številka 25 četrtek, 4. julija 1996 130 tolarjev S torkove seje sveta Mestne občine Velenje erkve pod erbersteinom ne bo? V torek so se še zadnjič pred poletnimi počitnicami sešli na sejo člani sveta Mestne občine Velenje. Med 13 točkami dnevnega reda so razpravljali o predlogih sklepa o podelitvi priznanj Mestne občine Velenje, o osnutkih nekaterih ureditvenih načrtov in pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem, o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine Velenje, pozorno prisluhnili poročilu o izvajanju sanacijskega programa - vode, najdlje pa so se zadržali pri predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Velenje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana te občine za obdobje 1986 -1990 z izdelavo programskih zasnov na območju R 4/8 vVelenju, da bi se zagotovile pravne osnove za gradnjo cerkve s spremljajočimi objekti. Skoraj 3 ure ) namenili temu vprašanju, ob koncu pa predlaganih sklepov niso sprejeli. Več na 20. strani h/i latura, matura, matura Tisti, ki so v šolskem letu 1995/96 zaključili izobraževanje na srednji šoli, so se vse do prejšnjega petka mučili z maturo aH zaključnim izpitom. Na velenjskem Šolskem centru so imeli največ maturantov na Gimnaziji. Od 145 je bilo 134 letošnjih srednješolcev, 11 pa jih je sodilo k starejši generaciji. Na Srednji strojni šoli je 21. junija opravljalo še zadnji izpit za maturo 13 kandidatov, na Srednji računalniški in elektrotehniški šoli se je za maturo odločilo 37, na Srednji rudarski Mi pa 8 dijakov. O tem, ali so uspešno opravili zrelostni izpit, pa bodo izvedeli šele 22. julija. (tp) r MmnT_Hh Delno jasno, s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldan plohe in nevihte. Ni jim bilo lahko SebA te toum t ?JJU lil U=lAJlifW uil ULA 13. liu f£i:i. PAVILJONI VERUDELA - soba z zajtrkom LE 16 DEM/dnevno po osebi/ Rezervacije tel: 00385/52/23-811,24-093 iax: 00385/52/211-853,214-331 ali v vaši turistični agenciji. UGODNO: GIPS PLOŠČE Rigips - adaptacija podstrešij - pregradne stene - spuščeni stropi Armstrong - stropni sistemi ISSN 0350-5561 Nagelj za ljubezen... Vrhunec prireditev ob dnevu rudarjev • 35. skok čez kožo Častni skok za avtorja Zgodovine premogovnika VELENJE, 3. julij - S tradicionalno prireditvijo od dnevu rudarjev, 3. juliju, so včeraj na Mestnem stadionu v Velenju s skokom čez kožo potrdili pripadnost rudarskemu poklicu v 4000-članskem kolektivu Premogovnika Velenje. Dogodek so kljub kislemu vremenu spremljali številni prebivalci Šaleške doline in gostje od drugod, med njimi tudi slavnostni govornik minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Zbranim je povedal, da v ministrstvu iščejo poti za razrešitev ekonomske situacije, predvsem pa način, kako zajeziti izgubo, ki v Premogovniku nastaja zaradi cene premoga in kako pokriti preteklo. Predlogi so za začetek naravnani v to smer, da se izguba v Premogvniku v drugi polovici leta ne bi več poglabljala, konec tedna pa jih bodo posredovali v obravnavo vladi. Čez kožo je skočilo 64 novincev, častni skok pa je opravil Anton Seher, tisti, ki je lani "zakrivil" izzid knjige Zgodovina Premogovnika Velenje. "Za skok se prijavljam 58 let prepozno," je rekel v navzočnosti "botra" Lojzeta Diaccija (nekdanjega direktorja) in starešin dr. Franca Žerdina (sedanjega direktorja) in dr. Milana Medveda, ki je ceremonial tudi vodil. Včeraj so slovesno predali namenu in odprli tudi prenovljeno in razširjeno restavracijo Jezero, popoldne pa je bilo v čast prazniku še prijateljsko srečanje zaposlenih. Ti so imeli včerajšnji dan prost, prosti pa bodo tudi dnevi do 8. julija. Milena Krstič -Planine, fotografije: Stane Vovk Pred častnim skokom je Anton Seher v navzočnosti starešin dr. Milana Medveda in dr. Franca Žerdina ter botra Lojzeta Diaacija prebral geslo. S -BA d.o.o. Gotovlje 76,63310 Žalec telefon 063/715-080 te 063/715-750 | "^-HriuMiiilii frf^B^HMl ... Hi^HP iS — :jSMK ■ I/ 5.fPW^f*M!3 mtrm IpiLJiHHrf jf flMU IJBI^fakJiMMVMia ■ijp ^ KjfllCr m Im&išP M T4 JOr IKt. ~ JP J^jr mm ♦ sli ■ ''Jjfl^ Na tribuni v rudarskih uniformah "stari knapi". Le kaj si mislijo, ko gledajo "skakače"? 9770350556014 CAS DOGODKI 4« julija 1996 NoriBe 50 let GD Pesje PES JE - Gasilsko društvo Pesje praznuje letos 50. obletnico delovanja jubilej bodo počastili v petek, 5. julija, ob 19. uri s svečano sejo. Naslednji dan, v soboto. 6. julija, pa za 16. uro pripravljajo prireditev s tradicionalnim srečanjem krajanov starega dela Pesja in Prelog, ob 18. uri se bodo zbrali uniformirani gasilci, zbrane bo nagovoril župan mestne občine Velenje, sledila pa bo zabavna priral- S seje Sveta občine Šoštanj »■•■•■^■•■■»■■•■•■••if Kako deliti infrastrukturo? itev. m mkp Velenjčani Ivu Bizjaku LJUBLJANA - Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak je \ teh dneh Državnemu zboru republike Sloveni je podal obširno poročilo o delu varuha v letu 1995. V njem je med drugim navedeno, da so v lanskem letu prejeli 2.352 pobud, izmed katerih jih jc bilo največ s področja upravnih ter sodnih in policijskih postopkov. Zanimivo jc, da so od tega prejeli tudi 42 pobud iz tujine Iz Velenja so občani na varuha človekovih pravic naslovili 39 pobud , iz Celja 71, Žalca 31 in Mozirja 8. Varuhu človekovih pravic Ivu Bizjaku in njegovim sodelavcem je v letu 1995 uspelo razrešiti 1.875 pobud, od tega največ iz področja notranjih zadev. ■ 63 Dražji vrtci ŠOŠTANJ - Svet občine Šoštanj je na zadnji seji sprejel sklep, da se v vrtcu Šoštanj poviša (valotizira) cena oskrbine od 1. julija za 18,6 odstotkov. Za tak sklep so se odločili na podlagi obvestila o določanju plačil staršev po novem zakonu o vrtcih, ki gaje županom slovenskih občin posredovalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Umkp V četrtek, 27. junija, je bila v Šoštanju seja Sveta občine, na kateri so svetniki največ pozornosti namenili prvi obravnavi sporazuma o sklenitvi premoženjsko - pravnih razmerij na področju komunalne infrastrukture in Komunalnega podjetja Velenje. Z njim se Sveti vseh treh občin pravnih naslednic občine Velenje sporazumevajo o deležih na skupnem premoženju komunalne infrastrukture, ki je v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje, o preoblikovanju tega podjetja ter o določitvi osnovnih vložkov v kapitalu skupnega podjetja. Komunalni sistemi vodooskrbe, toplovodnega ogrevanja, kanalizacije in čiščenja odplak, odlagaliče komunalnih odpadkov in pokopališče so zaradi enotnega načrtovanja in izgradnje v preteklosti v bistvu nedeljivi, zato je nabolj optimalno, da z njim upravlja skupni upravljalec. Premoženje na področju komunalne infrastrukture je ocenjeno na skupaj nekaj manj kot 8 milijard tolarjev, od tega bi po prvem branju sporazuma občini Šoštanj pripadlo nekaj več kot 14 odstotkov, oziroma nekaj manj kot 1,5 milijarde tolarjev vrednosti tega premoženja. V razpravi, dokument je predstavil in podal član delovne sk- upine Franc Druks, so svetniki še največ spraševali o kriterijih, ki so bili osnova za določitev deležev in o vlogi komunalne direkcije, ki jo sporazum predvideva za izvajanje strokovno tehničnih in dragih opravil. Dogovorili so se, da bodo več pozornosti pomislekom iz razprave posvetili ob pripravi in sprejemanju dokončnega besedila. ■ Milena Krstič - Planine S seje sveta občine Šmartno ob Paki Še brez občinskih simbolov Člani sveta občine Šmartno ob Paki so na seji, pred tednom dni, pozornost namenili zadevam, ki bi jih marsikateri uvrstili na obrobje življenja in dela občine. Razprava, vsaj pri nekaterih točkah predvidenega dnevnega reda, pa je pokazala, da so navidez enostavna vprašanja lahko še kako lahko in trd oreh pri sprejemanju odločitev. "Varovalko" pri naslednjem koraku Po hitrem postopku in z vsemi štirimi predlaganimi amandmaji so šmarški svetniki sprejeli in s tem dali soglasje k Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Občinski svet Mozirje ■ ■••»»•»»••K*««« Zakaj neresnice o odlagališču? Mozirski svetniki so se na redni 13. seji sestali prejšnji četrtek. Njihova najpomembnejša odločitev je gotovo sprejem odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Mozirje. Za njim udejanjajo vsebino "pisma o nameri", ki sta ga podpisala nazarski in mozirski župan. Kaže, da sta se občini spora-zuemeli o skupnema razvoju in organizaciji osnovnih komunalnih dejavnosti, vsaj zaenkrat pa bodo s sicer potrebno privatizacijo na tem občutljivem področju nekoliko počakali. Svetniki menijo, da tega področja lokalne samouprave ne gre kar tako prepustiti razmeram prostega trga, znan tudi ni cena ekologije. Javne gospodarske službe bodo tako zaenkrat v 100 - odstotni javni lasti, le za področje komunalne energetike bodo lahko podelili koncesijo z javnim razpisom. Vroča tema še naprej ostaja osrednje komunalno odlagališče v Podhomu. Mozirski svetniki so ogorčeni nad netočnim prikazo- vanjem te problematike v javnosti. Ze na prejšnji seji so namreč sprejeli sklep o sofinanciranju sanacije in širitve odlagališča in s tem sklepom seznanili vse ostale občine; enako velja tudi za nazars-ko občino. Kljub tako jasnim sklepom občina Gornji Grad, kamor odlagališče ozemeljsko sodi, še ni predložila projektov in predvidenih finančnih vložkov občin Zgornje Savinjske doline, ob tem pa celo govori o možnem zaprtju odlagališča. kakorkoli že, mozirtski ob-čsinski svet je odločen podpreti sanacijo in delno širitev odlagališča, po uvedbi regionalnih odlagališč pa se vključiti v načrtovan širši slovenski koncept ravnanja z odpadki, ki ga že dalj časa obljublja Ministrstvo za okolje in prostor. Pomembnejša točka dnevnega reda je bila tudi obravnava novega odloka o komunalnih taksah. Po tehtnem premisleku so se svetniki odločili, da sprejem preložijo na jesen, občinsko upravo pa so zadolžili, da priprave podrobne izračune taks, zlasti na področju reklamnih napisov, o-glasov, panojev in objav. Nekateri so opozorili na precejšnjo finančno obremenitev za podjetja, zato ponoven razmislek o višini takse in morebitnih dodatnih o- prostitvah gotovo ne bo odveč. ■jp Občini Mozirje in Nazarje Zdravstveni dom Velenje in Javnega zavoda Zobozdravstvo Velenje. Pomisleke so imeli le pri vprašanju, ali bi interese občine "zavarovali" pri dajanju tega soglasja ali pri podpisu pogodbe glede organiziranosti dejavnosti na področju zdravstva, saj delitvene bilance za zdaj še ni in kot vse kaže, je še tako kmalu tudi ne bo. Odločili so se, da bodo takšno "varovalko" vgradili pri naslednjem koraku - pri podpisu pogodbe. Priznanja in nagrade že letos? Odlok o priznanjih in nagradah občine Šmartno ob Paki od minulega četrtka dalje ima. Ve se torej, kdo ima možnost za pridobitev kakšnega priznanja župana, plakete, grba občine in naziva častni občan občine. Prav tako posebnih nagrad (športnik leta, kulturnik leta, gospodarstvenik leta), ki jih je z amandmaji predlagala skupina svetnikov iz vrst LDS-a. Ve se tudi, da naj bi ta priznanja praviloma podeljevali ob prazniku občine. Za zdaj pa ostaja odprto vprašanje, ali jih bodo podelili že letos, ob praznovanju prvega občinskega praznika, ali ne. Vse je namreč odvisno, če bodo do takrat v občini že imeli simbole in dovolj časa za izpeljavo zapisanih po- stopkov. Tretjič, a zagotovo ne zadnjič Že prva obravnava predlogov glede simbolov občine, ki jih je osnovi razpisa pripravila posebej imenovana Komisija za simbole, je pokazala, da bo odločitev o izbiri grba in zastave trd oreh. Tokrat so šmarški svetniki o tej temi spregovorili že tretjič, pa vendarle še niso izbrali tistega simbola, po katerem bi bilo mogoče občino Šmartno ob Paki razpoznati v širšem prostoru. Pa ne zaradi tega, ker bi menili, da komisija svojega dela ni opravila tako kot so si želeli. Še posebej so v razpravi poudarili, da komisija pri izbiri predlogov ni imela lahkega dela, da ji je potrebno priznati trud, in da bo najbrž v občini težko izbrati simbol, ki bo sprejemljiv za občane, stroko in še koga. Teža odgovornosti sprejete odločitve je bila tista, ki je svetnike spodbudila k temu, da bodo sedaj zaprosili komisijo, da jim posamezne predloge še enkrat predstavi in jih seznani s težavami, s katerimi se je srečevala pri izboru. In to ne glede na pomisleke, ali bodo člani komisije ob vsem dogajanju pripravljeni še sodelovati ali ne. Radi bi pač, so naglasih pri sprejemanju sklepa, da bi odločitev o izboru simbolov podprla večina svetnikov, in da bi bil izbran simbol všeč večini občanov. Čimprej dobiti tudi upravljalca Najbrž predlagatelj osnutka odloka o pokopališkem redu ni pričakoval tako pestre razprave, kot je ob tej točki dnevnega reda bila. Svetniki so ga namreč dodobra prevetrili in ob tem izrazili zadovoljstvo, ker bo imela občina dokument, ki naj bi prinesel več reda na pokopališču v Šmartnem ob Paki in v Gorenju. Sploh stari del pokopališča je, po mnenju svetnikov, dokaj neurejen. Pripombe in mnenja naj bi sedaj župan upošteval pri pripravi predloga Odloka o pokopališkem redu. Tudi tiste, ki naj bi jih podali občani v 15 dnevni javm obravnavi. Ker pa le sprejetje od loka ne bo dovolj, so se svetniki zavzeli še za čimprejšnji razpis koncesije za upravljalca pokopališč. Da bi delo slednjemu pri uvajanju reda nekoliko olajšali, so imenovali 3-člansko komisijo. Ta si bo stanje na terenu, zlasti na starem delu pokopališč, ogledala, opozorila na primere, ki izstopajo in hkrati predlagala tudi nekatere rešitve. Komaj dotaknili pa so se v razpravi vprašanja glede pomanjkanja pokopnih mest oziroma temu, ali bo in kam potrebno pokopališče prestaviti. Med dragim so potrdili še za 10% višje cene najemnin za grobove v občini ter ceno za najem mrliške vežice na dan. Ob koncu naj še zapišemo, < so sprejeli besedilo Osnutka sporazuma o sklenitvi premoženjsko pravnih razmerij na področju komunalne infrastrukture in Komunalnega podjetja Velenje v predlagani obliki. Prav tako so soglašali z informacijo župana za podpis pogodbe za najem šport-no-rekreacijskega igrišča v Velikem Vrhu za dobo 10 let in z letno najemnino 20 tisoč tolaijev. Čas bo pokazal, so še dejali svetniki, kako bo s tem objektom v prihodnje. Vsekakor pa ga bodo predvideli pri pripravi prostorsko-ureditvenih planov. ■ tp Pismo o nameri za skupne rešitve Mozirska in nazarska občina bosta v prihodnje pomembne zadeve na področju infrastrukture reševali skupno. Župana obeh občin, Jakob Presečnik in Ivan Purnat, sta namreč oblikovala in podpisala "pismo o nameri," v katerem ugotavljata, daje na infrastruk-turnem področju vrsta tehničnih in ekonomskih razlogov za iskanje skupnih rešitve, z njimi pa bi zagotovili boljše zadovoljevanje potreb občanov in celovitejše varovanje okolja. V tem smislu sta v pismu o-predelila šest področij. Nosilec štirih bo mozirska občina, to pa so: Oskrba s pitno in tehnološko vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in meteornih voda, ravnanje s komunalnimi in posebnimi odpadki ter urejanje občinskih cest, javnih površin ter vzdrževanje javnih objektov; nazarska občina pa bo poskrbela za komunalno energetiko in vzdrževanje stanovanj. "Upoštevaje težnje razvoja infrastrukturnih dejavnosti v državi in njihovo trenutno stanje po uvedbi lokalne samouprave v Zgornji Savinjski dolini sodiva, da še niso dani zadostni pogoji za uvajanje sicer potrebne privatizacije na tem področju," sta med drugim zapisala in dodala, da bi se glede na številčne nedorečenosti lahko položaj infrastrukturnih dejavnosti škodljivo izkoriščal in bi lahko dobile značaj naravnega monopola z nekontroliranim dobičkom. "Soglašava, da se zaenkrat te dejavnosti izvajajo v obliki Gospodarske javne službe po Zakonu o gospodarskih javnih službah ter zaenkrat v 100-ods-totni javni lasti. Z ureditvijo družbenih razmer v gornjem kontekstu se bova zavzemala za postopno privatizacijo infrastrukturnih derjavnosti ter za njihovo potrebno dokapitaliza-cijo." Vplivnost znotraj organiza- cijskih oblik izvajanja dejavnosti bosta občini določali prvenstveno po ključu solastništva infrastrukturnih objektov in naprav in po ključu investicijskih vložkov. Pri razvoju dejavnosti in potrebnih vlaganjih bosta občini prednostno upoštevali ekološki vidik ter izenačitev zatečenega komunalnega standarda v vseh delih obeh občin. Namere sta občinska sveta podprla, strokovne službe pa naj bi v tem obdobju že pripravile potrebne izvedbene akte in strokovne podlage. "V duhu dobrih medsebojnih odnosov bova skušala doseči sodelovanje obeh občin tudi na ostalih področjih, kjer se bodo kazale potrebe občanov, gospodarskih služb in drugih organizacij ali občinskih uprav," je še zapisano v pismu o nameri, v katerem Jakob Presečnik in Ivan Purnat na koncu k sodelovanju vabita tudi župane ostalih občin Zgornje Savinjske doline. ■jP Občinski svet Luče r i iS St „ i*s is' « as .'