milijardo lir.
Danes stopita na skupno pot VIDA OSREDKAR in
LUCIJAN ČERNIČ Največ sreče na novi življenjski poti jim želi ŠZ «Dom», še posebno pa odbojkarska ekipa.
V AVDITORIJU V ULICI ROMA
Z bogatim programom nocoj APZ «Tone Tomšič» v Gorici
Priznani zbor ljubljanskih študentov nam bo zapel klasične in sodobne pesmi
Po nekajletnem presledku bodo pevci akademskega pevskega zbora «Tone Tomšič» spet med nami. Ta obisk je toliko bolj zaželjen, ker nam ta zbor, ki sodi vso povojno dobo v sam vrh slovenskega zborovskega petja, nudi ob vsakokratnem obisku vesten prerez tega, kar se sočasno ustvarja in poje v Ljubljani. APZ «Tone Tomšič» je bil stalen gost v Gorici na raznih koncertih, čeprav se je sestava pevcev menjala, saj gre za zbor študentov ljubljanske univerze, kot so se menjali tudi dirigenti. V tem trenutku vodi ta priznam zbor Jože Fuerst. To je mlad dirigent, ki izhaja iz samih vrst zbora in 'ki je z dirigira njem dosegel precej uspehov tudi v drugih zahodnoevropskih državah, kjer je vodil svojčas nekatere tamkajšnje zbore. Že nekaj let vodi APZ «Tone Tomšič*.
Prva polovica nocojšnjega koncerta bo posvečena polifonski Glasbi. Poslušali bomo lahko dve pesmi slovenskega klasika J. Gallusa. «He-roes pugnate viri» in «Ecce quomodo moritur iustus», dve pesmi O. di
Slavka uslužbencev deželnih šolskih centrov
Uslužbenci, deželnega, centrai za strokovno vzgojo v Gorici so se pridružili akciji, ki jo je sprožila sindikalna federacija CGIL - CISL-UIL. Omenjeni uslužbenci zahtevajo namreč prožni urnik, ki že velja za deželne uradnike. Uslužbenci se zavedajo, da bo sedanje stavkovno gibanje prizadelo učence, vendarle menijo, da mora deželna uprava, ki je pred kratkim prevzela v svojo režijo vse centre za strokovno usposabljanje, urediti tudi njihov stalež.
Premestitve učiteljev na osnovnih šolah
Goriški šolski skrbnik je te dni objavil seznam premestitev osnovnošolskih učiteljev v šolskem letu
'
K .V
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABI
danes, 26. maja 1979, ob 20.30 v dvorano avditorija v Gorici na
KONCERT
AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA «TONE TOMŠIČ« IZ LJUBLJANE
Dirigent: JOŽE FUERST
Na sporedu so dela' GALLUSA, DI LASSA, BRAHMSA, JEŽA, RAVELA, PAHORJA. KUHARJA, GOBCA, MOKRANJCA JENKA, MIRKA, KRAMOLCA, VRABCA in PREMRLA
«llllllllltl||IIIHl|||||iHi||t«|||||||||||||||||||||HtniU|l|||„im||muM||„„„|||„|,|||||||||||||||||||M|||||||||||||||||
OB 35. OBLETNICI USTANOVITVE ENOTE
Jutri srečanje topničarjev 9. korpusa na Trnovem
Zametki artilerijske enote segajo v jesen leta 1913 • Na jutrišnjem slavju tudi borci slavne Kosovelove brigade
Trnovska planota je te dni praznično razpoložena. Danes bo v Če-povanu osrednja proslava 60-letnice ustanovitve SKOJ in 35. obletnice prve pokrajinske konference SKOJ za Slovensko Prirnorje, jutri pa se bodo na Trnovem zorah topničarji IX. korpusa in proslavili 35-letnico ustanovitve svoje enote, katere zametki segajo že v zgodnjo jesen leta 1943. Že takrat sta 30. in 31. divizija imeli v svojem sestavu nekaj artilerijskega orožja, ki sta ga zaplenili sovražniku. Spomladi 1944. leta se je na Predmeji ustanovil artilerijski divizion, ki se je junija istega leta preoblikoval \ samostojno vojaško enoto z imenom Artilerija IX. korpusa. Ta enota je ob koncu vojne štela tri divizione s približno 40 topovi, več kakor 400 mož. nad 80 vozil ter okrog 30 konj in mul.
Topničarji IX. korpusa so delovali na celotnem operativnem področju
1979-80. Odredba zadeva tudi dve, korpusa, od Baške grape do Trnov-premestitvi na šolali s slovenskim! skega gozda, od Cola do Gorenje učnim jezikom. Tako bo Ccnzutti vasi in Hotedrščice. Ničkolikokrat Lavrenčič Ada iz Plešivega preme- so odločilno posegli v boj ob strani ščena v Rupo, Almira Vescovi Vi- pehotnih brigad. Najpomembnejša
žintin iz Rupe v Doberdob.
NA OBMOČJU ŠTARANCANA
Do konca leta dograditev prečiščevalne postaje
Na področju Bistrinje v občini štarancan gradijo prečiščevalno postajo za odpadne vode, ki bi mora-
akcija pa je nedvomno napad na utrjeno belogardistično postojanko v Črnem vrhu nad Idrijo, kjer so topničarji z obstreljevanjem utrb omogočili, da so Gradnikovci izbojevali sijajno zmago brez prevelikih izgub.
V zadnji sovražnikovi ofenzivi konec marca in v začetku aprila 1945 je bila enota začasno razpuščena. Pod silovitim pritiskom sovražnika
iimiiiiimiiimiiMimiiiiiiiiiiHitiimiiiiiitimiintiimiiiiiHHtittmiitiiiiimiHiiiiiiniiiiiu,,,,,,,,,,,!,!!!,,,,,,,
PO POGAJANJIH V MILANU
NEJASEN POLOŽAJ V TOVARNI SORINI
Predstavniki tovarniškega sveta pri političnih strankah
Položaj za približno 50 delavk tovarne Sorini v Gorici ni prav nič jasen. V sredo so se na sedežu deželne vlode Lombardije v Milanu sestali zastopniki podjetja Fausto Sorini in bank, ki jim to podjetje dolguje precejšnje vsote. Banke so na pritisk dežele Lombardija sprejele sklep, da trenutno zaustavijo terjatve do podjetja, deželna vlada te dežele se je celo ponudila, da nudi 300 milijonov Ur prispevka za finansiranje nakupa surovin, s katerimi bi delo v tovarni Sorini v Cremoni spet teklo. Tam je zaposlenih 170 delavcev. V nejasnem položaju pa je tovarna istega podjetja v Gorici, kajti jasno je, da ne more deželna vlada v Milanu podpreti na enak način tovarne v naši deželi. Tovarna Sorini je odkupila pred nekaj meseci stavbo bivše tovarne Lacego v Sovodnjah in nameravala je tu začeti širšo proizvodnjo.
Tovarniški svet obrata Sorini v Gorici je včeraj pričel z obveščanjem strank o novem položaju. Prvi sestanek je bil s predstavniki socialistične stranke. Prisotni so bili Medeot, Waltritsch in Delben. Goriška federacija PSI je po sestanku naložila deželnemu svetovalcu Renzulliju nalogo, da nemudoma stopi v stik z deželnim odbornikom
za industrijo in mu obrazloži položaj.
Danes bodo delavci tovarne Sorini imeli podobne sestanke s komunisti in z drugimi strankami.
ŽIO pripravlja izlet h Gardskemu jezeru
Ženski iniciativni odbor za Goriško že spet pripravlja enodnevni avtobusni izlet. Tokrat jih bo pot vodila h Gardskemu jezeru, kjer si bodo ogledali naravne znamenitosti in lepote ter seveda eksotični živalski vrt. Ker je do cilja kar precej dolga pot. bodo iz Gorice odpotovali že ob 5. uri, povratek pa je predviden za 22. uro. Podrobnejša navodila bodo interesenti prejeL ob vpisu pri poverjenikih: v Doberdobu trgovina pri Mih, na Poljanah Juren Natahja, v Sovodnjah trgovina Tomšič in pekama Cotič, v Dolu pri Slavici Vižintin, v Štandrežu v samopostrežni trgovini Nanut, v Podgori v trgovini Markovič, v Pev-mi pri Štefaniji Bensa, v Števerjariu pri Majdi Stanič ter v Gorici v gostilni Primožič in v Dijaškem domu. Vpisovali bodo od 28. maja do 9. junij«.
so morah topove poskriti, konje in mule pa so izročili v varstvo kmetom, medtem ko so topničarji uspešno delovali kot pehotna enota.
Obenem s topničarji bodo jutri Trnovem proslavljali tudi preži veh borci slavne Kosovelove brigade ter obujali spomine na težke a slavne dni.
Program obsega danes ob 18. uri odkritje plošč v spomin na boje 19. SNOUB Srečka Kosovela, med katerimi velja omeniti predvsem veliko zmago kosovelovcev na Trnovem, kjer so 19. januarja 1945 skoraj do poslednjega sovražnika potolkli 200-člansko posadko bataljona «Fulmine» fašistične divizije «X. Mas*, in plošč padhm borcem artilerije IX. korpusa. Nato bodo v osnovni šoli odprli razstavo «Kaj delajo krajani v prostem času*, sledila bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti družbenopolitič-1 nih organizacijah in pod noč obujanje spominov iz NOB ob tabornem ognju.
Jutri se bo program začel ob
9.30	z zborom bivših partizanskih enot in strelskim tekmovanjem, ob
11.30	pa bo slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril prvi komandant IX. korpusa tov. Lado Ambrožič - Novljan. Kulturni program bodo izpolnili domači pevski zbor, godba na pihala iz Nove Gorice in mladi recitatorji. Z zborovanja bodo poslali pozdravno pismo Titu za njegov rojstni dan.
Lassa "Matona mia cara» in «Bon-jour mon coeur». Sledi J. Brahms z dvema pesmima «Nachtwachte I* in «Nachtwachte 11», J. Jež s pesmijo «Umetnost in regraU, M. Ravel z «Nicolette» in, K. Pahor z cOčenašem Hlapca Jemeja».
V drugem delu pa so v programu pesmi «Jutri gremo v napad» J. Kuharja - R. Gobca, «Pesem o svo-boai» R. Gobca, «Primorski napjevi» in «Njest svjat» S. St. Mokranjca, «Lipa» D. Jenka, «Pa se sliš» V. Mirka, «Sem se rajotv ženith L. Kramolca «Polka je ukazana» V. Vrabca in «Zdravica» S. Premrla.
Koncert se bo pričel ob 20.30. Prireja ga Slovenska prosvetna zveza.
Spored gledaliških predstav PDG
Primorsko dramsko gledališče bo imelo v prihodnjem tednu sledeče predstave:
—	sreda, 30. maja, Anton Tomaž Linhart: Miss Jenny Love. Premiera za red GV ob 20. uri.
—	četrtek, 31. maja, Anton Tomaž Linhart: Miss Jenny Love, predstava za red KZLP ob 20.15.,
—	petek, 1. junija, Luigi PirandeUo: Kaj je resnica. Ob 12.30, predstava za red BP in ob 20.15 predstava za red S petek A in S petek B.
—	sobota, 2. junija, Luigi Pirandel-lo: Kaj je resnica. Predstava za red S sobota ob 20.15. Vse predstave bodo v veliki dvorani PDG, Soška 1 v Novi Gorici.
Danes šolska prireditev v Ul. Vittorio Veneto
V slovenski osnovni šoli v Ulici Vittorio Veneto (zavod Lenassi) bo danes ob 11. uri tradicionalna zaključna šolska prireditev. Posvetili jo bodo letu otroka.
Jutri otvoritev šole v Ulici del Brolo
Kot smo že napovedali, bo otvoritev novega poslopja za slovensko osnovno šolo v Ulici del Brolo 21 (to je uradni naslov šole in, ne U-lica Čampi, kot je bila navedba, dokler ni v teh dneh občinska u-prava dala uradni naziv šolskemu poslopju) jutri ob 10. uri. Na sporedu so priložnostni govori, zatem
na I bo sledil kulturni program, bodo izvajali otroci.
ki ga
Drevi odprtje vinske razstave v Gradišču
V Gradišču bo danes, ob 18. uri v športni hah, otvoritev 14. deželne vinske razstave Gran Premio Noe. Razstavljena bodo vina iz naše dežele sprejeta v deželno eno-teko «La Serenissima* v Gradišču. Po otvoritveni svečanosti bodo tu di izročili diplome kmetijskim posestnikom. Od 20. ure bo razstava odprta tudi za publiko. Na pokušnji bo več kot dvesto različnih vzorcev naših vin.
Razstava fotografij novogoriškega Foto kino kluba
V razstavnih prostorih posoškega fotografskega krožka (CI.F.I.) v Ul. sv. Klare bodo jutri ob 11. uri odprli fotografsko razstavo, ki jo je pripravil novogoriški Foto kino klub. Odprta bo do vključno 2. junija vsak dan od 18. do 20. ure.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča člane in prijatelje, da bo avtobus v nedeljo, 27. t.m., odpeljal po sledečem voznem redu: ob 7. uri odhod s Travnika, ob 7.05 iz Podgo-re, ob 7.10 iz Štandreža in ob 7.15 iz Sovodenj. Odhod po legalni uri. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v nedeljo, 3. junija, celodnevnega družinskega pohoda po vrheh nad Goriškimi Brdi. Obiskali bodo Marijo Cel, Genderc in še nekatere zanimive točke. Odhod z vlakom z novogoriške postaje ob 8. uri (po legalni uri). Povratek prav tako z vlakom. Vodi Bernard Bratuž.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 10. junija, avtobusni izlet na 9. srečanje zamejskih planincev, ki bo na Koroškem, blizu Podljubelja. Prijave že sprejemajo na sedežu društva v Ulici Malta 2.
0 poslovanju pogrebne službe v Sovodnjah
Županstvo v Sovodnjah je te dni objavilo odredbo, ki ureja potek pokopov na področju občine, kjer je kar pet pokopališč. Odredba že velja od 20. maja in določa sledeče umike: od oktobra do maja se pokopi opravljajo ob 14.30. od marca do maja ob 15.30 in od junija do septembra ob 17. uri. V slučajih ko je treba v enem dnevu opraviti dva pokopa velja sledeči urnik: od oktobra do maja o'> 14.30 in od junija do septembra ob 16. uri. To velja za prvj poko-r medter. ko se drugi opravi eno uro kasneje. Ob zgorai navedenem času mora Iti krsta s posmrtnimi ostanki že na pokopališču, kar pomeni, da se mora pogrebni obred začeti pravočasno. V izjemnih slučajih se pokop opravi tudi izven omenjenih umikov, vendar le na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga izda župan. Ob nedelj ali in praznikih se pokopi ne opravljajo, razen v izjemnih primerih. ■ ■
Kino
Carica
CORSO 17.30-22.00 «California suite*. W. Matthau in J. Fonda. VERDI 17.00-22.00 «Stridulum*. M. Ferer, G. Ford. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 «Nude O-deon*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «Peter Pan*.
PRINCIPE 17.30—22.00 «L’infermie-ra di notte*.
IVa ra Carica in okalica
SOČA 18.00—20.00 «Na muhi ostrostrelca*. Ameriški film.
SVOBODA 18.01) 20.00 »Briljantina*.
Ameriški film,
DESKLE Ni predstave.
dežurna lekarna v gorici
Danes vet lan ir r-n či ; v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car-duccijeva ulica 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nieolo, UL 1. maja, tel. 73 328.
Demokratične ženske iz Falconare pred spomenikom padlim v Dolini
m
Pred dnevi je prišla v Trst večja skupina žensk iz Falconare, ki se je hotela srečati tudi s slovenskimi ženskami, da hi se spoznala tudi z njihovimi problemi. Ob tej priložnosti so obiskale tudi Dolino, kjer so jih pred spomenikom padlim pozdravile domačinke. Nato so se odpravile v gledališče «F. Prešeren*, kjer so obravnavale razne probleme, ki tarejo naše ženske, kot tudi ženske iz vse Italije.
PROF. LUIGI ROVIGHI GOST GLASBENE MATICE
Predavanje o baročni violini
Predavanje bo danes, 26. maja, popoldne v Gallusovi dvoranici na sedežu Glasbene matice v Ulici Ruggero Manna 29
Kot je bilo že napovedano, bo danes popoldne ob 17.30 v prostorih šole Glasbene matice v Trstu, v Ul. R. Manna 29, predaval prof. Luigi Rovighi o temi: «Problemi pri izvajanju baročne glasbe*. To bo gotovo pomemben dogodek za glasbeno življenje v našem mestu, če upoštevamo, da je danes zanimanje za staro glasbo zelo živo. Zaradi zanimivosti teme in zaradi pomembnosti in strokovnosti predavatelja, smo prof. Rovighiju, docentu za violino na bolonjskem konservatoriju, postavili nekaj vprašanj, da bi nam osvetlil nekaj splošnejših problemov v zvezi s staro glasbo, saj ta zanima ne le glasbenike in muzikologe, temveč tudi najširši krog ljubiteljev glasbe.
Vprašanje: Kako si razlagate današnje zanimanje za staro glasbo?
Odgovor: Rekel bi, da ima publika raje preizkušeno literaturo in glasbeno govorico kot pa iska-
nje in eksperimentiranje, ki sodobnemu izražanju dajeta neizbežen pečat. Z druge strani je mogoče še ostala v okusu publike posledica reakcije tridesetih let na pozno romantiko in ekspresionizem.
Vprašanje: Ali so v Italiji specializirane ustanove, ki se še posebej ukvarjajo z baročno glasbo?
Odgovor: Če hočemo danes gojiti baročno glasbo, se moramo oddaljiti od tradicionalnega odnosa do poustvarjanja in s primerno tehniko stare tekste na novo interpretirati. Kar zadeva italijanske iniciative v tej smeri, se pojavlja, poleg Bologne in Turina, to zanimanje vedno bolj pogosto tudi drugod.
Vprašanje: Kakšen obseg ima ta pojav v Italiji v primeri z drugimi deželami v svetu?
Odgovor: V izbiri originalnih načinov izvajanja skušamo nadoknaditi zamujeno, tako na po-
dročju teoretičnih raziskav (ki so jih pričeli v Angliji in nadaljevali v Ameriki), kot tudi na področju prakse (kjer imajo Holandci, Belgijci in Avstrijci zelo razvito dejavnost).
Vprašanje: Kakšen vpliv ima lahko to ovrednotenje baročne glasbe na vzgojnem področju?
Odgovor: Upamo, da bo s šolsko reformo nov učni načrt upošteval nujnost, da se bistveno razlikuje poustvarjanje glasbe raznih stilov in raznih obdobij. Potrebno bo torej, da se seznanimo z različno vokalno in inštrumentalno tehniko in izraznostjo.
MICHELE FARAGUNA
POMAGAJMO ČRNI GORI!
•lllll■lll■«llBllll■la■lll•lll■a•ll■l•lllll■llg«ll■lI1|lAl■■l■l||ll|||■|||||||I|t•||||Bll||||a|a•||||||rl|||a|||l|l|aa|||aaala«1||ala|||al||a||a|a|a|||||,t|al||||a|||||fl||,|l,||l||IVI|||||||||||||||||||a Mia a|a|ai||a||||||||a|aV|na,a||||,|,,||||,||,,,||,|||||,,||,|aa|||,||,||1|,||(|,,v||K,,|,|||,||,a|a,,,a|||||||||||||||a|||||||||a||||aaa|ava||a||||l]iaiiaaiIllliaiaalliataiaaiaaaafIIBaaiB|aaaatiaBaaaaliat
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Še rekordna cena zlata ter padec jena in lire
Kupčije na valutnih tržiščih so spet živahne, v glavnem pa še vedno povprašujejo po dolarju in skandinavskih valutah, ponujajo pa zlasti jen, dansko krono in italijansko liro. še vedno je živahno povpraševanje po zlatu, katerega cena je še vedno rekordna.
ZLATO se je spet podražilo za 2,3 odst. in velja zdaj unča te plemenite kovine okrog 263 dolarjev, rekordna in zgodovinska cena pa je bila v torek, ko je unča zlata dosegla vrednost skoraj 266 dolarjev. V Milanu kupujejo gram zlata po 7.300 lir, predajajo pa ga po 7.400 lir. Povpraševanje po zlatu je še zmeraj veliko, vendar so mnogi operaterji že začeli prodajati tudi zlato, da takoj nekaj zaslužijo. Tako se je cena nekoliko ustalila. Vzroka za dražitev zlata sta v glavnem dva in sicer splošno nezaupanje v svetovne valute zaradi podražitve nafte in visoke inflacije v vseh državah, po drugi strani pa so ZDA zmanjšale na polovico količino zlata, ki jo mesečno prodajo na dražbi. Predvidevanja za zlato so v glavnem dobra, saj mislijo A-meričani popolnoma prekiniti prodajo zlata. Sovjeti pa verjetno ne bodo prodali veliko zlata, ker se o-beta letos razmeroma dober pridelek pšenice. Zlato bj se zato lahko še bolj podražilo in doseglo vrednost 270 - 280 dolarjev za unčo. V Italij. je treba borzni ceni ..lata prišteti pri nakupu še davek IVA, zato ne bi bila taka naložba denarja kdove kako donosna. Zlato za zobozdravstvo ter okrasne izdelke prodajajo po 9.000 - 10.000 lir za gram.
Spet se je ošibel japonski jen, ki je zgubil ta teden i,3 oost. svoje vrednosti. Japonska naj bi utrpela največ škode zaradi podražitve nafte. Nekaj dni je uravnavala ko-tacijo jena japonska centralna banka, potem pa je pustila to valuto svobodnemu zakonu povpraševanja in ponudbe. Posledica je bila zmerno padanje jena na vseh tržiščih.
Dolar je spet aktualna valuta, čeprav notranje ameriške gospodarske razmere niso rožnate. Dolarje nakupujejo vse države, ki uvažajo nafto, ker se bo le ta še bolj podražila. Razumljivo je, da zato njegova cena raste. V Milanu so kupovali v pbnedeljek dolar po 8,17,5 lire, v četrtek pa bo 855,25 lire.
