POLITIKA KORISTNOSTI
Danes,5e bo šlo vse po načrtu, se Tito izkrca v Londonu,Kot da bi žar luč osvetlila preje medle predmete', je ta obisk ostro pokazal,kako se; Tito približal Zapadu. Vsi znaki so bili vidni že preje. Na vse nači= se je titovska vlada prizadevala,da pobeli zunanje lice Jugoslavije se naredi prikupne j šo. Na debelo zamenjuj e j-o napisne table svojih u = stanov, glasno sprejemajo resolucije, hrepeneče po mednarodnem sodelovat hju, graciozno popuščajo v zadevah,ki godijo Zapadu, a ne spodkopavajo komunistične zgradbe.
Z vso silo notranje politike in prosvete se bore proti religioznosti in "mračnjaštvu". A obenem poskrbe, da zapadni tisk objavi sliko smehlja jočega se maršala v razgovoru s katoliškimi škofi. Pripravijo zakon o verskih skupnostih, ki ne prinaša nobene spremembe v obstoječo prakso.A obenem napravijo na Zapadu videz velikodušnih popustov. Glasno se hvali= z demokratizacijo dežele in najdejo vedno dovolj omejenih Zapadnjakov ki verjamejo. Vendar jim ne hite razlagati svojega pojmovanja "demokraci j-e". Za ceno slovenske Koroške si pridobe naklonjenost dunajske vlade, ko roške Slovence pa naženejo na volitvah glasovat za avstrijske socialist© Eolitiko približevanja k Zapadu narekujejo Titu obrambni in gospodar= ski,kakor tudi partijski in notranjepolitični interesi. Le včasih si rah bo nasprotujejo. Tako podžiga komunistično navdušenje s svetovnim poslan s'tvom vodstva tretje sile. A v isti sapi se veže preko Grčije in Turčije Malodane na Atlantski pakt in izjavlja, da so pripravljeni sklepati podob he pogodbe še z drugimi zapadnimi silami. Na Zapadu jim je dobrodošel.' kimajo posebnih simpatij do rdečega maršala, niti ne skrbe za jugoslovan ske narode,, ampak zasledujejo le lastne koristi, ki so kljub kretkovid, = nosti preizkušen kažipot njihove zunanje politike. Koristnost, zaradi ob ^mbe, zaradi političnega slabljenja Sovjetov, vabečega zgleda za sateli in zaradi trgovine jih vodi na pota stare diplomacije, kjer zunanji svet nič ne brigajo notranje zadeve.
Kljub temu se najdejo ljudje, ki iz raznih vzrokov nočejo prezreti f^de notranjščine za pobeljenim licem. Zato mora biti Tito previden.Izu= ^'ila ga je sramota, ki jo je doživel s Svobodno delavsko zvezo, ki ga 5e zavrnila in vsemu svetu oznanila,da jugoslovanski delavec ni svoboden, ^gleškemu Časnikarji izjavlja,da zdaj ne bodo silili v.Socialistično
. Pač dobro čuti njeno razpoloženje in za nič na svetu no= doživeti ponovne sramote.
. Končala se je Titova bleščeča osami j eno st,ki je-bila v resnici bedna •’-h siva. Nič novega in nič presenetljivega ni to. Presenetljivo je le, da Nekateri naši ljudje ne vidijo dejstev. Vendar moremo pričakovati, da bo brezobzirna politika lastnih interesov imela na dolgo dobo vsaj eno do=
popravek: Obžalujemo, da se nam je v prvi uvodnik 112.številke pri ornem bf^pokolja 260 Srbov v Glini vrinila tiskovna napaka.Nadškof Stepinac j.G Pokolj obsodil 14.maja 1941 in ne 14.marca,kot je bilo omenjeno,in ki ^Iživeiičeve države še nikjer ni bilo.
s ^ UZJ-L-L iXCi. pu-l-j-uj-rvcu JL' O U1J.JL.IX -i-XX	W V	^ O ^	---- —-
> posledico: prizadeti narodi se bodo streznili in uvideli, da- se na ^Pjce ne morejo zanašati. Prepričani smo, da Slovenci prenesemo tako do= Zrelost.
Štev.115*
4----------
KOROŠKE VOLITVE
Kaj se je zgodilo na slovenskem Koroškem, da je dr.Tišlerjeva (Kršc. demokratična) stranka na volitvah padla od 4617 glasov, ki jih je dohila leta 1949, na 38925 in da se je število znanih slovenskih glasov od 1. 1949 ( 6694) znižalo-Aa 2802?
Ko so v Avstriji napovednli februarske volitve v državni in deželne zbore, je med koroškimi Slovenci pričelo prevladovati mnenje, da je trebfl iti na volitve združeno. Le na ta način' bi Slovenci dobili največ.je možno število glasov,""rešili omahljive-glasove in kar se da znižali .običajne aa li morebitne vzdržane	glasove.	Kot je ta	ideja po skupnem	nastopu lepa,
vendar ni mogoče mimo	dejstva,	da gre za	sodelovanje s	komunisti,ki ne po
znajo "lepe igre" in ki povsod stremijo,da kot manjšina nadvladajo veČi= no,pri čemer kaj malo	izbirajo	sredstva.	Res pa-je, da	so	njihova sredsta
va omejena,ker niso stranka na	oblasti in da so 1.1949	ob	volitvah stali
1:2 v korist' demokra’tiČhih Slovencev. Vsekakor so demokrati stali v za = četku na boljšem polcTžaju, ki bi ga mogli dobro izkoristiti.