< » ft > Izredna o Solčavi Lučki občinski svetniki so se na redni seji sestali prejšnji četrtek. Med ostalim so sprejeli idejni projekt za gasilski dom, se seznanili s potekom del na obrežju Savinje in sprejeli osnutek odloka o turistični taksi. Pomebna točka je bila določitev cene ravnanja s komunalnimi odpadki. Svet je sprejel sklep, da bodo poslej odvoz smeti plačevala tudi gospodinjstva, ki nimajo organiziranega kantnega odvoza, bodo pa imela zagotovljene kontejnerje. Ta gospodinjstva bodo plačevala mesečno 150 tolarjev na osebo. Še bolj vroča je bila seveda razprava o sredstvih za delovanje krajevne skupnosti Solčava, saj se v Solčavi s sedanjimi sredstvi ne strinjajo in terjajo vsaj njihovo podvojitev. Zadeva se vleče že kar nekaj časa, zato so v četrtek svetniki zadolžili župana Mirka Zamernika, naj pripravi rebalans občinskega proračuna s predlogom sredstev za delovanje KS Solčava, to pa bodo svetniki obravnavali danes, v četrtek, na izredni seji, ki jo bodo pričeli ob 18. uri. •jp Občinski svet Gornji Grad (i«ix(i(iiiaxEiiiii Daljinsko ogrevanje Pred počitniškim odmorom se bodo gornjegrajski občinski svetniki sestali še na 19. redni seji. Med vsebinsko najpomembnejše točke zanesljivo sodi razprava o možnostih uresničitve projekta daljinskega ogrevanja Gornjega Grada, prav tako pa tudi ocena aktivnosti izgradnje nove stanovanjske cone. Gotovo bo zanimiva še razprava o osnutku odloka o začasni ureditvi parkiranja in plačila parkirnine ter komunalne takse za uporabo javnih prometnih površin v občini, svetniki pa bodo med ostalim obravnavali še pobudo za opis naravne in kulturne dediščine ter oblikovanje dokumentnega arhiva za gom-jegrajskp občino. Seja bo danes, v četrtek, pričeli pa jo bodo ob 18. uri. ■iP DOGODKI im 3 Svet Mestne občine Velenje Zlomljeno kopje v šanku Mladinskega centra IO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Svet Mestne občine Velenje in njegovi svetniki hitijo z delom. Po redni 18. seji prejšnji četrtek so se na 19. seji zbrali že v torek in na obeh sklepali o celi vrsti pomembnih in zanimivih točk. Posebej pestra je bila četrtkova seja, svetniki pa so jo zapletli že na začetku pri sprejemanju dnevnega reda. Za dve točki (Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zobozdravstvo Velenje in Predlog pravilnika za dobavo in odjem plina iz plinovodnega o-mrežja v Mestni občini Velenje, ki je v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje) je bil predlagan skrajšani postopek, s tem pa se mnogi svetniki niso strinjali. In je poslovnik glede tega precej zapleten: svetniki so najprej glasovali o tem, kdo je za to, da se točki obravnavata po skrajšanem postopku in kasneje o tem, kdo je za to, da se točki ne obravnavata po skrajšanem postopku, kar je seveda "postopek" precej podaljšalo, zato pripomb ni manjkalo, Adlof Štorman pa je predlagal, da bi bilo najlepše, če bi svetniki skrajšali svoj postopek. Pa ni šlo, poslovnik je poslovnik, Franc Sever je predlagal, da končno že enkrat določijo kaj sploh lahko obravnavajo po skrajšanem postopku, z glasovanjem pa so bili svetniki proti skrajšanemu spostopku za obe točki, torej so predloga vrnili v osnutek. Seje bo poslej snemala televizija 0 zapisniku prejšnje seje ni bilo razprave, bolj živahno je bilo pri vprašanjih in pobudah članov sveta, pa pri predlogih sklepov tudi. Glede slednjih so namreč svetniki (Pankrac Semečnik in Franc Sever) menili, da ne sodijo med pobude in vprašanja, ker so sklepi obvezujoči, torej z njimi skozi stranska vrata spreminjajo in dopolnjujejo dnevni red. Poslej naj bi tako pobude in podobno pošiljali v pisni obliki in pred sejami. Prvi predlog sklepa je pisno prispeval Adolf Storman. Šloje za kanal 5, torej medij, "ki ga vsi bolj izkoriščajo kot mi sami," je dejal in predlagal, da po poldrugem letu dogovorov vendarle sprejmejo sklep o televizijskem snemanju sej in tako zagotovijo javnost svojega dela, "saj novinarji pišejo kar pač pišejo," je med ostalim dodal v ustni obrazložitvi. Svetniki so predlog podprli, ob tem slišali, da sredstva so zagotovljena, in ga z veliko večino glasov sprejeli. Marko Jeraj je imel kar nekaj pobud in vprašanj: svet naj o-bravnava poročilo o izvedbi Cankarjeve ceste; za obravnavo prostorskih aktov naj svetniki dobijo topografske karte v ustreznem merilu; naj občina pripravi ustrezne sklepe in stališča glede železniške povezave s Koroško; kje je analiza porabe proračunskih sredstev za kmetijstvo in zakaj zadruga še ni pripravila poročila; naj se prouči možnost trase za obvoznico Paka-Vinska Gora. Milica Tičič je predlagala, naj župan prevzame pobudo za organizacijo sejma v Velenju; Franc Špegel je dal pobudo, da bi vsak svetnik poskrbel za en stol za u-čilnico v osnovni šoli Vinska Gora, kar bi ob ostalih akcijah v kraju pospešilo obnovo dotrajane opreme v tej šoli. Več vprašanj in pobud je imel tudi Franc Sever: kaj se je zgodilo s pobudo o preprečitvi parkiranja tovornjakov od vsepovsod, ki v Velenju uničujejo površine; kaj je s poročilom o Cankarjevi; kdaj obrtna cona v Stari vasi in kaj je s sredstvi, ki so vezana na to naložbo, saj čisto vsega ne morejo obesiti na ceno kvadratnega metra, in kaj je s komisijo za oddajo stavbnih zemljišč v Stari vasi; zakaj komisija za cesto Vinska Gora - Velenje ni naredila ničesar; dal je tudi pobudo, da se pripravi spisek članov sveta, ki so v posameznih delovnih telesih z njihovo udeležbo vred, saj je vendarle treba zagotoviti kvorum in njihovo normalno delo - kdor noče delati, naj gre. Slišati je bilo pobudo naj strokovne službe pripravijo načrt za sanacijo ali rušenje poslopja stare pošte, v katerega niso nič vlagali in lepo propada; prav tako vprašanje o tem, kdo je pristojen za reklamne panoje, ki vsepovsod ovirajo prometno varnost in kvarijo izgled mesta, in še vprašanje koliko sredstev se od tega nabere. Herman Arlič je predlagal sklep, naj bi v prostorski plan vrisali cesto preko Škalskega hriba, ki je zelo pomembna, krajani so to terjali že leta 1992, pa se ni storilo ničesar. Svetniki so njegov "predlog sklepa" spremenili v pobudo. d Za in proti mladinskemu centru Povsem so si mnenja svetnikov nasprotovala pri naslednji točki - Obravnava sklepa o zadržanosti objave Odloka o u-stanovitvi javnega zavoda Mladinski center Velenje in pri ponovnem odločanju o njem. Pravzaprav ni bil nobeden proti Mladinskemu centru, kopja so se zlomila pri "stranskih dejavnostih" zapisanih v predlogu odloka. Te so: storitve na področju športa in kulturne dejavnosti ter družabnega življenja; izvajanje gostinskih storitev, oddajanje pisarniške, računalniške opreme in drugih strojev v najem, trgovina na drobno, storitve na področju reklamiranja. Svetniki so se strinjali z županovim sklepom o zadržanosti, niso bili proti mladinskemu centru, bili pa so proti stranskim dejavnostim, posebej gostinskim storitvam. Odlok bi celo sprejeli, če bi predlagatelj, župan Srečko Meh, umaknil stranske dejavnosti; ker tega ni storil predloga odloka niso sprejeli (13 jih je bilo za, 10 proti, 4 so se vzdržali). Zapleti z direktorjem Zobozdravstva Nobenih težav ni bilo pri sprejemanju odloka o gostinstvu in trgovini. Vsebina obširnega odloka je bila temeljito pripravljena, veliko je bilo tehtnih pripomb, kar pomeni, da je odlok resnično plod skupnega dela, svetniki pa so ga sprejeli soglasno. Nekaj več besed so svetniki namenili predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zobozdravstvo Velenje. Že na začetku so zavrnili skrajšan postopek, v krajši razpravi pa so poudarili, da je direktorju zavoda potekel že drugi mandat, da novih prijav ni, zato so pooblastili direktorja Zdravstvenega doma Velenje dr. Jožeta Zupančiča za opravljanje teh nalog. Obenem so poudarili, da so ena od treh slovenskih občin, ki nimajo enotnega zavoda na tem področju, do ob- likovanja predloga odloka so seveda možni amandmaji, osnutek pa so sprejeli soglasno. Težave s plinovodnim omrežjem Tudi predlog pravilnika za dobavo in odjem plina iz plinovodnega omrežja v Mestni občini Velenje, ki je v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje so vrnili v osnutek, razprava pa je bila dokaj pestra. Največ so seveda govorili o ceni, saj so eni terjali, da je v pravilniku zapisana, drugi so temu nasprotovali, ker cena v pravilnik ne sodi, so pa zanjo natančno opredeljeni kriteriji. Ob tem so se veliko pogovarjali tudi o ceni plina v plinovodnem omrežju, ki naj bi bila višja od dogovorjene, zlasti pa je za mnoge previsoka. Tako se že dogaja, da si nekateri možni naročniki, ki že imajo priključek, urejajo plinsko napeljavo sami zase. Prav zaradi cene je od 300 možnih naročnikov priključenih manj kot 90. Svetniki so zato dali pobudo za pomoč pri zagonskih sredstvih, da bi se priključilo čim več možnih naročnikov, razmišljali pa tudi o priključitvi velikih porabnikov in priključitvi Zgornje Savinjske doline, kar bi resnično omogočilo nižjo ceno. Do oblikovanja predloga bo torej zanesljivo precej amandmajev, osnutek pa so sprejeli soglasno. Soglasno so sprejeli tudi predlog sklepa o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine in stroških komunalnega urejanja zemljišč za leto 1996. Nekateri so menili, da je indeksiranje sicer razumljivo, da pa je sporna osnova, ki bi jo morali vsaj za naslednjo leto natančno opredeliti. Brez razprave so sprejeli sklep o imenovanju predstavnikov občine v svete zavodov osnovnih šol in VVZ. Člani svetov so: OŠ Anton Aškerc - Stane Planine, Rudi Bizjak in Andreja Meža; OŠ Livada - Franc Rogan, Marjan Kovač in Radovan Štajnpihler; OŠ Gorica - Branko Amon, Tomaž Krofi in Franc Špegel; OŠ Šalek - lože Prislan, Stanislava Zver in Branko Smagaj, OŠ Miha - Pintar Toledo Milan Medved, Bojan Kontič in Borut Meh, OŠ Gustav Šilih - Anton Lovrec, Ivan Janežič in Aleksander Kneževič; Glasbena šola Fran Korun Koželjski - Peter Kvartič in Jože Groznik, za tretjega člana bodo kandidaturo ponovno razpisali; Center za izobraževanje in usposabljanje Velenje - Majda Medved, Mirko Lorger in Bernarda Čas - Čeru; VVZ Velenje -Hermina Groznik, Kari Stropnik in Boštjan Oštir. Prostori Tobačne so predragi Precej razgreta je bila razprava o sklepu o nakupu skladiščnih prostorov na Prešernovi 9/b v Velenju za potrebe Območne organizacije RK Velenje. Lastnik prostorov je Tobačna Ljubljana d.o.o. in jih prodaja. V predlogu sklepa je bilo zapisano, da Svet mestne občine Velenje da soglasje za odkup teh prostorov v okviru razpoložljivih sredstev. Zadnja cena Tobačne za celotni prostor je 18 milijonov tolarjev, ki jih občina nima. Zato je župan predlagal sklep za odkup prostorov do zneska 6 milijonov tolarjev (okoli 200 kvadratnih metrov od skupne površine), ki bi jih zagotovili s prerazporeditvami znotraj letošnjega proračuna, ali iz prihodnjega proračuna. Svetniki Marko Jeraj, Ivan Kralj in Franc Sever se s tem niso strinjali in svoje nasprotovanje utemeljevali vsak na svoj način. Franc Sever je bil proti nakupu drugih prostorov, saj ima občina svoje, denimo Vilo Bianco, ki bi ji šest milijonov za obnovo prišlo še kako prav, s prostori na Prešernovi pa bi ob kupnini nastali še drugi visoki stroški; Marko Jeraj je tudi predlagal vilo, pa možnost v domu borcev, skratka združevanje teh dejavnosti; Ivan Kralj je tudi zagovarjal združevanje in ponujal proste prostore v zdravstvenem domu, vsi pa so imeli pomisleke glede dovoza in raztovarjanja. Zupan Srečko Meh je ob tem trdil, da RK rabi skladišče, ne prostorov za delovanje, zato je treba sklep sprejeti. Ob nasprotovanju Prešernovi je sklep spremenil v tem smislu, da svet izglasuje soglasje za znesek do 6 milijonov, torej podlago za dogovarjanje, pri čemer pa ni nujno, da bodo to prostori na Prešernovi. Nekateri se z "bianco menico" sicer niso strinjali, sklep pa je bil sprejet. Izraz politične volje za komunalno infrastrukturo Zelo pomembna točka je bila razprava o osnutku sporazuma o sklenitvi premoženjsko-pravnih razmerij na področju komunalne infrastrukture in Komunalnega podjetja Velenje, ki sojo dopolnili z informacijo o dosedanjih postopkih priprave delitvene bilance. To je usklajen tekst županov in komisij, ki gaje pod vodstvom Marije Tekavec pripravila ekspertna komisija vseh treh občin in ga bodo obravnavali vsi trije sveti. V bistvu gre za izraz politične volje, ki je obenem nujna osnova za nadalejnje konktreno delo na tem kočljivem področju. Gre tudi za preoblikovanje Komunalnega podjetja in za vprašanje ustanovitve komunalne direkcije, ki bi opravljala vse dosedanje naloge proračuna in bi Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. JULIJA 1996 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne temeljna realna obrestne obrestne obrestna obrestna mere v % mere v % mera mera Tekoči računi občanov 2,00 0,17 2,00 Žiro računi 2,00 0,17 2,00 Hranilne vloqe na vpoqled 2,00 0,17 2,00 Varčevalna knjižica 11,16 0,90 0,9 0,00 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 19,50 1,52 0,9 7,50 Hranilne vloqe, vezane nad 24 mesecev 19,50 1,52 0,9 7,50 Hranilne vloqe, vezane nad 36 mesecev 19,50 1,52 0,9 7,50 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -depoziti do 100.000,00 SIT 16,72 1,32 0,9 5,00 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 16,83 1,33 0,9 5,10 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 16,94 1,33 0,9 5,20 -depoziti nad 1.000.001,00 SIT 17,16 1,35 0,9 5,40 Depoziti, vezani od 91 do 180 dni - depoziti do 100.000,00 SIT 17,16 1,35 0,9 5,40 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 17,27 1,36 0,9 5,50 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 17,38 1,37 0,9 5,60 -depoziti nad 1.000.001,00 SIT 17,50 1,38 0,9 5,70 Depoziti, vezani od 181 dni do 1 leta - depoziti do 100.000,00 SIT 17,50 1,38 0,9 5,70 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 17,61 1,38 0,9 5,80 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 17,72 1,39 0,9 5,90 -depoziti nad 1.000.001,00 SIT 17,83 1,40 0,9 6,00 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 19,50 1,52 0,9 7,50 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 4,50 -za čas od 91 do 180 dni 5,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 24,50 1,87 0,9 12,00 