V evropskem denarnem sistemu je še vedno na prvem mestu italijanska lira, čeprav se je ta teden razvrednotila za 0,38 odst. Na liro vpliva negotovost pred bližnjimi volitvami. Na drugem mestu je v
tej valutni kompoziciji zahodnonem-ška marka, ki je izpodrinila dansko krono: le ta se je razvrednotila ta teden za 0,7 odst. Na zadnjem mestu je še vedno belgijski frank, ki ima še zmeraj dvojno kotači jo (efektive in devize). Irski funt je nekoliko popustil
Ta teden so se nekoliko ovrednotile severnoevropske valute med temi zlasti švedska krona, ki je poskočila za 0.67 odst. Skandinavske valute imajo sicer svojevrsten sistem nihanja, saj so vezane na valutni koš, v katerem sta obe najmočnejši valuti: dolar in marka. Tako sj lahko razlagamo rahlo o-vrednotenje teh valut zaradi porasta dolarja ter zmerne utrditve marke.
Španska peseta je poskočila za približno en odstotek in velja zdaj že 13 lir, grška drahma pa se trdno drži vrednosti 22 lir. Ti valuti sta v tem obdobju precej aktualni zaradi bližnje turistične sezone.
(srs)
OB PROSLAVI 35. OBLETNICE POKRAJINSKE KONFERENCE SKOJ V DOLU
Kakšno je bilo tedaj politično stanje na posameznih področjih ter v vojski
Ponekod je sovražna propaganda uspevala, drugod ne - Dr. tvah in o razliki med OF ter narodnoosvobodilnimi odbori
Pred 35 leti, od 22. do 25. maja 1944, je bila prva pokrajinska konferenca Zveze komunistične mladine za Slovensko Primorje v Dolu pri Čepovanu.
V okviru počastitve te obletnice in 60-Ietnice ustanovitve KPJ in SKOJ se vključuje tudi naš dnevnik z vrsto člankov o delovanju SKOJ na Primorskem v protifašističnem odporu med obema vojnama in nato v NOB. V naslednjih poglavjih pa sc bomo podrobneje seznanili s potekom konference SKOJ v Dolu.
Danes, 26. maja pa bo v Čepovanu pri Novi Gorici množična manifestacija v počastitev teh pomembnih obletnic.
Črni vrh (enako nerazvidno iz zapisnika): Stanje je slabo, ljudje nasedajo belogardistični propagandi. Vsega skupaj 218 članov SKOJ, vendar mladina pomaga pri pripravah na volitve.
istra! jjjoroča tovariška, ki ni posebej pripravljena)” Okrožje je
					
					
NAKUPNA CENA			TUJIH VALUT		
			NAKUP BANKOVCEV		
	Trst		Ziirich	Celovec	Beograd
	25.5.79		25.5.79	25.5.79	25.5.79
Ameriški dolar	853.—		13,90	1,75	18.53
Kanadski dolar	720,-		11,95	1,52	15,70
Nemška marka	440,-		727,5	90,65	938,74
Holandski florint	407.-		637.—	83,25	883,93
Belgijski frank	26,-		43.20	5.40	59,20
Danska krona	152-		256,—	32,20	342,45
Švedska krona	188,-		315,-	39,75	422,70
Norveška krona	157,-		266.—	33,70	355,53
Francoski frank	192,-		319,9	39,35	415,58
Italijanska lira	—		1,64	2,038	2,17
Angleški funt	1.750,-		28,36	3,58	37,95
Irski funt	1.670.-		—	—	—
Švicarski ’rank	487,-		805,5	—	1.070,68
Avstrijski šiling	60,25			12,32	131,21
Japonski jen	3,65		6,25	—	—
Avstralski dolar	895. -		14,50	1.93	20,11
Španska peseta	1?,10		21,10	2,62	—
Portugalski jskudo	17,-		26.—	3,70	—
Jug. dinar mali	40-		65.-	8,60	—
veliki	40.-		65,-	8.60	—
Grška drahma	22,-				
					
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE	s	25. 5. 1979	Nakup	Prodaja
V TRSTU 25. 5.	1979		ZLATO		
			Milan (g)	7.300	7.400	
Sovjetski rubelj	200,-		71. ATO		
Poljski zlot Češka krona	7.— 32,—		London (unča) 263,6 -		264,1 dol.
Madžarski forint	26.-		SREBRO		
Romunski 1 j	28.-		Milan (kg)	238.000 - 243.000	
Bolgarski lev	350,-		PLATINA		
Turška lira	16.-		Milan (g)	12.300 12.600	
močno kontrolirano, kar otežuje delo. V okolici Trsta je precej proletarske mladine. Pojavlja se ssktaštvo skojevcev proti veri. Najslabše je v okolici Kopra, kjer so tudi domači fašisti.
Kanal: Najbolje je v čepovan-sko-grgarskem rajonu, kjer' riTofa'” “ la po vaseh hi padla, firopagauda belogaipistoi je.xpočnaj/ KaiiajskL dolini, kjer se ljudje boje Izdajstev. Izboljšal se je kalski rajon. Članov SKOJ je 343.
Kras (tov. Zdenka): Kjer okupator bolj deluje, so ljudje bolj borbeni. V okraju Opčine se je poslabšalo razpoloženje do zaveznikov, ker je bilo zaradi zavezniškega bombardiranja 40 civilnih žrtev Kljub sovražnikovemu terorju so mladi vestni pri izpolnjevanju nalog. Volitve bo mogoče izvesti v manj kontroliranih krajih ter ob prisotnosti naše vojske. Članov SKOJ je 705.
Pivka: Kontrola Nemcev je močna. Najslabše je v Postojni, kjer vlada oportunizem. Na ljudi je močno deloval padec mladinskega centra v okupatorjeve roke. Belogardistična propaganda nima velikega uspeha. V SKOJ je 347 članov.
Tolmin: Razpoloženje med prebivalstvom je dobro. Aretacije, ki jih je izvedel okupator so povzročile preplah (med njimi dva člana CK SKOJ). Junaško se je zadržala na smrt obsojena skojevka v kobariškem rajonu. Center bele garde je v Tolminu, kjer imajo postojanko skupaj z Nemci tudi domobranci, medtem ko črna roka razpošilja grozilna pisma. Ljudje si žele posredovanja naše vojske. Članov SKOJ je 235.
Vipava: V Colu je pereče vprašanje prehrane. Organizirana je bila akcija zbiranja prehrane, sicer pa se stanje v tem okrožju izboljšuje. Po rajonih so konferen-
ce ZSM, izvajajo reorganizacijo. V SKOJ je 615 članov.
Zatem so se zvrstila še poročila brigad in odredov, ki jih bomo tu povzeli bolj strnjeno. Podana so bila poročila iz naslednjih brigad in odredov, v oklepajih imena poročevalcev: XVIII. SNOB Bazoviška (tov. Popovič), HI. SNOUB Ivana Gradnika (tov. Rado), XVH. SNOB Simona Gregorčiča (tov. Pavlina),. XIX. SNOB Srečka Kosovela (tov. Čaver), Bri-ško-Beneški odred (tov. Zmaga), Idrijsko-Tolminski odred (tov. Pirci), Južno-primorski odred (—), VII. SNOB Franceta Prešerna (tov. Aco), XVI. SNOUB Janka Premrla - Vojka (tov. Neda Hme-lak).
V vseh poročilih, je prisotno dejstvo, da je mladina organizirana in borbeno razpoložena—-dar število skojevcev narašča, čeprav so v • nekaterih enotah samokritično ugotavljali tudi določene pomanjkljivosti pri delu z mladino. Mladinsko delo sicer večinoma poteka v znamenju tekmovanj. Politično delo je pogosto oteženo zaradi pohodov in bojev. V Bazoviški brigadi npr. je srečati zanimivo sestavo, saj je imela v enem bataljonu Slovence, v drugem Hrvate, v tretjem pa Mongole.
Po kratkem odmoru je Joža Vilfan imel referat o volitvah. V zapisniku je referat povzet dobesedno takole: «... z volitvami jeseni 1943 še nismo postavljali temeljev naši slovenski državnosti in še sam volilni postopek ni potekal na podlagi strogih in povsod e-nakih volilnih predpisov; današnje volitve pa se izvajajo na podlagi zakonitih predpisov narodne o-blasti. Poudaril je, da z izvajanjem volitev izvajamo sklepe I. zasedanja SNOS in II. zasedanja AVNOJ, da s tem kot državljani glasujemo za novo Titovo Jugoslavijo. Ko volimo v krajevne NOO in okrajne NO skupščine, gradimo našo narodno oblast, našo državnost, obenem pa postavljamo temelje novi demokratični Jugoslaviji, v kateri bodo imeli vsi narodi enake pravice, še posebej je poudaril veliko nalogo mladine pri graditvi narodne oblasti. Naglasil je, da je treba pritegniti k volitvam najširše ljudske množice ter jim prej natančno razložiti pomen volitev.*
Joža Vilfan o voli-- Zaključno slavje
Sledila je diskusija, v kateri so tovariši prosili za pojasnilo o odnosu med NOO in odbori OF ter kako bi preprečili, da bi se v odbore vrinil kak sovražnik, ker so volitve tajne.
Dr. Joža Vilfan je pojasnil, da so NOO odbori naše oblasti, ki bodo izvajali zakone našega parlamenta, medtem ko odbori OF vse presojajo s politične plati. Nedvomno bodo volitve tudi v odbore OF, ki pa se kot politična organizacija ne bo direktno vmešavala v oblast. Vendar bodo odbori OF z metodo prepričevanja in s političnim delovanjem dokazovali nujnost te ali one odredbe, skrbeli bodo za ljudskost teh organov. Nato je v drugem delu svo--jega referata dr/ Vllfari obravnaval podrobnosti volilnega postopka. Tovariš Popit je zato s praktičnimi primeri osvčtlil oosamezoe točke Iz volilnega pravilnika. Nazadnje je tov. Vilfan opozoril na aktualne naloge, .;i jih ima mladina pri obdelavi zemlje, organizaciji civilne aprovizacije, razvijanju šolstva, pri zdravstvu in razvijanju higiene. Poudaril je, da naj vse delo poteka v duhu tekmovanja.
Dnevni red 24.5.1944. 1. Organizacijski referat tov. Damjana; 2. Diskusija; 3. Glavne naloge a-gitacije in propagande; 4. Šolstvo in pionirji; 5. Razdelitev okrožij, brigad in odredov med člane Ob. K. SKOJ.
Tovariš Damjan je v svojem referatu nakazal, kakšen mora biti SKOJ, da bo uspešno izvrševal velike naloge. Obdelal je razliko med ZSM in SKOJ in poudaril, naj bodo člani SKOJ najaktivnejši delavci med mladino ter naj jo <• vzgledi vodijo. Kritično je opozoril na napake, ki se pojavljajo v oblikovanju odnosa med tema organizacijama in po drugi strani na napake v odnosu med člani SKOJ do KPI. Poudaril je, da tesno sodelovanje s partijo ne zmanjšuje samostojnosti SKOJ, vendar morajo biti vsi važnejši sklepi sprejeti v sporazumu med organi partije in SKOJ. Napake so bile tudi zaradi nepovezanosti tovarišic v SKOJ, čeprav po drugi plati SKOJ ne sme postati ženska organizacija.
Nato je nakazal organizacijsko
(Nadaljevanje na zadnji strani)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Check-up
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Volilna kronika
14.10	Rim: Tenis
17.00	Vabilo k športu
17.25	Zgodilo se je v Lizboni, 3. in zadnji del
18.35 Mladina in delo
19.00	Izžrebanje loterije
19.05	Le ragioni della speranza
19.20 Vesolje 1999
Dorkonianci, 2. del, TV film Maya je v rokah Dorkonjan-cev in se bo morala žrtvovati, da bi vrhovni vodja Ar-chon, gospodar «Zveze svetov*, postal nesmrten. Komandant Konig pa s pomočjo posebnih žarkov sledi Mayi, ki je na ladji Dorko-njancev. In uspe mu igrati Archonovega nečaka ter rešiti dekle.
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Predniki:
I macabri vidni
21.00	Volilna tribuna
21.10	Večer s Carlo Fracd
Ob koncu še Dnevnik in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Blaskgjeva dekleta
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Volilna kronika
13.40	Iz našega žepa — oddaja o potrošništvu
14.10	Odprta šola:
Vzgojni problemi
14.40	Dnevi Evrope
15.10	Giro d’Italia
17.00	Miške
17.05	Posebni agent:
La tredicesima buča, TV film
18.00	Sobota
18.55 Izžrebanje loterije
19.10	Rim: Nogomet ITALIJA - ARGENTINA Vmes bo DNEVNIK 2 - Od-‘ prti studio
21.00	Volilna kronika
21.10	Dvajset milj nad morjem
22.05	TENDERLY — film Režija: Franco Brusati Igrajo: Vima Lisi, George Segal. Paola Pitagora, .Lila Kerdova, Mario Brega, A-kim Tamiroff itd.
Franco in Jolanda sta prijatelja iz otroškim let, vendar ju je življenje ločilo in se ponovno sestaneta šele potem, ko ju je življenje že označilo. On je uspel posloven človek, ona pa je njegova skrajnost, kajti vtem ko je on «dosleden» član ustaljene družbe, je ona povsem svobodna in sproščena ženska. Prav zaradi starih pri-
, , Ji i* ,	J	•PiCi^bii
jateljskih zvez kot tudi povsem različnih značajev se Franco in Jolanda na eni strani privlačujeta na drugi pa obdijata.
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.05 Gucio in Cezar, otroška serija
8.15	Vrtec na obisku
8.30 Z besedo in sliko — O. Wilde Mladi kralj, 1. del
8.45	čarobno sedlo
9.15	Mali svet
9.45	Hrana v izjemnih okoliščinah
10.10	Šola za revolucijo
10.40	J. Janicki:
Pota Poljske, TV nadalj.
12.15	625
15.50	Poročila
15.55	Nogomet:
RADNIČKI - DINAMO
17.55	Trilogija o davnih časih,
1. del, mladinski film
19.05	Naš kraj
19.15	Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00	Ofenbachove norčije
21.00	TV žehtnik
21.35 TV dnevnik
21.50	BONNY IN CLYDE, film «Bonny in Clyde» je film, ki dokaj nazorno prikazuje a-meriško stvarnost v času med obema vojnama, saj je to film nasilja, surovosti in že nečloveških razmer. Hkrati pa je v času svojega nastanka prav ta film odražal tedanjo visoko raven a-meriške kinematografije. To je bil eden izmed prvih filmov, ki so prikazali na filmskem platnu podobo družbeno pogojenega nasilja.
Koper
15.55	Nogomet:
RADNIČKI - DINAMO
19.30	Otroški kotiček
19.50	Stičišče
20.00	Risanke
20.15	TV dnevnik
20.30	SERVISNA POSTAJA, film
Režija: Mark L. Lester Igrajo:	Claudia Jenninges,
Denis Fimple, J. Burton...
21.40	Človek iz Orinoka, dok.
22.10	Pregled sporeda za prihodnji teden
Zagreb
15.05	Vaterpolo: Primorje - Jug
15.55	Nogomet:
RADNIČKI - DINAMO
17.45	Otroška prireditev
18.45	Prizori iz družinskega življenja
20.00 Celovečerni film
ŠVICA
17.55	LA POLIZIOTTA. film
19.25 Scacciapensieri
2p.4j> Neapeljčani v Milanu, film
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Radijski trim; 9.05 Pesmi jugoslovanskih avtorjev; 10.05 Z naših koncertnih odrov; 11.00 Čas in družba; 11.35 Mozaik melodij in ritmev; 12.45 Volilna tribuna ’79: Furlansko gibanje in Združena levica; 13.15 Pa se sliš’, slovenske ljudske pesmi; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Dve uri po sobotno; 16.00 Neposredni prenos prireditve ob 25. obletnici Galeba iz Kulturnega doma v-Trstu; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Ana prau ljepa komedja sez treme usjeba-me»; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.25, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 HI-FI magazine;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je..; 10.15 Skupina Beans;
10.32	Intermezzo musicale; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Plošče; 14.33 Orkester in zbor B.B. Jackson; 14.45 Kirn parade; 15.00 Popevke; 15.45 Orkester Borghesi; 16.00 Pismo iz...; 16.05 Poslušam, poslušaš; 16,40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton;
17.00	Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in za-
igrajmo; 19,33 Weekend musicale; 22.00 Glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.30 športne vesti; 8.40 Volilna kronika; 8.50 Zjutraj, zvečer; 10.35 En, dva, tri, prosti vsi; 11.25 H giardino delle delizie; 12.05 Glasba; 12.10 Taxieon; 12.30 Evropa, Evropa;
13.35	Brazilija 79; 14.05 Rock glasba; 14.30 Smo tudi mi; 15.05 Poslušam; 16.20 Volilna tribuna;
17.35	Jazz 79; 18.05 Dylan malo več; 18.30 Pogovor o filmih; 21.20 Glasba.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 I* naših sporedov; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 10.05 Promenadni koncert;
11.05	Zapojmo pesem; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Domače viže; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13 00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam;
14.05	Kulturna panorama; 14.55 Minute za EP; 15.30 Od meledije do melodije; 16.00 «Vrtiljak»; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.30 Oddaja za naše izseljence.
r Branko Babič

21.
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
Pričevanje o vstaji in revoluciji 1941 . 1942
J
Napad vstajnikov na Podkozarje je bil silovit kot vihar. Na tak način so namreč Kozarčani med vojno in revolucijo vedno napadali, to je bila njihova značilnost. Sovražnik je bil v prvem hipu presenečen in prestrašen. Tako so obkoljene sovražnikove posadke v mestih pošiljale svojim poveljstvom nujne pozive na pomoč:
«Vse bosanske proge napadene, Prijedor obkoljen, ker so se dvignile vse vasi, moški, ženske, otroci, vse, kar je lahko nosilo orožje. Bosanski Novi obkoljen in ogrožen. Prosimo za pomoč. Strelivo za Bihač je še vedno v Bosanskem Novem, ker je proga prekinjena. Proge ne moremo popraviti, ker jo uporniki držijo pod ognjem.« Itd.
Že samo teh nekaj sovražnikovih podatkov nam dovolj nazorno in prepričljivo govori o množičnosti in silovitosti vstaje v Podkozarju. Tolikokrat izpričan uporniški duh tega ljudstva je ponovno zaživel v vsej svoji moči in veličini.
Slaba oborožitev in še nezadostna vojaška organiziranost vstajnikov pa ni dopuščala veči*h vojaških akcij, zlasti ne na utrjene sovražnikove postojanke v mestih.
Kljub temu pa je bila za obrambo osvobojenega ozemlja okrog obkoljenih mest ustvarjena fronta, široka preko 30 km, od Kozarca do Bosanske Dubice. Organiziranih je bilo 5 vojaških sektorjev: prijedorski, lješljansko - dobr-Ijinski, kostajniški in dubiški. Vsak sektor je imel svojo vojaško enoto. Dne 15. avgusta 1941 pa je bil ustanovljen Kozarski odred, ki je povezoval vse enote pod enotno poveljstvo štaba odreda. Za komandanta odreda je bil imenovan legendarni junak Kozare dr. Mladen Stojanovič. Vse te enote pa so bile slabo oborožene. Morda vsak deseti borec je imel pravo vojaško puško, drugi lovsko ali pa samo revolver, večina pa je nosila kar hladno orožje: nože, sekire, vile. Ko je sovražnik napadal, so borci, ki so imeli prave puške, skakali z enega položaja na drugega in tako ustvarjali videz večje oborožitve. Tisti pa, ki niso imeli orožja, so kot prvi prežali na sovražnika v zasedi in posameznike ali manjše skupine iznenada napadali ter jim dobesedno trgali orožje iz rok. Marsikdo je tako drznost plačal z lastnim življenjem.
S takšno slabo in pomanjkljivo oborožitvijo seveda ni bilo mogoče dolgo in uspešno držati fronte. To se je izkazalo, ko je sovražnik s silami, večjimi od 10.000 mož, prešel z vseh strani v ofenzivo, prodrl na osvobojeno ozemlje, pobijal ljudi, ropal živino in živež, požgal nekaj hiš in se nato vrnil v svoje postojanke. Toda kljub tej večji sovražnikovi ofenzivi na osvobojeno območje Kozare je odred s spretnim manevriranjem ohranil svoje žive sile za nadaljnji boj. Ofenziva pa je prinesla dragocene izkušnje. Pokazalo se je namreč, da proti ogromni sovražnikovi premoči s tako slabo oborožitvijo ni mogoče sprejeti frontalnega boja. Zato je štab odreda ob koncu avgusta izdal povelje, naj fronto okrog sovražnikovih postojank opustijo in naj se vse enote umaknejo v planino
Kozare. Ta umik v gozdove Kozare pa je hkrati pomenil prehod na partizanski način bojevanja.
Na Kozari je štab odreda izvršil reorganizacijo dotedanjih enot. Vse, ki niso imeli orožja, so začasno poslali domov kot rezervo, da bi se postopoma vračali v enote, ko bo zanje orožje. Preostali oboroženi borci so v začetku septembra ustanovili tri čete: 1. (Prijedorska) četa, 2. (Dubiška) četa, 3. (Novsko-lješljanska) četa. Skoraj ves september so se borci vojaško vežbali ter politično vzgajali. V četah je bila ustanovljena partijska organizacija in poleg komandirja je bil postavljen tudi politični ko-
Josip Mazut’ - šosa
Dr. Mladen Stojanovič
misar. Po intenzivnem vojaškem urjenju in politični vzgoji so borci zaprisegli kot partizani. Ob zaključku je bilo Prl' rejeno še veliko slavje, na katero je bilo povabljen0 prebivalstvo iz okoliških vasi. Prišlo je tako rekoč vse. kar je lahko hodilo. Reka ljudi se je premikala prot* Kozari. Prebivalci so bili obloženi z vsemi dobrota«1*’ ki so jih doma premogli, čete so se postrojile in P® prisegi borcev je bila vojaška parada. Ko so ljudje vide« postrojene čete, strogo vojaško izurjene ter dobro ob<P rožene in lepo oblečene borce, bilo jih je skupaj 300, i? zavladalo nepopisno navdušenje. To je bila resnična voj' ska, četudi še maloštevilna, vendar na boj dobro pripr*v” ljena. Veselje in rajanje je trajalo pozno v noč. Ljudi® so se še dolgo spominjali tega dogodka, saj je pome0 prelomnico, ko je splošna ljudska vstaja v resnici pfeS * v vojaško organizirano narodnoosvobodilno vojno.