.'Kaj se je torej zgodilo? '
20 .hcfvembrä'lani je dr.Tišler jev Narodni'svet koroških Slovencev mo^ dro pozdravil 'misel po združenem nastopu in to sporočil predstavniku ti ^ i'ovške' Lemokraf ične fronte. A že v tem so postavili pogoj, na katerega od Fr6'nüey'’-l£i "^“vodijo komunisti,, niso mogli pričakovati pristanka:-.. Fronta naj iz javi.svoje stališče do naslova (skupne) stranke,ki naj bi "izpriča* val. Cn j eno.)' slovensko in krščansko ■ obeležje". Tudi ni jasno, zakaj se^j® že govorilo o.skupni "stranki", kot da ne bi bilo drugega rahlejšega nači* na skupnega'‘nastopa. Ker so na vse ' to bili titovci tiho, se je sestavila tretja 'posredovalna skupina "rodoljubov"^poštenih in uglednih mož.Njihov® dSlo ni'bilo lahko 'ih dejansko ni rodilo nobenih sadov. Fronta je odkloni jo, sodelovanje; Narodni svet je sicer izjavil, da bo še • vedno čakal do 27' decembra na morebitn1' ugodno sporočilo posredovalcev, toda je že devet dni pred tem rokom svojo Ljudsko stranko preimenoval v "Krščansko demokr® ■tično", pod katero naj se "za volitve dne- 22.februarja 1953 združimo vsi Slovenci.in Slovenke".
Ni dvoma,da je bil z ozirom’na izid volitev 1.1949 Narodni svet upr® Vičen imenovati nosilca skupne liste.Ožji odbor Narodnega sveta je izjavi da bi lahko našli pot v Krščansko demokratsko stranko vsi, "ki na sloven* ski . skupnosti in kulturi' gradi jo" .
Vendar poti našli niso. Demokrati so' nedvomno morali prikazati svoj® dobro voljo za skupen nastop: Vseh Slovencev, da se ne bi izpostavili oči't* kom izdaje. Morali' so tudi računati na goljufivost komunistov. Težak pol® žaj, v katerem so nerodno postopali. Da-bi prepričljivo dokazali, da Fro*1 to.vcem ni do sodelovanja, bi morali ponuditi dovolj popustov^in žrtev, d® bi odgovornost za neuspeh padla povsem na 'druga ramena. Mogoče je na ti : hem predvidevati, da nasprotnik nima dobrih namenov, toda pred svetom mu je treba to dokazati. Težko 'je najti pravo mero ra.kompromis in poleg.iz najdljivosti je potrebno mnogo' moralne odgovornosti.Vendar se pogajanj s šibkejšim nasprotnikom ni tre'ha" bati» Komunisti so nevarni le,ker ne.iz1*
'birajo sredstev.V vseh drugih pogledih jih omejena miselnost grdo oviraj
Ne moremo reči,da je Narodni svet ubiral pri teh volitvah dobro taK^ tiko.To dokazuje izguba 725 glasov,kar za slovensko Koroško ni malo. Trß' ba se je dalje s Kršč,dem,stranko vred čuditi,da so.titovci vkljub poveZJ vi na avstrijsko social.stranko v toliki meri uspeli.Gotovo pa se.je vzd žalo glasovanja čedno število slovenskih volilcev,ki bi sicer volili skw no listo. "Če se hoče zSjeti vse Slovehce, je potreben-sporazum obeh skupi1, smo Čuli iz slovenskega BilČovsa,
Po stari grdi.navadi so se titovci posluževali gnusnega obrekovanji dr.Tišlerja na račun njegovega patriotizma.Vendar bi Ožji-odbor Nar.sveV moral nekoliko pomisliti,predno je proglasil,da sta "strankin naziv in ------------------------------------ strankin predstavnik naš program in
KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l.in 3*ponedeljek v mesecu,
temelj našega dela".Izkazuj ejo Čudno demokratično pojmovanje in FrontovcO
se daj e jo' v zobe .