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 29,16 2,19 0,9 16,19 strateško vodila to področje. Marija Tekavec je podrobno obrazložila ta zahteven projekt. Poudarila je, daje to prvi od treh pomembnih dokumentov, ki je resnično politična volja in temelj za bodoče delo. Naslednji dokument bo pogodba s točnimi deleži za posamezne občine, ki jo bodo morali podpisati vsi trije občinski sveti, s tretjim dokumentom pa bodo opredelili višino osnovnega kapitala Komunalnega podjetja in višino osnovnega vložka posamezne občine. Poudarila je, daje občina Velenje leta 1993 postala lastnica celotne komunalne infrastrukture s katero je upravljalo Komunalno podjetje, sedaj so lastnice vse tri občine, njena vrednost pa je 7 milijard in 984 milijonov tolarjev. Solastniški delež velenjske občine je 83,1 odstotka, šoštanjske 14,3 in šmarske 2,6 odstotka. Osnutek so svetniki s pripombami in napotki sprejeli soglasno, seveda pa ga morajo obravnavati vsi trije sveti in do predloga prispevati pripombe. Informacija o dosedanjih postopkih priprave delitvene bilance je bila kratka in jedrnata. Predsednik sveta Dragan Mar-tinšek je poudaril, da so pogajanja vsak ponedeljek naporna, manjka zlasti točnih informacij in napotkov, da so se za nekatera področja že dogovorili, pri drugih se niso premaknili z mesta. Po legi so razdelili osnovne šole, vrtce, lekarne, zobozdravstvo, za glasbeno šolo skupnih stališč še ni, glede Kulturnega centra Ivana Napotnik in Rdeče dvorane so še na mrtvi točki, v porodnih krčih pa je še stanovanjska problematika, stavbna zemljišča in še kaj, torej tudi poletje ne sme biti razlog, da bi delo zastalo. ■/P Še nekaj o proračunskem gostilništvu: FRANC SEVER; Podpiram prave in utečene aktivnosti, sem proti temu, da s proračunom odpiramo gostilno; zakon o javnih zavodih o stranskih dejavnostih ne govori, to ne bo kultura, to bo prestopništvo s podporo proračuna; nima smisla govoriti o tem, kaj se prodaja v šanku, če verjamete, gremo na skupinski ogled; vem, da dodatni denar mora biti, poiščimo ga v reklamiranju in podobnih dejavnostih. IGOR CENTRIH - Odloka ne moremo podpreti. Ankete (Naš čas) kažejo, da si mladi želijo žurk, polovica dejavnosti centra bo gostinstvo. Zaradi davkoplačevalcev ne moremo zapisati gostinstva. Ob prireditvah je možno sodelovanje z gostinskim obratom, to bil bil bolj eleganten denar. Zaposliti bodo morali trgovca in gostinca, sem proti. MILICA TIČIČ - Ali so pridobitvene dejavnosti skladne z zakonom, ali bo register sprejel gostinstvo, trgovino na drobno...? IVAN KRALJ - Že prej sem imel pomisleke, danes sem strogo proti. Stranske dejavnosti niso vzgojne, center ne sme biti odvisen od denarja. BORUT KORUN - Nesmisel je, da s proračunom gradimo gostilno za mlade. Od kdaj tak miselni preskok k vzgoji mladih, to je nesmiselni pristop k reševanju mladinske problematike. V Ameriki že uvajajo hora legalis, mi pa takole. TONE LOVREC - Če ustanavljamo javni zavod, moramo prispevati, nesprejemljivo pa je gostinstvo. Že prejšnja skupščina je je sprejela sklep, da okrog šol naj ne bi bilo gostinskih lokalov, zdaj je vse drugače. HREMINA GROZNIK - Moj pedagoški eros in etos je visok. Sem za mladinski center. Nas boste obtožili navajanja otrok k alkoholizmu, ker imamo v Ribnem šank? Trava se kadi v gimnaziji, boste zato izpisali otroke? Takšnih mladih je le kakšna dva odstotka, večina je pozitivna; poskusimo, imamo možnost zapreti; govorimo samo o šanku, če ga tam ne bo, bodo šli drugam; ne gledam vsega izključno črno. TONE DE COSTA - Dilema je v proračunskem denarju, ki ne bo dobro naložen. Center naj bi mlade odmikal od žurk in pijače, pomagajmo jim drugače, ne z novim žariščem. MARKO JERAJ - Zakaj moje razmišljanje s prejšnje seje ni nikjer zapisano? Mladinski klub je propadel, kaj je z domom borcev in mladine, Stiskar-na je vprašljiva, tam so novi hašišarji. Kako bo center nudil pomoč z dejavnostmi, saj vendar posegamo v področja tistih, ki takšne dejavnosti že opravljajo. To bo novo zatoščišče nagnjencem, družina je pri vzgoji prva. DRAGAN MARTINŠEK - Ukinimo torej društva, uvedimo hora legalis in bodimo srečni v družini! PETER KOVAČ - Stranskih dejavnosti ne moremo umakniti, sicer bomo vse plačevali iz proračuna, dajmo jim možnost zaslužka. Zakon teh dejavnosti izrecno ne prepoveduje, dobiček bodo vračali nazaj v dejavnost, koncesija pa ni možna, lahko jo da le občina. Alkohol lahko prepovemo, veljale bodo izkaznice, vstopa ne bo za vsakogar. Župan SREČKO MEH - Zakaj so stranske dejavnosti tako sporne, če bodo imeli prireditve za druge? Zakaj ne najem, če bo tam računalniška delavnica? Alkohol lahko prepovemo, vnaprejšnje obtožbe pa niso na mestu. Mladinski center ne more dobiti koncesije, če tega nima v dejavnostih, če ni registriran za to.prostor moramo urediti tako, da bodo možne dejavnosti, prireditve, najemi, zavodu moramo zagotoviti pogoje za vse to. ■ ------... Savinjsko Šaleška območna gospodarska zbornica o problematiki bolniških izostankov Zakaj smo tako pogosto "bolni" ? Gospodarstvo Savinjsko Šaleške regije v zadnjem obdobju ni doživljalo večjih pretresov, večina kolektivov redno izplačuje plače, pa tudi velikih izgub delovnih mest nismo beležili. Zato pa je toliko bolj presenetljivo, zakaj ravno v tem okolju tako zelo naraščajo bolniški izostanki, ki uvrščajo po tem žal čisto nič spodbudnem podatku, to okolje v sam slovenski vrh. Prav zato so to problematiko razgrnili tudi na sestanku Savinjsko šaleške območne gospodarske zbornice Velenje. Drago Bahun iz Gorenja je menil, da so vzroki tako visokih bolniških izostankov v zakonodaji in sociološko pogojeni. Opozoril je, da zaenkrat ni institucije v Sloveniji, ki bi pristopila k reševanju so absentizma celovito, pa čeprav je bilo za nadomestila za bolniške izostanke že leta 1994 porabljenih 28 milijard tolarjev (polovico je kril zavod, preostanek pa podjetja). K vsemu temu pa bi morali prišteti še stroške zaradi izpada proizvodnje. V Gorenju skušajo najti vzroke tako visokih bolniških izostankov, pri tem pa imajo veliko težav, saj se njihovi delavci zdravijo pri več kot stotih zdravnikih in z vsemi je težko kontaktirati. Dobro sodelujejo z velenjskim Zdravstvenim domom, kjer se tudi zdravi največ njihovih delavcev. Po Bahunovih besedah bi na specialiste, ki ga delavci seveda preživljajo v bolniški. Menila je tudi, da je v branžni kolektivni pogodbi postavljeno previsoko nadomestilo za čas odsotnos- ti zaradi bolezni. Vera Pečnik iz Elkroja je povedala, da v njihovem podjetju sistematično spremljajo to pro- bilo nujno potrebno spremeniti zakonodajo, ki daje delavcem veliko pravic. Tako bi na primer lahko nekdo, ki je nesposoben za določeno delo, lahko opravljal kakšno drugo delovno dolžnost. Na to opozarja tudi njihova služba profesionalne kontrole delavcev na domu. Janko Lukner, Premogovnik Velenje je povedal, da pogrešajo obratne ambulante v katerih so zdravniki dobro poznali delovno okolje. V tem podjetju beležijo ta čas 7,6 odstotni delež bolniških izostankov, kar za njihovo dejavnosti ni pretirano visoko. Nada Hudarin iz Ere je menila, da je najboljša metoda zmanjšanja izostankov z dela, dobro sodelovanje z zdravniki. V Eri ti izostanki niso pretirano visoki, zdi pa se jim povsem nesprejemljivo tako dolgo čakanje blematiko že vse od leta 1991, ko so bili bolniški izostanki še v mejah normale (5,4%), potem pa so začeli vztrajno naraščati in lani so dosegli že 8,6 odstotka. To je odločno preveč, saj imajo dobre delovne pogoje, klimatizirane prostore, u-rejeno prehrano med delom. Ugotavljajo, da izvirajo problemi previsokih bolniških izostankov v veliko primerih iz domačega okolja, preobremenjenosti. Dogaja se celo to, k da vzame njihova L delavka bolniški stalež zaradi bolezni ^^ otroka v času, ko je njen mož na čakanju. Še posebej problematična je njihova enota v Šoštanju, kjer je bolniški stalež v primerjavi z matičnim podjetjem (ob približno enaki strukturi zaposlenih) kar 67 odstotkov višji. V tem podjetju so uvedli 15 odstotni dodatek za delavce, ki niso v bolniški, na domovih obolelih pa izvajajo tudi redne kontrole. Pogovora je se udeležil tudi predstavnik ZZZS Ravne, ki je povedal, da je biološko utemeljena tri odstotna bolniška, vse ostalo pa je socialno tehnološko pogojeno. Med tem ko v Sloveniji število bolniških izopstankov v zadnjem obdobju pada, v ravenski zdravstvni skupnosti še naprej narašča in je s 6,5 odstotki bistveno nad slovenskih povprečjem. Pri tem še zlasti izstopa Velenje, ki dosega kar 7,9 odstotka. Savinjsko Šaleška gospodarska zbornica je na osnovi povedanega priporočila podjetjem, da v večji meri sodelujejo z le-čečimi zdravniki, saj izkušnje potrjujejo pozitivne učinke takšnega zdravljenja. Dogovorili so se tudi, da bo ZZZS nadaljeval s poostrenimi nadzori izvajanja zdravstvnega varstva, Borutu Mehu, ki zastopa gospodarstvo tega območja v republiški gospodarski zbornici pa so priporočili, da na tem nivoju razpravljajo o spremembi zakonodaje in drugih ukrepih za zmanjšanje odnostnosti z dela. i Mira Zakošek Lastninsko preoblikovanje Gorenja iatilllistllltliiiitaiitiai Zamenjava že teče MJ»f ¥ fiftt Gorenje je 28. junija letos objavilo program lastninskega preoblikovanja podjetja. Z njim je, med drugim, predvideno hkrati z lastninskim preoblikovanjem tudi organizacijsko preoblikovanje. Družbe Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Finance in Gostinstvo Paka se bodo pripojile h Gorenju d.o.o. Gorenje Servis bo neodplačano prenesel v korist Gorenja d.o.o. ves družbeni kapital. Družba Gorenje Turizem se bo pripojila k družbi Gorenje Gostinstvo, družba Gorenje Maloprodaja pa se bo pripojila k družbi Gorenje Servis. Vrednost materialnih naložb, pridobljenih s pripojitvijo Gostinstva Paka k Gorenju pa bo vložena kot naložba v Gorenje Gostinstvo. Glavne dejavnosti Gorenja delniške družbe bodo proizvodnja električnih motorjev, proizvodnja orodij in oprema za industrijsko procesno krmiljenje, proizvodnja komponent za gospodinjske aparate, trgovina ter servis in storitvena dejavnost. Z dnem objave programa lastninskega preoblikovanja podjetja, to je z 28. junijem, je začel teči 3 30 - dnevni rok, v katerem lahko zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci vseh povezanih družb v Gorenju d.o.o. lastniške certifikate in potrdila po 25. a členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij zamenjajo za navadne delnice B iz interne razdelitve. V primeru pa, da upravičenci ne bodo zamenjali celotnega zneska za interno razdelitev s certifikati in potrdili po 25. a členu ZLPP, pa bo Gorenje d.o.o. objavilo interni razpis za družinske člane, da predložijo lastniške certifikate v zamenjavo za navadne delnice z oznako B iz interne razdelitve. Gorenje d.o.o. pa je 28. junija tudi pozvalo vse upravičence - zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence vseh povezanih družb, da vpišejo in vplačajo delnice notranjega odkupa in tako postanejo udeleženci programa notranjega odkupa delnic po nominalni vrednosti 1.000 SIT. ■ er GLIN Holding Nazarje Odkup poslovnega deleža Organ upravljanja družbe GLIN Holding je objavil ponudbo vsem upravičencem za odkup poslovnega deleža družbe z interno razdelitvijo in notranjim odkupom. Ponudba velja za odkup poslovnega deleža Sklada za razvoj Republike Slovenije, ki zajema 33,33 odstotka navadnega poslovnega deleža sklada, ki je enak 18,7 odstotka osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve, in 66,67 odstotka navadnega poslovnega deleža sklada, ki je enak 137,4 odstotka osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa. Upravičenci do odkupa so zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojeni delavci družb GLIN Hold- ing, GLIN Pohištvo, GLIN Zagarstvo, GLIN Gostinstvo, GLIN RIP, GLIN GRIF, GLIN IPP in GLIN Stavbno pohištvo. Upravičenci morajo svojo pripravljenost za sodelovanje pri interni razdelitvi in notranjem odkupu sporočiti pisno, vse informacije glede sodelovanja pri privatizaciji poslovnega deleža pa dobijo na sedežu družbe v Nazarjah. Pri interni razdelitvi lahko upravičenci sodelujejo z lastniškimi certifikati in potrdili za manj izplačane neto osnovne plače, pri notranjem odkupu pa poleg omenjenih dokumentov tudi z gotovino. ■JP M club Velenje V avgustu že V podjetju M club v Velenju so bili 15 v Sloveniji, ki so končali postopek lastninskega preoblikovanja podjetja. Kot je povedal direktor Marjan Gaberšek, imajo torej drugo soglasje Agencije, registracija na sodišču je prav tako že za njimi, v avgustu pa naj bi skupščine sklicali prvo sejo skupščine podjetja. Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci so s certifikati za zdaj lastniki 43 % premoženja firme, 40 % so porazdelili na sklade, za razliko pa se še niso odločili, ali jo bodo odkupili delavci, ali jo bodo prepustili državi. ■ fp LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (6) KAJ SPADA V SIVO V dosedanjih petih rubrikah Z NAMI V ČISTO MESTO smo pojasnili del sistema novega ravnanja s komunalnimi odpadki, kise nanaša na ločeno zbiranje koristnega dela odpadkov, to je biološkega odpada in odpadnih surovin ter kosovnih in nevarnih odpadkov. Danes bomo opisali ravnanje z ostankom odpadkov, ki še vedno predstavlja večji del odpadkov iz gospodinjstev in naselij. Te je potrebno trajno odlagati na Komunalno deponijo, zato moramo skrbeti, da jih bo čim manj. Po odbiranju različnih odpadnih surovin in bio odpadkov, se po BI0PAS sistemu ločenega zbiranja odpadkov iz gospodinjstev in naselij posebej zbira ostanke odpadkov, ki sodi v sivo posodo: Med ostanek odpadkov SODI: - gospodinjske smeti, - ostanki raznih folij od embalaže, - odpadna obutev, - droben in higienski papir (računi, kartice, pisma, robčki ipd.), - odpadna keramika in ostanki steklene posode, - žarnice, ostanki svetil in šip, - razni lepilni trakovi in folije, -pepel, odpadki lepljenih plošč, ipd., - odpadna plastika in druge umetne snovi, - šiviljski odpadki, - vrečke od sesalnikov, od cementa, od živinske krme, ipd., - plastenke in pločevinke, - razni zamaški, drugi ostanki embalaže, -ipd. Vsi našteti in še mnogi njim podobni primerki ostanki odpadkov iz gospodinjstev in iz naselij so neuporabni za reciklažo in jih je potrebno trajno odlagati. Med ostanek odpadkov NE SODI: - biološki odpadki, ki se zbirajo v rjavi posodi ali na kompostniku, - odpadni papir, ki se zbira v zeleni posodi z rdečim pokrovom, - odpadno steklo, ki se zbira v zeleni posodi z belim ali zelenim pokrovom, - kosovni odpadki, ki se akcijsko zbirajo enkrat do dvkarat letno, - odpadne kovine in staro železo, ki se akcijsko zbirajo s kosovnimi odpadki, - nevarni odpadki, ki se akcijsko zbirajo enkrat letno. Glede na to, da je potrebno ostanek odpadkov iz gospodinjstev in naselij trajno odlagati na Komunalno deponijo, bo temu delu odpadkov namenjena v bodoče velika pozornost v naslednjih smereh: 1. omejevanje nastajanja, 2. zmanjševanje volumna in 3. razširitev ločenega zbiranja na nove frakcije. Za omejevanje nastajanja lahko največ stori država s primernimi predpisi in vzpodbudami v področju proizvodnje dobrin. Za zmanjšanje volumna ostanka odpadkov pa lahko vse potrebno storimo občani - povzročitelji odpadkov s stiskanjem pred odložitvijo v sivo posodo. Odpadne plastenke, pločevinke, tetrgpake in drugo odpadno embalažo je mogoče pred odložitvijo v sivo posodo stisniti in močno zmanjšati njihovo prostornino. Prihranek prostornine odpadkov za povprečno družino na teden: Z/š Vrsta