PARTIZANSKA VOJSKA V AKCIJI
Kmalu po vojaški reorganizaciji sem prišel na K®, žaro. Prav tedaj je Kozarski odred tudi formalno dob’ naziv II. (Kozarski) NOP odred. To je bil čas, ko 6 kozarski borci v novi sestavi in z novo partizansko t*. tiko že stopali v boj. V relativno kratkem času so untf’ številne sovražne postojanke in zaplenili mnogo oroil®' Tako so že ob koncu oktobra nastali pogoji za ustanov tev štirih novih čet, tako da se je njihovo število p°v^ čalo na sedem. Poleg tega da so kozarski partizani padali in rušili železniško progo Banjaluka - Prijedof Bosanska Kostajnica, so uničevali tudi številna sovraž« kova oporišča. Z veliko težavo je okupator odvažal že ®^ zovo rudo iz Ljubije. Zato se je odločil za novo, dru# ofenzivo na Kozaro.
Dolga pot v Jeruzalem
Anvar el Sadat pravi, da je za vsak izraelski korak k miru pripravljen narediti dva. In pa: »Srečen sem, ker sem bil zmeraj prepričan, da se bo resnični mir začel šele po podpisu mirovne pogodbe, ne prej, in srečen sem, ker je to dejstvo spoznal tudi Begin.« Oboje pa je povedal minuli teden delegaciji ameriške židovske organizacije B’nai Brit, ko je glasno razmišljal pred najmogočnejšo oporo Izraela v ZDA, predstavniki židovskih organizacij, o pogajanjih za samoupravo Palestincev.
A naj bodo ta pogajanja še tako težka, pravi Sadat, ki tokrat bolj kot kdaj prej igra »na vse« — za svoj obstoj ali padec — »ni druge izbire, kot da gremo na prej po tej poti, dokler ne dosežemo celovite rešitve«, se je zavezal egiptovski predsednik. V petek, 25 maja se bo sestal ob navzočnosti tretjega polnopravnega partnerja Cyrusa Vancea v Birševi v izrael skem Negevu s Človekom, ki je zasnoval načrt, natanko nasproten »celoviti rešitvi« — Menahemom Beginom.
Začenja se Sadatova dolga pot v Jeruzalem, dosti težja od tiste prve,' spektakularne, ki je presenetila njegove izraelske nasprotnike in morda še bolj njegove ameriške prijatelje po svoji (zviti?) neposrednosti in (naivni?) dokončnosti. Pot v Jeruzalem, simbol tistega, kar je njegov nekdanji intimni zaveznik in današnji presenetljivo ostri nasprotnik saudski emir Fahd imenoval te dni povzetek vseh arabskih verskih, zgodovinskih in moralnih vrednot, simbol, neločljivo povezan s pravicami palestinskega ljudstva.
Ce Sadat gleda v pogovorih z Beginom začetek borbe z izraelskim premierom (»Saj veste, kakšen je«, je dejal ameriškim Židom) nima opravka le z avtorjem »Be-ginovega načrta o avtonomiji«, temveč najmanj v enaki meri z izzivom svojih arabskih bratov.
Pot v Jeruzalem — kot krona prizadevanj za pravičen in celovit mir — mu zapira prepad, ki zija med Sadatovimi deklariranimi predstavami o polni avtonomiji za Gazo in Zahodni breg Jordana na eni in Beginovim planom na drugi.
Izraelski kabinet je po šestih burnih urah sprejel Beginove zamisli: Izrael se ne umika z Zahodnega brega, ne dopušča ustanovitve nikakršne palestinske države, nadaljeval bo z gradnjo židovskih naselij, obdržal si bo vse oblastne prerogative, po katerih bo »avtonomija ljudi, ne pa ozemlja »zagotovila Izraelu vojaško, notranjo varnostno in gospodarsko kontrolo nad zemljiškimi rezervami, predvsem pa vodnimi zalogami, ki predstavljajo tretjino vodnih virov »pravega Izraela«, tistega izpred leta 1967, ne bo se pogovarjala o Jeruzalemu.
Pot v Jeruzalem kot končni cilj pogajanj te usodne etape zapira Sadatu tudi sublimacija arabsko-islamskega odpora zoper njegov »ameriški mir«, ki mu je na islamskem vrhu v Fezu vzela moralni mandat osvoboditelja svetega mesta.
Za Arabce je Sadat »kapitulant«, katerega iniciative se bodo znašle v slepi ulici, kar da je nujno, ker so v nasprotju s koristmi in cilji Arabcev. To je nauk, ki ga je dobil Rašid Sava, župan iz zasedene Gaze od sirskega predsednika Asada med svojo turnejo po arabskem obrobju
Izraela, v Jordaniji, v Siriji in pri šefu PLO Arafatu.
Ali je v takšnem razkolu med najbolj zainteresiranimi stranmi Sadatu, ki si je sicer enostransko prevzel pravico edinega zagovornika »polne politične pravne, zakn nodajne, varnostne in upravne oblasti Pa lestincev v Gazi in na Zahoclnetr bregu«
—	s pridržkom, da bodo o svoji samo odločbi (na tej podlagi) »nekoč« lahko odločali le Palestinci sami, ne pa Egipt — sploh mogoče upati na uspeh hazarda »na vse«?
Kar zadeva arabske nasprotnike, je neuspeh njegove mirovne strategije vsaj za nekatere najmanj tako nevaren kot zanj Ce uspe, kaj jim ostane? Bagdadske ugotovitve o nevarnosti enostranskega miru so sicer točne, toda k drugačnemu miru ne odpirajo nobene oprijemljive rešitve, ker bijejo po vreči, ne po oslu: po Sadatu in ne po Izraelu Ce pa propade, so posledice
—	začenši z njegovim docela možnim pad cem — nepredvidljive tudi za vso regijo.
Misija Rašida Save zato na predvečer pogajanj o avtonomiji zasluži določeno po zornost. Gaza — ki se fizično stika z egiptovskim ozemljem, od Zahodnega brč ga pa jo loči najdebelejši del Izraela — utegne biti preskusno področje Sadatove trase poti v Jeruzalem. Zupan iz Gaze, mnogokrat napadan od PLO in hkrati vselej v zvezi z njo in z Jordanijo, je pars pro toto prebivalstva Gaze: računati mora z egiptovskim vplivom in bližino, noče pa zanikati svoje palestinske identitete in zato išče pot med ekstremi, izraelskimi in plojevskimi, pot, ki objektivno vodi k Sadatu.
V Gazi ima egiptovski predsednik pri ložnost — ali vsaj možnost — doseči kaj več od proklamacij o palestinski avtonomiji. A če se mu posreči, igra nikakor še ne bo dobljena, toda hazard ne bo več tako nevaren. Sorazmeren uspeh v Gazi bo dobil ustrezen odblesk na Zahodnem bregu
Toda za to potrebuje Sadat krepkejše podpore Združenih držav kot doslej. »ZDA so hudo odgovorne za uresničenje camp-davidskih sporazumov in če naj se duh miru, ki ga je čutiti zadnje mesece, ne razblini, morajo ukrepati. ZDA edino lah ko obrzdajo nove korake Izraela, ki spodkopljejo mirovne pobude, saj mu zagotavljajo topove, letala, gospodarsko pomoč — vse, kar mu omogoča takšno politiko«.
J,. To je čer, ki si jo bo ta teden Cyrus Vanče lahko od blizu ogledal :v Londonu, v Kairu, v El Arišu in v Biršebi. Toda z enim nabojem dinamita ta ovira Sadatovi ‘poFi'1 v 'Jeruzalem, če še enkrat updrabimo prispodobo za pogajanja o palestinski avtonomiji, ne bo odstranjena. Odkrušiti jo bo treba počasi, kos za kosom: pot- k miru za Bližnji vzhod bo dolga in težavna.
Marx ali Gonzales?
Španska socialistična delavska partija (PSOE) doživlja najhujšo krizo, odkar se je po Francovi smrti uveljavila kot najmočnejša stranka v Španiji. Socialisti so se na kongresu v Madridu uprli svojemu generalnemu sekretarju Felipeju Gonzalesu oziroma njegovi programski platformi. Gonzales pa je odgovoril z novim izzivom stranki — ni sprejel ponovne kandidature za generalnega sekretarja in pri tem ga je podprla večina strankinega vodstva.
Kriza PSOE Je idejnega in strateškega značaja; gre hkrati za to, kakšna naj bo idejna usmeritev stranke, in za to, s kakšno ideologijo lahko stranka prodre na oblast.
Gonzales in tisti, ki ga podpirajo, očitno dajejo prednost slednjemu elementu, namreč prodoru na oblast. Mnenje, ki ga je dinamični mladi voditelj stranke zastopal v predkongresnih razpravah in tudi v svojem referatu, je, da je marksizem za špansko socialistično stranko pretesna obleka, v kateri se ne počuti dovolj »udobno« — beseda, ki jo je uporabil Gonzales sam, ko je govoril o perspektivah svoje stranke.
Ta teza sloni predvsem na analizi zad njih parlamentarnih volitev, na katerih PSOE ni napredovala tako, kot so socialisti pričakovali. Dobila Je sicer 3 poslance več, toda upoštevati je treba, da se ji je v obdobju pred volitvami pridružila ljudska socialistična stranka, ki je dobila na prejšnjih parlamentarnih volitvah 6 poslancev Ljudski socialisti so se pod vodstvom Enr)queja Tierna Galvana, ki je zdaj častni predsednik PSOE, postavljali levo od Gonzalesovih socialistov in se tudi zdaj, s Tiernom vred, v njenem nedrju zavzemajo za ohranitev marskizma kot idejne podlage.
PSOE se Je torej pred volitvami okrepila na levem krilu, a je dobila manj poslancev, kot je bil prej skupni seštevek obeh strank, ki sta se združili. To gotovo ni edini element, na katerega vodstvo PSOE opira svojo oceno, da bi se morala stranka odpreti bolj na desno, če hoče razširiti svojo bazo in število volivcev Verjetno strategi iz Gonzalesovega štaba grade tudi na dejstvu, da je KP Španije sicer napredovala, ni pa napravila odločilnega prodora v sfero političnega odločanja. Socialisti na osnovi tega verjetno sklepajo, da so obdržali vse »leve glasove« in da imajo nove možnosti le med tistimi volivci, ki so zdaj levo od UCD, a še vedno desno od socialistične stranke.
Na osnovi te analize, ki Jo Je sprejel tem laže, ker ustreza, kot se zdi, tudi njegovemu osebnemu prepričanju, Je Gonzales nastopil na kongresu, ko je zahteval,
naj bi iz programske opredelitve stranke izbrisali izraz »marksistična«. Toda 61 odstotkov delegatov je tako obarvan predlog resolucije zavrnilo in zmagala je opredeli tev za »razredno, množično in marksistično partijo« Delegat Francisco Bustelo )e obrazložil v imenu asturijske delegacije ta amandma na prvotno besedilo z merico fine ironije: »Ce bi se distancirali od marksizma, bi lahko špansko ljudstvo dobilo vtis, da začenjamo zavijati v desno Mislim celo, da ta vtis ne bi bil zmoten, poleg tega pa sploh nisem prepričan, da bi brez Manca lahko dobili več glasov.«
Toda čeprav Je 61 odstotkov delegatov glasovalo proti Gonzalesovi platformi, to ne pomeni, da nasprotujejo tudi Gonzalesu samemu Med vsemi španskimi politiki je temni odvetnik iz Seville najbolj karizmatičen, najbolj privlačen kot osebnost. Nihče drugi v stranki ne more dobiti tolikšne podpore kot on in prav na to dejstvo je tudi oprl svoj demonstrativni odstop. V tem trenutku se kaže kot dile ma: PSOE z Mancom tn brez Gonzalesa ali z Gonzalesom in brez Marxa. Vendar se zdi, da gre le za navidezno dilemo. Lahko bi zdaj diskutirali o tem, ali ni spravila socialistov v zagato tudi Gonzalesova napačna ocena razmer v stranki ali preče njevanje svojega vpliva lahko bi si belih glavo s tem, ali je zdaj Gonzales z odstopom zgolj konsekventen ali pa posledice enega spodletelega izziva odstraniti z dru gim. Toda bistveno Je najbrž to, da stran ka morda ne more brez Gonzalesa, ravno tako pa tudi Gonzales ne more brez stranke in zato je verjetno pričakovati do novega, izrednega kongresa kompromisno spravo — ki pa bo skoraj gotovo kora« bliže socialni demokraciji.
To oceno bi lahko odprli tudi na širši kontekst tega, kar se dogaja v španski socialistični stranki Vse sredozemske socia listične stranke — tako Mitterrandova kot Craxijeva Soaresova in Gonzalesova — se v celoti gledano, približujejo konceptu tiste vrste socialne demokracije, ki ga naj bolje pooseblja zahodnonemška SPD. Zna no je, da je Gonzales tudi osebno zelo blizu Brandtu tn Schmidtu in gotovo bi v Španiji marsikdo stavil, da tudi to ni brez zveze s tem, da mu Je marksistična obleka postala pretesna.
S kolesom prihranjeni ,gaspiji‘ krepijo mišice in polnijo žep
Francozi so priredili »nacionalni dan kolesa« — Ljubezen do bicikla je v Franciji najstarejša na svetu — Velik uspeh na dirki od Pariza do Bordeauxa
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 22. maja — Prizor je bil nevsakdanji: avenija Grande Armfe, ena od arterij, ki žarčijo od Slavoloka zmage, je bila celo nedeljsko popoldne kraljestvo kolesarjev Toda to je bil le vrhunec »nacionalnega dneva kolesa« — v vsej Franc ji je zadnjo nedeljo organizirano vrtelo pedale več kot čttit milijona ljudi. V okviru vse širše akcije za vsestransko varčevanje z energijo . ..
Stiridesetkrat gor in dol po dolgi aveniji, v ločenih starostnih skupinah, z mikavnimi nagradami, od potovanja na Irsko za najbolj neugnano družino do opreme hi-fi za naihitrejšega najstnika Ekološki mesečnik »Le Sauvage« je kolesu v zadnj- številki po svetil pravcato odo, ki ji sledi obsodba »preklete družbe na štirih kolesih«, pariški dnevnik »Liberation« pa je takoj zastavil vprašanje: »Zakaj sa mo po aveniji Grande Armee in zakaj samo na dan kolesa? Po vsem Parizu bi morali zarisati kolesarske steze ...«
Nova enota za razsipnost
Kolo je bilo že od nekdaj ena Francozovih ljubezni, a zdaj ko spet grozi nova to krat tridesetodstotna podražitev bencina, presega rekreacijske in ekološke okvire. Postaja sredstvo za varčevanje z energijo, vključeno v široke Kampanjo ki jo država vodi na vseh ravneh, z m< čnim oglaševanjem v vseh sredstvih obveščanja. Tako. denimo, časopisi objavljajo pc celostranske članke o drobnih pripravah, s katerimi je mogoče zmanjšati žejo avtomobilskega motorja TV poziva voznike na temeljite preglede avtomobilov, vsak hip se bo začel popis ogrevalnih naprav, ki v Franciji pokurijo baje kar 40 odstotkov uvožene nafte, posebne varčevalne ukrepe bo morala sprejeti industrija idt. In da bi bilo vse skupaj čimbolj nazorno, so te dni vpeljali novo mersko enoto, Imenovano »gaspi« (beseda je izpeljana iz glagola, ki označuje »razsipavanje«) En gaspi je torej zapravljena energija, ki ustreza energiji enega litra nafte. Vsa zadeva pa ni zgolj aka-
demske narave: če bo državljan dokazal, da je prihranil toliko in toliko »gaspijev«, mu bodo prihranek upoštevali pri davčnih olajšavah.
Precej »gaspijev« naj bi prihranilo torej tudi kolo, kajti poraba bencina se letos vsak mesec poveča za pet odstotkov Zato skoraj ne vidite filmske predstave, pred katero ne bi bilo kratkega dokumentarnega filma o prednostih in užitkih kolesarjenja. Francozi Sj navsezadnje lastijo izum koipsa čeprav priznavajo da se je zamisel na papiriu utrnila že Leonardu Da Vinciju Pred tremi leti so « sorbonski knjižnici izbrskali nespodbitne dokaze, da se je s prvim kolesom v zgodo vm postavil baron de Drais, in sicer 5. aprila 1818 v Luksemburškem parku Njegova gnada se sama ni upala
V ZARISCU
»Maršal Tito, že od leta 1934 glasnik neodvisnosti vsake partije in dežele v okviru komunističnega gibanja, lahko pred svojim 87. rojstnim dnevom, ki ga bo praznoval 25. maja, ta dolgi boj sklene s pozitivno bilanco. Miroljubno sožitje med njegovo deželo in Sovjetsko zvezo, med dvema modeloma socializma, enim samoupravnim, drugim centralističnim, je dejstvo.«
»Le Monde«, Pariz
sesti na to čudo, pač pa je nanj posadila enega svojih lakajev. Vse do leta 1846 so leseno kolo, ki se ga je oprijelo ime »draisienne«, poganjali tako, da so se odrivali z nogami, tedaj pa je neki mehanik — spet Francoz — izumil pedala. To je bil slavni Piere Michaux, ki se je tudi prvi lotil serijske izdelave novotarije (njegov 35 kg težki model, razstavljen na svetovni razstavi leta 1867, je stal 500 zlatih frankov).
Škotski veterinar in francoska brata
Michauxovi »velocipedi«, do tri metre visoke pošasti, so bili sprva leseni, le kolesa so bila okovana, Francoz Ser-gent pa je z izumom pedala na zobnik in verigo leta 1878 rešil osnovne težave s pogonom, nakar je Britanec Stan-ley povsem izpilil prenosni ststem in po letu 1880 je »ve-lociped« postai zares praktično prevozno sredstvo.
Zanj so se ogrele tudi dame in tedaj se je pojavila n- va težava: medtem ko so se angleški gentlemani zadovoljili s hitrostjo, sc njihove družice terjale še udobnost. Za »najbolj galanten izum« v zgodovini je poskrbel neki škotski veterinar: železni kolesi je oblekel v gumijasti cevki, ki ju je napihnil z zrakom. Možak, ki se je z ženo in z otroki prvi popeljal na pnevmatikah, se je pisal Dunlop. Toda francozi niso zaostajali: že nekaj mesecev po prvih pošiljkah angleških zračnic v letu 1890 sta se posla lotila dva brata. Kako jima je šlo od rok, pove že njun priimek — Miche-lin.
Poslej se kolo v osnovnih značilnostih m več spreminjalo. obliko in mehanske
podrobnosti mu narekujejo le še tekmovalne zahteve in muhasti mode.
Tudi šport so te dni vpregli v voz varčevalne kampanje: na najdaljši Kolesarski dirki na svetu, na 585 km dolgi »prog:« od Bordeauxa do Pariza, je zmagal 29-letni profesionalec Anclrr Chalmel, ki je to razdaljo, utrudljivo tudi za navadnega avtomobilista, prevozil zhžema s fantastičnim povprečjem 47 km na uro. Torej i hitrostjo, ki je avtomobili kmalu ne bodo več dosegali, če ne bomo nenehno mislil; na varčevanje z »gaspiji«, opozarjajo čuvaji usihajočih energetskih virov ...
VILKO NOVAK
Slabši krediti še ne vplivajo na prodajo
Do konca leta 50.000 »zastav«, vplačanih do začetka aprila
BEOGRAD, 24. maja (Tanjug) — Povpraševanje na jugoslovanskem avtomobilskem trgu je trenutno še neprimerno večje od ponudbe. Zato bo mogoče prve konkretnejše ocene o delovanju novih pogojev v kreditiranju na kupov dati šele ob koncu prihodnjega meseca. Do takrat lahko pričakujemo, da bo »Zastavi« uspelo poslati kup cem približno 50.000 avtomo bilov, ki so bili vplačani konec marca ali v začetku aprila letos.
Sicer pa bomo šele v začetku jeseni natančneje izvedeli, zakaj so se poostrili pogoji za nakup avtomobila s poso jilom. Takrat se bo verjetno povpraševanje po avtomobilih, kot ponavadi v tem letnem času, zmanjšalo.
Prevoz po tirih ima prednost
Uskladili naj bi vozne rede na mednarodnih avtobusnih progah
BEOGRAD, 24. maja (Tanjug) — Delegati odbora zveznega zbora skupščine SFRJ za družbenoekonomske odnose so danes načeloma podprli predlog za sprejetje zakona o prevozu v mednarodnem cestnem prometu, ki ureja odnose na tem področju tako, kot ustreza naši državi in mednarodnim razmeram.
Po tem predpisu velja, da je treba samoupravno uskla-jati vozne rede vseh domačih prevoznikov na mednarodnih avtobusnih progah. V skladu z družbenim dogovorom o razvoju prometa naj bi zagotovili družbeno upravičeno in racionalno delitev celotnega prevoza, pri čemer naj bi železniški promet imel prednost na daljših progah.
Bogate možnosti stikov Slovenije in Katalonije
Petdnevni obisk delegacije slovenskih komunistov v Ka* taloniji poglobil sodelovanje obeh strani — Stiki univerz
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
BARCELONA, 21. maja — S sklepnimi pogovori o konkretnih oblikah sodelovanja med katalonskimi in slovenskimi komunisti je bil danes končan obisk delegacije ZKS v Kataloniji. Obe strani, ki sta ju vodila predsednik CK ZKS France Popit in predsednik katalonske združene socialistične partije PSUC Gregorio Lopez Raimondo, sta tudi podprli vse pobude za tesnejše sodelovanje Slovenije in Katalonije na raznih področjih, zlasti na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem.