» _
Cb 70-letnici prevzv.škofa ITr .Rožmani' ki jo je obhajal 9 .mar ca, pišemo pri=*
- hodnjič
* ZDAJ NI PRIMEREN.'ČAS, - Tito
Koncem tega meseca bo Svet Socialistične, internacionale razpravljal o svojem stališču in-odnosi* do Zvezek komunistov Jugoslavi j e. Titovo zav= semanje za mednarodno sodelovanje socialističnih gibanj,izraz eno na VI. kongresu’ jugoslovanskih komunistov lanskega novembra,je naravno izzva= lo reakcijo med socialističnimi strankami zapadne Evrope,ki v glavnem-sestavljajo Socialistično internacionalo. Tako je tajništvo te mednarod ne organizacije povabilo vse svoje članice-stranke,naj povedo svoje mne nje. Februarska številka SINDIKALISTA,ki ga izdajajo jugsolovanski soci elisti-begunci, je objavila odgovore štirih -zapadnoevropskih socialisti enih strank ter stališče "Socialistične stranke Jugoslavije-Inozemske cjelegacij e",ki jo sestavljajo gg.Živko Topalovic,Celestin Jelenc in Jo = Germ ter ga.Milica Topalovič.	- •
Britanski laburisti
so ugotovili,da predstavlja politična evolucija v Jugoslaviji po razho= đu z Moskvo in zlasti po zadnjih ustavnih spremembah "zelo drzen poskus Velikega pomena",ki ga je treba realistično opazovati. "Treba je za Ju= goslavijo sprejeti ■ obstoj močne narodne vlade enotne stranke.Po vseh Političnih in socialnih izkustvih v času med dvema vojnama in predvsem Po trdi borbi Jugoslavije za njeno neodvisnot,je bila takšna vlada neiz ^ežna, neizbežen pa tudi prihod partizanov na oblast...Jugoslavija ni Parlamentarna demokracija,kot jo zamišljamo v Vel.Britaniji in to verje tn0 tudi nikdar ne bo postf-la.Njena skušnja z neko vrsto umetne in uvo= 2ene politične demokracije je bila malo ohrabrujoča, morda pa tudi eko= domski in socialni pogoji te dežele niso mogli ustvariti dovolj solidne osnove za režim parlamentarne demokracije." Laburisti nadaljuje jo,da je .^goslavija še vedno enopartijska država,policijska država,ki izpovedu= 5e veliko število komunističnih teorij, toda "je videti,da so nekatere 'teh značilnosti na tem, da bodo izginile." Radi pa bi vedeli, če bo Jugo slovanom njihova revolucija prinesla novo obliko socializma,ki bi jih Približala "naši obliki socialne demokracije,v duhu in praksi.Nedavne ^stavne spremembe, simbolizirane z izvolitvijo maršala Tita za predsed= P-ika republik e, zgleda, vliva jo .upanj e ..." Jugoslavija je že podvzela idrake,da odstrani centralizirano in birokratsko upravo,del oblasti je Uročila "svetu proizvajalcev...,kar ne izključuje možnosti,da bi ta no parlament dal priliko drugim silam in drugim miši jenjem,da vplivajo nrt politiko države in da tako morda pripravijo pojav drugih skupin in strank." Tretja najbolj pomembna novost pa je,da pripisujejo toliko važ Posti "izrazu ’socialna demokracija, in temu,da bi pravi demokratski zares prodrl v-vse oblike' javne dejavnosti..."
Tako ni uspeh ali poraz jugoslovanskega poskusa velikega pomena le Zapad,da ima novega zaveznika, ampak je "življenjske važnosti za ju Soslovansko ljudstvo,ki je desetletja trpelo pod okupacijo in slabo u= Ppovo. Öe uspe v tem, da da sprejemljiv obrazec, bo ta. mogel veljati ti* c'i za druge dežele s podobnimi pogoji, ki se ne morejo prilagoditi za= P'dnemu parlamentarnemu sistemu in ki niso prijateljsko razpoložene do stalinizma." Zato laburisti smatrajo,da je treba spremljati to dogaja= Pje "od blizu in nepristransko". Po drugi strani pa j e važno, da poka= 2^jo Jugoslovani iskreno željo po svobodni izmenjavi gledišč z zapadni 'ti socialističnimi strankami. Ustanovitev Socialistične zveze delovne^ 'Zr- ljudstva Jugoslavije je vsekakor znak te iskrene želje."
Nemško'stališč e
Zapadno nemški socialisti smatrajo,da je prav,da svobodni svet po= {t'ga Jugoslaviji, toda to ne pomeni "odobravanje totalitarnega sistema, *i vlada" Jugoslaviji. .Poleg tega so stališča jugoslovanskih komunistov ^sprotna Izjavi o načelih,ki je 'osnova Socialistične internacionale.
Švedski socialisti
?o "v načelu pripravi j eni sodelovati samo s tistimi tujimi strankami,ki ^ujo isto stališče do politične demokracije in Če so članice Internaci °hale". Sicer so Švedi za izmenj'vo pogledov in programov, toda "proti= vili ae bodo vsaki formalni zvezi med dvema strankama"*, in tako naj po = 5topa tudi Internacionala,ki se je v "frankfurtski izjavi" zavzela za
to, da "mora demokracija Vsebovati pravico do ustanavljanja opozicional= nih strank.Zato verjetno švedska stranka ne bo mogla biti članica takšne mednarodne organizacijefkj er.. bila bila tudi Komunistična partija Jugosla vije, dokler tavne bo pr iznala-'organizirane opozicije režimu, v teoriji in v praksi." Švedi nočejo izpostaviti posmehu demokratske koncepcije s tem,da bi sprejeli jugoslovansko verzijo’demokracije’. Poleg tega je tre bo vzeti v poštev tudi vprašanje1 Socialistične stranke Jugoslavije,ki je članica Internacionale; zelo neprijetno bi bilo,če bi Internacionala ime la formalne stike s partijo,ki preganjo drugo članico-stranko.Prezgodnji poskus,da se privede jugoslovanske komuniste v Internacionalo, bi slednjo "verjetno postavil pred resno krizo"..