ostanka Nestisnjeno Stisljivost Prihranek odpadka (L) m (L) 1 2 3 4 5 1 plastenke 5,001 55% 2,75 i 2 pločevinke 3,501 50% 1,751 3 tetrapak 7,001 60% 4,201 4 kartonske škatle 2,501 70% 1,751 5 SKUPAJ 18,001 70% 10,451 Prihranek prostornine na račun stisljivosti opisanih vrst embalaže, ki sodijo v sivo posodo, resnično ni zanemarljiv, saj pomeni okoli 10 % njene celotne prostornine. Glede na to, da se bo tarifa za opisano novo ravnanje z odpadki naravnala na število praznenj sive posode, bo zmanjševanje količine in prostornine ostanka odpadkov, dosledno ločeno zbiranje koristnih frakcij in preprečevanje nastajanja odpadkov gotovo v interesu občanov - povzročiteljev odpadkov. Pri uvajanju opisanega ločenega zbiranja odpadkov na izvoru računamo na podporo občanov z doslednim zbiranjem, da bodo načrtovani učinki čimprej doseženi, mesečni stroški na gospodinjstvo pa čim manjši. Vabimo vas k sodelovanju v smilu povabila v sloganu z um v ckjo PUP p.o. Na srečanju v Lajšah se je zbralo veliko ljudi. Cas, ko je marsikatera pesem ostala neizpeta Lepo sončno dopoldne je v soboto, 29. junija, v Lajše privabilo na tradicionalno srečanje aktivistov OFšaleško-mislinjskega okrožja in vseh ljudi dobre volje, kot jih je povabil organizator, veliko število ljudi. Pred dvema letoma so se zbrali na Graški Gori, tokrat so prireditev prestavili v dolino, a so se gore in tistega časa, ko je ostala prenekatera pesem neizpeta in prenekatera želja neuresničena, kot je dejal predsednik Območne organizacije ZZB Velenje Jože Povše, živo spomnili. Aktivistom OF so se pridružili preživeli pohodniki XIV. divizije na Štajersko, borci 3. in 4. bataljona VDV brigade, koroški kurir- ji, borci in udeleženci NOB iz Velenja in Slovenj Gradca. Pridružili so se jim planinci, ki so tisto jutro, pred slovesnostjo, prehodili del poti XIV. divizije. Udeležence je pozdravil župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih, slavnostni govornik paje bil predsednik ZZB Slovenije general Ivan Dolničar. "Veliko se pri nas govori o spravi in sožitju, a se dogaja drugače. Borci in udeleženci NOB smo za tisto, kar se je zgodilo po vojni, že večkrat ponovili, daje bila velika napaka. Želeli pa bi to slišati tudi od druge strani za tisto, kar so počeli. Najbolje bi bilo, da vse, kar se je zgodilo med vojno in po njej, prepustimo v presojo Jože Povše predsednik ZZB Velenje je generalu Ivanu Dolničarju, predsedniku ZZB Slovenije, v spomin izročil kipec ranjenca. zgodovinski stroki, saj je najslabše, da se to zlorablja za dnevno politične potrebe," je rekel general Ivan Dolničar. Ta je skupaj s predsednikom 00 ZZB Velenje Ivanom Po-všetom sedel v letalo Aerokluba Lajše in se popeljal nad Graško Goro, kjer sta odvrgla venec. Srečanje se je nadaljevalo še dolgo v popoldne, spomini so bilo živi, stiski rok pa trdni. M Milena Krstič - Planine Fotografije: Stane Vovk Območni organizaciji Rdečega križa Mozirje in Žalec sta v soboto v pokritem prostoru ob Savinjskem gaju v Mozirju pripravili proslavo ob 130-letnici Rdečega križa v Sloveniji in ga združili s srečanjem krvodajalcev obeh področij. Res je, da slovenski Rdeči križ visoko obletnico obeležuje predvsem delovno, kamor sodijo prikaz in promocija delovanja te organizacije, krepitev njene vloge v družbi, predstavitev pomembne sedanje akcije in podobno, res pa je tudi, da so se aktivnosti in krvodajalci v lepem sobotnem dnevu znali sprostiti, poveseliti in naužiti prijetnosti medsebojnih srečanj in spoznavanj. Sklavnostni govornik je bil predsednik Območne organizacije RK Mozirje dr. Franc Širko, kije orisal bogato zgodovino mednarodnega in zlasti slovenskega Rdečega križa, ki je v svoji 130-letni zgodovini vedno delil usodo slovenskega naroda in države in v vseh prelomnih zgodovinskih obdobjih sledil temeljnim načelom mednarodne organizacije. Danes slovenski Rdeči križ deluje po vsej državi v 12 regijah ter 56 območnih in 1200 krajevnih organizacijah, posebej pomembno vlogo pa ima na področju prostovoljnega krvodajalstva, kjer ima Slovenija eno najvidnejših vlog v Evropi in svetu. V imenu župana občine Mozirje je zbrane pozdravil prof. Anton Venek in izrazil ponos in veselje, da lahko Mozirje gosti toliko ljudi dobrega srca; pozdrave žalskega župana prof. Milana Dobnika je prenesla Milka Štrukelj, za Rdeči križ Slovenije pa je udeležence pozdravila Her-ta Štuklek, ki je v kratkem nagovoru posebej poudarila krvoda- jalstvo, saj je Slovenija v samem evropskem vrhu s 100.000 krvodajalci in s 45.000 litri darovane krvi na leto. Lep in prisrčen kulturni spored sta vodila in povezovala Ivana Žvipelj in Roman Čretnik, sodelovali pa so oktet Rožmarin, Folklorna skupina Svoboda iz Šempetra ter citrar Anton Mlačnik iz Luč ob Savinji, ki je čisto za konec "uradnega" dela skupaj z lučkimi pevci požel veliko odobravanje s skladbo in pesmijo, ki jo je zložil posebej za to priložnost in za krvodajalce. Za dober tek, lepo počutje in srečo pri bogatem sre-čelovu je v nadaljevanju skrbel ansambel Gaj iz Mozirja. •JP 10 let od pričetka izgradnje prvega omrežja KRS Velenje Prvi so bili krajani Smartnega V Šmartnem v Velenju je bila minulo sredo, 26. junija, priložnostna slovesnost, na kateri so se spomnili junija 1986, pričetka gradnje omrežja kabelsko razdelilnega sistema Velenje. Pred 10. leti so ga kot prvi v Velenju začeli graditi v krajevni skupnosti Šmartno. V njej je danes na sistem pri- smo že izdelali. Obseg storitev, ključenih 430 uporabnikov, kar je 99 odstotkov vseh. Na celotnem območju Mestne občine Velenje pa je priključenih na omrežje že več kot 8300 vseh stanovanjskih enot od Škal, Pake, Pesja, Tajne, Podkraja in Kavč do celotnega mestnega področja. Teče gradnja na območju Bevč in Vinske Gore in, ko bo tudi ta dela končana, bo omrežje pokrivalo več kot 95 odstotkov vseh stanovanjskih enot Mestne občine Velenje. "Ko bomo naš sistem v na- ki jih bomo lahko ponudili, sega od informacijskih storitev, telefonije, TV prodaje, plačljive televizije, pomoči na domu do interneta in drugega," se je na slovesnosti ozrl v naprej v imenu uprave KRS - kabelsko razdelilnega sistema D.D. Velenje Slavko Korenič. Predsednik skupščine Jože Rovšnik je segel v začetke izgradnje tega omrežja, v junij 1986, ko so z gradnjo pričeli v Šmartnem in s tem spodbudili tudi druge. Rezultati so bili vidni Novo okno v svet Sistema, je poudaril Slavko Korenič, v Velenju ne bi bilo, če ne bi v krajevni skupnosti Šmartno pred 10. teti spoznali, da pomeni spremljanje televizijskih in radijskih programov tudi novo okno v svet. Pri uresničitvi zamisli sojini bili v veliko pomoč predstavniki prvega občinskega gradbenega odbora, ki ga je vodil Milan Kneževič, pri izvedbi projekta pa vodstvo drugega občinskega grabeniga odbora na čelu z Igorjem Simončičem. ■sili Premogovnik Velenje IlilKBlIKSSliKt Slovo od upokojenih delavcev V času od lanskega do letošnjega rudarskega praznika se je v velenjskem premogovniku iztekla delovna doba dvainosemdesetim delavcem. V soboto, 30. junija, so se tudi slovesno - na srečanju upokojencev v restavraciji Klub v Velenju - poslovili od svojega podjetja. Ob tej priložnosti jim je zapel moški pevski zbor Kajuh, potem pa so iz rok direktorja podjetja dr. Franca Žerdina in sekretarja sindikata podjetja Bojana Ograjenška prejeli spominsko plaketo in darilo - rudarsko svetilko. Direktor jih je me drugim nagovoril in dejal: "Ko vas gledam in vidim tako mlade, si težko mislim, da odhajate v pokoj. Pa vendar je res! Zato se vam predvsem zahvaljujem za dolgoletno delo, ki ste ga vložili v naš premogovnik. Stisk roke, darilo, pesem, večerja in nekaj besed v slovo naj bi bilo vse, kar je poleg pokojnine ostalo od dolgoletnega dela? Nikakor! Prav to je poudaril tudi direktor premogovnika, ko je dejal: "Vabim vas, da se še kdaj oglasite v podjetju, da se še pogovorimo, da boste videli in izvedeli, kako delamo, da še obudimo spomine na leta skupnega dela. Želim, da se letos in tudi v prihodnjih letih udeležujete prireditev rudarjem ter da še dolgo zdravi in zadovoljni praznujete 3. julij - dan rudarjev." ■Dragica Marinšek Slovenski kabel V sredo, 27. junija, so se v delniški družbi KRS Velenje odločili, da pristopijo k ustanavljanju delniške družbe Slovenski kabel, preko katere bodo usklajcsali razvoj na področju plačljivih storitev in skupno programsko politiko za plačljive programe vseh zvrsti - od športa, erotike, filmov, izobraževanja, zabave - plačljivega radia, prenosa podatkov in podobnega. Za uresničitev zamisli bo potrebno vzpostaviti ustrezne povzave z drugimi sistemi preko lastnih in najetih optičnih povezav. Menil je, da tako obsežne, tudi u-darniške, akcije, kotjetistikratv kraju, ne bo več tako kmalu. Ob jubileju so se zahvalili tudi prvim graditeljem omrežja: Alojzu Penšku, Vinku Hudeju, A-lojzu Kikcu, Mirku Sajku, Francu Savineku in Martinu Turineku, ki so bili na slovesnosti, medtem ko se bodo Milanu Valenčaku, Venčeslavu Svolj-šku, Jožetu Srebotniku, An- tonu Glušiču in Muharemu Boliču zahvalili kdaj kasnje. Osnovno vodilo vseh, tako prvih graditeljev kot ustanoviteljev in delničarjev druužbe je, da mora sistem nuditi čim več kakovostnih televizijskih in radijskih programov, obenem pa slediti razvoju tehnologije, ki omogoča uporabo sistema tudi v druge namene. ■ Milena Krstič ■ Planine slednjem letu obnovili, bomo lahko poleg enosmernega prenosa slike in tona ponudili uporabnikom preko omrežja še dodatne storitve. Tudi tiste, ki jih danes prodaja samo Telekom, in ki jih bo lahko zaradi monopolnga položaja samo še krajši čas. Študije in projekte o večnamenski rabi omrežja že čez leto, ko so v juniju 1987 programe preko kabelskega o-mrežja gledali in poslušali prvi krajani Šmartnega. Lojze Pen-šek, ki je tistikrat vodil gradbeni odbor v krajevni skupnosti se je spomnil, da je bilo za novost takoj okoli 70 odstotkov krajanov, da pa so se, ko se je delo pričelo, pojavljali novi in novi. Od leve proti desni: Jože Rovšnik, Lojze Penšek in Slavko Korenič, vsak od njih se je ozrl na desetletno obdobje, predsednik uprave pa malo pogledal tudi naprej. Savinjski gaj Regijska proslava in srečanje krvodajalcev DOGODKI IV. zbor zadružnikov Kmetijske zadruge Šaleška dolina Rezultati slabši od pričakovanih Dvorano kulturnega doma v Šoštanju so minuli petek napolnili udeleženci 4. občnega zbora Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Od 333 članov zadruge so rezultati poslovanja v preteklem letu z ugotovitvami revizijske komisije, volitve novih organov zadruge ter strategija nadaljnjega razvoja kmetijstva v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zanimali le nekaj več kot 45% članstva ali 151 zadružnikov. Med gosti so bili (polegžupanov omenjenih občin) še predstavniki Zadružne zveze Slovenije in HKS-a. kupa lesa, kljub temu pa so se kmetje zavzeli, da bi na tem področju storila še večje korake. V nadaljevanju zbora so spregovorili še o strategiji razvoja Kmetijske zadruge Šaleška dolina, nato pa opravili še volitve v organe zadruge. S 60 glasovi je postal novi predsednik zadruge Rudi Ježovnik iz Paške vasi, za podpredsednika pa so z 81 glasovi izvolili Janka Arliča iz Velenja. '(tp) V razpravi o lanskih dosežkih so zadružniki ugotavljali, da so ti zadovoljivi oziroma da so uspehi in neuspehi odraz splošnega stanja v Sloveniji in še posebej v tej gospodarski veji. Po mnenju članov nadzornega odbora pa so številke nekoliko slabše kot so pričakovali. Prizadevanja in sprejete odločitve za izboljšanje stanja se v celoti ne odražajo v finančnih kazalcih, bolj v količinskih in glede kakovosti (pri prireji mladega pitanega goveda, mleka sodijo v sam slovenski vrh). Kmetijči ocenjujejo, da bodo med letom sprejeti sanacijski programi za enote, ki so poslovale slabo (Turn in Šmartno ob Paki), prinesli uspeh že letos, še bolj pa v prihodnjem letu. Ker predelava mesa tudi lani ni izpolnila njihovih pričakovanj, so se zadružniki odločili za prekinitev pogodbe z zasebnikom. V ponedeljek naj bi že prešli na drugačno obliko organiziranosti te dejavnosti oziroma podpisali nove kupoprodajne in najemne pogodbe z Mesarstvom Sušeč. Čeprav je pooblaščeni revizor Mihael Demšar naglasil, da je zadruga dokaj zdrava in med boljšimi v Sloveniji, ni bilo mogoče preslišati njegovega opozorila glede povečane zadolženosti. Menil je, da bodo morali zadružniki v prihodnje posebno pozornost nameniti izbiri kupcev, pospeševanju izterjav, enotam, ki poslujejo slabo ter sproti spremljati vrednost premoženjskega stanja. Milijon in nekaj malega izkazanega dobička je ocenil kot rop z meje rentabilnosti zadruge. Nenadzorovan uvoz, rast cen repromateriala, nizke odkupne cene,... so vprašanja, ki mučijo tudi kmete v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Aplavz, ki ga je za ugotovitev: "Želimo si takega republiškega ministra, kot smo ga kmetijci vredni," požel Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, ne preseneča. Zadruga je resda šele na začetku dejavnosti glede od- Kaj je s trgovino v Velenju? Na to zastavljeno vprašanje enega od udeležencev petkovega zbora je Marjan Jakob odgovoril, dsi je Era trd pogajalec, in dn zadruga sedaj išče svojo pravico glede kmetijske trgovine v Velenju na sodišču. Soglašal je tudi z njegovim mnenjem, da je keintijstvo / združitvijo Ere veliko i/guhilo. Kmetijci so se bili, po Jakobovih besedah, vedno pripravljeni pogovarjati, vendar so bili doslej vedno izigrani. \\ - \ m Utrinek s petkovega občnega zbora kmetijcev Centralna čistilna naprava Šaleške doline ■ VtlBilllilllllltKIIIiailllltKKi Pika na i - naložba v biološko stopnjo Ob nedavnem praznovanju 35-letnice organizirane komunalne dejavnosti v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so med pridobitvami, s katerimi se lahko ponaša dolina, večkrat omenili centralno čistilno napravo Šaleške doline. In to kljub temu, da še ni zgrajena v celoti. O razlogih za uvrščanje te med večje dosežke na komunalnem področju v Sloveniji in nadaljnjih prizadevanjih smo se pogovarjali z vodjem poslovne enote Kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje Štefanom Praž-nikarjem in tehničnim vodjem te enote Tomom Sunaričem. Zakaj torej uvrščate centralno čistilno napravo, ki ste jo predali svojemu namenu pred 5 leti, med pridobitve, s katerimi se ponašajo redke občine v Sloveniji? Štefan Pražnikar: "Razlogov je več, vsi pa potrjujejo, da je bila njena izgradnja smela poteza, odločitev pravilna. Prav tako prizadevanja delavcev poslovne enote Kanalizacija za njeno učinkovito delovanja." Tomo Sunarič: "Centralna čistilna naprava Šaleške doline ima zgrajeno mehansko stopnjo čiščenja vode, kar pomeni, da se voda očisti vseh mehanskih delcev (pesek in podobno), raznih plavajočih organskih odpadkov in maščob. S postopki vračanja biološkega blata v liniji čiščenja vode se voda tudi delno biološko očisti. Učinki čiščenja, izračeni v BPK5 so do 50%. Štefan Pražnikar: "Prejšnji mesec smo začali z obratovanjem črpališča za črpanje mehansko že očiščene vode iz linije I. v linijo II. To lahko označimo kot tehnološko izboljšavo ali celo uvrstimo med inovacijo, katere avtorji smo zaposleni v PE Kanalizacija. To do- datno čiščenje bo učinek povečalo še za približno 20%. Odvečno biološko blato, ki pri tem nastaja, stabilizirano v procesu metanskega vrenja pri temperaturi od 30 do 35 stopinj C. Stabilizirano blato se dihidrira. Odlagamo pa ga na komunalno odlagališče, kje smo pred letoma začeli pilotski poskus doko-mpostiranja