Ce strnemo vsebino uradnih in tovariških pogovorov med petdnevnim obiskom delegacije ZKS v Kataloniji, lahko rečemo, da so	poglobili
vzdušje medsebojnega razumevanja, ki izhaja iz mnogih stičnih in sorodnih pogledov na položaj obeh dežel, na zunanjepolitične dogodke in na odnose v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju.
Dogovorili so se za vsakoletno izmenjavo	delegacij
Kitajski „veliki skok vstran"
Kitajski načrtovalci so spremenili vrstni red prednostnih dejavnosti — Lahka industrija in kmetijstvo vračata denar hitreje od težke industrije
Strah, Iti Jc pred tedni, ko je LR Kitajska ustavila pogajanja o okrog 3 milijarde dolarjev vredni kupčiji z Japonsko, prešinil vse dejanske in potencialne Kitajske trgovinske partner, je, se .je sredi maja polegel. Prejšnji teden so japonski bančniki s predstavniki kitajske banke podpis* h posojilo v prav tolikšni vrednosti. Nekaj zatem je kitajska vlada uradno obvestila Japonsko, da je spet voljna nadaljevati pogajanja, ki jih je tako iznenada prekinila.
Kitajska privolitev v razgovore okrog 30 različnih poslih, gre za uvoz japonskih strojev za velike kitajske proizvodne projekte, je tako najbrž demantirala tiste, ki so v zamrznitvi pogajanj videli odločilen politični zasuk vstran od kitajske odprtosti v svet in prerokovali Zahodu, da je izgubil trgovski »eldorado«, preden je sploh utegnil okusiti njegovo kupno moč in druge gospodarske potenciale.
Spekulacije so bile vselej tesno povezane s šepetanjem
0	tem, da tudi podpredsednik Deng Xianoping, ki je pred meseci s spektakularnim potovanjem v Washington prej priškrnjena vrata na široko odprl tujemu kapitalu, razmišlja o tem, da je z orjaškim programom »štirih modernizacij«, ki ga nekateri ocenjujejo na okrog 600 milijard dolarjev, ugriznil več, kot more prežvečiti.
Odpoved ali večja korektura obsega posodobitve štirih področij — kmetijstva, industrije, znanosti in obrambe — bi gotovo postavila v neugodno luč impozantne številke kitajskih planov. Hua Guofeng je na lanskem partijskem kongresu naštel 120 velikih projektov, ki jih je treba uresničiti do leta 1985, med njimi gradnjo 10 središč črne in barvne metalurgije, 8 rudnikov premoga, 10 velikih črpališč nafte in zemeljskega plina, 30 električnih central, 6 železniških prog in podobne načrte strateškega pomena.
Kitajski politiki, ki si pri pojasnjevanju sprememb radi pomagajo z zgodovinskimi vzporednicami, so večkrat omenili, da mora nova politika odstranit) nekatere po-sledtce gospodarske škode, ki jo je povzročil Mao Zedon-gov »veliki skok naprej«. Odmik od modernizacij so razmišljali mnogi zahodni opa zovalci. bi bil tedaj neke vrste »veliki skoko nazaj«.
Kakorkoli, nedavni uvodnik v partijskem glasilu Ljud skl dnevnik kaže, da kljub kitajskemu pristanku na ponovno oživitev gospodarskega sodelovanja z Japonsko, stva ri niso več takšne, kot so bi le pred meseci. »Zaradi več
1	razlogov so se v bistvenih de-
D. XIAOPINU — Bitka za devize
lih narodnega gospodarstva pojavila resna neskladja.. Nekateri projekti so bili planirani preko možnosti delovne sile, materialnih in finančnih virov«, piše uvodničar.
V besedilu opozarja, da bo striženje prenapetih industrijskih načrtov utegnilo postati tarča levičarjev, ki ga bodo napadi; zaradi »desničarskega konzervativizma«, potem pa se nasloni na avtoriteto pokojnega Zhou Enlaija, ki je v 60-tih letih skupaj z nekdanjim vodjem planiranja Li Fuchunom občutno skrčil nekatere preveč ambiciozne projekte Kot nazoren pouk, kaj se lahko zgodi, Če gre poli tika v nespametne ekstreme,
Po zahodnih virih, ki si resnici na ljubo, ponekod v podrobnostih nasprotujejo, so Kitajci korigirali zlasti proizvodnjo jekla in naglico gospodarske rasti.
•	Načrtovana letna proizvodnja jekla naj bi s 60 milijonov ton, kolikor so načrtovali za leto 1985, kar je okrog enkrat več od proizvodnje leta 1978, zdrknila na 45 milijo nov ton.
•	Nespremenjen naj bi ostal načrt, da se mora leta 1985 žetev pšenice povečati od lanskih 290 milijonov na 400 milijonov ton.
•	Zato pa bi se bistveno, od 7 odstotkov na 3 odstotke, zmanjšala celotna letna rast kitajskega gospodarstva.
pa navaja Maove neuspele eksperimente s jeklarsko industrijo.
Po splošnih ocenah v zdajšnjih spremembah ne gre za bistveno krčenje kitajskih planov, temveč za drugačen vrstni red prioritet gospodar skega razvoja. Nova politika ne pomeni toliko »velik skok nazaj«, temveč prej »skok vstran«. V ozadje je bila postavljena predvsem težka industrija, k; je še nedavno veljala za lokomotivo modernizacije, in bila zmanjšana na bolj realistične razsežnosti.
Na višja mesta v prednostni lestvici industrij sta bili postavljeni lahka industrija in kmetijstvo. Težko je verjeti, da so se s tem Kitajci avtomatično odločili za potrošniško industrijo, kot razmišljajo mnogi zahodni komentatorji. Bolj utemeljene so vsekakor tiste ocene, po katerih sta lahko industrija in kmetijstvo dejavnosti, ki razmeroma hitro vračajo naložen denar. Vedeti je treba, da so finančni strokovnjaki že davno skeptično opazovali eksplozijo trgovanja s Kitajsko in menili, da so njene finančne zmožnosti komajda tolikšne kot njene ambicije.
V tej luči bi končno lahko razumeli tudi eno od zadnjih Dengovih gesel, da je treba bolj spodbujati »žetev denarja, kot žetev žita«, s katerim je napadel mehamzira-nje kmetijstva, kjer za to ni bilo pogojev ali pa so bili stroji slabo Izrabljeni. Iz agencijskih vesti je razbrati, da kitajsko politično vodstvo ne priporoča več vsakršnih naložb v posodabljanje kmetijstva, temveč le tiste inve sticije, ki veljajo njegovemu »ekonomskemu racionalizi ranju«.
Vodilo nove kitajske ekonomske politike je zdaj očitno po speševanje gospodarskih panog, ki proizvajajo devize. Ki tajska se je, kot kaže, odločila omehčati nekdanje trdno stališče, da z odločnim odklanjanjem kreditov in avtarkičnim razvojem obdrži abso lutno gospodarsko samostojnost in celo privolila v uvoz tujega kap^ala v obliki skupnih naložb, pri katerih bi tuj-
ci prispevali stroje in denar, domačini pa delovno silo, vendar ne želi stopiti pregloboko v nevarne vode. Kitajci pristajajo na zadolženost, vendar ne na široko najemanje kreditov, uvažali bodo opremo, ki jo drugod izdelujejo bolje in ceneje, vendar bodo uvoz skušali strogo držati v mejah svojega izvoza.
Drug, vendar nič manj pomemben razlog nove kitajske gospodarske strategije bi lahko našli v tem, da je bil uspeh predvidenih naložb v velike objekte težke industrije bržkone ekonomsko vprašljiv. zaradi nedvomnih ozkih grl v infrastrukturi, a končno deloma tudi v posebnostih kitajskih razmer, v katerih je ob obilju delovne sile predelovalna industrija z širokimi možnostmi zaposlovanja bolj dobrodošla od kapitalno Intenzivnih tovarn težke industrije.
DUŠAN SNOJ
ZKS in PSUC (predsednik Raimondo je bil v Sloveniji lani), ob tem pa tudi za obiske študijskih skupin. PSUC je v prizadevanjih, da dobi Katalonija svoj statut in s tem večjo avtonomijo, še poreč že sodeluje z Gorenjem, zdaj pa naj bi stike poglobili. Zato je delegacija velenjskih komunistov v bližnji prihod nosti povabljena v Sabadell Na gospodarskem področju delegaciji podpirata vse težnje, da bi razširili blagovno sebno zainteresirana, da proučuje slovensko in jugoslovansko ustavo. Obe strani sta tudi podprli predlog industrijskega mesta Sabadell (180.000 prebivalcev, središče tekstilne in kovinsko predelovalne industrije, 20 km oddaljeno od Barcelone v katerem so po občinskih volitvah na oblasti komunisti) za navezavo prijateljskih stikov z Velenjem. Sabadelska tovarna »Unitad Hermetica« nam-menjavo med Jugoslavijo in Španijo, še posebej med Slovenijo in Katalonijo. Blagovna menjava med državama je bila lani 60 milijonov dolarjev. Letos je Slovenija izvozila v Španijo v prvih štirih mesecih za 490.000 dolarjev izdelkov (11 in pol odstotka jugoslovanskega izvoza v Španijo), uvozila pa za 2 milijo na 651.000 dolarjev, (32,7 odstotka jugoslovanskega uvoza). Prešli naj bi tudi na višje oblike sodelovanja, zlasti s skupnimi nastopi na tretjem trgu. predvsem v deželah v razvoju. Možnosti za sodelovanje so, je poudaril podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije dr. Boris Zidarič, kar je dokazala Iskra—Perles s podružnico v Barceloni, Slovenijales pripravlja skupno naložbo za izdelovanje delov In montažo pohištva na Kanarskih otokih, neizkoriščene možnosti pa so v elek*
troindustriji in elektroniki, v avtomobilski, lesni in lesnopredelovalni ter farmacevtski industriji. Enostransko neobdelano je tudi področje turizma, saj je zdaj v razmerju 50:1 za Špance.
Veliko pozornosti so posvetili kulturnemu področju. Predsednik mednarodne komisije predsedstva CK ZKS Jože Smole se je dogovarjal za obisk slovenskih umetnikov v Kataloniji. V pogovorih so podprli predlog slovenskih In katalonskih pisateljev za pogostejše stike in prevajamo literarnih del. Prav tako so gostitelji dali pobudo, da bi na barcelonski univerzi odprli katedro za slovenščino. Sodelovanje ljubljanske in barcelonske univerze sploh pa bi bilo lahko osnova za znanstveno sodelovanje strokovnjakov obeh dežel Bolj naj bi sodelovali tudi na področju publicistike in obveščanja, saj se še vedno premalo poznamo, Večji napor publicistov in časnikarjev bi lahko bistveno prispeval k večjemu medsebojnemu seznanjanju slovenske In katalonske javnosti. V ta okvir sodelovanja sodi tudi vabilo uredništvu »Dela«, da sodeluje na festivalu komunističnega tednika »Delo« Iz Barcelone, ki bo od 14. do 16. seotembra.
VLADO ŠLAMBERGER
Tito v Sovjetski zvezi
»V prisrčnem in prijateljskem vzdušju, kot podčrtujejo sovjetski viri, ter v ozračju odkritosti in iskrenosti, kot poudarjajo Jugoslovani, je potekalo prvo srečanje med Titom in Brežnjevom, ki je trajalo dve uri. Kot se je izvedelo, sta bili dve temi v ospredju pozornosti, to je popuščanje napetosti in dvostranski odnosi Ločene pogovore pa sta imela Dolanc in Vrhovec z Gromikom in Ru-sakovim.
DR ROMAN
VSAK TEDEN
»V zaklonišče! ... Še ena mirovna intervencija!«

Kušanič, Politika
■v
Širina
mostov
Lastovka na globusu je simbolični znak Slovenske izseljenske matice, ki prav sedaj vrednoti svoje delo za minula štiri leta. Ptica nad zemeljskim planetom, kjer v številnih deželah žive in delujejo slovenska izseljenska društva, je res tisto znamenje- ki kaže srž dela izseljenske matice Daši je vez sodelovanja med našimi izseljene: in matičnim narodom zaradi številnih političnih in gospodarskih ovir doživela tudi kak padec pa je zdaj z dokajšnjo mero gotovosti moč reči, da je današnja povezanost čvrsta in razvijajoča se.
Ob tem pa moramo upoštevati razsežnost, ki presega dejavnost Slovenske izseljeniške matice. Skrb za pravice in interese izseljencev mora namreč biti želja m naloga vse slovenske samoupravne družbe. Lc tako bo lahko Slovenska izseljenska matica uresničila svoje poslanstvo, ki temelji na široko zastavljenem programu, in hkrati s tem uresničila namen svojega obstoja — vzpostaviti trden in širok most med izseljenci in matično domovino.
JANEZ KOVAČIČ
Preko izseljencev svet spoznava našo kulturo
Stane Kolman predsednik Slovenske izseljenske matice — Vezi izseljencev z matično domovino čvrste in trajne
LJUBLJANA, 22. maja — »Naši izseljenci žive v državah, ki imajo najrazličnejše gospodarske, kulturne, politične in socialne načine življenja in dela. Vendar pa z vso pozornostjo in spoštovanjem spremljajo vsa naša družbena prizadevanja, saj je velika večina izseljencev povečal' množico delavskega razreda v tujih deželah,« je dejal n« občnem zbo-ru Slovenske izseljenske matice njen dosedanji predsednik Drago Seliger.
Izseljenci so bili pogostokrat edini verni tolmači resnice o našem ljudstvu, še zlasti med. drugo svetovno vojno, je v nadaljevanju svojega govora dejal Drago Seliger. Vez med domovino in izseljenci je bila sicer v nekaterih obdobjih precej rahla, danes pa so vezi med izseljenci in matičnim narodom čvrste in stalne.
Po teh uvodnih in pozdravnih besedah so delegati Slovenske izseljenske matice
Drugi tir je odprt
Železniškega ozkega grla med Jesenicami in Podrožco ni več — Velik uspeh graditeljev — 7.976 m predora
JESENICE, 22. maja — S slavnostjo, najprej v avstrijski Podrožci, nato pa na Jesenicah so danes odprli drugi tir na progi Jesenice—Podrožca. Obeh slavnosti so se poleg drugih udeležili tudi podpredsednik IS SRS Dušan Šinigoj, predsednik republiškega komiteja Z3 promet in zveze Livij Jakomin, predsednik poslovodnega odbora železniškega gospodarstva Ljubljana Jože Slokar, generalni konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec, konzul SFRJ v Celovcu Peter Zupančič, namestnik dežebiega glavarja Koroške Erwixi Friih-bauer, predsednik direkcije avstrijsaih železnic iz Beljaka Johan Pontasch, ter avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. tValther Lichem.
Ob otvoritvi tega 12 kilometrov dolgega drugega tira -od tega je v predoru 7.976 metrov — so govorniki poudarili da je prvi vlak, ki je pripeljal danes iz Podrožce na Jesenice velik uspeh graditeljev ter dokaz trajnega m dobrega poslovno-tehnološke-
ga sodelovanja med avstrijskimi m jugoslovanskimi že-teznitarU. Poudarili so veliko vlogo železnic pri varčevanju z energijo ter tudi v boju proti onesnaževanju okolja.
Livij Jakomin je dejal, da pomen skupne akcije ni samo v odstranjevanju ozkega grla,
Vezi z domovino
V Chicagu so pripravili prvi ameriško-jugoslovanski izseljeniški festival
Na prvem ameriško-jugo-slovanskem testivalu v Chicagu so jugoslovanski izseljenci prikazali etnično-kultumo izročilo svoje stare domovine To je bila pomembna manifestacija jugoslovanskih izseljencev v Chicagu in okolici. V uradnih programih so sodelovale mnoge kulturne in druge športne skupine ne le iz Chicaga, temveč tudi iz Indiane, Minnesote .Michigana VVisconsina, Kansasa in Illinoisa Chicaška županja Jane Byme ie prireditev osebno odprla, tako da je prebrala dokument o razglasitvi jugoslovanskega tedna v Chicagu Odkar je bila v začetku aprila izvoljena za županjo, je bilo to njeno prvo srečanje s katero od večjih etničnih skupnosti, ki lih je v Chicagu precej. Udeležencem festivala je zaželela uspeh in poudarila da bi bilo dobro, če bi take manifestacije postale tradicionalne.
Na prvem festivalu etnične
dediščine jugoslovanskih izseljencev je govoril tudi jugoslovanski generalni konzul v Chicagu Drago Jovanovič. Poudaril je, da take prireditve povezujejo izseljence z njihovo prvotno domovino in krepijo dobre odnose in sodelovanje med ZDA in Jugoslavijo.
Na festivalu so sodelovale skoraj vse organizacije jugoslovanskih izseljencev, zlasti iz Slovenske narodne podporne jednote, jugostovansko-ameriškega kluba, kluba Avala, Hrvatske bratske zajedni-ce, makedonske pravoslavne cerkve in drugi. Festival je organiziralo društvo Yugoslav kolo.
Zvrstilo se je več prireditev izseljenskih folklornih skupin, razstav slikarjev, med katerimi so bila dela Arse Jovanoviča znanega slikarja iz Mil-vvaukeeja, ki je razstavljal tudi v Jugoslaviji, nadalje tekmovanja v nacionalni kulinariki, šahu, športu in drugem.
ki ga ie ta proga predstavljala, temveč potrjevanje v praksi tistih načel in sklepov hels nške listine, ki sta jo podpisali Jugoslavija in Avstrija.
Dejal je, da je drugi tir na meji med Jugoslavijo in Avstrijo nov prispevek pri utrjevanju medsebojnih odnosov, istočasno pa potrditev, da se s spoštovanjem, zaupanjem in konkretnim reševanjem problemov lahko premagajo vse ovire, čestital je delavcem avstrijskih državnih železnic in železniškega gospodarstva Ljubljana k temu, da so uspešno in v roku opravili zahtevno delo — na avstrijski strani so z njim začeli pred dvema letoma, pri nas pa v septembru lani.
VLASTA FELC
Marles bo gradil v Črni gori
Postavili naj bi približno 1.500 hiš, vrtce, šole, trgovine in domove
MARIBOR 24. maja — Iz Črne gore se je vrnila skupina predstavnikov Marlesa iz Maribora, ki je tam obiskala prizadeta področja in se pogovarjala s predstavniki občinskih skupščin in občinskih štabov v Baru, Ulcinju, Budvi. Tivtu, Kotorju in Herceg-novem.
Marlesu so predlagali, naj bi na prizadetem področju zgradil okoli 1.500 individualnih hiš in večje število vrtcev, upravnih zgradb, ambulant, šol, trgovin in domov za ostarele.
V Marlesu bodo skupaj s strokovnjaki iz prizadetih ob-NSin pripravili idejne projekte, v katerih bodo zunanji izgled stavb prilagodili njihovemu ambientu.
Ustanovili bodo poseben operativni štab, ki bo delal samo za črno goro. M. K.
spregovorili o njenem delu od leta 1975 do danes. Izseljenska društva posvečajo veliko skrb učenju slovenskega jezika, kar priča tudi podatek, da obstajajo številni tečaji jezika v Avstraliji, ZDA, Kanadi in Argentini, v Clevelandu pa so si Slovenci izborili tudi stolico slovenskega jezika na tamkajšnji univerzi.
Ko je ocenjeval in razčlenjeval delo SIM, je republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Marjan Osolnik poudaril, da je matica pobudnik reševanja večine problemov, ki se dotikajo naših izseljencev. Navkljub dolgoletni odsotnosti in življenju v povsem drugačnih razmerah pa izseljenci še vedno čutijo z nami, z domovino, kar se je pokazalo tudi ob potresu v Črni gori in v Posočju, je dejal Marjan Osolnik.
Podpredsednik Hrvaške izseljeniške matice Stjepan Blažekovič je med drugim menil, da bi kazalo združiti prizadevanja slovenske in hrvaške matice, še zlasti v Južni Ameriki. Ob tem je kratko nanizal tudi nekatere težave hrvatske matice, saj, kot je dejal, približno deset ljudi skrbi za skorajda 2,2 milijona hrvaških izseljencev po vsem svetu, kar je tudi eden izmed vzrokov, da ta organizacija ne more povsem zadovoljivo opraviti vsega dela.
Hkrati s sprejemom novega statuta in izvolitvijo novih vodstvenih organov matice so delegati za novega predsednika matice izvolili Staneta Kolmana, predsednika komisije SRS za odnose z verskimi skupnostmi. Stane Kolman
je v pozdravnem govoru dejal, da je skrb za izseljence predvsem skrb celotne družbene skupnosti. Menil je, da bi bilo koristno, če bi informiranje o izseljencih postavili na bolj čvrste temelje, »saj gre,« kot je dejal, »za življenje in delo naših ljudi.« Na kratko je orisal tudi zgodovinski razvoj izseljeništva, ki se prvič pojavlja okoli leta 1870. Izseljenci so bili med tistimi, ki so prvi priskočili na pomoč osvobodilni borbi, niso pa bili tudi redki, ki so se vključili v odporniško gibanje. Danes, je dejal Stane Kolman, vidijo izseljenci v našem sistemu resnično nekaj novega, nekaj, kar se v veliki meri razlikuje od tistega, kar doživljajo v svojih drugih domovih.
JANEZ KOVAČIČ
Komati bodo narodni park
Še letos naj bi zakon zaščitil pred trumami ribičev tudi morje
LJUBLJANA, 21. maja — Petnajstim narodnim parkom, kolikor jih danes premoremo v Jugoslaviji, se bo kmalu pridružil še en in sicer Kor-natsko morje.
Kornatsko otočje predstavlja najbolj razčlenjeno skupino otokov v Sredozemskem morju. Na približno 300 kilometrih površine je namreč kar 140 otokov in otočkov. Njihova celotna podoba je tako slikovita, da bi težko našli par še kje drugje.
Na Hrvaškem so sicer otoke z republiškim odlokom leta 1967 proglasili za naravni rezervat, kar pa žal ni dovolj za njihovo zaščito. Odlok se je namreč nanašal le na otoke, vnemar pa je puščal morje in njegov živelj. Bodoči narodni park naj ne bi zavaroval le otoke marveč tudi Kornatsko morje, ki se odlikuje po izredno bogatem živalskem svetu.	S. R.
