PODLISTEK. Je pa davi šlaoia padla... Ko se je solnčnega pomladega ju-ttra pomikal proti pokopalisču v N. mr- rosa na keli-3iu II Ije posvečam ts vrstice. Jelici je čvete^a dvajseta pomlad. Kadarkoli i;i kj^rkoli S2 je pojavi-la, vse je gledalo za njo: možki s p:i-tajeno, neizgovorjeno željo v srcu, žcn-skc z ne"zazno zavistjo v duši, z za-wistjo; -ki ni hotela žaliti' . • . .;;Glejte, glejte, Jelica je'. . ." so veseTo ,v?klikali mestni komiji, k,d:ir so Jo videli v mestu. Pa nis^ verjeli sami seb;- (da je ona; kajti vjleli sd, da se Tedkokedaj- prkaže v mesto. Kadar pa fee je 'prikazala, takrat so si vs; o:i o-br^cale fnanjo . * . ,;Ona je, gotovo ona!" je vsklknil ^nlad fant, ko se je ozrl skozi okno tr-gcovine. ,,Laže§, ne-.no^oče!" sd zmedeno in zmefano odgovarjali jije^ovi tovjriši in p ihile'i vyi k o!;nu. rj"Kakor hod srne je njen ftorak'' rckel 'je zlzn< ,,Hodi, kakoi* bi štel cckine'" je L>dv nil drugi. (,S.čkana jc kakor veverlca" je pri-slavil tret.i in tiko sa S2 vvstile sodbe na nej — Jelici, vitki devojki, kateri je vzcvetela jedva dvajseta pomlad. ,,Bbgve, ali js čtila krilate opazke, ki Iso letale za njo lik« pestri svilokrili metuljčki za von;avim cvetom?" Ni se zmenila prav za nikogar. Tih in restn je bil njen pogled. Obrazekka-kor odsev bele-ra 1III in.ega cveta'. , . Ličeca, kakor tih odmev žalostne pe> mice'. . . Tiha in resna je hitela mimo trgovin Vse oči so bih vprte v nja, ali ona ni ničesar čula, niresar videla. Zatoplena v težko, mučno misel — ]3 hitela \n izginila v .eosten drevoredu kraj re'e. Izelnlla je vsiri očem . . . Na trcni j^ obstak in fee zazria v zelene.va'ovf n^azumno mrrrirak c re ke in se za ni x\]\ v daljo, kakor da ho-če čitati re^-t' te?ke uganke v valovih reke . . .' Jrudna je sedla na klopico, odprla ročno torbico in potegnila iz n]e drobno stvarco, zavito v ko^ček svilnatega papirja. En sam pogled v skrivnostni šepet valov in zavojček je odletel — v vodo. Papi ček, zmočen je odplaval po valo-vill u"čz one male stvarce, ki je zdrk-nila na deroce dno med kamcnje, školjkc, ribe . . . Jelica se je zravnala, kakor za hip osvobojena težkega bremena, ki jeth-čil neno dušo; dvignila je ponosnosvo-jo glavico in odšla domov'~. . . Tista drobna stvarca je zdrknila na dno reke, med prodec, školjke, ribe, — kjer kraliiijejo vile povodkinje, katerim služi vdano -¦ povodnji mož1 . . . Drobna stvarca — prstan zaročni. Celo zimo je sedela v svoji sobici, ga ogledovaia, strmela vanj, ugibala nje-govo ta intvenost, — vendar ga nispoz-nala, ga ni razumela. Njej s? j-- zdel podoba večnostib:ez . zacetka in kraja. Kadarkoli feo dekleta — navadno po Večerih — prihajale mimo njenega okna tter jo zvale, naj gre z n^imi k pev-ski a!i gledališki vaji, vselej je odkloni-la prošnjo svojih tovarisic. Njene drugarice Anica, Marlca Irt Olgica so tupatam metale kamenčke yL njeno okence in zvale: ¦ ,,Pridi, Jelica z nami!" -f uNe morem!'. . ." je bil komaj s!l-šen bdgovor, zajet v prikrito in globcK — ko žalost. ] In feo odšle — žalostne in šepetale med seboj sočutno s čuvstvom ne* oskrunjenih duš: ,,Nekaj strašnega gloda srce ubc*-ge Jelice"'... In po hišah, kjer so l;udje opol-dne In po večerih se:!e!i pri mizah iff" se pomenkovali o različnem, so tožilir ,,'JeIice ni več videti na ulici. Za.