tega produkta. Pridobljeni plin pri stabilizaciji blata koristimo za pretvorbo v električno in toplotno energijo. Kot zanimivost naj omenim, da objekti čistilne naprave niso priključeni na toplovodni sistem. Oskrba s toplotno energijo je torej tu odvisna od lastne proizvodnje biološkega plina, ki je tudi pokazatelj dobrega delovanja naprave oziroma čiščenja vode. Naj še poudarim, da so tehnološki postopki čistilne naprave v celoti avtomatizirani in procesno vodeni, zato naprava deluje zanesljivo. Kljub temu, da še nima zgrajene biološke stopnje, dosegamo tudi delno biološko čiščenje." Zakaj pogosto poudarjate pomen delovanja centralne čistilne naprave v zvezi z zmanjšanjem emisij? Štefan Pražnikar: "Predvsem zato, ker CČN Šaleške doline že peto leto zmanjšuje obremenitev reke Pake, ribe v njej pa so zgovorno dejstvo. Komunalna voda je v celoti mehansko očiščena, biološko čiščenje, izračeno v BPK5, pa dosega do 50%. Visoka stopnja obratovalne sposobnosti naprave je dopuščala priključitev prečiščenih tehnoloških odpadnih voda iz šoštanjske tovarne usnja in dnevno sprejemanje vsebin iz greznic, kar še dodatno zmanjšuje obremenitev reke Pake. " Tomo Sunarič: "Vlaganja so in še bodo potrebna, saj nobena naprava nima neomejenega roka delovanja." Štefan Pražnikar: "Javnost je stalno na preži, naše delo je pod drobnogledom strokovnjakov in širšega kroga ljudi. Smo odprti za vse, kijih delovanje CČN Šaleška dolina zanima. " Rekli so: Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina o strategije razvoja te gospodarske veje v Šaleški dolini: "Kmetijstvo je s preoblikovanjem v Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina pridobilo novo vsebino, saj je pričelo razvijati še dopolnilno dejavnost kot je trgovina. Naša osrednja pozornost bo še naprej veljala kmetijski proizvodnji- prireji mesa in mleka. Vedno slabši položaj živinoreje kot paradna panoga slovenskega kmetijstva nam narekuje, da vedno znova in znova opozarjamo odgovorne na propadanje te dejavnosti in s tem tudi na propadanje slovenskega podeželja. Življenjski pogoji kmetov, še posebej v gorsko-višinskih predelih, se izrazito slabšajo, gozd - nekoč kmetov varen zavetnik, mu obrača hrbet. Kmetijci v Šaleški dolini pričakujemo, da bodo tudi lokalne oblasti bolj razumele težave, v katerih so se znašli naši obrobni kmetijski predeli in se še z večjo odgovornostjo zavedli tega, da smo jim odstopili precejšen del doline za razvoj industrije in urbanizacijo. Upravičeno pričakujemo njihovo pomoč sedaj. Zavedamo pa se tudi tega, da bo razvoj kmetijstva močno odvisen od nadaljnjega regijskega povezovanja kmetijskih zadrug, od skupnega nastopa v predelovalni industriji ter v trgovini. Strniti bo potrebno vrste, če bomo hoteli premagati ovire, ki nas čakajo pri tem in na poti v Evropo. Pomembno za razvoj kmetijstva je še obstoj Hranilno kreditne službe. Ne smemo spregledati, da smo pred strateško opredelitvijo do lastnine, s katero pričakujemo, da bomo lahko uresničili zastavljene cilje. Le ob dobrem sodelovanju članov zadruge, medsebojnem zaupanju in razumevanju bo naša pot do skupnih ciljev lažja." Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje : " V Mestni občini Velenje smo razmišljali o tem, da bi na področju kmetijstva organizirali kaj svojega. Vendar za zdaj nismo našli pravih razlogov za takšen korak. In dokler bodo člani z delom Kmetijske zadruge Šaleška dolina zadovoljnji, ga najbrž tudi ne bomo storili. Težave pri priključitvi kmetov Vinske gore lahko označimo kot kratenje njihovih pravic. Sami so se odločili, da se bodo odcepili od Kmetijske zadruge Petrovče in se priključili Šaleški zadrugi. To ni bila politična odločitev, zato je nepripravljenost za sodelovanje pri reševanju tega vprašanja v Petrovčah toliko manj razumljiva." Poslovne novice V preteklem obdobju, trdite, ste za vzdrževanje CČN namenili precejšnja sredstva. Prav tako ste opravili razne rekonstrukcije in posodobitve. Katere bi še posebej izpostavili? Štefan Pražnikar: "Rekonstrukcija ozračenja na liniji čiščenja vode, ureditev mehanizma za odvzem biološkega blata, avtomatizacija, pretvorba bioplina v električno energijo, izvedba pre-črpavanja iz proge I. v progo II. (povečan učinek čiščenja vode) in frekvenčne regulacije na glavnem črpališču. Pomembna pridobitev je tudi sistem brezžičnih povezav z ostalimi objekti kanalizacije (male čistilne naprave in črpališča), ki omogoča prenos podatkov in ukazov med centrom na CČN ter objekti." CČN Šaleške doline manjka še II. faza izgradnje, ki je menda "v teku". Kaj to pomeni? Štefan Pražnikar: "Nisem pristojen za dajenja odgovora na to vprašanje. Povem lahko le, daje imenovan strokovni tim, in da v tem trenutku potekajo aktivnosti za izbiro projektanta idejnega projekta. Z gotovostjo pa trdim, da bo naložba v izgradnjo biološke stopnje pika na i vsem dosedanjim naložbam v kanalizacijski sistem Šaleške doline. " (tp) Podpis k sliki. 2 portreta Štefan Pražnikar: "Javnost je stalno na preži, naše delo je pod drobnogledom strokovnjakov in širšega kroga ljudi. Smo odprti za vse, ki jih delovanje CČN Šaleška dolina zanima. " Tomo Sunarič: "Vlaganja so in še bodo potrebna, saj nobena naprava nima neomejenega roka delovanja." tpm 1. Gospodarska zbornica Slovenije in Območna zbornica za Gorenjsko organizirata predstavitev dela slovenskega gopo-darstva na Mednarodnem lesnem sejmu Celovec, od 5. do 8. septembra 1996. Zainteresirana podjetja se lahko prijavijo do 8. julija 1996 na naslovu Gospodarska zbornica Kranj, telefon 064 222 584. 2. Trgovinski del asociacijskega sporazuma bo stopil v veljavo 1.1. 1997. Od tedaj dalje se bodo carine pri uvozu iz držav EU postopno zmanjševale oziroma za nekatere izdelke v celoti ukinile, in sicer: - za industrijske izdelke, uvrščene v 1. skupino liste A, se 1. 1. 1997 carine ukinejo, - za izdelke, uvrščene v 2. skupino liste B, se bodo carine zmanjševale postopno (s 1.1.97 na 55% carinske stopnje, s 1.1. 98 na 30% carinske stopnje, s 1.1. 99 na 15% carinske stopnje, s 1.1. 2000 ukinitev carin v celoti), - za izdelke, uvrščene v 3. skupino liste C, se bodo carine zmanjševale po naslednji dinamiki: s 1.1. 97 na 70% carinske stopnje, s 1.1. 98 na 45% carinske stopnje, s 1.1.1 99 na 35% carinske stopnje, s 1.1.2000 na 20% carinske stopnje in s 1.1. 2001 ukinitev carin v celoti. 3. V začetku julija bo 4. zasedanje mešane slovensko-ma-kedonske komisije za gospodarsko sodelovanje. Takrat naj bi prišlo tudi do podpisa sporazuma o prosti trgovinski coni med državama. Podjetja pozivamo, da posredujejo informacije o problematiki poslovanja in premoženja v Makedoniji, ki bodo vključene v meddržavne pogovore. 4. V Poročevalcu Državnega zbora RS, št. 21 z dne 11.6. 1996 je objavljen predlog zakona o odkupu terjatev za odvzeto ali uničeno premoženje v republikah bivše Jugoslavije. 5. Gea College in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti organizirata program usposabljanja za svetovalce v podjetništvu. Usposabljanje bo potekalo od 30. septembra do 8. maja 1996. Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici, Velenje. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Savinjsko-šaleški območni zbornici, Velenje, Trg mladosti 2. Telefon: 063 856-920, telefax 063 855 645. MAmaGcR Kidričeva 57, 63320 velenje, tel.,fax: 063/852-429, 863-530 # Velika izbira letovanj doma in v tujini. # Organiziran program v Krkinih zdraviliščih: Šmarješke Toplice 25.7. aktivni oddih, 27.8. program za upokojence Dolenjske Toplice 20.8. aktivni oddih in program za upokojence Zdravniški pregledi, terapije, zabava, kopanje, tenis igrišča... # Portorož, 16.9., 6-dnevni program (kopanje, prevoz, ogled Postojnske jame, veliko zabave) AKCIJSKE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI 4. LJUDJE Rečica ob Savinji Sedemnajstič "Od lipe do prangerja" Številni krajani z Rečice in okolice ter mnogi gostje so v nedeljo pozno popoldne napolnili prostore tamkajšnje osnovne šole - in bili navdušeni. Z otvoritvijo treh razstav je namreč domače turistično društvo prijelo vsakoletno turistično in narodopisno prireditev "Od lipe do prangerja." Med gostije bil tudi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu, domačin Jože Jeraj, ki je v pozdravnem nagovoru izrazil svoje občudovanje do vseh naporov rečičkih turističnih delavcev, ostalih društev in krajanov in izrekel pričakovanje, da bodo nadaljevali te plemenite napore. Spregovorila je tudi Marija Makarovič iz Ljubljane, ki je s svojo strokovnostjo soustvarjala (tudi) edinstveno razstavo suhega cvetja. Pravzaprav ni našla pravih besed zahvale in občudovanja nad gostoljubjem vseh, ki jih med svojim delom obiskala, nad pripravljenostjo žena, deklet in otrok pri oblikovanju te razstave, njihove zagnanosti in vneme Vere Poličnik in Vide Orlovič. "Za takšno razstavo smo na etnografskem muzeju porabili leto dni, zatorej nisem mogla verjeti, da bo tukajšna nared v pravem času, pa je bila že teden dni prej. Kar težko dojamem, da je to res." Aleksander Videčnik, brez njega ob takšnih podvigih in prilikah pač ne gre, je po svoje spregovoril o pomenu odkrivan- ja in oživljanja izročila. Mlajših je položil na srce naj vendarle ne malikujejo izključno zahodnih in podobnih "dosežkov", pri tem pa jim ostaja skrito vso neizmerno bogastvo, s katerim se ponaša Slovenija in Zgornja Savinjska dolina z njo. Vida Orlovič je na prikupen način govorila o pripravah na razstavo, njenim ustvarjalkam izročila spominska darila, največji uspeh pa je po njenem dejstvo, da so se pri tem posebej izkazali tudi otroci. Res, bilo je lepo, kot je bilo lepo ubrano petje okteta Rožmarin pod vodstvcm Tadeje Cigale. Prva razstava upodablja ljudske noše Zgornje Savinjske doline. Oblačila naših prednamcev so delček izvirne kulture, ki ga moramo spoznati in sprejeti kot nekaj našega, saj spada v naše ljudsko izročilo, na tej razstavi pa so prikazane upodobitve obačil iz 19. stoletja vse do prve svetovne vojne. Sicer je že pred leti pobudo za raziskavo zgornjesavinjske oblačilne kulture dala Jelka Ma-rovt z Ljubnega. Za sodelovanje je naprosila veliko poznavalko dr. Marijo Makarovič iz Ljubljane, ki je po dolgotrajnem in napornem raziskovanju po zaselkih in vaseh zbrala gradivo, na podlagi katerega je akademska slikarka Jana Dolenc upodobila oblačila. "Dejstvo je, da so se naši ljudje kmalu po prenehanju policijskih redov o oblačenju v in pred 16.stoletjem osvestili tudi v po- gledu sproščenega oblačenja in so skrbno iskali sodoben način kot vodilo pri izbiri oblačil in obutve," je o razstavi med drugim zapisal Aleksander Videčnik. Na vsakoletni likovni razstavi je spomin na delček (že) pozabljene preteklosti, ki niti ne sega tako daleč nazaj. Gre za umetnost izdelave suhega, umetnega cvetja iz barvnega papirja, nekoč tako značilen običaj, ki so ga na zelo Prireditve bodo na Rečici oh Savinji nadaljevali jutri, v petek, sklenili pa v nedeljo. Jutri dopoldne bodo ob 9. uri pričeli odprto teniško prvenstvo Slovenije za člane in članice, finalni lx>ji bodo v nedeljo popoldne; prav tako jutri bo popoldne najprej ženski nogometni turnir, za njim pa ob l<). uri še nogometna tekma med rečišklml in mo/irskimi člani Svete občine Mozirje. V soboto dopoldne bodo poskrbeli za otroške igre, zvečer bo osrodnja prireditev pod trško lipo. v nedelji i pa bodo namesto dosedanjih šaljivih ijjer med vasmi in zaselki prvič izvedli konjeniško prireditev "S konjskega hrbta". . Dobiček vseh prireditev bodo namenili izgradnji popolne osemletke na Rečici ob Savinji! na Rečici ob tej priliki predstavljajo domačega umetnika. Tokrat so na ogled dela umetnika Romana Makaroviča iz Mozirja, ki ga je predstavila akademska slikarka Terezija Bastelj. Likovno zorenje umetnika in njegove različne, pogosto razhajajoče se poti, pa je orisal Cene Avguštin. Od začetnega iskanja ga je pot vodila do fantastičnega slikarstva do oprijemljive predmetnosti, cvetličnih portretov in tihožitij, risb in kiparstva v lesu. Tretja razstava je čisto posebne sorte, novost v programu rečičke prireditve, nemara prva takšna sploh daleč naokrog in nosi ime "Pozimi pa rožice ne cveto". Zamisel je zelo izvirna in strokovni podlagi obudile žene in dekleta iz Rečice in okolice, iz vse Zgornje Savinjske doline, pa z Vranskega in Velenja. "Naj ta razstava obudi spomin na pomen kinčanja, nakaže naj načine, ki so bili nekoč znani in pripoveduje naj o cvetju, kije v takšni ali drugačni obliki spremljalo našega človeka skozi veselje in žalost. Slovenec je od nekdaj izražal čustva s cvetjem in ni bilo svečane prilike, ko ne bi poskrbeli za bogato okrasitev. Vse je imelo neka pravila, ki so se jih ljudje skozi dolga leta držali," je med ostalim zapisal Aleksander Videčnik, ki je tudi pomagal pri razstavi. ■JP Okonina m * m m » ® Še tretja vrtina Pri iskanju zadostnih virov termalne vode v Okonini so izvajalci končali drugo vrtino. Po dveh vrtinah in dosedanjih raziskavah na podlagi tega bo za temeljitejšo analizo in dokončen odgovor na vprašanje smotrnosti vrtanja do globine 800 metrov, kar naj bi pomenilo izhodišče za izkoriščanje tople vode, treba počakati do septembra in do sklepne ocene. Ne glede na končni odgovor o primernosti okoninske tople vode za koriščenje, pa vrtine ne bodo zaman. Na širšem področju Oko-nine se namreč že dalj časa soočamo s težavami pri preskrbi s pitno vodo, doslej ugotovljene količine vode pa bodo ta problem zanesljivo dolgoročno rešile. Vodovod, mrliška veža Priznanje prejel župnik Niko Kranjc V Krajevni skupnosti Andraž nad Polzelo so v soboto zaključili praznovanje 20. krajevnega praznika, prireditve pa so potekale ves minuli teden. Na slavnostni seji sveta KS, ki so jo tokrat pripravili v dvorani gasilskega doma, je o preteklem obdobju govoril stari in novi predsednik sveta KS Andraž nad Polzelo Tone Mešič. Poudaril je, da so najbolj zadovoljni, da je po treh letih končno zgrajena mrliška veža, ki so jo zgradili izključno s sredstvi krajevnega samoprispevka. Prav tako zadovoljni so tudi, da so uspeli vodovodno omrežje razširiti v Dobriču, Sevčniku, Hotunjah in Podvinu, kjer se je na več kot 10 km novega voda priključilo 96 gospodinjstev. Da bo oskrba z vodo nemotena, so zgradili tudi prečrpališče v Sevčniku. Ob koncu seje so podelili tudi priznanje krajevne skupnosti, ki ga je prejel domači župnik Niko Kranjc, za nesebično delo pri obnovi in vzdrževanju cerkvenih objektov, ki so v veselje in ponos kraju. Po seji so slovesno predali namenu novo mrliško vežo. Med tednom so pripravili tekmovanje v malem nogometu, kjer je med šestnajstimi ekipami zmagala domača ekipa, pri šahovskem ekipnem tekmovanju pa ekipa Sa-. vinjčan iz Šempetra. -er i t i « * t * » » i t i * i « t t t » Devetdeset let Alojzije Povh • ■■(•■■(»Kttlllittltlililllll Za dolgo življenje: "Domača hrana, veliko gibanja..." Res, le malo jih je s častitljivimi devetdesetimi leti starosti, kijih zdravje ne tare posebej, berejo brez očal, delajo na vrtu in so seznanjeni z vsem kar se dogaja okrog njih in nas vseh. Z vsem tem visoka leta življenja uživa Alojzija Perk iz Sel v Šaleku, ki je pred nedavnim slavila svoj 90. rojstni družinL Starši so kasneje kupili kmetijo v Paki llP^JSaj pri Velenju in Alojzija je na njej delala osem Sjj^BHH^ / v JriM let, za tem pa se je izučila za šiviljo. Najprej BtmE^^^f« skupaj pa jo fmgosto obiskujejo. Med vsemi ^^^^^^^^^ ^ zamahnila z roko in kratko odvrnaila - dobro! J iSmKflrl^J^ "Zdravje mi služi, veliko se gibljem in pos- ŽLa. * ~ ^RS^kjtdCl- • torim, kar rabim za življenje." Neizogib- no vprašanje ob taki priliki je seveda "recept" ■ * za dolgo življenje, ki mu je brez pomisleka sledil kratek in jedrnat odgovor: "Domača naravna hrana, brez pitja, pa delo in veliko gibanja!" Alojzija je prijetna sogovornica, skromna, vedno nasmejana in njen spomin je odličen. Ob njenem visokem življenskem jubileju naj veljajo tudi naše najlepše želje in čestitke. B.Mugerle Društvo upokojencev Gornji Grad - Prapor tudi Novi Štifti Člani gornjegrajskega društva upokojencev so se na rednem letnem občnem zboru letos zbrali v Novi Štifti. Ob pregledu uspešno opravljenega preteklega dela so posebej opozorili na prostorsko stisko, saj si že dolgo želijo lastne prostore, ki bi njihovo delo bistveno olajšali. Kakorkoli že, člani Društva upokojencev Gornji Grad so z minulim delom dokazali, da so kljub vsem tegobam še vedno koristen člen v sicer zapleteni družbeni verigi. Ob tej priložnosti so člani društva iz Nove Štifte razvili lasten prapor, na kar so še posebej ponosni. Rastislav Slokar s Polzele vstopil v 98. leto ............ ~ j in wdid H« Pri ■ Pred dnevi je na Polzeli dopolnil 97 let Rastislav Slokar, sicer rojen v Lokovcu pri ■ Postojni. Kot sam pravi, je kljub temu, da je na Polzeli več kot 30 let, še vedno po B srcu Primorec. ■ Kleni Primorec, ki še vedno rad potegne pipo, je okusil vse radosti in tegobe življenja. Že kot 18 letni fantje v prvi svetovni vojni postal avstroogrski vojak, med obema vojnama je kot učitelj ■ služboval po raznih krajih Jugoslavije. Vedno je zelo rad potoval in je bil celo v New Yorku, kar je bilo za tiste čase prava redkost. Med drugo svetovno vojno je bil interniran na Madžarsko, up- ■ okojitev pa je po 47 letih ■ učiteljevanja dočakal na Aj- PU jflBf a dovski gimnaziji. ., <,* | f^Hp^H ■ Kot upokojenec, kar je že . j|Li m. Jh od leta 1965, je zelo rad pe- jH^HL ' i %t ^ < V ■ šačil in Polzelani so ga bili f ' ŠfftmT (<* m® ■ vajeni videti po vseh poteh, š ' jHI a tudi zelo daleč od doma. Za- f ~ «4j\ ■ dnje čase mu zdravje tega ne , * dopušča več. Še vedno pa je H^Hoj^H^^Hi , zelo bistrega duha, rad se ^^SMjjj^^HIHP®*^® pogovarja, od doma pa gre le "** £ 3 še kadar gre k maši. Živi -9 ■ središču Polzele, v svoji hiši, z ženo Marijo sinom Mar-kom z 8 NAŠ ČAS KULTURA 4. julija 1996 Spomin na šolo Presegli so vsa pričakovanja V minulem šolskem letudje v KUD na Osnovni šoli Gustava Šiliha delovala tudi gledališka skupina. Učenci, ki jih privlačilo gledališko izražanje, so delovali pod mentorstvom Ade Zorman in Petra Podgorška. Uprizoriti ekološko igrico avtorice Vike Grobovšek "Do tiste stezice". Po mnogih skupaj preživetih urah, je prišel čas predstavitve projekta. Igrico so mladi gledališčniki premierno uprizorili na podelitvi bralnih značk.Tisti, ki smo prisostvovali prireditvi prav gotovo nismo pričakovali tako umetniško zrelega doživetja,kot smo mu bili priča. Vse navzoče je prijetno presenetila režija igrice, igralske sposobnosti igralcev in zanimiva scenografija. Igrico so kasneje predstavili v celoti še enkrat, odlomek pa je bil predstavstavljen tudi na prireditvi "KUD se predstavlja. Celotna igrica je bila deležna izjemno pozitivnih kritik. Še posebej pomembna je tudi njena ekološko naravnana zgodba. In prav zaradi vseh teh prijetnih dejstev lahko želimo gledališki skupini KUD-a le tako uspešno in plodno delovanje tudi v prihodnje. M Denis Vengust Kmalu nova samostanska knjižnica NAZARJE - Po poldrugem letu zahtevnega dela bodo v bližnji prihodnosti sklenili obnovo knjižnice v nazarskem frančiškanskem samostanu. Pravzaprav so jih že, saj so po gradbenih in inštalaterskih delih že namestili potrebno opremo. V tem času prof. Jaro Dolar sistematično razvršča knjige, pri čemer upošteva temeljno načelo, da imajo letnico manj kot 1800, da so torej starejše od 196 let. Pri tem je nekaj pomembnih "podrobnosti". Iz celjskega muzeja so namreč že vrnili drugi izvod Dalmatinove Biblije, ki bo skupaj s precej poškodovanih prvim delom na ogled obiskovalcem. Nekatere znamenite knjižne primerke so restavrirali v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani in jih rešili nadaljnjega propadanja. Obnovo tega enkratnega kulturnega in zgodovinskega spomenika sta omogočila Ministrstvo za kulturo in občina Nazarje, slovesno pa jo bodo odprli v prvi polovici septembra. jjp Z ODRA NA ULICO Med letošnjimi 12. poletnimi kulturnimi prireditvami se bodo na Cankarjevi ulici v Velenju jutri, v petek, ob 20.30 predstavili plesalci Plesnega studia N pod umetniškim vodstvom Nine Mavec. Z ODRA NA U-LICO so poimenovali splet plesnih točk, ki so jih pripravili za ta nastop. In res bo tako. Če bo dež, prireditve ne bo. Večer z naslovnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem Glasbena šola Velenje -4. klavirsko šolo Veliko zanimanje Kar šest mednarodnih poletnih glasbenih šol se bo med glavnimi poletnimi počitnicami zvrstilo v velenjski glasbeni šoli. Pred dvema dnevoma so program dopolnilnega izobraževanja sklenili udeleženci 4. poletne klavirske šole, ki jo je tudi tokrat vodil priznani klavirski pedagog Jacob Lateiner, profesor na Juilliard School v New Yorku. Čeprav so se zaradi prestavitve roka na zgodnejši čas orga-nizatoiji te šole (velenjska glasbena šola) bali, da bo udeležba tokrat skromnejša, se to ni zgodilo. 10 aktivnih, med katerimi so bili predvsem študentje iz Akademije za glasbo iz Ljubljane ter 12 pasivnih slušateljev (med temi so bili predvsem učitelji klavirja,) je tokrat prisluhnilo metodiki klavirske igre s poudarkom na stilnih obdobjih (predvsem klasicizem). Bili so iz cele Slovenije, njihova starost pa je bila od 13 do 31 let. Naj še ob tem zapišemo, da so se udeleženci 4. klavirske šole predstavili širšemu občinstvu na zaključnem koncertu v ponedeljek, in da je ta mednarodna poletna šola zapisana v katalogu stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev klavirja, ki ga vsako leto predpiše republiško Ministrstvo za šolstvo in šport. •(tp) Med nastopom Marije Završnik iz Brasiovč in Fani Lapajne iz Zabukovice. Prejšnji četrtek je bil gost Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. V knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje je eminent-en gost iz Maribora, naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, predstavil svojo novo knjigo "Moja misel" in podal nekaj svojih razmišljanj o aktualnih družbenih problemih in o odnosih znotraj katoliške Cerkve pri nas. V uvodu je mag. Marjan Znidarie, ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve Maribor, na kratko orisal življenjsko, ustvarjalno in raziskovalno pot škofa Grmiča (njegova bibliografija šteje več tisoč naslovov, od tega kar osemnajst samostojnih knjižnih izdaj) ter podrobneje analiziral vsebino nove Grmičeve knjige. Največ prostora je v svoji analizi Znidarič posvetil oceni poglavja v knjigi, ki govori o narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda v easu 2. svetovne vojne. Dr. Grmič je nato razložil motive, ki so ga vodili pri izdaji nove knjige ter se tudi sam največ časa zadržal pri razlagi svojih pogledov na slovensko polpreteklo zgodovino, na odnose znotraj katoliške Cerkve in na odnose med Cerkvijo in državo, kritično pa je spregovoril tudi o trenutni politični situaciji na Slovenskem. Na koncu pogovora je škof dr. Vekoslav Grmič odgovarjal tudi na številna vprašanja velenjskega obeinstva, ki je z velikim zanimanjem prisluhnilo razmišljanjem gosta iz Maribora. Dr. Milan Ževart, dr. Vekoslav Grmič, mag. Marjan Žnidarič (od leve proti desni)Spomin na šolo BDK Zgodilo se je... Zgodilo se je ... 4. malega srpana Leta 1889 V Slovenskem narodu so objavili zanimivo novico, ki govori o znanem šoštanj skem rojaku: "OSEBNE VESTI. Gospod dr. Fran Majer, odvetniški kandidat v Celji, znani narodnjak in športsmen, je napravil z izbornim uspehom v Gradcu odvetniški izpit ter se naseli z dnem 15.t.m. kot odvetnik v Šoštanju." Dr. Fran Majer je ostal v Šoštanju vse do svoje smrti in v tem kraju s svojim delovanjem zapustil globoke sledove. Leta 1937 V ljubljanskem Jutru je bilo pred šestdesetimi leti mogoče najti tudi takšne članke, kot je ta: "MOČNEJŠA POLOVICA. Katera je močnejša polovica v hlačah in katera nosi, kakor pravimo, hlače; to je vprašanje, ki je zanimalo pariški list "Marie-Claire ". List ugotavlja sledeče. Močnejša polovica je On: - če ji more dopovedati, da je novi klobuk predrag in če gre ona potem res k modistki in si ga da zamenjati za cenejšega; - če jo mora prepričati, da ona s svojim nazorom o kakšnem političnem vprašanju nima prav, ker črpa svoje znanje od svojih prijateljic in na hitro prebranih dnevnikov; - če jo more pripraviti do tega, da ne bo pri pospravljenju mešala njegovih papirjev v delovni sobi in če ji dopove, da vse te papirje potrebuje; - če more glede zabav uveljaviti svoje želje: to se pravi, če jo pripravi na nogometno tekmo, ko bi rajši šla v gledališče, ali če jo spravi v muzej, ko bi se rada šetala; - če more priti v kuhinjo in ostati tam več nego minuto, čeprav preizkuša ona svoj novi recept, a še prav posebno, če uspe, da sme obaro poskusiti in dodati ji še malo soli. Nasprotno pa je močnejša polovica Ona: - če doseže, da pride on takoj po končanem delu v pisarni domov, ne da bi mu njegov šef nekoliko dni po tej njeni zmagi predpisal 3 - krat na teden "čez urno delo"; - če ga pripravi do tega, da je špinačo, ki njej tako ugaja, a se njemu zdi strašna; pri tem mora ona uporabili izgovor, da je špinača zelo redilna in da je velika napaka z njegove strani, če je on noče jesti; - če doseže, da povede on po jedi psa na sprehod in sicer z utemeljitvijo, daje malo gibanja zdravo in da dela sosed (ki ga on ne more trpeti) v ostalem isto; - če ga pripravi do tega, da vzame dežnik s seboj, ker kaže na dež, in on potem zvečer dežnik res prinese domov, čeprav bi ga bil med dnevom lahko desekrat izgubil ali pozabil." Ravno pravšen članek za začetek poletja, ko ljudje radi razmišljamo o nekoliko bolj lahkotnih temah! ■ Damijan Kijajič I I I J Mojster Jacob Lateiner med udeleženci 4. klavirske poletne šole - šole, za katero trdijo, da je mojstrski tečaj. Udeležili so se je slušatelji iz cele Slovenije, stari pa so bili od 13 do 31 let. Srečanje z Jurjevanjem Na prireditvenem prostoru ob Domu krajanov Stara vas bo to soboto, 6. julija, s pričetkom ob 16. uri že tradicionalna prireditev, poimenovana STAROVAŠČANI STAROVAŠČANOM. V okviru letošnjega srečanja bodo prikazali belokranjsko Jurjevanje. V Stari vasi si že nekaj časa prizadevajo, da bi krajankam in krajanom, predvsem mlajšim, predstavili stare ljudske običaje. Tako so se letos odločili za prikaz Jurjevanja po belokranjsko. Srečanje "Starovaščani Starovaščanom" je podprlo več podjetij in posameznikom, izkupiček pa bodo porabili za nakup še manjkajoče opreme za Dom krajanov Stara vas in za dokončno ureditev prireditvenega prostora. Organizatorji si želijo le, da jim ne bi ponagajalo vreme! 11. Zlate citre v Grižah Mojster postal Marko Barle iz Velenja Prizadevni člani DPD Svobode v Grižah so minulo soboto pripravili 11. revijo Zlate citre. Prireditev bi sicer morala biti v letnem gledališču Limberg, vendar so se prireditelji zaradi napovedi slabega vremena odločili prireditev pripraviti v obnovljenem kulturnem domu. Prireditev seje pričela z nastopom 22 citrarjev iz raznih krajev Slovenije za naslov Mojster s citrami. Ta naslov je po oceni strokovne žirije pripadel še ne 20-letnemu Marku Barletu iz Velenja. Po nastopu je sledilo srečanje citrarjev, na ogled pa so svoja dela postavile domače gospodinje. Razstavile so razna ročna dela, ki so bila vredna ogleda. Enajsto revijo citrarjev so zaključili z nastopom najbolje uvrščenih citrarjev s popoldanske revije, dosedanjih mojstrov citer in nekaterih znanih slovenskih citrarjev in ljudskih godcev. Pokrovitelja revije sta bila občina Žalec ter podjetje Agrina Žalec. Konec septembra bo v Grižah finale drugega državnega tekmovanja slovenskih citrarjev. JI 4. julija 1996 107,8 MHz KilS ČAS 9 * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Ida Baš preizkusila glasove Prvi del avdicije za nove radijske moderatorje se je končal, ko je urednica Radia Velenje Mira Zakošek, na svoji mizi razvrstila vse prijave in vsakemu od njih na domač naslov poslala vabilo za avdicijo. Tisti, ki hočejo delati neposredno v radijskem mediju, kot mod-eratoiji, morajo poleg vseh drugih kakovosti in zahtev imeti še privlačen glas. Uho zanj pa ima gotovo zelo izostren Ida Baš, ki jo velenjski radijci tudi sicer večkrat povabimo v svojo sredino. Kakšen koristen napotek za delo pred mikrofonom nikoli ni odveč. Ida Baš je bila tudi tista, ki je v sredo, 26. junija, temeljito prisluhnila prijavljenim za avdicijo. Kako so se na njej odrezali, bodo kandidati zvedeli po pošti. Nikar naj ne bodo nestrpni, ta bo njih prišla zagotovo, morda bo potovala nekoliko dlje, kot se komu zdi, da bi bilo potrebno. Ida ima vse glasove posnete in prisluhnila jim bo kar nekajkrat. Pa tudi v uredništvu se je v zadnjih dneh nabralo toliko dela, da... Saj veste, Skok v poletje, pa še vse drugo ob njem. Tisti, ki so skozi prvo sito šli dobro, bodo vabljeni še enkrat, tisti, ki jim tokrat iz najrazličnejših vzrokov ni uspelo, pa bodo lahko poskušali še kdaj kasneje. Pravzaprav je na teh avdicijah tako, da ima velikansko vlogo trema. To je tista nebodijetreba, ki obišče vsakega izmed nas kdaj pa kdaj. Še zdaj. mkp Malokdo ve koliko dela, priprav in dogovarjanj je potrebnih, da spraviš pod streho prireditev, takšno, kot je recimo Skok v poletje. Spoprijeti se je treba s tisoč in eno neznanko, najhujša na koncu pa je: bo vreme zdržalo ali ne? Ampak, če si delu predan, tako kot radijska urednica Mira Zakošek, ko je sama in to kar na tleh redakcije "pisala" celo plakate, ko pa je Imla čas, se je ozirala v nebo, potem mora uspeti. (foto: vos) KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... Se odpravljate na dopust na jadransko morje? Vam ugajata Medulin ali Pulj? Ne dovolite, da bi plačali preveč! v soboto od 9. do 14. ure. Tel.: 385/ 52/ 23811,24091; fax: 385/ 52/ 211853, 214331 Pričakujejo vas prijazni gostitelji ter prijetni hoteli in turistična naselja. nepozabno poletje na obali Pulja ali Medulina. ojj&ffe* H 1 iJžk HIPI !H1 S tem kuponom v avtokampih Arenaturista pridobite za vsak teden (do treh tednov) en brezplačen dan. . »s w . , PULA SIMPLY RED Pevec skupine Simply Red, Mick Hucknall, sicer avtor letošnje potem pa njegova lastna mati z eno samo potezo uniči ves trud." JASON ORANGE Medtem, ko ostali člani razpadle skupine Take That mrzlično nadaljujeo s solo karierami in poskušajo na račun stare slave skovati kar največ dobička, pa njihov nekdanji član, Jason Orange, ki je že v času delovanja skupine zaradi svojega poduhovl-jenega imidža (bradica in podobno) nekoliko izstopal od ostalih treh, ne misli slediti njihovi poti. Pravi, da ga denar ne zanima, zato se bo za nekaj časa umaknil iz javnega življenja in se bolj posvetil njegovi duhovni plati. Glasba ga sicer še vedno zanima, vendar bolj kot način izpovedi osebnih občutij, zato se bo z njo še vedno ukvarjal, ni pa povsem prepričan, da bo taka zanimiva tudi v komercialnem smislu. HOVVARD DONALD Hovvard Donald, prav tako nekdanji član skupine Take That, pa se je odločil za donosnejšo plat ukvarjanja z glasbo. Šel bo po poti svojih kolegov Robbiea VVilliamsa, ki je prvi zapustil skupino in se odločil za