Logarska dolina bližja
Alj bo letos prevozna cesta iz Črnivca preko Podvolovljeka v Luče? In Pavličevo se dlo — Zaspani in tudi hrupni
MOZIRJE, LUČE, 24. maja — »Ponovno si prizadevamo, da bi za mednarodni turistični promet odprli Pavličevo sedlo in tako povezali Logarsko dolino z avstrijsko Koroško ter razširili obojestransko ponudbo,« pravi predsednik IS mozirske občine Anton Vrhovnik, ko hkrati ugotavlja, da so se mozirski in ljubljanski gozdarji že lani dogovorili in si razdelili zadolžitve, kako naj bi se letos lotili razširitve makadamske ceste čez Podvolovljek.
Zamisel o gradnji ceste Črnivec—Kranjski rak—Podvolovljek—Luče, ki si je praktično že utrla pot po vsej dolžini, le da je še preozka, sem in tja prestrma in komaj primerna za terenske avtomobile, je stara in obljubljena že dobrih petdeset let. Pomeni najkrajšo povezavo Ljubljane z Zgornje Savinjsko dolino, saj Logarsko dolino približuje osrednji Sloveniji za okoli 40 kilometrov. Kot vse kaže, se je bodo gozdarji končno le lotili in s tem bržčas malce predramili mozirske občinske turistične načrte, ki so se zadnje čase omejevali le bolj na varova-
S traka enkrat več hiš
Jelovica v Škofji Loki zgradila novo tovarno za izdelovanje montažnih hiš — »Sončna hiša« že prihodnje leto
ŠKOFJA LOKA, 21. maja — Jelovica 'je zgradila v škof,ji Loki novo tovarno za izdelovanje montažnih hiš. V nove prostore so prenesli stare stroje, dokupili pa so tudi veliko novih, tako da bo izdelava lahko stekla popolnoma na industrijski način. Za naložbo so v Jelovici porabili 1«0 milijonov dinarjev, poslej pa bodo izdelali na leto tisoč montažnih hiš (doslej so jih pol manj).
Nove proizvodne prostore so začeli graditi že jeseni leta 1977. Načrtovali so, da bo vse nared že ob koncu minulega leta, toda dela so se zavlekla predvsem zaradi domačih dobaviteljev strojne opreme. Kot so povedali na današnji tiskovni konferenci, bi morala proizvodnja steči v tej tovarni že pred sedmimi meseci. Gradbeniki so svoje delo opravili celo prej, kot so načrtovali, tudi stroji iz tujine so prišli pravočasno, zataknilo pa se je pri trboveljski strojni tovarni, ki bi morala izdelati (kot trdi-
Dvp rlp<f»flptii
■JVC UCdCtlClJI
uspešnega dela
V Pomurju letos praznujejo 20-letnico dvojezičnega šolstva — Vrsta proslav
Sosedskemu zbliževanju in utrjevanju narodnostnih vezi med Madžari v Pomurju in porabskimi Slovenci v sosed-nji Železni županiji so name njena tudi dolgoletna in uspela srečanja med učitelji monoštrske osnovne šole in dvojezične osnovne šole, Drago Lugarič v Lendavi in med soboško ter monoštrsko gimnazijo. Zadnje srečanje ob koncu tedna so oboji, lendavski in monoštrski osnov nošolci in učitelji povezali s praznovanjem 20-letnice orga -niziranega dvojezičnega slo-vensko-madžarskega osnovnega šolstva v lendavski in soboški občini.
Na ta vsekakor pomembni jubilej ko se v Pomurju temeljito pripravili, predvsem pa si žele, da bi praznovanje
Precej muh na en mah
Nova Itasova tovarna ob Kolpi odpira ljudem svetle perspektive — V dveh izmenah bo 120 zaposlenih — Izvoz
KOČEVJE, 24. maja — Kočevsko delovno organizacijo ITAS, ki bo prihodnje leto proslavljala 20- letnico obstoja, pozna Javnost zlasti po specialnih avtomobilih za prevoz betona ki (im ljudje ponavadi pravijo »hruške« ali »rakete« in jih imajo v programu letos kar 400 Seveda so v dveh desetletjih v ITAS razvili še precej naprav za potrelie gradbeništva, med drugim sodobne betonarne in silose, v katerih hranijo gradbinci na gradbiščih cement v razsutem stanju. Lani so se v ITAS lotili prvi v državi še posebnih silosnih kontejner iev za prevoz cementa v razsutem stanju na vagonih. Letos pa bodo poleg opreme, ki je namen fena zlasti gradbeništvu, začeli izdelovati še opremo za kmetijske organizacije, predvsem velike in majhne silose za shranjevanje žita, koruze in močnih krmil.
Začelo se )e lani. Niti sto metre"1 stian od nove sodob ne ceste ki povezuje Kocev je z Brodom na Kolpi, Del nirmni in Reko, je v manj kot lem dni zras'a nova tovarna, ki oi fcuiko brez sra mu stala v vsakem velikem mestu Na približno 3250 kvadratnih metrih uporabne površine bodo izdelovali elemente za silose za kmetijske organizacije.
v tem obratu pa bodo imeli delavci tudi v«e tisto, kar bi morala imeti vsaka sodob na tovarna — od modemih strojev (polovica le domačih pol pa uvoženih, nekatere ve-
like stiskalnice so celo opremljene z računalniki in v celoti programirane) do slačilnic, umivalnic in lepo urejenih prostorov s kuhinjo in jedilnico, kjer bodo delavci v odmoru dobili tople obroke hrane.
Lahko pa bi tudi rekli, da so v ITAS z novo tovarno, ki bo sprva delala s 60 za poštenimi v eni izmeni, prav kma'u pa bo delala s približno 120 delavci v dveh izmenah, tako da bo postala samostojen tozd, ubili več muh na en mah: predvsem so povečali proizvodnjo, ki je zelo iskana doma in na tu-
jem, saj ho novi obrat v Pir-čab kmalu ustvaril okrog 120 milijonov din prihodka, pri čemer računajo tudi na precejšen izvoz Vrh tega so z novim obratom odprli rev nim krajem ob Kolpi svetlejše perspektive, zanimivo je, da se že precej delavcev ki bodo tu zaposleni, zani raa, kje bi lahko postavili hi še. In slednjič je ena izmed »ubitih muh« tudi boijša električna energija v bližnjih vaseh, saj tovarna v Pirčah ne bi mogla delati ob slabi napetosti električnega toka Zato so elektrikarji morali poskrbeti za pravo kakovost
električne energije, ob tem pa so seveda pomislili tudi na sosednje vasice in zaselke v dolini Kolpe.
Nova tovarna, ki jo bodo slavnostno odprli 9. junija, bo torej velika pridobitev ne samo za ITAS, marveč tudi za pasivne kraje ob Kolpi Zato 90 milijonov, kolikor so vložili v ta obrat (40 odst ITAS, 40 odst. bančni kredit in 20 odst. Emona-inženi-ring), piav gotovo ni slaba naložba. To trditev dokazuje tudi poslovanje matične organizacije v Kočevju, ki se je po prvih »porodnih težavah« razvila v specializiranega proizvajalca opreme in naprav za potrebe gradbeništva in za prevoze po cestah in železnici. Lani so v ITAS ustvarili pri 1000 zaposlenih že okrog 660 milijonov prihodka, zaradi visoke produktivnosti so se z osebnimi dohodki blizu 6.800 din na zaposlenega uvrstili daleč nad povprečje v gospodarstvu in v sam vrh kovinsko-predelovalne industrije. Z novim obratom v Pirčah se upajc. še bolj uveljaviti v jugoslovanskem gospodarskem prostoru in še zlasti na tujem, saj so že doslej razvili razne oblike tehničnega sodelovanja z zna nimi tujimi proizvajalci.
IGOR PREŠERN
bilo tudi delovni prikaz doseženih rezultatov in hkrati spodbuda za nadaljnje delo. Osrednja proslava ob 20-let-nici dvojezičnega šolstva, bo v Lendavi 17. junija.
2e dva podatka ob jubileju, da na dvojezičnih šolah in šolah s slovenskim in madžarskim učnim jezikom v Po murju ne poznajo osipa in da je učni uspeh izredno visok, pričata o uspešnih prizadevanjih na tem območju. Pred vsem je pomembno, da izred no visok odstotek učencev, ki so deležni dvojezičnega pouka že v slovensko-madžarski h vrtcih, po končani osnovni šoli nadaljuje izobraževanje na srednjih in visokih šolah.
V praznovanje pomembnega Jubileja se s proslavami in razstavami ter posebnimi izdajami dvojezičnih šolskih biltenov vključujejo vse osnovne šole v lendavski in soboški občini. Skupna proslava učencev in učiteljev lendavske osnovne šole »Drago Lugarič« in monoštrske osnovne šole pa je izvenela tudi kot sad dolgoletnega in vse stranskega sodelovanja med obema kolektivima in prispevala h krepitvi narodnostne kulture slovenske in madžarske narodnosti.
IVAN GERENČER
Več lastnih sredstev za stanovanja
Prednost pri dodeljevanju stanovanj naj bi imeli tisti, ki so več vložili
BEOGRAD, 24. maja (Tanjug) _ Te dni naj bi zvezni izvršni svet pretehtal informacijo o možnosti, da bi občani vlagali več lastnih sredstev v gradnjo in uporabo stanovanj Kot je poudarjeno v informaciji so dosedanji rezultati pokazali, da so občani vlagali v gradnjo in uporabo stanovanj premalo sredstev.
jo v Jelovici) nezahtevno transportno opremo, vredno sedem milijonov in pol dinarjev.
Nova tovarna, v njej je 7.200 kvadratnih metrov prostora, je veljala skoraj 100 milijonov dinarjev. Več kot polovico tega denarja so porabili za gradnjo, ostalo pa za stroje oziroma za tako imenovana obratna sredstva. Tri desetine denarja je prispevala sama Jelovica, skoraj toliko pa je ta lesna industrija najela tudi posojil pri banki, ostalo pa
»Ljubljenemu
tovarišu
Titu“
Založba Veselin Masješa je izdala zbirko pesmi in spisov učencev o Titu
V Narodni biblioteki Srbije so slovesno predstavili izjemno knjigo — Voljenom drugu Titu. To je zbirka pesmi in spisov učencev iz vseh jugoslovanskih šol, ki so bili v znani koloniji Lastavica. Knjigo je izdala založba Veselin Masleša in vsebuje tudi tekste nekdanjih borcev, stalnih gostov te kolonije, ki že 20 let goji največjo pridobitev naše revolucije — širjenje bratstva in enotnosti med mladino iz vseh republik in pokrajin. Knjiga je ilustrirana z izrednimi risbami dečkov in deklic, ki so posvečene velikemu voditelju revolucije in narodnoosvobodilne vojne tovarišu Titu.
»To je knjiga, s katero bomo letos tovarišu Titu sporočili pozdrave mladine iz vse Jugoslavije ob njegovem rojstnem dnevu in dnevu mladosti,« je na slovesnosti v Narodni biblioteki dejal sarajevski književnik Mirko Petrovič, ki je v imenu založbe Veselin Masleša pozdravil otroke, avtorje prispevkov iz Srbije in Vojvodine. Otroke iz drugih republik in pokrajine Kosovo so z interpretacijo njihovih prispevkov predstavili člani dramske skupine RTV Beograd.
Zamisel o nastanku te izvirne knjige se je rodila v založbi pred dvema letoma, ko je bil v koloniji Lastavica razpisan natečaj za prispevke na temo, ki je tudi naslov sedanje knjige. V njej so verzi in proza, impresije je sporočila tovarišu Titu, ki jih prežemajo iskrena in čista čustva do največjega borca naše revolucije.
Na več kakor 100 straneh so dečki in deklice iz vse države s peresom m barvami povedali, kako imajo radi predsednika Tita, in to čustvo veje zdaj z vsake strani knjige Voljenom drugu Titu
Na koncu slovesnosti so učencem, katerih prispevki so objavljeni v knjigi, razdelili avtorske izvode. To je bila hkrati zadnja prireditev v okviru kulturne akcije Dnevi Veselina Masleše, ki jo zdaj že po tradicij) prirejata Narodna biblioteka Srbije in znana sarajevska založba.
so posodili izvajalci investicijskih del.
Skoraj istočasno so stekli stroji tudi v tovarni, kjer izdelujejo okna s termoton steklom. V tej tovarni bodo na leto naredili 150 tisoč oken, ki bodo opremljena s termoizolacijskim steklom, katerega izdelujejo sami. Za to tovarno so odrinili 12,5 milijona dinarjev, večino denarja pa so porabili za nakup strojev, s katerimi delajo iz navadnega valjanega stekla termoizolacijsko okensko steklo.
Novi tehnološki postopki, ki so jih upeljali pri gradnji hiš in izdelavi termoizolacijskega materiala, bodo omogočili vgrajevanje novih naprav za varčevanje energije.
JOŽE PETROVČIČ
PETER POTOČNIK
Polovica del za elektrarni na Kosovu
Prva faza v sklopu »Kosovo B« — Zgrajeni infrastrukturni objekti
OBILIC, 24. maja — Kakih 15 kilometrov od Prištine, v vasi Plemetina, so oktobra 1977 položili temeljni kamen za dve novi termoelektrarni z instalirano močjo po 339 megavatov. To je prva faza sklopa elektrarn »Kosovo B« s skupno močjo 2400 megavatov. Jugoslovansko gospodar stvo bo tako bogatejše za dobrih 6,5 milijard kWh električne energije vsako leto.
Gre za največji objekt v zadnjih letih na Kosovu. Predračunska vrednost znaša 100 milijard starih dinarjev. Pri gradnji so udeleženi naši naj-večji izvajalci, dobavitelji opreme, poleg domačih pa tudi znani veliki evropski graditelji. Izvajalci del so se potrudili in so v poldrugem letu opravili že polovico dela. Vse poteka po načrtu Dogradili so že infrastrukturne objekte — industrijske proge, priključene na progo Kosovo polje—Beograd, dovozne ceste, telefonske zveze in drugo.
Hkrati z gradbeniki gradbe-no-indust.rijskega kombinata »Ramiz Sadiku« iz Prištine in »Rada« iz Beograda pospešeno delajo tudi monterji stroj ne industrije iz Niša, ki v najskladnejše delo človeških rok vgrajujejo opremo »Bo-še« iz Smederevske Palanke in tovarne vagonov iz Kraljeva. Proti nebu se že vzpenja dimnik, ki je visok 100 metrov, njegov premer pa znaša več kot 30 metrov. Vsi izvajalci si prizadevajo, da bi ta pomembni elektroenergetski objekt dogradili do leta 1980, ko bo že začel proizvajati kilovate, nujno potrebne našemu gospodarstvu. Hkrati pa razširjajo rudnik v Belačev-cu, ki naj bi zagotovil dovolj premoga za nove agregate.
Komaj so monterji »Re-mont-montaže« pri kombinatu »Kosovo« končali eno delo, že so se lotili drugega Zdaj montirajo še dva nova bagerja in urejajo sistem odstranjevanja jalovine »Ljug« Ko bodo končali to delo, bo rudnik v Belačevcu dajal namesto sedanjih 4,5 dajal 10,5 milijona ton premoga na leto, to pa je po vseh izračunih dovolj za pogon kosovskih termoelektrarn.
MUHAMET SHKOZA
nje narave, kakor pravi Anton Vrhovnik, kot na kakšne širokopotezne j še	turistične
načrte. V Zgornje Savinjsko dolino namreč k sreči še ni prodrla industrija, ki bi jo znala, če že ne uničiti, pa vsaj skaziti.
Dremež pod Raduho
S tem, kar je. seveda nihče ne more biti zadovoljen, čeprav se dolina ob Savinji ponaša z najstarejšim kmečkim turizmom v naši republiki, z izrednimi naravnimi lepotami in Logarska dolina, ki se je drži pridevek, »najlepša dolina na svetu«, kjer zadnje čase v njej prevladujeta organizacijska zaspanost in hrupnost hkrati, kakor se pritožujejo prizadeti posamezniki in lokalni organizatorji turistične ponudbe.
Kmet Plesnik v Logarska dolini, ki že desetletja oddaja po 17 postelj bolj ali manj stalnim gostom, se jezi na bližnji planinski ali Izletnikov dom, v katerem hrumi in razgraja juke-boks, zato gostje prihajajo, še raje pa odhajajo in se ne vrnejo več. Ob tem je bila gostilna njegove domačije sredi maja za nekaj dni preprosto zaprta s pojasnilom, da ne »obratuje« bržčas zato, ker gospodarja preprosto ni bilo doma.
Medtem ko celjska občinska turistična zveza »bombardira« turistična društva v Zgornje Savinjski dolini s kilogrami materialov oziroma papirjev — vsaj to, pravi Olga Šiler, dolgoletna predsednica turističnega društva Luče, enega najbolj prizadevnih turističnih krajev v Sloveniji, po organizacijski plati naredi malo ali nič. Da je turistična ponudba Zgornje Savinjske doline stranska občinska veja, zgovorno priča resnica, da vsaka vas sama zase ponuja svoj glas. Luče
poleg obeh kmetov turistov, Ježa in Plaznikove domačije, letos nudita 130 postelj, medtem ko so jih pred leti 150. Zakaj? Domačini so se nehali izseljevati, mladina se ženi in moži, ter zaseda nekdaj turistične sobe.
In vendar, Luče je vendarle vredno obiskati, saj imajo tri dobre domače gostilne s prenočišči, v katerih se zmeraj najde kaj prostora.
Pozabljena cesta bo?
2e pred časom je bilo domače cestno podjetje pripravljeno razširiti podvolovlješko cesto, kmetje so že prispevali les, vendar je vse obtičalo na občini, kakor pravijo prizadeti Lučani, ki spričo pomanjkanja urbanističnega načrta nimajo in ne morejo več kje zidati. Dobro, jutri jim bo občina tam pri Podvolovljeku odmerila lokacijo za gradnjo dolgo pričakovanega naselja počitniških hišic. Ideja o lokostrelskem središču je padla v Savinjo.
Blizu in daleč slovi tradi-ciorialni luški turistični dan, ki bo letos 12. avgusta, in sicer zato, ker Lučani na ta dan prirede ne samo vrsto zanimivih folklornih razstav od lovske do rezbarske, temveč tudi kulinarično pokušino, ki pričara na pogrnjene mize stare dobre domače jedi, kot so sloviti savinjski želodec, mohart (vrsta skute), ki je posebno okusen s čebulo, soljo in bučnim oljem, maslovnek, posebno tečna hrana iz moke s kislim mlekom in še marsikaj mesenega in tekočega.
Kljub temu, da domače turistično društvo za razliko od drugih društev ne dobi prebite prare za organizacijo svojega Turističnega dne (razen okoli 10 tisoč din turistične takse, ki jim jo občina vrne), domala vsa vas kot en mož organizira svoj vsakoletni, turistični dan, ki ga znajo zaradi živopisnosti in pristnosti starih običajev, gostoljubnosti in okusnih jedi posebej ceniti -gostje iz tujine, kot so Avstrijci, Nemci, Nizozemci, Zagrebčani, Makedonci in drugi stalni gostje.
NIKO LAPAJNE
'j-l i
Slovenščina v gospodarstvu
Zanimivi rezultati ankete o odnosu delovnih organizacij do materinščine
Na posvetovanju »Slovenščina v javnosti« minuli teden v Portorožu je Viktor Majdič podal zanimive rezultate ankete, ki jo je pred dobrim letom dni izvedlo Slavistično društvo Ljubljane v gospodarskih organizacijah. Anketa je povpraševala po odnosu teh organizacij do slovenskega jezika; od 90 anketiranih jih je odgovorila slaba polovica. (44). Na vprašanje, ali posvečaj'! pozornost Jezikovni izoblikovanost sporočil, ki so namenjena javnosti, in sporočilom. ki so namenjena interni ra Dl, je na prvo vprašanje veliko večina odgovorila pritrdilno. nad 88 odstotkov tistih iti so odgovorili, pravi, da se zavedajo pomembnosti jezikovne in slogovne Izoblikovanosti oesedil za javnost. Nekol.ko (Tanjši je ta odstotek pri besedilih za interno rabo (razne okrožnice, samoupravni akti itd.) — le 68 odstotkov. Ali dajejo besedila v pregled lektorjem? Satno pet organizacij je odgovorilo, da je pri njih to običajna praksa, medtem ko se v osmih primerih (od 44) takšne možnosti poslužujejo občasno.
Anketa je med drugim vsebovala tudi vprašanje o uporabljanju literature, t. j. jezikovnih priročnikov. 36 odgovorov pravi, da v delovni organizaciji uporabljajo Slovenski pravopis, Slovar slovenskega- knjižnega jezika uporabljajo v 22 OZD, nekaj mani pa je takih, ki poleg obeh pogledujejo tudi v slovnico. v slovarje tujk in druge slovarje. Nadalje je bilo v anketi zapisano; ali bi za potrebe OZD kazalo uvesti svetovalno in lektorsko službo? 82 odstotka odgovorov je odgovorilo pritrdilno. Kaj pa bi bilo potrebne storiti, da bi se stfiuie v jez.ku popravilo? Na to vprašanje sr, anketirani odgovorili ? predlogi:	večje
OZD na* bj zaposlovale slaviste ki bi v podjetju skrbeli za jezikovno kulturo, v prid enotnemu Jezikovnemu konceptu 'n strokovne rasti naj bi bil. slavisti med sabo povezani, ne pa da bi delali vsak zase kot, je to v navadi zdaj. Uvajati bi bilo treba

enot.no Izrazoslovje, v programe strokovnih posvetov za člane OZD pa naj bi zajeli tudi vprašanja Jezikovne kulture.