Holandci ne "iščejo zvez" s KPJ
Sicer imajo vtis, da hočejo Jugoslo-.vani "spremeniti politično struk= turo dežele.Toda-ti poskusi stvarno niso pripeljali do politične_demokra cije...Ne vidimo,zakaj bi kot social-dempkratska stranka...morali spreme niti svoje stališče v pogledu vzpostavitve stikov z Jugoslavijo" in nje= nimi komunisti.
Begunski socialisti iz Jugoslavije	_	_	_	•
so kratko po jasnili,kako je prišlo do komunistične vladavine' in ponovili, da so "napredne socialne mere te vlade v nevarnosti,da propadejo,ker ni=_ so vzklile iz svobodne volje narodnih množic". Te njihove analize,že prej podane,ni doslej nihče ovrgel,tudi jugoslovanski komunisti ne,ki pa so-se sicer lotili beguncev na grob: način.	•	-
• Kaj bi Socialistična internacionala rajši branila "osnovne principe humanističnega' socializpia in nepotvorjene demokracije", poleg tega,da je v današnjem položaju nujno potrebno v svetu, braniti svobodo,ki.jo_ogroža totalitarizem; zato je treba zbrati in zaščititi vse demkratske sile in . stremljenja. "Izhajajoč iz tega stališča,naj Socialistična^internacional la in njene narodne sekcije izkoristijo vsako možnost,ki bi se jingnudi-la, da vplivajo na notranji razvoj v Jugoslaviji v pravcu demokracije..'.'
Oster Titov vonj
Kot. je že videti iz teh odgovorov (vsi še niso bili objavi jeni)raz= položenje za 'sprejem Jugoslavije v Internacionalo ni nič kaj ugodno. To vedo dobro tudi v Jugo slaviji,sicer ne bi Tito v intervjuju z dopisnikom londonskega neodvisnega OBSERVERJA izjavil, da Jugoslovani "želijo sode15 lovati s temi( delavskimi) gibanji(na svetu) kot s celoto",vendar pa Tito ne smatra, "da je položaj zrel za hitro akcijo.Prvaki socialističnih par. ti j namreč še' vedno gledajo skozi stara, očala, zato bo moralo minuti ne ^ kaj časa,da bodo razumeli,kaj se dogaja v naši deželi". Jugoslovani za= to ne želijo ustvarjati komplikacij,ki bi nastale,če bi zdaj^uveljavija= li predlog. "Zato. zdaj ne predvidevamo pristopa k Socialistični internacionali, dasi ne izključujemo' takšne možnosti za bodoče.Sicer pa verjamem da je sodelovanje z ozirom na mnoga mednarodna vprašanja možno celo ne da bi vstopili" v Internacionalo.
Njegov stik z begunci
Dopisnik ga Je ITe vprašal, če ne bi morda jugosl .vlada, prizad.eva-njjh za ožjimi stiki s socialističnimi gibanji stopila v stik z izgnani^ mi prvaki socialističnih strank (srednje in vzhodne Evrope),ki zdaj žive na Zapadu. Tito je odgovoril, da že imajo stike s predstavnikijiaprednin gibanj ih bodo sodelovanje izpopolnili preko svoje Socialistične zveze delovnega ljudstva. "Lahko rečem, da se more to raztegniti tudi na izgnane napredne socialistične prvake iz tistih dežel, ki jih zdaj obvlada Sovjetska zveza".	( zp:L
"PROTIKOMUNIZEM NI DOVOLJ!"
Cleveland, 7.marca.(Od našega dopisnika). - "Krščansko demokratska zvc=-; za srednje Evrope" bo imela od 13*do 15.marca v New Yorku svoj prvi kcn^
e-res. Tedaj bodo zastopniki strank iz Češkoslovaške,Jugoslavije,Letonskc
Litve,Madžarske in Poljske sprejeli svoj statut in objavili osnovne^smc^ ri zvezinega delovanja# Iz tega naj fci fcilo razvidno konkretno stalisoc glede pokomunistične Evrope, zlasti Slovenije, ki jo v Zvezi zastopajo prvaki "Slovenske krščansko demokratske ljudske stranke Jugoslavije .
BARÖI.CA PO MORJU PLAVA Tito prihaja v goste •
London,11.marca.(Od našega dopisnika)
Nepričakovano zgodaj, v soboto, j.e Tito odplul na obisk v Anglijo,kjer ga pričakujejo prihodnji ponedeljek - en teden prejo,kot j® bilo prvotno javljeno. Sprememba,ki je bila .javljena v zadnjem hipu,je bila storjena, Pravijo,na Titovo željo,češ da bi rad videl Edena,ki bo kasneje odšel v Lariz. Na misel mi prihaja,kako angleška policija mnogokrat ukani rado= vedno množico,ki čaka pred sodiščem,da bi'videla morilca. Policaji se Pripravijajo,kot da ga bodo vsak čas .pripeljali, a medtem ga iznenada ^Peljejo pri zadnjih vratih. Sprememba bo vsekakor nekoliko zmešala ra= cune,če so bile recimo rezervirane dvorane za zborovanja tistih,ki mi = slijo,da zasluži maršal toplejši sprejem kot zgolj uradnega.