-mišljena je zelo in oi!abe!a je revica; nckaj strasnega jo teži"r. . . In tako so ! ugiba^i to in ono, vsi dobri m hudobni Ijudje, ugibali dobro iii zlo, pa samott-\ gibali in govorili' . . . ! Ko se je poslovila zima, je vzbrste-lo pnro brstje fn z njim ponižne vijolicef beli zvončki in zlate trobentice. Odš'e so dekleta, nabirat prviliro žic za oltar Skrivnostne Rože'.'. . JpTva je zaklicala Anica: ,,Jelicapri-"cli, Vijolice cveto!" — : Jelica ni odgovorila. In Anica je namignila Marici, naj jona poskusi: ,,Zakliči til" In Marica je zaklicala: »Jelica. prve rožice dvetijo; zvončki te kličejo!" ** ' 'Ali Jeiica ni odgovorila. Vprašala je Olgica: ,,Pridi Jelica! Vse cveti, solnčeksi-je in fantje povprašujejo za teboj! — Ali prideš?" Ko Jelica tudi t.opot ni ničesar od-govorila, so odšle žalostne nabirat pr-yih cvetlic za oltar Marijin. < ; Tiho je pbstalo naenkrat vss nao-fcrog. Iz gozda je prihajolo kakor pe-$em, še nikdar ia nikjer, zapeta: ,,Vstani moja rozica! Zlato solnce se smeji, — gora, log in gozd cveti'.'. . Vstani moja ljubica, pojdi V gozdič moj z menof".'. . Od svilenozelenjh gor je oSmeva-Io: Z menoj, menoj^ .*. . "jelica pa je sedela v svoji sobici in Strmela v droben prstan pred scboi; ni ga razumela, ni spoznala skrivnosti^ nevidno začrtane v drobno zlato.. Bi! ji je podoba nedoumljive \;ernosti,«J.u-gi pi stan dar pokojne mamice'. . . ,,Atek, zakaj čitate vedno in vedno v teh zaprašenih knjigali?1' ,,Iščem resmce, otrok" ji je odgovo-ril ljbezniuvo njen i>l v diademnjenih las, so bi!e kakor okna Marijine cerkve ob solnčnem zahodu'... ,Je]ica, pri Ijudeh iščes zamanj res-nice. Samo tu go'{ v tej modri jasnini in v teh zaprasenih knjigah." Ob teh besed je ostala v Jeličini du-ši globoka sled. Odsihmal je sedela pri knjigah in iskala resiiice, medtcm ko je dobrava prepevala neizpeto pesem: [ ,,Vstani moja rožica! Zlato solnce se smeji, — t gora, log in gozd cveti! Vstani, moja ljubica, pojdi v gozdič moj z menoj!"1. . . Jeiica pa je bledela od dne do dne in iskala — resnice'. , . Bilo je v maju, ko so padali prvi črešnjevi cveti. — Siavi farni zvon je zvonil tako o-ložno, v srce segajoče, da bi kainen za-jokal. Svilena zelen je odevala hrib in dol. Bil [e lep spomladni dan, pplnsme-janja, šepetanja in raclosti. Po ecstah pa ss je plazil pritajen ^epet in ljudje so si skrivoma brisa-li solze: ,,;Pomisli, šele dvajset Ict — in že je itmrla! Pomisli, šele dvajset let in že — mrlič!" Tako je šio od ust do ust. Vse se je zbralo — možje, fantje, žene, ;dekleta in deca, da so spremili Jelico V pomladno krasoto — —. ,,Najlepšef najboljše dekle ]e u-mrlo"!. > . . ^Bi'a jelirotkar kakor golobica" . . .' : ,/Kako naglo je umrla! Kdo je mo-gel njej storiti kaj žalega? Kdo sz ]e mo-gel zlagati njei?" — Tako so se vrstile in mešale sodbe o pokojnici. H Med možkimi, čisto blizu mene jg1 nekdo pripomnil: f ,,Pač ne verjamem, da je bih boln^ na prsih ali da je imela [etiko!" |l ,,Ne, ne" je pristavil drugi — ,,njo je nekaj že dolgo mučilo [n težilo". MNikdo ne more vedeti, kaj ie bilo z njo; vedno je bila zamišljena in potrta." • ,,Odšla je slarri"1 . . . sem pristavil v zadušenem tonu — pa samerau sebi nisem verjel. Skozi dolgi mitvaški sprevod |eslo skrivnostno-pritajeno šepetanje: ,,T