Kot opozarjajo delovne organizacije, bi o jezikovni problematiki v gospodarstvu morali več pisati, npr. v Gospodarskem vestniku, v glasilih delovnih organizacij, strokovnih glasilih pa seveda v »jezikovnih kotičkih« tedenskega ter dnevnega časopisja. Koristni bi bili, navajajo odgovori, seminarji za tajnice samoupravnih organov, urednike in dopisnike glasil OZD. potrebno bi bilo skratka več agitacije za lep jezik. Poudarjajo tudi, da naj bi bila deležna večje podpore jezikovna vzgoja mladih v osnovni šoli ter v usmerjenem izobraževanju.
O nekaterih svojih izkušnjah v zvezi z lektorskim delom je na posvetu govorila Lidija Kuhar Med drugim se Je dotaknila t im. interne rabe slovenskega jezika v delovni oiganizBtlji v SRS in v tej zvezj o posebni jezikovni servilnosti: če so na vodilnih mestih delavci iz neslovenskega ibmočja, se drugi delavci na sestankih brez potrebe prilagaja Jo njihovi neslovenski govorici. Raz-pravljalka se je zaradi tega zavezala za to, da bi tem delavcem omogočili, da bi se slovenskega jezika naučili vsaj tolik'', da bi ga mogli razumeli. Lektrr sam pa takih stvari ne more reševati brez širše družbene podpore, ie dejala saj je to zadeva vseh slovensko govorečih samo-upravljalcev
Kot je bilo videti oziroma slišati, predstavnikov gospodarstva v Portorožu žal ni bilo veliko. Viktor Majdič je zato ob tem dejstvu dejal, da mu posvetovanje zbuja občutek, da gre spet enkrat za prepričevanje prepričanih, saj nastopajo v glavnem tisti, ki se srečujejo tudi v drugih podobnih zborih. Ampak stvari se očitno ne da revolucionarno in hitro premakniti, je dejal.
J02E HORVAT

kolesarstvo
S. ETAPA «GIRA*
PREMOČNA ZMAGA SARONNIJA
S tem uspehom je prevzel tudi vodstvo skupne lestvice
SAN MARINO — Giuseppe Saronni je premočno osvojil včerajšnji vzPon na kronometer in tako prvič fla letošnjem «Giru» oblekel roza fflajico. Včerajšnja osma etapa Ri-m>ni - San Marino je bila obenem tudi prva resna preizkušnja za Mostja, ki ni tako zdržal Saronnije-^ega napada. Zmagovalec etape je bil včeraj res izreden, saj je bil že v prvih desetih ravninskih kilometrih za 10” boljši od Mcserja, ki je tudi priznal premoč nasprotnika.
Na drugo mesto se je uvrstil Nor-vežan Knudsen, ki je s tem prevzel yodstvo v svoji ekipi (De Muynck i*na namreč previsok zaostanek) in na skupni lestvici s 34” zaostanka najresneje ogroža Saronnija.
Jutrišnja deveta etapa «Gira» bo San Marino - Pistoia (248 km).
Lestvica vzpona na kronometer: L Saronni 45’56” s poprečno hitrostjo 36,575 km na uro
2.	Knudsen (Nor.)	po 32”
3.	Johansson	(Šve.)	1*17”
4.	Moser (t.)	1*24”
5.	Beccia	1’48”
6. Btrtoglio
154’
7.	Visentini	2’04”
8.	Laurent (Fr.)	2’22”
9.	Contini	2’28”
10.	Fuchs (Švi.)	3’05”
	Skupna lestvica po	8. etapi:
1.	Saronni	37.20’51”
2.	Knudsen (Nor.)	po 34”
3.	Moser	1’02”
4.	Laurent	2’59”
5.	Johansson (Šve.)	3’04”
6.	Beccia	3’33”
7.	Contini	5’24”
8.	Bertoglio	6’13”
9.	Fuchs (Švi.)	7’08”
10.	Schmutz (Švi.)	814”
KOLESARJI LONJERSKE ADRIE
V dveh dneh na treh dirkah
Kolesarji lonjerskega društva A-drie bodo v dveh dneh tega konca tedna zaposleni na treh dirkah. A-materji bodo danes nastopali ob 14.30 v Tavagnaccu na 115 km dolgi krožni stezi, ki ne predstavlja

NOGOMET
3. AMATERSKA LICA
Jutri poslednje kolo
Vesna se je že uvrstila v višjo kategorijo Slavje v Križu ■ Kras bo gostoval pri Ederi
Jutri bodo odigrali pare zadnjega kola tega, sicer nekoliko dolgega Prvenstva. Čeprav je prvenstvo vsebovalo 22 kol in se je pričelo 1. oktobra lani, se je precej zavleklo.
Slabo in deževno vreme je v zimskem času dokaj oviralo potek tega Prvenstva, katerega bo jutri konč-I1® konec in s tem bo prišel zaslužni počitek tudi za nogometaše.
V tem prvenstvu imamo na Tržaškem dve naši enajsterici in si-Cer Vesno in Kras.
VESNA - INTER SAN SABA . V Križu seveda pripravljajo slavja za prestop Vesne v 2. amatersko '•So, ne glede kako se bo končala jutrišnja tekma. Vesna ima namreč Matematično že zagotovljen prestop M zaradi tega lahko jutri Križani 'Srajo brez problemov, vendar ne j>te pozabiti, da ima Vesna za se-9°j vrsto pozitivnih nastopov, ki tra-
J®jo od začetka prvenstva in zaradi •____
žga smo prepričani, da bodo no-1 Sometaši Vesne naredili vsa? da> bo j u° končali to prvenstvo, v kate-reM so dali res svojim*«m«ijačei Veliko zadoščenj, nepremagani. Po “veh letih obstanka v tej ligi se žko Vesna na najlepši način vra- j Ca, v 2. amatersko ligo, v kateri bo Prihodnje leto igrala derbije z Bre-8°m, s Primorcem in Primorjem žr z Zarjo.
EDERA - KRAS
Tudi v poslednjem nastopu čaka «kipo Krasa naporna naloga, saj b® gostvovala pri Ederi, ki sodi med jbočnejša moštva te skupine. Zato b°do morali biti nogometaši Krasa uokaj pozorni, kajti Tržačani bi lahko izkoristili vsako njihovo napako. Nedvomno bi točka v tem srečanju Podstavljala za Kras že lep uspeh.
B. R.
SLOGA: Vidali, Repinc, Guštin, Zoch Gulič, Milič, Sosič, Križman-čič, Kalc, Grgič.
SODNIK: Cannavo.
Slovenski derbi je imel dve povsem drugačni podobi. Prvi del je pripadel dekletom Sloge, ki so z umirjeno igro v obrambi povsem nadigrale a-patične borovke. Ko je te kazalo na gladek poraz «plavih», so se te prebudile in čeprav niso predvajale svoje običajne igre, so brez večjih težav osvojile tri zaporedne sete in s tem trdi nadaljnji dve točki.
KOŠARKA
SOLUN — V tretjem dnevu kvalifikacij za EP v košarki so včeraj dosegli naslednje izide:
Francija - Finska	106:86 (51:44)
Grčija - Poljska 90:83 (46:40)
prevelikih ovir, če izvzamemo vročino in valovito, vendar ne pretežko' progo. Dirke, na kateri bodo nastopili vsi najboljši kolesarji iz Furlanije in Veneta, se bosta udeležila tudi člana lonjerske Adrie Petelin in Godnič.
Junior Sandro Čok bo jutri s startom ob 15. uri dirkal v Flaiba-nu na 120 km dolgi stezi, ki ima nekaj nevarnih in napornih točk, kot so nekateri kratki, zato pa toliko nevarnejši vzponi. Upajmo, da se bo Čoku posrečilo, da bo tudi tokrat (pod vodstvom mladega športnega vodje Sosiča), med petnajstimi najboljšimi.
Med cikloamaterji pa bodo člani Adrie po nedeljskem naporu na dirki za 13. pokal Lonjerja, dirkali v Kokrici v vožnji na kronometer. Nastopili bedo v petih in sicer Bo-nanno, Ferluga, Macarol, Marušič in Poropat. Lonjerski predstavniki imajo na dirki precej možnosti za dobro uvrstitev, predvsem Marušič, ki mu taka tekmovanja ležijo. Start prvega kolesarja bo ob 9. uri, celotna proga pa je dolga okrog 14 kilometrov. Dirka spada v krog sodelovanja med Adrio in pobratenim kolesarskim društvom iz Kokrice, naslov tekmovanja je ^Kronometer Adria», organizira pa KK Kokrica iz Kranja.
R. Pečar
NA TURNIRJU MC V GORICI
Danes oba finala
Danes se bo na igrišču Dijaškega doma zaključil turnir Mladinskega centra v odbojki in košarki.
Prvenstvo za košarkarski finale sta si priborili ekipi mladinskega odseka štandrež in Iskre.
V odbojkarskem finalu pa bosta igrali ekipi, ki sta zmagali na včerajšnjih finalnih srečanjih.
Tekme se bodo začele ob 20.30, po kulturnem programu, ki bo posvečen mednarodnemu letu otroka.
OBVESTIM
Vsi učenci Športne šole v Trstu so vabljeni, da se udeležijo proslave 25-letnice obstoja mladinske revije Galeb, ki bo danes, 26. t.m. ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
* # #
ŠD Mladina
priredi v soboto, 2. junija 1979, ob 20.30 v prostorih Ljudskega doma v Križu zaključni baletni nastop.
Saronni ob svojem zmagovitem prihodu na cilj včerajšnje etape «Gira»
DOMAČI ŠPORT
DAM ES
SOBOTA, 26. MAJA 1979
ODBOJKA
MEDNARODNI MOŠKI IN ŽENSKI TURNIR
15.00	v Dolini
Nastopajo Jun. Casale, Fužinar, Metalac, Bor in Haladas 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.15 v Fontanafreddi Virtus Vigonovo - Kontovel * * #
19.30	v Krminib Libertas Krmin - Breg
3. MOŠKA DIVIZIJA
18.30	v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Rozzol B
3. ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, telovadnica Visintini La Previdente - Kontovel B
* * •
19.00	v Trstu, telovadnica Visintini UISP Trst Sokol
KOŠARKA
1. DIVIZIJA 20.30 v Skednju Servolana - Bor B
NOGOMET
CICIBANI
17.00	v Dolini Breg - CGS
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
ATLETIKA
Danes in jutri v Mavhinjah
Nadaljuje se praznik SK Devin
.Nadaljuje se v Mavhinjah 5. tradicionalni praznik SK Devin.
Tudi danes bo na sporedu vrsta žnimivih prireditev pred jutrišnjo osrednjo manifestacijo, mednaroden tekmovanjem na ski-rolkah za trofejo Grmada*, za katero vlada riiko pričakovanje.
Id n nes’ 26. maja igJJl Odprtje kioskov 1»?? Tekmovanje v briškoli Tek z jajcem
u uu - 01.00 Ples z ansambloma , Galebi in Taims
9(Sf*h27- maja
■ou Risarski ex tempore L kat.: otroci iz vrtcev 2. kat.: osnovnošolci lOtn ^at.: srednješolci
Mednarodno tekmovanje na ski-rolkah
Kategorije: mlajši pionirji-pio-nirke, starejši pionirji-pionir-ke, mlajši mladinci-mladinke, starejši mladinci-mladinke, čla-hi-članice, amaterji, veterani,
15.00 gj#1 Veterani
Tek v vrečah
18 oo Nagrajevanje
*Loo
- 01.00 Ples z ansambloma Galebi in Taims
°Dbojka
k 3- ŽENSKA DIVIZIJA A — Sloga A	3:2
6:15, 15:4,15:6, 15:5)
pa Cergol, Gerdol, Maver, Ce-■ "ecehiet, Birsa, Vesel, Scocchi.
3. __
S. _
i -
			
J	mmrji im *	1	3
—	prvi	2	X
	drugi	X	z
	Prvi	1	1
	drugi	2	X
****	Prvi	1	X
	drugi	X	1
	prvi	1	1
	drugi	2	X
	Prvi	1	2 X
	drugi	1	2 X
*	Prvi	1	1
	drugi	X	1
NA TEKU «IL PASSATOREi)
Prosečani v Firencah
Lucijan Bukavec in Ivan Sardoč s Proseka ter Fredi škerlavaj z Opčin, se bodo danes v Firencah udeležili tradicionalnega 7. mednarodnega teka «11 Passatore». Prvič so ga organizirali leta 1973, udeležilo se ga je 1300 tekačev, leto kasneje se je prijavilo 1800 tekačev, v letu 1975 je število naraslo na 2200, isto število jih je bilo tudi leto kasneje. Leta 1977 se je prijavilo 2540 tekačev, lani 2833.
Letošnja udeležba bo rekordna, saj računajo, da bo danes startalo nad 3000 tekačev, ki bodo morali v 20 urah preteči 100 km dolgo progo od Firenc do Faenze. Nekateri izvedenci celo trdijo, da je proga daljša od 100 km in sicer 107 km.
Leta 1977 sta se teka udeležila Lucjan Bukavec in Fredi Škerlavaj in to je zvabilo lani še Lucjana Faggina, Borisa Gorjana in Ivana Sardoča s Proseka, da so nastopili in. vseh pet je progo končalo v razmeroma dobrem času. Letos so se ponovno prijavili Lucjan Bukavec, Fredi škerlavaj in Ivan Sardoč.
Start bo v Firencah danes ob 16. uri. v Faenzo pa morajo tekmovalci prispeti do 12. ure jutri.
-Najboljše se je od naših fantov lansko,.leto uvrstil Bukavec, ki je:; bil'119. po 11.32’, ŠkerlAvaj je bil 337. (13.27”. Sardoč pa 542, (14.481).
Bukaveč, Škerlavaj in Sardoč so se letos udeležili že več tekmovanj in prav današnje tekmovanje jim bo dobra priprava za tek, ki bo čez mesec dni v naši deželi in sicer na progi Trst - Gorica - Čedad - Videm. Tudi ta proga bo merila približno 100 km.
V letu 1979 je Bukavec že pretekel približno 1300 km, škerlavaj 1000 km, Sardoč pa 800 km. Ti podatki zgovorno pričajo kako ti trije tekači ljubijo ta šport. B. R.
SS	"	V
Delegacije ekip, ki se udeležujejo Mednarodnega Borovega odbojkarskega turnirja v Dolini, so položile venec pred spomenik padlim dolinske občine
OBVKSTILO
V nedeljo ob 9. uri bo zbor kotalkarjev Poleta za interno pokrajinsko tekmovanje na Opčinah.
Zjutraj bodo obvezni liki, popoldne pa prosto kotalkanje.
Tekmovanje je za vse kategorije.
..............................Himnmii...mn................................................
ODBOJKA
ZA «TROFEJO BOR ■ EDI MOBiLh
Izenačeni boji na Borovem turnirju
Vse včerajšnje tekme so bile izredno razburljive ■ Delegacije ekip položile venec na spomenik padlim v Dolini - Dobra organizacija
Včeraj se je pričela velika Borova odbojkarska prireditev v okviru proslav 20-letnice. Osem ekip je v dolinski telovadnici dalo duš-ka kakovostnim borbam za točke. Vsa včerajšnja srečanja so bila dokaj izenačena, razburljiva in tudi na dokajšnji tehnični ravni. Odbojkarska turnirja za «Trofejo Bor - Edi Mobili» sta tako glede prikazane igre kot zaradi dobre organizacije povsem dosegla in presegla pričakovanja, tako da je za danes in jutri pričakovati lepo število občinstva.
Borova manifestacija se je včeraj pričela svečano: delegacije osmih ekip petih društev, ki se udeležujejo turnirja, so s predstavniki Bora položili vence na spomenik padlim v NOB v Dolini. Po enominutnem molku je predsednik ŠZ Bor Mitja Race na kratko orisal gostom pomen teh «naših spomenikov*, pomen spoznavanja med športniki, med ljudmi.
Nato so se v dolinski telovadnici začeli prvi boji za točke.
ŽENSKE
Fužinar — Juniorcasale 3:2
(11, 12, -2, -12, 11)
Izenačen in razburljiv boj. Odbojkarice z Raven na Koroškem, ki so letos izjemno uspešno končale pr-venstveno sezono s prestopom v prvo jugoslovansko ligo, so v Dolino dopotovale z okrnjeno postavo (manjkale so tri standardne igral ke). No, kljub vsemu so uspe e za radi velike požrtvovalnosti predvsem v zadnjem, ključnem setu streti od
por italijanskih odbojkaric. Boljši med Ravenčankami sta bili Godčeva in Tušek - Majdičeva.
Bor — Haladas	3:2
(7, -7, 5, -11, 14)
Šele po petih setih borbe je bil znan tudi zmagovalec druge tekme, v kateri so borovke prijetno presenetile svoje navijače z nepričakovano, toda zasluženo zmago. Najbolj razburljiv je bil peti set, ko so «plave» že zanesljivo povedle. Madžarke, ki so bile od dolgega potovanja zelo utrujene, pa niso popustile in so celo dohitele borovke pri štirinajstici. Viviana Kus, ki je bila v Borovih vrstah daleč najbolj ša, pa je v zadnjih, razburljivih potezah odločilno pripomogla k Borovi zmagi.
MOŠKI
Metalac -(?, 14,
3:0
- Juniorcasale 11)
Izid naj ne vara. Metalac iz Siska ni zlahka zmagal. Pri Junior-
SPORED	
BOROVEGA TURNIRJA	
(Telovadnica v Dolini)	
DANES, 26. MAJA	
15.00 Fužinar - Haladas	(Ž)
17.00 Fužinar - Jun. Casale (M)	
19.00 Bor - Junior Casale	(Ž)
21.00 Bor - Metalac	(M)
JUTRI, 27. MAJA	
9.00 Bor - Fužinar	(Ž)
11.00 Jun. Casale - Haladas (Ž)	
14.00 Fužinar - Metalac	(M)
16.(X) Bor - Junior Casale	(M)
casaleju je naletel na močan odpor. Jugoslovanski odbojkarji so slavili sicer zasluženo zmago predvsem zaradi boljše telesne priprave, kar je bilo tudi odločilno v ključnih in najpomembnejših trenutkih tekme (predvsem v drugem setu).
V poslednji tekmi Borovega turnirja je moška ekipa Fužinarja premagala Bor s 3:1.
TENIS
NA MEDNARODNEM DP V RIMU
NOGOMET
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Danes Italija proti Argentini
V enajsterici gostov bo nastopih tudi nekaj novih igralcev
Za današnjo mednarodno prijateljsko nogometno tekmo med Italijo in Argentino lahko rečemo, da sodi med tiste, za katere je težko reči, kaj lahko prinese eni ali drugi reprezentanci. Srečanje bo potekalo pač samo leto dni po zadnjem svetovnem prvenstvu in bi na prvi pogled zato težko rekli, da bo služilo določenemu namenu oz. če hočemo biti natančnejši, če bo to priprava za prihodnja pomembnejša
POSTAVI:
ITALIJA
Zoff, Gentile, Cabrini, Oriali, Collovati, Scirea, Causio, Tar-delli, Rossi, Antognoni, Betega.
REZERVE: Conti (12), Mal-dera (13), Benetti (14), Zacea-relli (15), Graziani (16), Giordano (17).
ARGENTINA
Filiiol, Villaverde, Tarantini, Olguin, Gallego, Passarella, Houseman, Barbas, Luque, Ma-radona, Perottl.
IrEZE&VE: Balgy J12), Tro-sero (13), Oviedo (14)7 Valencia (15), Outes (16), Rinaldi (17).
mednarodna tekmovanja. Toda dejstvo, da je do prihodnjega svetovnega prvenstva v Španiji še zelo dolgo, saj bo šele leta 1982, nikakor ne pomeni, da pripravljavci reprezentanc še ne upoštevajo možnosti, da v svojih ekipah že ustvarijo vsaj «ogrodje» reprezentance za nastop na najpomembnejšem nogometnem tekmovanju sveta.
Prav to je potrdil v svojih pogovorih s časnikarji včeraj trener argentinskega moštva Menotti. Navdušenje v Argentini nad osvojitvijo naslova svetonih prvakov se še ni dobro poleglo, ko možakar že «me-ri utrip* nekaterim nogometašem, ki naj bi branili državne barve tudi v Španiji. Menotti je doslej zato svojo ekipo obnovil vsaj za štiri enajstine, med novinci pa največ upov polaga na komaj 18-letnega Maradono, kateremu strokovnjaki napovedujejo izredno nogometno bodočnost. Če k temu prištejemo še Barbana, Villaverdeja in še nekatere, potem je že povsem očitno, da ima Menotti oči že dokaj očitno uprte v Španijo.
Kaj pa italijanska ekipa? Stanje v tem moštvu je trenutno povsem drugačno. Eden najvidnejših mladih igralcev italijanskega nogometa, ki se je v preteklosti odlikoval, Rossi, je povsem demoraliziran in
Mednarodno prijateljsko nogometno tekmo med Italijo in Argentino v Rimu bo prenašala tudi italijanska TV ob 19.10 in sicer po drugem sporedu.
Italijani izpadli
RIM — Na mednarodnem prvenstvu Italije v Rimu sta izpadla še zadnja dva «azzurra». Po Baraz-zuttiju, Zugarelliju in Bertolucciju sta se morala včeraj posloviti od tega tekmovanja še Ocleppo in Pa-natta; prvi je izgubil z Gerulaiti-som s 6:4, 6:2, Panatta pa je po hudi borbi moral le priznati premoč Argentinca Guillerma Vilasa, ki je Italijana premagal s 6:1, 6:7, 7:5.
Srečanje Solomon - Dibbs so morali prekiniti zaradi teme pri stanju 2:6, 6:3, 6:5 v korist Dibbsu.
DVOJICE (četrtfinale);
Edmondson in Marks (oba Avstralija) - Gottfried (ZDA) in Ramirez (Mehika) 7:5, 6:2
Fleming (ZDA) in Šmid (ČSSR) -Kirmayr (Brazilija) in Prajoux (Čile) 6:1, 7:5
Clerc (Fr.) in Nastase (Rom.) -Mayer in Mayer (oba ZDA) — Američana se nista predstavila na igrišče.