Tito medtem plove v spremstvu angleških rušilcev. Z njim so drž.taj za zun.zadeve Koča Popovič,nj egov pomočnik Aleš Bebler,načelnik odd. Protokola (in b.pomočnik zun.ministra) dr.Smodlaka,poveljnik Titove oseb garde gen.maj.Milan Žeželj,načelnik pperat.oddelka jgsl.general štaba gen.maj.Miloš Šumonja ter .pomočnik poveljnika vojne mornarice viceadmi = ral Josip Čemi. Bo danes ni bil objavljen točen program Titovega enote= denskega bivanja v Londonu.Žago tovi j en mu je. obisk pri kraljici in spre= jem,ki ga bo priredila njemu na čast Laburistična stranka. Popovič bo v 8r.edo govoril Medparlamentarni zvezi. Poslanci, ki bi Titu radi izrazili nevoljo nad preganjanjem,niso zadovoljni z dosedanjimi'odgovori zim.mini s'tra,naj ugovore in razgovore prepuste vladi. V ponedeljek je zun.podtaj Pih spet odgovarjal v parlamentu.Spet so pritegnili tudi iz opozicijske P^ve klopi,da bo lep sprejem najbolj pomagal .k izboljšanju v Jugoslaviji.
V Glasgowu je to nedeljo več kot 3000 katoličanov protestiralo pro= obisku. Nadškof je izjavil, da odrekajo dobrodošlico, sovražniku Boga fLavni namen je bil pritisniti na vlado,da pritisne na Tita,naj neha tla c.iti Cerkev v "tisti nesrečni deželi", k j er so tisoči katolikov prikrajša PL za svoboščino,ki jo oznanja Atlartska listina. Med govorniki je bil pi Sec g.Evelyn Waugh,ki ga poznamo po jedkem članku o Titu v SUNDAY EXPHES LL lanskega novembra.
Pes z dvema repoma
Medtem se je g.Waugh ponovno zameril Titu in je povzročil protest Jugoslovanskega poslaništva v Bonnu. V nekem nemškem listu je namreč opi 8°val,kako je Tito od Rusov -dobil maršalsko kapo.Dobro se spomni,kako jo Jo prvič nosil na Visu. Kapa ni bila napravljena po meri in ni pristaja La.Toda Tito je. "koračil pp o toku,ponosen kot pes z dvema repoma,kajti kppa je prišla kot svetniški sij iz ruskega neba."
Kritiki kardinala Stepinca so morali priti na svoj račun in titovci 8o oblizujejo,ker je anglikanski yorški nadškof dr.Garbett opravičeval !itovo postopanje s katoliško Cerkvijo. Po njegovem je sedanji trdi po = 8Lopek razumljiv zaradi medvojnih grozodejstev nad pravo slavnimi,ki so Jih s silo spreobračali v katolištvo. Yorški nadškof upa,da bo Tito de= LeŽen prisrčnega sprejema,ki bo pomenil priznanje pogumnemu možu in žila vi kmečki skupnosti,ki ji načeljuje,ne pa njegovim verskim in političnim 5°oledom. Dva znana katoliška pridigarja sta se dvignila v protestu - in 8®sopisi so jima posve.tili povprečno Več prostora kot nadškofu. Eden je ?J0vrnil podtikanja, da bi katoli.ška Cerkev odgovarjala za preganjanje .in ^Preobračanje. "Niti Paveliču niti nacistom niti malo ni bil mar katoli= cizemI'Dr .Garbett je. "slabo poučen za., moža na svojem položaju." Kmalu po ^°jni je pripovedoval podobne zgodbe o Češkoslovaški,a je poznoje pri = na jasno.- Drugi pridigar je opomnil,da je bil Tito slab vojni zavez nik,a brez ozira na to je danes brezbožnik, ki živo preganja kristjane..
Na pisma,ki izražajo skrb zaradi položaja vere v Jugoslaviji,odgo= ^rja angleško zunanje ministrstvo,da daje nedavni, sestanek Tita s ško= Li podlago za upanje na izboljšanje položaja.Škof Petit je pismo imeno= )fal "popolnoma zgrešeno"; vlada naj javno izrazi', da se ne _ strinja s Ti= Lo'vimi postopki in "že samo dejstvo, da smo ljudje, brez ozira na to, da smo katoliki" bi moralo roditi zahtevo po tem.
Dvig cene
Vsekakor je Tito oseba, o kateri se bo te dni največ pisalo in govos rilo. Stalinova smrt mu je dvignila ceno v očeh tistih,ki upajo na "tit(V stvo"v Pragi in drugih glavnih mestih sovjetskih podložnih dežel.Ker je velikega mojstra,ki je vlekel niti, pobrala smrt,mislijo,da bodo lutke plesale po svoje in da jim bo Titov vzgled dal poguma. Te pobožne želje, ki jim je mar le lastna varnost in udobje,ne računajo,na kar opozarja THf TABLET,da "Tito seje razdor" v vrstah Zapada, ker poziva "napredne" sile, naj se izločijo iz skupne fronte proti Sovjetom in gredo na svoje.