samostojno kariero in Garya Barlovva, ki mu kot naj-plodovitejšemu avtorju nekdanjih Take That obetajo najbolj svetlo prihodnost. Hovvard je doslej napisal že kakšnih petdeset skladb za svoj debitantski solo album in ni vrag, da jih vsaj deset ne bi bilo dovolj dobrih, da bi ta njegov prvenec kmalu tudi v resnici izšel. RED HOT CHILI PEPPERS Člani skupine Red Hot Chili Peppers so v nekem intervjuju zanikali govorice o morebitnem razpadu skupine. Domnevajo, da so se govorice o prezgodnjem koncu skupine razširile iz ZDA, kjer tudi sicer nastane največ podobnih dezinformacij. Ljubitelji skupine torej brez panike! WHO Uspešen nedavni nastop v lon- donskem Hyde parku je člane legendarne britanske skupine The Who prisilil v to, da so začeli razmišljati o ponovni združitvi. Who so pred kratkim nastopili v najbolj znanem parku na svetu skupaj s še nekaterimi znanimi izajalci. Njihov nastop je trajal celih osemdeset minut, tako njih kot občinstvo pa je tako navdušil, da so začeli resno razmišljati o ponovnem skupnem nastopanju na turneji. Skupina, ki je nastala že leta 1964 se je po sojem razpaduu še večkrat odločala za podobne podvige. Nazadnje leta 1989, ko so uspešno nastopili po ZDA in kar štirikrat napolnili Wembley. fiimne Evropskega nogometnega prvenstva Ž96 v Angliji, ni preveč žaloval, ko so njegovi rojaki nesrečno izgubili v polfinalni tekmi proti kasnejšim evropskim prvakom, Nemcem. Namesto tega je dostojno proslavil uspešen koncert na stadionu Manchester Uniteda, imenovanem Old Trafford, na katerem se je zbralo kar 62000 ljubiteljev skupine Simply red. Poleg te skupine so na koncertu nastopili še M people, Madness in Dodgy, ki so uspešen dogodek proslavili skupaj s Hucknallom v njegovem lokalu, imnoanem Barca. PULP Konfliktni član skupine Pulp, Jarvis Cocker, ki je na letošnji podelitvi britanskih glasbenih nagrad Britt avvards pozročil incidnet med nastopom Michaela Jacksona, zaradi katerega je končal v arestu, je obtožil lastno mamo, da v javnosti kazi njegov imidž pokvarjenega dečka. Po incidentu z Jacksonom je njegova mati namreč odšla na neko TV postajo in tam izjavila, da njen sin sploh ni tak, za kakršnega se predstavlja in da je sploh prijeten mlad fant. In Jarvisova reakcija: "Kar ne morem verjeti. Človek se trudi, da bi si ustvaril v javnosti neko podobo, OBLETNICE: SLADE - 30 LET Slade je bila britanska skupina, ki je svoje največje uspehe dosegala v sedemdesetih in začetku osemdesetih let. Začeli so leta 1966 in nato z imenom žN Betvveens nastopali po raznih klubih v notranjosti Velike Britanije. Leta 1969 jih je tako odkril Chas Chandler, nekdanji član skupine The Animals (House of the rising sun) in človek, ki je v zvezdo spremenil Jimija Hendrixa. Takrat so svoje prvotno ime spremenili v Ambrose Slade, kasneje, leta 1971, pa so ga skrajšali v Slade. Istega leta so podpisali pogodbo z založbo Polydor records in s priredbo Bobby Marchanove Get down and get with it prvič priplezali na britan- sko lestvico. Za začetek na 16. mesto. Glam and glitter imidž, agresivna in glasna kitara in slengovski naslovi pesmi so bili aduti, ki so številčni britanski delavski razred prepričali, da so Slade vzeli za svoje heroje. Kot heroji najstniškega delavskega razreda so tako Slade s skladbami Cozl Luv You, Look WotYou Dun, Take Me BackžOme, Mama Weer Ali Crazee Now, Skvveeze Me Pleeze Me, FarFarAway in mnogimi drugimi, v prvi polovici sedemdesetih let kraljevali na samem vrhu britanskih pop lestvic. V letih 1971 do 1974 so tako izdali dvanajst sin-glov, ki so se vsi uvrstili med pet najbolj poslušanih skladb v Veliki Britaniji, kar šest pa je bilo uspešnic, ki so zasedle sam vrh. Tak uspeh je pripeljal celo do ugibanj, ali lahko kompozitorski par Noddie Holder - Jimmy Lee ponovi uspehe legendarnega para Lennon - McCartney in ali bi Slade lahko postali drugi Beatli. Kljub uspehu nekaterih skladb pa je bilo vsakomur jasno, da se Slade ne morejo meriti z bogastvom glasbenega talenta slovite liverpoolske četverice. Leto 1975 je bilo za Slade slabo, njihova slava pa je začela bledeti že konec leta 1974, ko so se s kaj klavrnim uspehom lotili sedme umetnosti in nastopili v filmu Flame. Na pot slave so se vrnili leta 1976 s skladbo Let's call it quits. Revival heavy metala konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih jim je pomagal ostati v interesnem področju publike in takratne ročk kritike. Ugodne razmere na področju ročk glasbe so pripeljale do tega, da so se v začetk osemdesetih z albumom Keep Your Hands Off My Povver prvič prebili tudi na ameriške lestvice najbolj prodajanih plošč. Uspešnici Run Runaway in My Oh My pa sta se uvrstili na tudi na ameriško lestvico US top 20. Dvajseto obletnico so Slade proslavili z izdajo albuma You Boyz Make Big Noize, ki pa je že najavljal skorajšnji konec skupine. Noddie Holder se je počasi pripravljal na solo kariero, uspešno pa je delal tudi kot DJ na znani britanski radijski postaji Radio Piccadilly. Konec je prišel leta 1988 ko so v že nekoliko spremenjeni zasedbi izdali skladbo Let's dance, twistovsko priredbo skladbe Chrisa Monteza. Leta 1991 so se Slade za svojo četrtstoletno obletnico še enkrat Of Sound, ki je najavil izid albuma z njihovimi največjimi uspehi - Wall of hits. Kako (če sploh) bodo proslavili tretje desetletje od njihove ustanovitve zaenkrat še ni znano. MiČ TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN MOZIRJE LJUBIJA 121, TEL.: 831 -109 OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, GASILNIH APARATOV, PLINSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBLAČIL, GUMBOV, TER VES PRIBOR ZA ŠIVANJE. DEL. ČAS: VSAK DAN OD 13.-18. URE. VLJUDNO VABLJENI! LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni TVter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 30. junija: 1. DAN IN N0C: 2. P0LJANŠEK: 3. ŠALEŠKI: 5. SLOVENSKIH 5 5. MAK: Predlogi za nedeljo, 7. julija: 1. JOŽI KALIŠNIK: 2. KLINC: 3. ROSA: 4. STRAŠNA JOŽETA: 5. VERDERBER: Greva na kavico Veselo v Kamnik Mi Slovenci... Za rojstni dan Z nami vsi na ples 9 glasov 8 glasov 5 glasov 4 glasovi 4 glasovi Tam v Dolu sama zase Dober nasvet Koroške dečve Naj živi ohcet Pojdi z mano Vili Grabner io mi: vas REPORTAŽE 4. julija 1996 Na obisku v velenjskem premogovniku, odkop C, kota +25 Prah sili v oči, nos in v ušesa... Dnevi pred rudarskim praznikom so uredniku narekovali obvezo, da enega od svojih "vojakov" pošlje med rudarje. Večstoletna rudarska oziroma premogovniška dejavnost je ta poklic naredila nekaj posebnega. Poznamo ga vsi, vsakdo ima v spominu predstavo temnih rovov, zaprašenih rudarskih o-brazov, predstavo polnih vozičkov in vanj uprte rudarje, ki mukoma odvažajo nakopani premog na površje. Da je temu tako smo krivi tisti, ki o rudarjih pišemo - tudi že več stoletij. Prihodnost bo namenjena popravljanju vtisa. Stopnja dosežene tehnologije, ki jo uporabljajo v velenjskem premogovniku (pa tudi drugje) je namreč tako visoka, da laika na tem področju še zdaleč ne pusti ravnodušnega. Velenjski premo-garji so morali, da bi materi zemlji iz njenega drobovja iztrgali najboljše, pod površjem zgraditi novo mesto. Mesto večjih in manjših hodnikov in rovov po katerih sistem transporta prevaža premogarje in material s "točke A na točko B". In to je daleč od tistega, kar povprečen nerudar nosi v glavi kot predstavo o premogovniku. Toliko o tehnologiji. Stanko Krajnc je rudar že 23 let. Rudarje od dne, ko seje prvič odpravil v službo. Začel je v kla-sirnici, danes pa je vodja odkopa. Malo za šalo malo pa zares, Stanko in vsi njegovi delovni prijatelji tudi niso več rudarji ampak so premogarji. Da bi ga obiskal na delovnem mestu, je bilo potrebno sprejeti "pravila igre", ki veljajo v velenjskem premogovniku. Zaščitna čelada, delovna obleka, škornji, baterijska luč in zaščitna maska - oprema, ki si jo nevajen opravila, kar nerodno nadanem in opašem. Do delovišča, odkopa C na koti +25, kjer dela Stanko Krajnc me odpelje Marjan Marjanovič. V rovih, po katerih potujeva do Stanka, naju spremlja izredno močan prepih. Sistem prezračevanja je v velenjskem premogovniku odločilnega pomena, saj pri odkopu prihaja do velikega zapraševanja, zrak, ki ga izsesavajo, pa prašne delce uspešno "ponese" iz jame. Na ta način dodatno poskrbijo tudi za varnost premogarjev, saj pretok zraka onemogoča kopičenje in zadrževanje nevarnih plinov. Med potjo srečujeva premogarje, s katerimi si izmenjamo rudarski "srečno". Medla svetloba, ki jo meče svetilka pa je premalo, da bi obraze tudi prepoznal. Stanka srečam na že omenjenem odkopu C, kota +25 pri zamiku sekcije. V ozkem prehodu, ki jo še omogoča odkopna sekcija se podaja od ene do druge komandne plošče in popušča hidravlične sisteme. Premog je naš! Prah sili v oči, nos in v ušesa, hrup otežuje kakršenkoli pogovor. Z glavo trikrat silovito trčim v jekleno podporje in trikrat se zahvalim zaščitni čeladi. Stanku z gibi nakažemo svojo željo. Radi bi se z njim pogovorili in radi bi ga fotografirali na delovnem mestu. Prva želja neuresničljiva zaradi hrupa, druga komajda. Minuta postanka odkopne sekcije in prekinitev dela je tudi izguba okoli 30 tisoč tolarjev. Odločitev je kratka. Na račun obiska ne bomo naredili izgube. Stanka in njegove kolege pa fotografiramo med delom. Prej svež zrak, ki nas je spremljal do odkopa postane tukaj naporno težak, nasičen s prahom in vroč, predvsem pa potuje izredno hitro, tako da se lepi na potno telo. Nezavidljive delovne razmere, ki pozimi zaradi večjih temperaturnih sprememb postanejo še zahtevnejše. Tehnologija je sicer prispevala k večji produktivnosti, vendar delovišča ostajajo zahtevna prav tako kot rudarski poklic. Stanko Krajnc, vodja odkopa Stanko Kranjc je poročen, z ženo Jožico pa imata dve hčerki, Lidijo in Polonco. Pričel je kot delavec v klasir-nici in komaj čakal dan, da se poizkusi še v jami. V jami Pesje, kamor je vstopil, ko je dopolnil 18 let, je ostal do ukinitve še zadnjega klasičnega podporja. V začetku ni imel predstave o delu, "ko je v jami kdaj počila "fala" sem pomislil daj pa je konec". Strahu se še danes ni znebil. "Zaupam tehnologiji, tudi vodstvu Premogovnika, ni pa se lahko odpraviti v jamo v dneh, ko se kjerkoli, tudi v drugih rudnikih, zgodi kaj neprijetnega. Danes se v jami dela neprimerno drugače kot včasih. Tehnologija je res naredila velik korak naprej, delo pa je še vedno težko. Doma mi še vedno večkrat ob odhodu na delo rečejo, "Pazi nase!", zaključi Stanko. Pogovor nanese temo o rudnikih splošno. Stanko spremlja dogajanja v ostalih premogovnikih..."ni lahko če rudar ostane brez dela. Nekatere premogovnike zapirajo in mladim rudarjem je težko. Težko bodo našli zaposlitev kje drugje. Nikoli ne veš."..." V teh dneh je bilo v jami popularno razpravljati o nogometu, tudi sicer veliko govorimo o športu, ampak na prvem mestu je nogomet. V času domačega prvenstva pa je na prvem mestu igra velenjskega Rudarja. Veseli nas tudi, da podjetje tako skrbi za prenovo Velenja, predvsem so lepo uredili okolico jezera". Sicer pa Stanko zadnja leta odhaja na parcela na Sladko goro pri Šmarju, kjer gradi hišo. Večino časa preživi na novogradnji, tako bo tudi med letošnjim dopustom. "Kolegom bi pa rekel "tole" - vsem želim veliko razumevanja, medsebojnega sodelovanja, _ varnosti in dela brez nezgod. Detmarjevi prvič v lastnem domu Le smimw mflm wmlito Minula sobota je bila gotovo najlepši dan v življenju Detmarjevih iz Radmirja, mame Betke, hčerk Stanke, Anike, Minke in Lizike ter sina Jankota. Prvič sploh je družina dobila čisto lasten dom in sreča je bila in je še neizmerna. Pa je to le najlepši konec letošnje žalostne zgodbe te družine. Po trenutkih žalosti so prišli trenutki, ki so osrečili, osrečili družino in vse, ki soji v nesreči pomagali. Detmarjevi so namreč četrti dan letošnjega leta v požaru izgubili prav vse, kar so imeli. Pomoč sosedov in dobrih ljudi je bila dobesedno hipna. Še istega dne so dobili streho nad glavo in najnujnejše za preživetje. Že v naslednjih dneh je županja občine Ljubno imenovala poseben odbor za pomoč nesrečni družini, ki je pod vodstvom v solidarnostnih in podobnih akcijah prekaljenega Franca Terbovška delal neumorno in predvsem učinkovito. Družina seje takoj preselila v starejšo hišo, ki jo je lastnik dal na razpolago do poletja, člani odbora pa so iskali trajno rešitev, ali nakup zemljišča in montažno ali zidano hišo, ali nakup starejše hiše in podobno. Za novogradnjo je bilo precej ovir. Vprašljiv je bil nakup zemljišča, prav tako višina sredstev, pa zahtevni in dolgotrajni postopki in še kaj. Torej je bila najprimernejša rešitev nakup starejše hiše in njena obnova. Slednje se je tudi zgodilo. Po besedah Franca Terbovška z veliko mero sreče in razumevan- ja, saj so hišo kupili za prav toliko denarja, kolikor so ga v solidarnostni akciji prispevali ljudje dobrega srca, podjetja in druge ustanove, torej za 3,6 milijona tolarjev, občina pa je ob ostalem prispevala še 110.000 tolarjev za "papirje." Danes so Detmarjevi srečni v lepo urejenem lastnem domu. In še to velja dodati, da so denar za opremo zagotovile zaposlene hčerke s krediti in torej ni zajet v solidarnostni znesek, notranjost pa je v pretežni meri uredila družina sama, zlasti sin Janko, ki obiskuje lesarsko šolo v Škofji Loki. Občani so skupno prispevali 2,2 milijona tolarjev, podjetja 385.000, od tega največ Elkroj kjer so zaposlene Anika, Minka in Liza, delavci in sindikat Elkroja 242.000, Nedeljski in Ljubljanski dnevnik 286.000, župnijska Karitas Radmirje in Mozirje 110.000, Rdeči križ 50.000, občine Mozirje, Gornji Grad, Luče in Nazarje 230.000 in družina sama 80.000 tolarjev prihrankov. Ob tako lepem trenutku so bili srečni in ponosni vsi, ki so kakorkoli pomagali in veliko priznanje si zaslužijo. Uresničitve svojega januarskega zagotovila, da bodo Detmaijevi ostali v Rad-mirju, ko je dejal, da so "Betka in njena družina naši in bodo tu tudi ostali," je vesel zlasti Franc Trbovšek. Županja Ljubnega Anka Rakun je mami Betki v soboto še simbolično predala ključe in marsikatero oko se je orosilo, solze sreče pa so zalile oči vseh Detmarjevih - ob njih so bile besede zahvale odveč! Slika za lep spomin: Detmarjevi (brez Minke, ki je bila v službi) Franc Terbovšek, kije predsedoval odboru in županja Anka Rakun 11KAS CAS REPORTAŽA, POTOPIS 4. julija 1996 Šoferka, da je kaj!? Voznica - začetnica zaman poskuša vžgati avto, ki ji je med vožnjo nenadoma obstal. Mimo se pripelje policist in ji vljudno ponudi pomoč. Obrača ključ, a zaman. "Takole pa ne bo šlo naprej, saj sploh nimate bencina," ugotovi mož postave. Prestrašena voznica pa v solzah: "Joj, gospod policist, kaj mi ne bi malce pogledali skozi prste in me pustili, da pripeljem do prve črpalke. Veste, tako se mi mudi..." Tudi tisti s častitljivimi leti se znajo poveseliti Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje je po športnih tekmovanjih in petju na rasi tudi letošnji "teden upokojencev" sklenila na Rogli s tradicionalnim srečanjem upokojencev. Na ta idiličen del Pohorja se je v soboto s šestimi avtobusi, nekateri z osebnimi avtomobili, popeljalo preko tristo upokojencev vseh štirih društev, združenih v MZDU Velenje. Predvsem so bili izbrani tisti z najnižjimi pokojninami in taki, ki na Rogli še niso bili. V dopoldanskem času so se upokojenci na Rogli med seboj pomerili v tekmovanju šaljivih iger. Nekateri pa se niso udeležili iger na pohorski jasi, temveč so raje prepevali ob spremljavi