Manson in Stockton (oba ZDA) -Barazzutti in Zugarelli (oba It.) 6:1, 6:7, 6:4
njegova igra zbledela. Kljub temu pa ga Bearzot ne namerava nadomestiti s kakim drugim igralcem, ker zanj enostavno ne najde primerne zamenjave. Morda mu pa pri tem manjka tudi nekaj poguma. V prvo postavo bi lahko tako vključil izvrstnega Giordana, toda vse kaže, da zanj v jutrišnjem nastopu ne bo mesta v prvi enajsterici, morda bo nastopil le kot rezerva. O Barassiju se niti ne govori.
Tako lahko rečemo, da v bistvu ni bilo odkritega nič novega. Če še upoštevamo, da vi italijanski reprezentanci o kakem taktičem off-sideu ali obrambi cone, ki sta na
Brescia - Taranto	1
Cagliari - Monza	1
Foggia - Genoa	1
Lecce - Palermo	1
Pescara - Bari	1
Rimini - Nocerina	X
Sambenedett. - Ternana X Sampdoria - Spal	1
Udinese - Cesena	1
Varese - Pistoiese	1
Forli - Triestina	1
Campobasso - Piša	1
Catania - Matera	1
tujem trenutno v ospredju razvoja nogometnega športa, tudi nihče ne govori, potem si lahko že predstavljamo v kakšnem vzdušju bosta o-be ekipi igrali danes.
Italijanska ekipa je včeraj opravila zadnji lažji trening, dosegla nekaj zadetkov, strelci pa so bili Causio (2), Benetti, Graziani in pa Giordano. Zdravniki so pregledali vse igralce in so potrdili, da so vsi v dobrem zdravstvenem stanju. Trener Bearzot pa je izjavil, da ne namerava opraviti nobene zamenjave, če ne bo v to prisiljen.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Zanesljiva zmaga Jugoslavije
KRALJEVO — V okviru priprav na evropsko prvenstvo v Italiji je Jugoslavija v četrtek odigrala prijateljsko tekmo z reprezentanc Bolgarije. Kot je bila jjJričgktfVati, so «plavi» brez večjih težav premagali Bolgare, irj.sj.cer z jzidom JM:71 (44:36). Jugoslavija je igrala brez čosiča, Kičanoviča in Slavniča.
Najboljši v jugoslovanski reprezentanci so bili Delibašič (18 točk), Vilfan (13), Krstulovič (12) in Dalipa-gič (12), pri gostih pa Estimov (20), Pejčev (16) in Bogdanov (13).
V 1. DIVIZIJI
Le Kontovel ima možnost za uspeh
1. DIVIZIJA
Kontovel bo jutri zaposlen v Trstu proti Barcolani, ki sodi med slabše ekipe tega prvenstva. Po slabih nastopih v prejšnjih kolih je pričakovati nekoliko boljšo igro Kon-tovelcev, a Bracolana predvaja namreč dokaj počasno igro in če bodo slovenski fantje zaigrali agresivno in hitro, bi morali prav gotovo odnesti obe točki.
Manj možnosti za uspeh bo imel Bor B, ki se bo pomeril s Servo-lano, ki je v vsem prvenstvu doživela le en poraz (z Alabardo). Kre-čičeva vrsta bo seveda skušala na vsak način prekrižati račune nasprotnikom, le malo verjetno pa je, da bodo borovci zmagali.
Bor A v tem kolu počiva.
«PROPAGANDA»
Bor A bo po hudem porazu v prejšnjem kolu imel prepotreben počitek. Bor B, ki je na poraze že bolj navajen, pa bo spet stopil na igrišče proti tržaškemu Interju. Borovci seveda imajo le teoretične možnosti za uspeh, kajti Inter sodi med boljše ekipe tega prvenstva
Marko
bi bil ustanovitelj sodobnega olimpizma grof De Coubertin danes z njim zadovoljen, če bi bil živ. Spremembe v svetovnem športu so po Killaninovem mnenju pozitivne, saj vrste športnikov stalno rastejo, število panog se širi, vedno več pa je tudi žensk, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo.
O moskovskih igrah je dejal, da bo na njih zbranih prav gotovo več kot 14 tisoč tekmovalcev, to je 4 tisoč več kot v Montrealu. Vse naprave za te igre so naravnost izredne, racionalne, postavili pa so jih brez pretiranih stroškov, kot se je dogajalo doslej na prejšnjih olimpijskih igrah.
V zvezi s profesionalizmom je Kil-lanin menil, da je to pač pojav, ki spremlja razvoj športa in se je treba z njim do določene mere sprijazniti, ne bi bilo pa prav, če bi z njim pretiravali. To vprašanje je treba tudi drugače urejati pri e-nem in drugače pri drugem športu.
17.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju Inter SS - Primorje
KOLESARSTVO
AMATERJI
14.30	v Tavagnaccu Nastopa tudi Adria
ATLETIKA
DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO MLADINCEV - INK
15.30	v Trstu, Grezar Nastopa tudi Bor
JUTRI
NEDELJA, 27. MAJA 1979
NOGOMEJ
3. AMATr.tt.SKA LIGA
8.45	v Trstu, Ul. Flavia Edera - Kras
# * *
16.00	v Križu Vesna - Inter SS
ZAČETNIKI
9.45	na Proseku
Primorje - Espcria Sv. Ivan B * * *
10.00	v Dolini Breg - Soncini A
NAJMLAJŠI
10.00 v Trstu, stadion «1. maj*
Triestina - Kras « * «
8.30	v Žavljah Zaule - Pr morie
ODBOJKA
MEDNARODNI MUSKI IN ŽENSKI TURNIR
od 9.00 dalje v Dolini
Nastopajo Bor, Fužinar, Jun. Casale, Haladas in Metalac 1. ŽENSKA DIVIZIJA
10.00	v Gorici
Hrast - Ginnastica Spilimbergo 3. ŽENSKA DIVIZIJA
9.00	v Trstu, licej Petrarca Inter B - Sloga B
* # »
11.00	na Proseku
Kontovel A - Bor A * * *
10.30	v Trstu, licej Petrarca Inter A - Sloga A
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Ul. della Valle Barcolana - Kontovel
PROPAGANDA
9.00	v Trstu, stadion «1. maj*
Bor B - Inter 1904
KOLESARSTVO
JUNIORJI
15.00	v Flabianu Nastopa tudi Adria
CIKLOAMATERJI
9.00	v Kokrici Nastopa tudi Adria
ATLETIKA
DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO MLADINCEV - INK
16.00	v Trstu, Grezar Nastopa tudi Bor
-te* H
Bliža se poletje:
it* %*N fy-	^	•
nariši Svojo jadrnico
Znano ladjedelsko podjetje Lord, jadrnice in motorni čolni, je dalo pobudo za izredno tekmovanje. Pravila so sledeča: tekmovanja Concorso Lord «Dipingi la tua vela* se lahko udeležijo vsi, ki do 11. septembra niso še dopolnili 21. leto starosti.
Nariši jadrnico v željeni velikosti na list iz risanke.
Drži se oblike jadrnice, ki jo vidiš na oglasu podjetja Lord na tej strani.
Na svojo jadrnico vnesi tudi znak Lord in to kot ga vidiš stiliziranega na znaku samem v oglasu.
Kam narisati znak odloči sam, po mili volji lahko izbiraš barve in okraske.
Podpiši svojo risbo in navedi s tiskanimi črkami svoje ime, priimek, naslov in datum rojstva. Če nisi še star 18 let se mora na risbi podpisati tudi tvoj oče in navesti svoje osebne podatke (ali pa kdor očeta zastopa).
Pošlji svojo risbo na naslov: Concorso Lord «Dipingi la tua vela* 26010 Corte de’ Frati (Cremona). Risbe morajo prispeti do vključno 10. septembra 1979. Nagrade za prvih 12 uvrščenih risb so izredno zanimive in bogate. Žirijo, ki bo ocenila risbe, sestavljajo: Pasquale Barbella, ekonomski propagandist; Vanni Belli, fotograf; Luciano Consigli, generalni tajnik pri Aspronadi; Enrico Contreas, projektant jadrnic in kreator jadrnice Sailord 300; Roberto Sam-bonet, designer.
TURNIR DON BOSCA
(LETNIK 1966)
Alabarda - Sokol 82:43 (34:19)
SOKOL: Ušaj 22 (2:5), Devetak 6, Nevenko »Pertot (0:3), Niko Per-tot (0:3), Bandelj 8, Žbogar 2 (0:2), Klanjšček 6, Grilanc, Kojanec.
SODNIKA: Tamaro in Sossich.
Sokol je po predvidevanju izgubil j z močno Alabardo, ki se poteguje za prva mesta na tem turnirju. Poraz Nabrežincev pa bi lahko bil veliko bolj omejen, ko bi ne soko-lovci zgrešili ogromnega števila podaj ter neverjetnih priložnosti pod košem. Drugače ne moremo oceniti nastopa naših fantov za negativnega, saj so pokazali nekaj lepih potez. Med posamezniki bi omenili napredek Klanjščka, Kojanca in Žbogarja.
Marko
KILLANIN V FIRENCAH
Razvoj športa je zadovoljiv
Lord Killanin, predsednik mednarodnega olimpijskega odbora je trenutno v Firencah, kjer se udeležuje svetovnega kongresa Panathlon klubov. Ob tej priložnosti se je srečal s časnikarji, ki so mu zastavili več vprašanj v zvezi s svetovnim športom in olimpijskimi igrami O olimpijskem duhu je menil, da
VELIKO TEKMOVANJE LORD
NARIŠI SVOJO JADRNICO
Ali ti je všeč jadranje? Imaš fantazijo? Si star manj kot 21 let? Lord, znano ladjedelniško podjetje, ki izdeluje jadrnice in motorne čolne, ti nudi svojevrstno priložnost. Vzemi list iz risanke, ’ nariši jadrnico, * velikost ni važna, moraš se le držati tukaj navedene oblike, lahko se poslužiš tistih barv in grafičnih simbolov, ki so ti najbolj všeč, risbo pa dopolni z znakom «Lord*, ki je naveden tu spodaj. Podpiši se na risbi in s tiskanimi črkami napiši svoje ime, priimek, naslov in datum rojstva. Če si star manj kot 18 let moraš dodati še podpis in osebne podatke svojega očeta ali njegovega zastopnika. Risbe morajo prispeti do 10. septembra 1979 na sledeči naslov: Concorso Lord «Dipingi la tua vela* 26010 - Corte de’ Frati (Cremona). Risbe bo pregledala skupina izvedencev, ki bo proglasila 12 nagrajencev, katerim bodo podeljene sledeče nagrade: 1. nagrada - jadrnica Sailord 300 in 7-dnevno bivanje za dve osebi, z vključenim tečajem jadranja pri Hotelu Villag-gio Valtur v Almini (Lecce), na izbiro nagrajencu v juniju ali septembru leta 1980; 2. nagrada - jadrnica Sailord 300; od 3. do 7. nagrade - gumijasti čoln
iz PVC mase dimenzij 3x1,50 m; nagrade od 8. do 12. mesta -gumijasti čoln iz PVC mase dimenzij 2,75x1,50 m.
SAILORD 300
Dolžina: 3 m; širina: 1,35 m; teža (opremljena): 50 kg; površina jadra: 5 kv. m; posad ka: 1-3 osebe; design: Enrico Contreas
CENA PO CENIKU 480 000 lir FC + IVA 14%. V CENI JE VKLJUČENA VSA JADRNIŠKA OPREMA
X0RD
ime tvojega čolna
Lord Cantiere Nautlco - 26010 Corte de’ Frati (Cremona) Tel. 0372 - 93173 - 93184 (Ministrsko dovoljenje izdano)
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek.
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linl|e)
Podružnica	Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številko 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
PRIMORS
DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozaiio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI,
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
26. maja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
0
PO DVAKRATNEM USPEŠNEM VZPONU JUGOSLOVANOV NA NAJVIŠJI VRH SVETA
Prva člana «himalajske odprave Grošelj in Manfreda v Ljubljani
Zaradi zmrznjenih prstov na rokah in nogah se bosta morala zdraviti v kliničnem centru
LJUBLJANA — V Ljubljano so Se vrnili trije člani jugoslovanske odprave na Everest. Dr. Evgen Vauken, zdravnik odprave, je pred glavnino pripeljal v domovino oba člana odprave, ki so jima pomrznili prsti na rokah oziroma nogah — to je Vikija Grošlja in Marjana Manfredo. Poškodbe niso težke in bosta okrevala v par tednih v ljubljanskem kliničnem centru. Na Planinski zvezi Slovenije so člane odprave pozdravili njihovi kolegi, ki so osvajanje vrha sveta spremljali doma. Podrobno so opisali vso težavno pot in osvojitev Eve-resta po novi »jugoslovanski* smeri. Grošelj in Manfreda sta, kot smo že poročali, bila zaradi ugodnega vremena in telesne ter psihične pripravljenosti prva Jugoslovana, ki naj bi stopila na goro sveta in sicer 10. maja. Pri poskusu pa se je Grošlju pokvarila membrana na kisikovi maski, tako da je kisik ušel iz nje v 20 minutah, medtem ko bi ga bilo dovolj za osem ur vzpona. Kljub temu sta podvig zaradi lepega vremena nadaljevala in sicer sta hotela vsaj za prihodnji naskok poiskati pot proti vrhu. Tako je Grošelj prevzel Manfredovo kisikovo masko, da bi tovariša lahko varoval, medtem ko je Manfreda brez maske plezal v steno z naklonom približno 40 stopinj, da bi poiskal najprimernejšo smer. Grošelj pravi, da je bil Manfredov podvig prava mojstrovina. Brez kisika v višini nad 8500 metrov je za 20 metrov visok previs potreboval dve uri in pol. Ker so ga debele rokavice ovirale pri pritrjevanju vrvi, jih je snel, zato so mu tudi pomrznili srednji prsti na obeh rokah. Kljub temu je uspel napeti vrv in nameravala sta naslednji dan, potem ko bi v taboru 5 zamenjala kisik, poskusiti odločilni naskok.
Ko sta se vrnila v tabor, sta šele opazila, da so Manfredi pomodreli prsti. To je bil zanju, kot sta pripovedovala v Ljubljani, najtežji trenutek. Manfreda se je moral vrniti, medtem ko je Grošelj počakal, da bi z naslednjo navezo prihodnji dan osvojil vrh. Zvečer pa je opazil, da ne čuti leve noge, vso noč jo je masiral, vendar je ni oživel. Želja je bila eno, trezna presoja pa je narekovala drugo. «Kaj bom kot učitelj telovadbe počel brez noge*, se je vprašal in se odločil, da se vrne nižje, po zdravniško pomoč. Dr. Vauken pravi, da je prišel zadnji trenutek, sicer bi bil ob nogo. Vsekakor pa je jasno, da je prav naveza Grošelj - Manfreda, četudi nista osvojila vrha, storila največ za uspešni podvig tovarišev. Ti so namreč mesto, kje je Manfreda plezal dve uri in pol, s pomočjo že napeljanih vrvi prečkali v desetih minutah. Tudi predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, ki je sprejel prvi del himalajske odprave, je poudari), da so vsi v Sloveniji, ki so spremljali dogajanje na gori, zelo visoko ocenili to njuno vrnitev in sicer kot zmago razuma nad zaletavostjo, kot dejanje, ki je bolj junaško od tveganega vzpona. Pozdravi) je tudi odločitev, da je jugoslovanska odprava odkrila novo pot, ki se edina doslej, razen severne, s kitajske, izogiba nevarnemu ledeniku Kumbu, ledenemu plazu, pod katerim je najmanj 50 žrtev.
člani odprave so podrobno pojasnili tudi smrt vodje šerp Ang Phu-ja, ki je strmoglavil v prepad, potem ko je kot drugi človek drugič stopil na Everest in ki je edini človek na svetu doslej, ki je vrh sveta osvojil po dveh različnih smereh. Ang Phu je sam povedal, ker je lahko primerjal tudi drugo smer,
da je »jugoslovanska* najtežja. Kot je znano, je odpravo Belak - Božič - Ang Phu pri vračanju z vrha zajela noč, zato so prenočili v gori. Iz nižjih taborov so jim zjutraj krenili na pomoč drugi tovariši in so se z odpravo srečali. Prav ko so «reševalci* čestitali osvajalcem, je Ang Phu z mehkega snega stopil na zmrznjen sneg, padel na hrbet in začel drseti v dolino. To ni nič nenavadnega, pravijo alpinisti, dogajalo se je tudi drugim, vendar je potrebna prisotnost duha, da zariješ v sneg cepin in se zadržiš. Ang Phu tega ni storil, cepin se mu je celo snel iz rok. Ni se več imel s čem ustaviti. Strmoglavil je približno 2.000 metrov globoko, kjer so ga naslednji dan našli, seveda mrtvega. Ob tem so izkušeni Himalajci povedali, da so šerpe sicer bolj zdržljivi od naših, vendar premalo poznajo plezalno tehniko. To je še ena potrditev več za to, da Jugoslovani gradijo v Nepalu plezalno šolo zd šerpe, po eni strani kot hvaležnost in pomoč nerazviti neuvrščeni državi, po drugi
pa kot nujno potrebno, da zmanjšajo število žrtev pri osvajanju Himalaje.
Glavni del odprave se zdaj peš odpravlja v dolino in pričakujejo, da se vrne v domovino okoli 20. junija, 23. junija pa bodo poročali na občnem zboru planinske zveze Slovenije, (jp)
TRŽAŠKI DNEVNIK
DANES POPOLDNE V DOLINI
«DAN ŠOLA-DRUŽINA» NA ŠOLI S. GREGORČIČ
V Neaplju umrli še trije otroci
NEAPELJ — Z avtopsijo štirih neapeljskih otrok, ki so pred dnevi preminili po cepitvi proti davi-ci in tetanusu, izvedenci še niso ugotovili točnih vzrokov smrti. U gotovili so le, da so otroci pred časom bolehali na dihalnih organih. Včeraj pa so zabeležili še tri smrtne primere, zaradi česar so zdravstveni organi potrdili zaplembo na celotnem državnem ozemlju, kar so odredili že pred dnevi, do ločene vrste cepiva.
illiiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiMiniiiiiimiitiiiiiiiiiiiitiMinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiillliiiitlilimnAiimillili«
PO TRAGIČNI NESREČI PRI SOLUNU
Pridržana prognoza še za dva ranjenca
Trupla ponesrečencev bodo v prihodnjih dneh prepeljali v Aviano - Sožalne brzojavke iz Italije in iz tujine
SOLUN — Zdravstveno stanje članov folklorne skupine iz Aviana, ki so bili ranjeni v tragični prometni nesreči na avtocesti Larisa - Solun. nedaleč od jugoslovansko-grške meje, se počasi izboljšuje. Nekatere so že včeraj odpustili iz bolnišnice v Larisi, skoraj vse ostale pa bodo odpustili danes. Le tiste, ki so v nesreči utrpeli pretres možganov, bodo obdržali na opazovanju še nekaj dni.
Pač pa je še vedno zaskrbljujoče stanje obeh mladih plesalcev, ki so jih v nezavestnem stanju prepeljali v grško-ameriško kliniko v Solun. 23-letna Daniela Morson je sicer včeraj prišla k zavesti, vendar so si zdravniki še vedno pridržali prognozo, predvsem zaradi domnevnih poškodb na hrbtenici. 31-letni Dino Accorsi pa je še vedno v globoki komi.
Medtem pa se nadaljuje preiskava o nesreči. Kot kaže, so bili prvi podatki o dinamiki točni: med prehitevanjem nekega kombija je avtobus zaradi spolzke ceste zavozil v levo, se nekaj časa kotalil v grapo in obtičal na polju nekaj desetin metrov nižje. To pa so tudi vsi podatki, s katerimi je mogoče raz polagati. Ranjenci, ki so jih včeraj zaslišali grški preiskovalci, se ne, spominjajo ničesar. «Kar naenkrat sem se znašel sredi skrotovičene pločevine, z glavo navzdol in okrvavljen s krvjo tovarišev,* je povedal 27-letni Natale Tassan. Kaj točnej-šega pa ni bilo mogoče izvedeti. Vse je bilo tako bliskovito, da se je večina zavedla, kaj se dogaja, selo ko je avtobus obstal na strehi.
Včeraj so prepeljali trupla žrtev, iz Larise v Solun, odkoder jih bodo s posebnim letalom prepeljali v Aviano. Z istim letalom se bodo verjetno vrnili tudi lažji ranjenci. V teku so že pogovori za organizacijo prevoza, kajti treba je opraviti vrsto formalnosti. Včeraj je s po-
KOPEH IMA OD VČERAJ DVA MODERNA OBJEKTA
Odprti potniška železniška in nova avtobusna postaja
V kratkem gradnja PTT centra ter gostinskih in trgovinskih objektov
sebnirrt letalom, ki ga je dala na razpolago tovarna Zanussi, odpotovala v Grčijo še skupina sorodnikov ranjencev in predstavnikov folklorne skupine. Vsi bi se morali vrniti v Aviano danes ali jutri.
V mestecu pri Pordenonu pa se medtem nadaljuje splošno žalovanje. Na županstvu se stekajo sožalne brzojavke, med katerimi tudi brzojavka predsednika deželne vlade Comellija, Izrazi solidarnosti in sočustvovanja pa prihajajo tudi iz tujine, kjer je Folklorna skupina «Federico Angelica* zelo poznana in priljubljena, (bbr)
NA ELEKTRIČNEM STOLU
V Railfordu usmrtili Johna Spcnkelinka
NEW YORK — Po dolgih letih so ponovno izvedli smrtno obsodbo: včeraj so privezanega na električnem stolu jetnišnice v Railfordu v Floridi usmrtili 30-letnega Johna Spenkelinka. ki se je šest let zaman boril za revizijo procesa, po katerem so ga zaradi umora prijatelja obsodili na smrt. Še pred dnevi so ustavili eksekucijo, a ker je včeraj vrhovno, sodišče zavrnilo priziv, so v obsojenca spustili ob 10. uri in 12 minut 2.500-voltni tok. Dve minuti kasneje je zdravnik ugotovil na-Stcp smrti.