Poleg dnevnih časopisov izkoriščata Titovo privlačnost tudi oba gl^ na ilustrirana tednika,oba z milijonskimi nakladami. PICTURE POST priobo* izvlečke po Dedijerovi knjigi.ILLUSTRATED je v dveh člankih opisoval verski položaj' v Jugoslaviji, pri čemer se pisec,ki je bil prvi Titov žh Ijenjepisec ni otresel starih titovskih naklonjenosti. V današnjem MANCI# STER GUARDIANU je narisal znani Low slavolok Titu,ki ga grdo gleda nekaj duhovnikov in civilistov,govoreč: "Sramota! No,če bi bilo za kakega trdne ga demokrata,kot recimo Franca..."
KOLIKO JIH JE?
Kljub temu,da sredi marca mineva komaj pet let od zadnjega ljudskega štetja,bodo na zadnji dan tega meseca ponovno popisali vse prebivalstvo Jugoslavije. Ta sklep,ki ga moderne države običajno uveljavijo vsakih 10 let,jugosl.komunisti opravičujejo s tem,da so nastale velike spremembe ^ gospodarskem sestavu prebivalstva.Po približnih cenitvah n.pr.zaključuje jo,da ima Slovenija že za dva odstatka več nekmečkega prebivalstva kot P{ kmetov. S tem pa je v zvezi tudi preseljevanje ljudi iz dežele v mesta ter menjanje zaposlitve in poklicev. Poleg tega so od zadnjega štetja u-vedli novo teritorialno-upravno razdelitev države.
Pri letošnjem štetju bosta zanimivi dve postavki,ki ju popis 1948 ni poznal. Muslimanom ne bo njihova vera mogla več služiti za oznako njiho51 ve nacionalne opredeljenosti. Tako je n.pr. bilo 1948 v Jugoslaviji neo* predeljenih-muslimanov 808.000, Srbov-muslimanov 160.000, Macedoncev-mu^ slimanov 37.000, Hrvatov-muslimanov 29.000 in Ornogorcevšmuslimanov 713* Letcs pa se bodo morali muslimani izjaviti ali kot Srbi,Hrvati,Macedonci* Črnogorci ali kot "Jugoslovani-neopredel j eni" ali kot pripadniki narođ^ nih manjšin( Turki,Siptarji) ali pa da so nacionalno neopredeljeni.
Druga zanimivost je popisna izjava o veri. Daši je po ustavi Cerkev ločena od države,vendar državno oblast z ozirom na nove predpise močno ^ nima "koliko prebivalcev pripada k določeni veroizpovedi in koliko prebf valcev je brez vere".To novost utemeljujejo s tem, da bodo tako vedeli,^1 se kakšna veroizpoved razširja ali pada in če napreduje vernost ali atef zem. "V popisu se ne postavlja kot formalni kriterij pripadnost v neki verski skupnosti, temveč je odločilno osebno prepričanje."
Mirne duše lahko trdimo, da bo zaradi tega novega predpisa nekaj več ljudi imelo nove težave, nove skrbi in da morda utegnejo nedorasli otro15 ci "demaskirati" svoje starše, če jim bodo ti vpisali njihovo religijo-
( ds)
Obiskujejo se
V Združene države je prispela ju= goslovanska vojaška delegacija,ki jo vodi novi nač.generalštaba Peko Dapčevič,ki je lani že bil v Angli= ji.V Pariz pa je prišla druga vojaš ka delegacija pod vodstvom gen.polk. Koste Nadja,Dapčevičevega pomočnika. Gospodarska delegacija je odpotoTra= la na Japonsko,v Burmo in Indonezi= jo.V Jugoslavijo pa je prispelo 33 ameriških časnikarjev.
Jugoslavija je dobila - .i Amerikan cev prva štiri jet-letala za šolanje pilotov.
Puč 27.marca
Zadnjič omenjenega prerekanja v_ "Daily Telegraphu" o puču,če ni bi^ lo konec.Gen.Mirkoviču se čudno zdi kako je polk.Savič mogel pomagati gen.Simoviču,ko pa je ta bil tisto noč v postelji.Polk.Savič'pojasnja^ je, da mu je gen.Simovič dal že pre^ je povelja,ki jih je ponoči izvršil brez ozira na tn,kjer je bil genetri
+ Sprejeta resolucija 5.kongresa j# Ljudske mladine se zavzema za međn^ rodno sodelovanje študentov.V 9 Člh? skem predsedstvu je od Slovencev Ti ne Remškar,član Zveze komunistov.
J jv V H O MNENJE
Slovaki in Sudeti: G.urednik! Članek "Repatriacija Nemcev" (KT 107) se ?Pira na enostranske,nepopolne in celo napačne informacije,ki nedvomno izvirajo od Sveta svobodne Češkoslovaške.' Slovaška emigracija misli,da 5e sudetski problem popolnoma češka zadeva in zato ni podpisala s Sudet skimi Nemci nikakršnega sporazuma. Pač pa so koncem avgusta 1950 podpi šali sporazum s Karpatskimi Nemci, a tudi tega ne dr.Lurčanski za Slo= vaški osvobodilni odbor, kot pišete, temveč g.Matuš Cernak za Slovaški Narodni svet v inozemstvu, 10.oktobra lani niso niti gg.Pridavok ali pur&anski, niti g.Sidor,ki je bil težko bolan v Kanadi, podpisali nika= kega sporazuma s Sudetskimi Nemci. Pač pa so tega dne v Bonnu zastop= Piki narodov bivše Češkoslovaške, t.j,Sudetskih Nemcev,Cehov ogrog gen. i’rchale, Slovakov in Madžarov iz Slovaške in Karpatske Ukrajine, kakor tudi samih karpatskih Ukrajincev,izdali protest priti Svetu,ki si nepo= oblaščen prilašča pravico govoriti v imenu .državljanov danes komunistič ns države. Za Slovake sta podpisala g.Cernak in dr.Pokorny in ne oni,ki jih omenjate-v članku. Svet svobodne Češkoslovaške nima večine niti med sumimi Cehi, kaj šele pri Slovakih, Tako je n.pr.v Labor Service v Nem= ^iji,ki je pod okriljem.Sveta,. vsega 14 Slovakov, a nad 200 jih je v slovaških enotah,ki šo priključene poljskim. Razmerje časopisov v emi = graciji je 1:10. v škodo Sveta. Slovaki imajo svoje organizacije v Kana ^i,Argentini,Avstraliji,Novi Zelandiji,Nemciji itd. Svetu dr.Zenkla ne ^snjka le Agrarna stranka dr .-Cernega, temveč tudi od Slovakov največja, ulinkova Slovaška ljudska stranka, medtem ko Demokratična stranka,ki jo v Svetu zastopa g.Letrich,nima pravice govoriti za Slovake, saj so se ‘flPogi važni možje že oddaljili. Ker ni bilo drugih, so morali v Odbor Imenovati žene,svakinje in tete onih malo Slovakov, ki podpirajo .Svet. "Glas iz groba" Otona Habsburškega ima enak ugled. Svet je perfektna °i’ganizacija, ki zastopa svoje qlane pred blagajno NCEE, od katere so zdaj dobili $ 500 na mesec. Sr glede g.Sidorja: res je postal prvi Potranji minister Slovaške, a je po nekoliko dneh moral odstopiti žara ^i Nemcev, nakar je ves čas bil poslanik v Vatikanu. G.Durčanski je mo^ julija 1940 odstopiti kot zunanji minister na pritisk Nemcev.
Prantišek Chajma
£boblemi: G.urednik! Zakaj se g.P. "Ivanovič razburja nad mojim pseu= ^onimom -b-? Kot tudi jaz nisem ni koli čul za'g .P . Jovanovida( niti me ko ne zanima),tako tudi on gotovo Pi Čul zame, pa bi zanj pomeiiilo mo Je polno ime toliko kot moj pseudo Pim.Ostajam pri svojem mišljenju : ^Pjiga g,Tošiča nima znanstvene vre üposti, temveč je politični pamflet, "pj se g.Jovanovič ne razburja, če ^es svet ne misli tako kot on; V 'srbske nacionalne probleme", o ka= korih piše g.Tošič,spadajo brez ^Voma tudi problemi Jugoslavije.To problemi Jugoslavije vsebujejo kudi probleme Hrvatov,Macedoncev, Slovencev,Črnogorcev itd.G.Tošič tožna slovenske probleme zelo po = vršno.Iz tega sledi,da ne pozna do volj problemov Jugoslavije, zato i-a kudi ne v dovoljni meri neoicnal^-'h sPbskih problemov v odnosu do Jugo alavije.	-b-
G.urednik! G.Jovanovič ne moro ^Pti dokazov za svojo neosnovano krditev,da je sta]išče "ogromne v ^ine Slovencev" v inozemstvu, "naj ss Srbi in Hrvati sporazumevajo, mi
pa Čakamo,da Jugoslavija ostane a= li razpade". Da ni morda g.Jovano= vič razpisal anketo med Slovenci?
V emigraciji je mogoče,dobiti vtis,da bi gotovi Srbi. ho teli,da se Slovenci brezpogojno vežejo na= nje.Tedaj bi Slovenci morali brez premisleka reči "amen" na vse,kar Srbi žele in kadar žel e.Kot nagra= do za to bi Slovenci dobili od ča= sa do časa pohvalo od Srbov. Ce pa se kdaj Slovenci drznejo povedati svoje miši j enje, tedaj dobe odgovor: "ne mešajte se u' naša srpska poslal1 Ista slika je v odnošaj ih med Slo= venci in gotovimi Hrvati.To so od= nosi med gospodarjem in pokornim psom; ogromna večina Slovencev ne želi igrati vlogo slednjega.
Zaradi želje,da bi se takšni od-nošaji vsilili Slovencem,je velik del dvignil roke od vsakega vmeša= vanja v srbsko-hrvatski spor in -"Čaka" Toda rešitev srb.hrv.spora je neizmernega pomena za Slovence, zlasti tiste,ki so za Jugoslavijo. Zato imamo Slovence,morda v manjši meri,ki se niti najmanj ne pomišlja jo nepristransko povedati svoje
mnenje,pa naj potem boli Srbe ali Hrvate.Ti Slovenci nočejo biti 'bod= niki" v sporu med Srbi in Hrvati, to da želijo,da bi bil spor poravnanj da bi Srbi in Hrvati spoznali,da je krivda na eni in na drugi strani;da imajo i eni i drugi dobre strani;da je sož,itje med poštenimi Srbi in po štenimi Hrvati mogoče.