Pred jetnišnico so številni ljudje demonstrirali proti krutosti obsodbe na smrt, vendar brez uspeha. Sedaj čaka na smrtno obsodbo, ki s0 jo začasno odložili, še 45-letni Willie Darden, ki je bil obtožen u-mora lastnika trgovine s pohištvom in da je ranil fanta, ki je priskočil napadenemu na pomoč.
Ob koncu šolskega leta je že vstaljena navada, da naše šole prirejajo zaključne prireditve, razstave in poslovilna srečanja med učitelji oz. profesorji, učenci oz. dijaki in njihovimi starši. Zadnja leta postajajo te prireditve čedalje bolj odprte družbenemu tkivu, v katerem posamezna šola deluje. To pa ne iz zgolj samega naključja, pač pa ob izvajanju in pravilnem tolmačenju smisla delegiranih odlokov, ki jih je uvedla šolska reforma. Čeprav so delegirani odloki pravno priznani že pet let, se šolski ustroj praktično odpira in vključuje v stvarnost, ki ga obdaja, šele sedaj. Strogo birokratska struktura, kot je bila doslej naša šola, se s težavo prilagaja novi, moderni obliki družbenega upravljanja te osnovne u-stanove. Važno je, kako se izoblikuje nova generacija, ki bo jutri stopila v življenje, kakšen bo njen čut do narodnosti in do države in njenega ustroja, kakšne bo njen odnos do družbe. V-tem pogledu delegirani odloki dajejo možnost, da starši sami vplivajo na vzgojo, ki jo mora nuditi šola njihovim otrokom.
V tem duhu prirejajo starši dijakov srednje šole »S. Gregorčič* iz Doline v sodelovanju s profesorji današnje srečanje v šolskih prostorih ob 17. uri pod geslom »Dan šola-družina* z namenom, da vključijo v čim večji meri otroke v družbeno stvarnost in istočasno omogočijo naši skupnosti neposreden stik s šolo in njenimi problemi. Zavodski svet želi s to pobudo utrditi stike, sodelovanje in povezavo med starši, dijaki in profesorji.
Po kulturnem programu, ki ga bodo izvajali dijaki in njihovi gostje iz Pirana, bo družabno srečanje, na katerem bo tekla glavna misel o načinu povezovanja in vključevanja šole v krajevno in širšo družbeno stvarnost.
(ek)
Politično stanje
(Nadaljevanje s 4. strani)
zgradbo SKOJ na terenu in v vojski ter prešel na problem konspi-
P0MA6AM0 ~
ČRNI GORI!
racije. Organizacija se najbolje ohranja z masovnostjo, vendar konspiracija ohranja osnovno pravilo za vsakega skojevca. Na koncu referata je govoril o kadrovskem vprašanju, pri čemer je o-pamnil na besede Dimitrova: »Kadri odločajo vse!» Kadrovsko politiko je treba razvijati tako, da bomo ustvarili mogočno armado mladih komunistov, iz katere bo partija neposredno črpala novih moči.
Po kratki diskusiji o teh vprašanjih je tovariš Jože orisal glavne naloge pri agitaciji in propagandi. Večjo pozornost naj bi posvetili politični vzgoji aktivistov. V precejšnjo pomoč na sektorju agitpropa je bil propagandistični kurz, ki se je pravkar končal. Tov. Jože je podčrtal pomen agitpropa v krajih, kjer deluje belo-plava garda, pomen kulturnih prireditev in različnih oblik obveščanja (časopisi, stenski časopisi). Poudaril je še pomen sodelovanja med mladinskimi agitpropi ter propagandnimi odbori pri OF.
Zatem je tovariš Damjan opozoril na vlogo mladine pri prosveti, razvijanju šolstva in delu s pioni-rij. Povedal je, da bodo roditeljski sveti v prihodnje vključevali po enega delegata ZSM. Veliko pozornost je treba posvetiti vzgoji pionirjev.
V zadnji točki dnevnega reda so oblikovali delovne skupine.
Konferenco je zaključil miting, ki so ga pripravili udeleženci propagandnega tečaja na temo žrtev v revoluciji. Tovarišica Tanja (članica OK Pivke) je v svojem govoru označila pomen dela Toneta Tomšiča, spomnila se je tragične smrti Lole Ribarja, naših prvih sekretarjev Blaža in Planinca, talcev, vseh brezimnih žrtev fašističnega terorja in junakov, ki so v boju dali svoja življenja. Temu je sledil še kulturni spored z dramsko sliko in recitiranjem domoljubnih pesmi. Miting je zaključil kolektivni prizor Trpljenje in zmaga slovenskega ljudstva. Prireditev je združila konferenco in propagandni tečaj v en sam enotni skojevski aktiv, ki je skupaj zapel še Naprej zastave Slave in Internacionalo ter se nato kar s težavo razšel.
(Konec poglavja)
Komemoracija 10 talcev
na proseški postaji
Na Proseku se te dni pripravljajo na pomembno spominsko svečanost, ki bo jutri ob 16. uri pri spomeniku na proseški železniški postaji. Na tem mestu so namreč 29. maja 1944 nacistični krvniki obesili deset talcev, ki so jih pripeljali iz koronej-skih zaporov. Letos, ko poteka 35-letnica tega dogodka se bodo kot vsako leto oddolžili spominu s spominsko svečanostjo, ki jo prirejata vsedržavno združenje partizanov I-talije ANPI in Prosvetno društvo Prosek - Kontovel. Na komemoraciji bosta govorila Boris Simoneta in Arturo Calabria, nato pa bodo nastopili otroški pevski zbor Prosvetnega društva Prosek - Kontovel, ki je za to priliko naštudiral dve partizanski pesmi, pevski zbor Vasilij Mirk, pevski zbor Tabor iz Opčin, harmonikarski ansambel podružnice Glasbene matice, godba na pihala s Proseka in recitatorji. Častno stražo bodo imeli taborniki družine Šumečih borov.
Društva in delegacije pa bodo položile vence. Ker letos poteka 35 let junaške smrti desetih talcev, so prireditelji svečanost organizirali v popoldanskih urah, da s tem dajo možnost čim večjo udeležbo vaščanov, oziroma vseh. demokratov, da se s svojo, prisotnostjo oddolžijo opominu obešenih talcev.
ZGODBICE IZ TORBICE
Ob svojem jubileju jih poklanja »Galeb* benečanskim otrokom, ki še nimajo šol v materinem jeziku
Dolga leta si že sledijo v mladinski reviji Galeb preproste zgodbe iz sveta otrok: pripoved je pol izpisana pol pa izrisana, tako da se mladi bralec zabava ne samo ob vsebini, ampak tudi ob razreševanju te «pisave*, ki pušča pot njegovi domišljiji, ki uri njegovo povezovanje pojmov in besednih simbolov in ki omogoča, da spoznava nova poimenovanja in ubeseditve predmetov, ki jih risb'ce prikazujejo. Povrhu vsega si jih šolarčki še lahko pobarvajo. Zato so te narisanke kot nalašč za otroke v Benečiji, da jim bodo ob pomanjkanju drugih učil in možnosti pomagale pri osvajanju slovenskega besednega zaklada. Prav tako pa bodo vzgojna igrica tudi drugim našim otrokom. Izbrane «Zgrdbice iz torbice*, vseh je 38, je narisala Magda Tavčar na besedila Vere Poljšak. Benečanskim otrokom jih je te dni poklonilo Založništvo tržaškega tiska, za ostale pa so naprodaj v Tržaški knjigarni. — Vsekakor primerno obeleževanje mednarodnega leta otroka in 25-letnice GALEBA !
M. K,
VSEDRŽAVNI KONGRES POMORSKIH AGENTOV V TRSTU
V odnosih med pristanišči zavreči vsak kampanilizem
Zveza Federagenti združuje 21 združenj v zastopstvu 615 agencij - Tržaško združenje slavi 30. obletnico
«Odstraniti je treba sleherni pojav kampanilizma v stikih med posameznimi evropskimi pristanišči na Sredozemlju in doseči trdno sodelovanje v širšem luškem rangeu, ki naj se razteza od Trsta pa do Barcelone*. Tako je med drugim naglasil predsednik tržaške avtonomne pristaniške ustanove Zanetti v u-vednem delu dvodnevnega vsedržavnega kongresa zveze pomorskih a-gentov Federagenti v veliki dvorani tukajšnje trgovinske zbornice.
Zveza združuje 21 združenj v zastopstvu 615 podjetij, in sicer ne le pomorskih, temveč tudi agentov letalskih družb in tako imenovanih pomorskih posrednikov. Kongres prireja Združenje pomorskih agentov Julijske krajine, ki je bilo ustanovljeno že pred 30 leti in ki je tudi organiziralo prvi vsedržavni kongres leta 1950.
Odprtja srečanja, ki mu predseduje predsednik vsedržavnega vodstva Federagenti Maresca, so se udeležili predstavniki krajevnih in deželnih oblasti, med njimi parlamentarec Cuffaro, poleg seveda ka-
kih 70 zastopnikov pomorskih agencij iz notranjščine in 40 iz Trsta.
Po nagovorih predsednika domačega združenja agentov Sperca. ladjarja Audolyja v imenu predsednika trgovinske zbornice Modiana ® med drugim deželnega odbornika za industrijo in trgovino Rinaldija ie bil na vrsti referat predsednika višjega sveta za trgovinsko mornarico Quercia o «pravni figuri P°' morskega agenta*. Temu je sledil poseg predsednika EAPT Zanettija o «evropskem pristaniškem sistemu ter izgledih za uravnovešenje dejavnosti med severnoevropskimi ter južnimi lukami*. Govornik je poudaril pomen Evropske gospodarske skupnosti za nadaljnji razvoj Pr0' metnih tokov skozi Trst, saj odpade na EGS kar 40 od sto svetovne blagovne menjave. Izvedenec Volli Pa je poročal o juridičnih predpisih, ki urejuje delovanje pomorskih a-gencij, ki se danes v Italiji soočajo s precejšnjimi težavami ne le pravne, ampak tudi tehniške, gospodarske in davčne narave, (dg)
VOZNI RED VLAKOV
V veljavi od nedelje, 27. maja
TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TANIA - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIMIGLIA
Odhodi :
4.30 D Benetke
6.00	R Benetke - Bologna - Firen-
ce (preko Benetk); Milan -Genova Brignole (preko Mester) (*)
6.22	L Portogruaro (nadaljuje do
S. Donaja do 31.5. in od 18.9. do 29.9.; razen ob praznikih) od 1.7. do novega obvestila bo prevoz z avtobusi 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester in Milana). (Spalni vagoni Moskva-Rim) (1); pogradi 1. in 2. razreda Zagreb - Turin, Budimpešta -Rim in Zagreb - Rim; pogradi drugega razreda Zagreb - Rim, Varšava - Rim (2)
8.00	E Benetke
9.20 R Benetke - Rim (*)
9.35	E (Benetke Express) Benetke 10.46 L Portogruaro - Benetke 12.56 D Benetke - Milan Turin
13.40	L Portogruaro 15.38 E Benetke
17.15 R Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova (*)
17.22	D Benetke - Bologna - Rim -
Neapelj - Reggio Calabria -Catania - Palermo Lecce (pogradi prvega in drugega razreda Trst - Reggio Calabria; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Trst -Catania, Trst - Palermo in Trst - Lecce)
17.35	L Benetke 18.05 L Portogruaro
18.40	D Benetke
19.23	L Portogruaro
20.00 E (Simplon Express) Benetke -Rim - Milan - Domodossola -
KOPER — V Kopru so včeraj slovesno izročili namenu novo potniško železniško in avtobusno postajo. Prisotni so bili številni predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva, predstavniki železniških in drugih prometnih organizacij iz raznih krajev Slovenije in iz sosednje hrvat-ske republike ter mnogi ugledni republiški družbeni delavci, med njimi Tone Bole, Vinko Hafner, Andrej Verbič, Livij Jakomin, Andrej Grahor in Jože Borštnar.
Proslava je izzvenela kot ena izmed pomembnih delavnih zmag, ki jih poklanja delovno ljudstvo predsedniku Titu za njegov rojstni dan, hkrati pa tudi kot sklepna prireditev ob letošnjem prazniku koprske občine.
To so poudarili v svojih nagovorih tudi predsednik izvršnega sveta koprske občinske skupščine Bogomir Baraga, predsednik Skupnosti Italijanov v Kopru Giovanni Miglio-ranza, republiški sekretar za delo Andrej Grahor in drugi. Vsi so tudi Uglasili širši pomen tega dogodka, •*aj je zdaj v celoti dokončana že-laaniška magistrala Št.Ilj - Koper,
hkrati pa se bo ta del Slovenije tudi uspešneje vključeval v mednarodne prometne tokove.
Novo potniško železniško in avtobusno postajo so zgradili ob robu mesta in sodi med najmodernejše prometne objekte v Sloveniji. Zgradba zajema nad 1400 kvadratnih metrov površine, ima najsodobneje u-rejene prostore za prodajo vozovnic, garderobe, bife, čakalnice in druge prostore in je opremljena z najsodobnejšimi signalnovarnostnimi in telekomunikacijskimi napravami. Pred zgradbo so trije peroni, obširni parkirni prostori in tudi precej zelenih površin. Naj o-menimo, da so od postaje do priključka na staro progo zgradili 3 tisoč metrov nove proge, ki je e-lektrificirana in opremljena s sodobnimi varnostnimi in drugimi napravami.
Predstavnik občinske skupščine Koper, je ob otvoritvi povedal, da je to prvi objekt potniškega terminala v Kopru. V kratkem bodo začeli graditi PTT center, potem pa še razne gostinske, trgovinske in druge objekte.
L. O.
NA PROCESU FRANCESCHI
Fotograf obtožen lažnega pričevanja
MILAN — Resnice nikakor ne morejo odkriti na procesu proti morilcem mladega študenta Roberta Franceschija, ki je pred šestimi leti med manifestacijo pred univerzo Bocconi padel pod policijsko kroglo. Vse priče se izgovarjajo, da se ne spominjajo ničesar, laži so na dnevnem redu, zaradi česar je bil predsednik prisiljen obtožiti, in obsoditi na 6 mesecev zapora policijskega | agenta Domenica Parenteja. Včeraj se je isto zgodilo edinemu fotografu, ki je bil na kraju tragičnega dogodka, Guidu Vitaliju. Slednji je večkrat napadel v protislovja in ker je vztrajal Dri svojih izjavah, ga je predsednik najprej opozoril in končno, ko se je naveličal, moža obtožil lažnega pričevanja. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek.
V MARGHERI PRI BENETKAH
Več milijard škode zaraii treh požarov
BENETKE - Trije siloviti po žari v borih 24 urah so povzročili nad tri milijarde lir škode. Prvi požar, ki je izbruhnil nedaleč od železniške postaje v Mestrah, je u-ničil gradbišče in veliko skladovnico lesa, drugi je upepelil oddelek tovarne mila «Vidal», tretji pa je prejšnjo noč popolnoma uačil skoraj 200 m dolgo skladišče blaga v tranzitu, kjer je zgorelo nad 4.000 bal bombaža. Gasilci trdijo, da po žare ni mogoča pripisati naključju, pač pa sumijo, da gre za namerna dejanja.
VESTI

Pobude za razširitev novih tehnik pri instalaciji naprav za izkoriščanje sončne energije
ESA organizira ciklus predavanj na temo:
—	važnost alternativnih virov energije;
—	instalacija in uporaba posebnih naprav za ogrevanje z izkoriščanjem sončne energije;
—	vsi problemi v zvezi z predvidenim izčrpanjem tradicionalnih virov energije (nafta);
—	razpoložljivost alternativnih virov (sonce);
—	prikazovanje diapozitivov in diskusija;
—	sončni kolektor.
KOLEDAR PREDAVANJ
27. 5. 16. 6.
1979
1979
17. 6. 1979
PORDENON
VIDEM
TRST
«Clima 1» Palamostre
ob 10. uri ob 17. uri
Tržaški velesejem ob 10. uri
VSI OBRTNIKI INŠTALATERJI SO VUUDN0 VABLJENI, DA SE UDELEŽIJO PREDAVANJ
Ustanova za razvoj obrtništva v Furlaniji - Julijski krajini * Ent« svituppo artigianato Friuli - Venezia Giulia
9.25 D 10.36 E
11.04 E
Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke - Pariz; pogradi 2. razreda Beograd -Zagreb - Pariz in Benetke -Pariz)
22.15 D Benetke - Milan - Turin Genova - Ventimiglia - Marseille (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Turin, spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Genova)
22.25 E Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Rim)
Prihodi:
2.08 D Benetke
6.12 L Portogruaro (razen ob praznikih)
7.10 L Portogruaro
7.25 D Marseille - Ventimiglia - Genova - Turin - Milan - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin • Trst)
7.45 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst) Benetke
Ženeva - Domodossola - Zii-rich - Chiasso - Milan - Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva - Trst) ob sobotah od 30.6. do 4.8.
(Simplon Express) Pariz Domodossola - Milan Rim Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb - Beograd) - Lecce Bologna (pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Lecce - Trst)
(Rialto) Milan - Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*)
Benetke
Milan - Benetke Cervignano (razen ob praznikih; od 1.7. in do novega obvestila bo prevoz z avtobusi)
15.16 D Benetke
16.05 E Palermo - Catania - Reggio Calabria - Neapelj - Rim -Firence - Bologna - Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria - Trst; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Palermo - Trst in Catania - Trst)
Turin - Milan - Benetke Firence • Bologna - Benetke (*)
Portogruaro
(Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke-Beo-grad; pogradi 2 razreda Benetke - Atene, Benetke -Istanbul, Benetke - Skopje in Benetke - Beograd)
Rim - Mestre (*)
Genova - Milan (preko Mester) (*)
Benetke
23.27 E Turin - Milan • Rim - Benetke (spalni vagoni Rim -Moskva (3), pogradi 2. razreda Rim - Varšava (4))
19.35	D Opčine - Ljubljana (3)
19.55 D Opčine - Ljubljana - Zagreb'
Beograd (samo ob torkih, sredah, četrtkih, petkih 'n sobotah) (pogradi 2. razreda Trst - Beograd (6)) 20.20 L Opčine
21.08 E (Benetke Express) Opčine * Ljubljana - Skopje - Beo-grad - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke - Beograd: pogradi 2. razreda Benetke -Skopje, Benetke - Atene n* Benetke - Istanbul)
Prihodi:
5.49 D Varšava - Budimpešta - Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva -Rim (4), pogradi 2. razreda Varšava - Rim (5))
7.30	D Beograd - Zagreb - Ljub"
ljana - Opčine (ob torkih« sredah, četrtkih, petkih ]n sobotah; pogradi 2. razreda Beograd - Trst (6))
8.55 E (Benetke Express) Istanbul - Atene - Beograd - Skopje -Ljubljana - Opčine (pograd« 2. razreda Atene - Benetke, Istanbul Benetke in Skopje - Benetke: spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd - Benetke)
10.10 D Ljubljana - Opčine (3)
14.35	L Ljubljana - Opčine (3)
17 38 D Ljubljana - Opčine (3)
19.44 E (Simplon Express) Beograd'
Zagreb - Ljubljana - Opc>' ne (pogradi 2. razreda Beograd Zagreb - Pariz)
21.30	L Opčine
11.10 R
12.30 E 14.07 D 14.24 L
17.45 D 18.40 R
19.17 L 20.22 E
20.44 R 21.03 R
22.57 L
(1)	Ne vozi ob nedeljah
(2)	Vozi ob ponedeljkih, sredah lD sobotah od 30.5. do 29.9.
(3)	Ne vozi ob praznikih
(4)	Ne vozi ob petkih	.
(5)	Vozi ob penedeljkih, četrtkih sobotah od 28.5. do 27.9.
(6)	Ne vozi 15.8.
TRST - VIDEM - TRBIŽ DUNAJ * SALZBURG - MUNCHEN
(*) Samo prvi razred in obvezna rezervacija
(1)	Ne vozi ob petkih
(2)	Vozi ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 28.5. do 27.9.
(3)	Ne vozi ob sobotah
(4)	Vozi ob torkih, petkih in nedeljah od 29.5. do 28.9.
TRST - OPČINE - LJUBLJANA -
BEOGRAD BUDIMPEŠTA - VARŠAVA - SOFIJA - ATENE ISTAN BUL - MOSKVA
Odhodi:
0.40 D Opčine - Ljubljana - Zagreb Budimpešta - Varšava (spal ni vagoni Rim - Moskva (1), pogradi 2. razreda Rim Varšava (2))
11.22 E (Simplon Express) Opčine Ljubljana Zagreb Beo grad (pogradi 2 razreda Pariz Zagreb Beograd)
14 50 L Opčine - Ljubljana (3)
17.50 D Opčine ■ Ljubljana (3)
5.20 L
6.10	D 6.16 L
7.05	D
8.35	D
10.10	L 12.22 D
13.10	L
14.05	D
14.35	L 16.55 L 17.43 D
18.00 L 19.18 D
20.10	L 21.40 D
23.00 L
0.50 L 6.43 L
7.18 L 7 57 D
8.46 L
10.03 D
12.04 L 14.14 D 15.10 L
17.26	D 18 .03 L
19.26	L 19.38 E 20 50 L 22 30 L 23.46 D
Trbiž - Dunaj • Munchen
Trbiž
Camia
Trbiž
Benetke (razen
ob
Odhodi:
Videm
Videm Trbiž Videm Videm Videm -Salzburg Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm praznikih)
Videm
Videm
Videm
(Italijansko - avstrijski J? press) Videm Trbiž - ", naj Munchen (pograd« ' in 2. razreda Trst - Dunaj Videm
Prihodi:
Videm	,h.
Videm (razen ob praznih1", vozi od 28.5. do 3.8. ih 16.8. do 29.9.)
Videm	,	b
Benetke - Videm (razen praznikih)	. j,
Videm • Tablja Videm « * hodi iz Vidma ob praz.m in od 5. do 15.8.)
(Avstrijsko italijanski e
press) Munchen Salzbur& Dunaj Trbiž Videm '■e.. gradi 1. in 2. naj Trst)
Trbiž Videm Videm Videm Videm Videm Videm
Trbiž Videm Videm Videm
Munchen • Salzburg naj • Trbiž - Videm
v me.., -u, razreda