Za pasivno stališče Slovencev so nekateri Srbi in Hrvati več krivi kot pa sami Slovenci. Naravno,da mi Slovenci nismo povsem nedolžni.Kriv da leži tudi pri nas,zlasti pri ti= stih,ki so nekoč (ali ki zdaj)želi= jo iz srbsko-hrvatskega spora izvle či nekakšne sumljive koristi za Slo vence.	V.Farkaš
Zahvala OZNI: G.urednik! Ne morem o dobravati Vašega poročanja,kot bere mo v KT 109,da se je dr .Fabijan pied sodiščem "skesal in se zahvalil" taj ni policiji-.	I.Stanič
(Iz našega poročila o "kesanju" je razviden vsaj dvom o navedbi.Menda g.Stanič ne spada med redke bralce, 5ti bi jim bilo treba s komentarjem dvigati moralo ali soliti pamet ob vsaki vesti iz domovine. Ur.KT.)
Totalitarci: G.urednik! Nihče ne mo re reči,da sem vnet katolik,še manj klerikalec,toda glede kardinala Ste pinca se je potrebno držati načela, da se nekoga ne sme obtoževati brez dokazov in brez možnosti za obrambo. Sicer je obtoževanje podobno lajanji psa v mesec.Pes ponoči laja v mesec; pa ne ve zakaj.Soseščina se zbudi iz spanja,se vznemiri - morda je pa tat? A mesec gre svojo pot in niti za las se ni nič spremenilo na sve= tu.	S-i.
G.urednik! Nič se ni treba čudi= ti glede stališča britanskih katoli kov,ki jih zanima le preganjanje Cerkve in duhovnikov.Zakaj bi se za vzemali za zatiranje najosnovnejših človeških pravic v Jugoslaviji,ko tako Srbi kot muslimani v emigraci= ji napadajo katoliško Cerkev? T.J.
Obisk: G.urednik! Prihod Tita v Lon don je popolnoma stvar Britancev. Njihova zadeva je,koga sprejemajo v svoji hiši;mi nimamo pravice,da se mešamo v to z ozirom,da smo sami go stje v njihovi deželi.Po drugi stra ni pa je netočna ugotovitev,da emi= gracija ni aktivna in da ne proži številnih podatkov Angležem,da bi se tako angleška javnost seznanila z resnico. Veliko število beguncev
'J'
• Štev.ll2'r
---------JU,
in Angležev,ki poznajo resnico,poši Ija uredništvom svoja pisma.Kaj po=’ mnga,ko pa večina listov noče pisem natisniti!? Kaj pomagajo zborovanja -kjer bo le desetina Angležev,ki že resnico poznajo - če pa tisk o tem ne bo hotel pisati? Ne čudimo se eno dušnosti konservativcev in laburis= tov glede Tita.Na notranjem polju vodijo konservativno in socialistic no politiko,v vprašanjih zunanje po litike pa oboji vodijo samo britan= sko politiko.	L.P.
Strasbourg: G.urednik! Podpisana se zahvaljujeva za ponatis članka "Pio-legij Svobodne Evrope",ki je bil pri. občen v noveuberski štev."Slovenske države" in ki ga je Vaš list ponati snil 2.februarja pod spremenjenim naslovom( "Po tuji glavi").-Öe morda velja zahvala tudi g.Žerjavu,najlep ša hvala tudi njemu.
Ing.Vlado Jeras^ prof.Ciril Mejač
(V KT 110 smo poročali o omenjenem Članku pod naslovom "Strašilo v Strasburgu".Obenem smo izrazili svoje mnenje v uvodniku "Po tuji glavi".Veseli nas,če pismo pomeni tiho strinjanje s tem uvodnikom. '
Ur.KT)
V oklopnem avtu?
London,12.marca.( Od dopisnika).Da -nes so objavili program Titovega oti ska.Kral jičin mož, g.Churchill, g.E3e-n in častna četa ga bodo pričakali v ponedeljek popodlne. sredi Londona ob Temzi.Od tam se bo (v avtu,ki je varen pred streli) odpeljal do bliŽ nje hiše g.Churchilla,nato bo polo^ žil venec na Cenetaph,ki je okrog vogal a. G. Churchill mu bo vrnil obišc in gostije se bodo menjavale z raz govori.Zunanji tajnik Popovič bo govoril Medparlamentarni zvezi v Če trtek in bo naslednji dan imel tihK-konferenco. Öe bo šlo vse po sreči? se bodo v soboto poslovili,ko se bo g.Churchill oddahnil.Poročajo nam f reč,da se zelo boji,da ne bi komuni sti po zgledu Trockega poskušali Ti ta ubiti.Osebno je preučil in odo ^ bril vse varnostne ukrepe.
= KLIC TRIGLAVA =
+ Socialni sklad 29.oktobra je po= slal dve pošiljkirg.D.J. (vrednost # 4.00) in g.N.Z.(Jr 1.12.0)'.
+ Zaradi velikonočnih praznikov bo i 114, štev. izšla 30.marca mesto '6.ap# NAROČNINA:eno leto 24/“,četrt le* ta 6/-; za inozemstvo odgovarjajta vs^