harmonikarja, njihov glas pa se je slišal daleč naokoli. Bolj ko se je bližala ura za kosilo, bolj sta se veselje in vedrina, kljub letom udeležencev, večala. K temu pa je seveda pripomogel tudi kakšen kozarček rujnega. Po kosilu se je začel program, ki ga je začrtala MZDU Velenje. Najprej je zbrane nagovoril predsednik 10 Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje Hubert Mravljak, zatem je za besedo poprosil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Le-ta je med dru- gim dejal: "Ponosen sem, da ste upokojenci MZDU Velenje tako pridni in delavni. Vaše delo je vidno in uspešno na vseh ravneh. Za nas upokojence so zdaj težki trenutki, toda ne smemo se ukloniti. Dosledno bomo zahevali, da se poračun pokojnin povrne na prejšnje stanje. Kapitalski sklad mora biti v pristojnosti upokojencev in ne nekoga drugega. In nenazadnje, da je naša skupščina večinska s strani upokojencev. Očitajo nam, da smo upokojenci breme države, breme so tisti, ki danes kradejo, mi tega zagotovo ne počenjamo. Smo v volilnem letu, zato je nujno potrebno razmisliti, katero stranko bomo volili. Niti enega glasu strankam, ki nas je prikrajšala za pokojnino, vemo, katere so to, vlada pa nam je vzela polovico penzijei." Nekaj spodbudnih besed upokojencem na Rogli je izrekel še župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun. Župana občin Velenje in Šoštanj sta zaradi obveznosti morala srečanje upokojencev prej zapustiti. Za govorniki je sledila podelitev velikih plaket, priznanj, zahval, spominskih listin in simboličnih nagrad za prvouvrščene ženske in moške v šaljivih igrah. Najvišje priznanje MZDU Ve- lenje je prejel predsednik upokojencev Slovenije Vinko Gobec, velike plakete ZDU Slovenije pa so prejeli: predsednik Medobčinske zveze DU Velenje Hubert Mravljak ter Društvo upokojencev in Mešani pevski zbor iz Šoštanja. Zahvale za u-spešno sodelovanje ZDU Slovenije so prejeli: Karel Uranjek ter DU velenje, Pesje in Šmartno ob Paki, spominsko listino s šopkom cvetja pa so prejeli upokojenci: biserno poročenca Marija in Ivan Podlesnik iz Pesja, zlatoporočenci Apolonija in Jože Ročnik iz Šoštanja ter Štefka in Vlado Holešek iz Velenja. Tudi kulturnega programa ni manjkalo, zanj so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora DU velenje, ki so ob tej priložnosti zapeli več pesmi. Kaj na koncu še zapisati? Le to, da je za marsikaterega upokojenca ali celo za večino njih bilo tako množično srečanje na Rogli nepozabno doživetje. Malo je trenutkov, ko se lahko človek v letih tako sprosti in s prijatelji in znanci obuja spomine na mladostna leta, z globokim prepričanjem, da ga njihova stanovska organizacija ni pozabila. Prepričan sem, da med upokojenci ni nikogar, ki si takega ali podobnega srečanja še ne bi želel. mbm Kako so podoživljali srečanje ? Ana Meža - DU Šoštanj, delala na inženiringu Farmina in se pred petimi leti upokojila. "Sem prvič na Rogli in mi je nepopisno všeč. Takšno druženje z nekdanjimi sodelavci in prijatelji je enkratno in nepozabno. K temu pa svoje prispeva tudi lepo vreme. Sem bom še prišla, če bo priložnost, vendar bom prej ponudila prostor socialno bolj ogroženim. Sem članica literarnega krožka DU Šoštanj. Enkrat na mesec se člani dobivamo in se pogovarjamo o našem delu. Pišem tudi pesmi. Veliko nastopamo s svojimi deli na različnih prireditvah, zadnja je bila Petje na vasi." Hilda Steblovnik - DU Šmartno ob Paki, trinajst let upokojena po možu. Na Rogli p-rvič. "Vse je tako lepo organizirano, da človek komaj verjame, daje res. Sicer pa je prav, daje tako, saj si tudi imamo, zdaj ko nismo več v službi. Ko prideš v leta, ti začne zdravje nagajati. Tudi pri meni ni nič drugače. Vseeno pa doma kaj postorim, že zaradi rekreacije." Ivan Podlesnik - DU Pesje, vseskozi delal na Rudniku Velenje in se tam leta 1963 up-okojil. Na Rogli je bil naj-starješi u-deleženc srečanja, rojen je leta 1 9 0 8. Lani decembra sta imela z ženo Marijo biserno poroko. "Prvič sem na Rogli, saj nikoli ne grem, vedno sem doma. Tokrat pa sem rekel ženi, zakaj pa enkrat ne bi šla, če naju vabijo. Lepo je, le midva z ženo se ne moreva Dreveč sprostiti, ker imava oba težave z zdravjem, poleg tega pa sva že v krepkih letih. Je pa zelo lepo, da se starejši tako dobimo skupaj in poveselimo. Živim skromno, saj imam majhno penzijo, vendar gre, ko bi mi le zdravje bolj služilo. Doma imam malo zemlje, kdaj pa kdaj še primem za koso in tako delam kolikor morem." mbm mi starejši ljudje zaslužimo, da se kdaj pa kdaj malo poveselimo in sprbstimo. Malo je takšnih priložnosti, da se med seboj bolje spoznamo. Čestitam zvezi za odlično organizacijo z željo, da se to ohrani. Z zdravjem nisem najboljše, kljub temu doma opravljam vsa gospodinjska dela. Sem tudi članica literarnega krožka DU Šmartno ob Paki, ki deluje v sklopu krožka v Šoštanju. Kdaj napišem tudi kakšno pesem." Marjana Kuhar - DU Velenje, delala na Rudniku Velenje in enajst let upokojena. Je predsednica p o d o d -bora Šen- tilj DU Velenje. Sicer je aktivna v vseh organizacijah v KS Šentilj. " Z upokojenci sem na Rogli danes drugič. Kako naj rečem, z eno besedo je tu več kot odlično. To je edina priložnost, da se upokojenci med seboj bolje spoznamo in poveselimo. Ta tradicija srečanja na Rogli ne sme nikoli zamreti. Sicer pa je to še edina oblika druženja starejših, ki jo še Dogodivščine iz Vietnama ^Piie: Janez Pahulj (1) Velikokrat sem se vprašal, kaj tiči v človeku in kje je tista nevidna sila, ki ti da zagon in energijo; da te žene nenehno na nove poti. Teh pa, kot vemo, ni nikoli konec. Zemlja je le ena, razdeljena na pet kontinentov in na njej živi več kot pet milijard ljudi. Eni ob morju, drugi visoko v gorah, tretji daleč na severu. Mogoče so prav ljudje tista energija. Prav malo kdo ne bi imel želje vsaj enkrat potovati v deželo, kjer so ljudje drugačni po duši in zunanjosti. Nekdo je rad med bogatimi, nekdo med revnimi. Nekateri pa so zadovoljni, če so lahko doma. Kjerkoli sem že hodil, povsod sem srečal ljudi. Vsi so jedli in pili, spali, povsod so bili otroci, vsem je tekla kri po žilah. Med seboj nas ločuje kultura življenja. Ta pa je spet odvisna od pretekle zgodovine, sedanje politike in delno od vsakega posameznika; v Iranu dekleta in žene ne zapuščajo stanovanj brez obveznega pokrivala - čadorja, Turki ne bi bili Turki brez svojega čaja in brk, indijski možje pa imajo tako radi lungije okrog dela skriva. Tako tudi Vietnamci ne morejo biti brez zagorele kože in poševnih oči. Azija je del sveta, kjer življenje ni podobno našemu. "Oni so pa čisto drugačni", je spregovorila moja Mojca tisti dan, ko sva pristala v Saigonu. Spet sva se o-dločila za poročno potovanje, a do poroke še ni prišlo. Štiriindvajset ur na dan jaz z njo in ona z menoj tudi ni prava malenkost. Ob vseh teh trenutkih, ki te spremljajo, pa naj bodo prijetni ali pa tudi ne. Zamislila sva si, da prepotujeva južni del Vietnama. Danes sva že tretji dan v Saigonu, ki še vedno nosi dve imeni. Po starem Saigon, ko so leta 1975 nove oblasti štirimilijonsko mesto preimovale v Ho-Chi-Minh city. Prav povsod je opaziti portrete dobrega strička, ki je državi predsedoval dolgih štiriindvajset let. Na vsakem bankovcu v rjavi, modri, rdeči ali zeleni barvi te prijetno gleda in opozarja na komunizem, ki ga oznanja tudi pe-tokraka zvezda. Na hrbtni strani pa risbe komunističnih motivov. A komu to pomaga, ko pa ni večje denarne enote od petih ameriških zelencev - 50.000 dongov. južnega dela države, čeprav prave meje ni. Na severu je Hanoi, ki je kljub manjšemu številu prebivalcev glavno mesto Vietnama. Med mestoma je tisoč sedemsto kilometrov, ki ju povezuje le ena magistralna cesta -NI. Prav po tej cesti bova drvela z najino "gospo" Lambreto, staro petindvajset let. Moped, ki je že povsem iz mode, tehta krepkih sto kilogramov. Primerljiv je z našim fičkom (in že redek), težak in neokreten, zato je nepriljubljen tudi med domačini. Novejši mopedi, ki se tudi prerivajo po ulicah, pa so narejeni v Hondinih tovarnah na Tajskem in Japonskem. Zahvaljujoč se cestam, je v Aziji sto petdeset kubični motor povsem dovolj, v primerjavi z Evropo, kjer si lahko privoščimo precej močnejše motorje. Nekega popoldneva sem sedel na stopnicah enega od mestnih kinov in opazoval promet. PreŠtel sem sto petdeset motoristov, nakar seje prižgala zelena luč na semaforju. V vsem Saigonu jih je več kot milijon. Vse skupaj se mi je zdelo, kot da bi zažgal mravljišče, na katerem si vsak rešuje življenje. Tako v štirimilijonskem elitnih, svetovno poznanih hotelih, kot sta Intercontinental in New World Hotel. Ti so namenjeni predvsem tujim poslovnežem iz Japonske, Tajske, Koreje... Radovednost je ženskam pač v krvi, zato se je Mojca pozanimala za nočitev v najboljši sobi takšnega hotela. 800 dolarjev. "Ne, hvala, kdaj drugič!" ??? - cena dvome- sečnega potovanja. Prav Vietnam spada med najrevnejše azijske države, zato je bilo potrebno v državi najti ljudi, ki znajo "delati denar". Odkar je socialistični režim odprl meje dt-žave za tujce, so spremembe bistvene. Poslovneži in predstavniki svetovnih podjetij prodirajo v še eno novo državo. Nikomur niso več neznana imena, kot so Agfa, Fuji, Philips, Sony, pa tudi Coca coio in Heineken pivo dobiš že na vsakem vogalu. Vietnam se je prebudil. Že štiri leta ljudje živijo v upanju na lažji zaslužek. Nekaterim je že uspelo. "Prav tu, kjer živiva, seje ulica Pham Ngu Lau povsem spremenila." O tem mi je pripovedoval Loi, lastnik obcestnega lokala. Pred tremi leti se je z ženo in tremi otroki preselil v gornjo etažo stanovanja. "Res, da živimo bolj na tesnem. Otroci so na eni postelji, midva z ženo na drugi. Kuhinja je spodaj, kjer je predelana soba, v kateri je prostor za vas bele, ki potujete po državi. Naslednji mesec jih bo vse polno. Prične se poletje, ki traja vse do aprila in takrat mi pomagata dve dekleti. Obe znata angleško, zato strežeta tujcem. Z ženo kuhava, vse potrebne stvari, sadje, kruh in zelenjavo mi pripeljejo vozniki koles in rikš pred vrata lokala. Tudi sam sem nekoč vozil rikšo, a bilo nas je preveč, da bi vsi imeli dovolj. Tako sem odprl lokal, kjer se dobi naša hrana, kot vaši hamburg-erji in špageti. Če bo šlo tako naprej, lahko rečem, da bom nekega dne bogat. Ob najboljših dneh zaslužim tudi štirideset dolarjev na dan. V primerjavi z delavcem v tovarni, ki mu je to dvomesečni zaslužek. Zdravniki in učitelji v šolah še vedno ne dobijo več kot dvajset dolarjev na mesec (!!)." 12 NAŠ VAS ZA RAZVEDRILO 4. julija 1996 Izžrebane številke In nagrade na mednarodni skakalni prireditvi za 10. rudarsko svetilko In 6. Skl Jumplng Challenger, dne 29. Junija 1996 Št. 0077 (10. r. sv.) - OSEBNI AVTO FORD FIESTA Št. 1917 (10. r. sv.) - HIŠNI KAMIN R0M0T0R Gorenje trgovina Št. 1650 (10. r. sv.) - ŠTEDILNIK GORENJE, Gorenje gosp. aparati Št. 0254 (6. SJC) - MOŠKO KOLO ROG, Kovinotehna Št. 0183 (10. r. sv.) - ŽENSKO KOLO ROG, Kovinotehna Št. 0992 (10. r. sv.) - ALPSKE SMUČI ELAN, Begunje Št. 0193 (10. r. sv.) - VRTNA KOSILNICA, Kmetijska zadruga Ledina Št. 1824 (10. r. sv.) - 20 m2 PARKETA, Parno Velenje Št. 0264 (10. r. sv.) - STREŠNO OKNO STRIR Velenje Št 1545 (10. r. sv.) - NAGRADNI KUPON ZA NAKUP PREHRAMBENIH IZDELKOV V VREDNOSTI 22.000,00 SIT, Jurmes Šentjur Št. 0800 (6. SJC) - NAGRADNI KUPON ZA NAKUP PREHRAMBENIH IZDELKOV V VREDNOSTI 22.000,00 SIT, Jurmes Šentjur Št. 0511 (6. SJC) - VIKEND PAKET ZA 2 OSEBI V HOTELU BARBARA, v Fiesi Št 1468 (6. SJC) - VIKEND PAKET ZA 2 OSEBI V HOTELU BARBARA, v Fiesi Št. 0566 (10. r. sv.) - VIKEND PAKET ZA 2 OSEBI V HOTELU BARBARA, v Fiesi Št. 1741 (10. r. sv.) - NAGRADNI KUPON V VREDNOSTI 22.000,00 SIT, Mesna industrija Radgona Št. 1659 (10. r. sv.) - SEKLJALNIK, Gorenje MGA Št. 0666 (10. r. sv.) - NAGRADNI KUPON V VREDNOSTI 22.000,00 SIT, Mesna industrija Radgona Št. 0006 (10. r. sv.) - USNJENA ŽENSKA JAKNA, Podjetje Rednak iz Florjana - USNJENA MOŠKA JAKNA, Podjetje Rednak iz Florjana - MOTORNA ČELADA ROMER, Veplas Velenje - SEZONSKA VSTOPNICA ZA TEKME NK RUDAR Velenje - VIKEND PAKET ZA 1 OSEBO V TERMAH TOPOLŠICA - VIKEND PAKET ZA 1 OSEBO V TERMAH TOPOLŠICA Št. 0102 (10. r. sv.) - NAHRBTNIK, HTZ Velenje Št. 0042 (10. r. sv.) - NAHRBTNIK, HTZ Velenje Št. 0288 (10. r. sv.) - ELEKTRONSKA TEHTNICA, Gorenje MGA ELEKTRONSKA TEHTNICA, Gorenje MGA ELEKTRIČNI MEŠALNIK, Gorenje MGA Št. 0029 (6. SJC) Št. 0136 (6. SJC) Št. 0544 (6. SJC) Št. 0513 (6. SJC) Št. 0733 (6. SJC) Št. 0099 (6. SJC) Št. 0521 (6. SJC) Nagrade lahko dvignete v klubskih prostorih Smučarsko skakalnega kluba Velenje. Tel.: 063/857-652 (Alojz Jevšenak). Nagrade, ki ne bodo dvignjene do 5. avgusta, ostanejo last kluba. Organizacijski odbor HITRA, ENOSTAVNA GRADNJA IN PRIHRANEK ENERGIJE Nova tehnična konstrukcija, ki prinaša pravo revolucijo vgradnjo individualnih hišin drugih objektov. Gradnja je izredno enostavna in hitra, rezultat so zelo dobro izolirane stene, cena le teh je približno 20 % nižja od klasične gradnje. Pri tem sistemu gradnje uporabljajo vnaprej pripravljene elemente z izolacijo na obeh straneh in votlim jedrom v sredini. Votlo jedro je armirano s palicami, ki so hkrati distančniki. Prav tako je z žično mrežo armirana vsa zunanja površina izolacije.Opisani elementi pokrivajo želeno etažno višino, široki pa so 120 cm; med seboj jih zlepijo. Ko sestavijo tak skelet povsod tam, kjer so predvidene stene, votlo jedro enostavno zalijejo z izbranim polnilom. To so lahko beton izbrane marke, lomljena opeka ali glinopor z vezivnim materialom ali penasti beton. Zunanja izolacija je stiropor ali termopor. Še pred zalivanjem s polnilom položijo v jedro dobro izolirane instalacijske cevi za vodo in kanalizacijo. PREDNOSTI: * preprosta zamenjava dotrajane izolacije * izjemna izolativnost * velika protipotresna in protipožarna varnost, varnost proti udaru strele * hitra in enostavna gradnja po ugodni ceni POKLIČITE NAS, PRIJAZNO VAM BOMO POSTREGU Z DODATNIMI INFORMACIJAMI! Enakokotste„e«opo tem sistemu položimo tudi stropove z izjemnim faktorjem toplotne prevodnosti 0,1. Gradiška 32, Pesnica tel. 062/36-641 in 658-530, faks 062/658-530 Armirano vodo jedro napolnimo z Izbranim tekočim materialom. Notranja armatura je hkrati distančnik med izolacijama. Zunanja armatura je v obliki mreže. TRGOVINA SASA Šoštanj, Prešernov trg 5 je trgovina z odlično in ugodno izbiro oblačil za velike in male, za otroke in odrasle! Trgovina Saša Vam poklanja poletno nagradno križanko! Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo opremljeno z Vašim naslovom pošljite na Naš čas d.o.o. Velenje, Foitova 10 - s pripisom "Nagradna križanka Saša" do 15. julija 1996! 1. nagrada: nakup v vrednosti 5.000,00 SIT v trgovini Saša 2. nagrada: nakup v vrednosti 3.000,00 SIT v trgovini Saša 3. nagrada: nakup v vrednosti 2.000,00 SIT v trgovini Saša HOTELI MORJE Portorož Ugodni družinski paketi z> hotelu Jadranka do 13.7.1996 in 26.8 do 30.9.1996 3 dni od 9.600 sit (3 x nočitev z zajtrkom) od 14.7do 25.8.1996 3 dni od 1 2.900 sit (3 x nočitev z zajtrkom) Na voljo tudi večdnevni aranžma ni, po prav tako ugodnih cenah. Popusti za otroke, v sobi s starši na dodatnem ležišču. Otroci do 2. leta starosti imajo brezplačno bivanje. Z.a otroke: MINI KL UB MORJE Igre na plaži, otroški žur v igralnicah na prostem in v hotelu. Tečaji potapljanja in tečaji jadranja Informacije in rezervacije: HOTELI MORJE PORTOROŽ Hotel Riviera, Hotel Slovenija, Hotel Jadranka Tel.: 066! 747- 051, Fax.: 066 - 747- 239 Dopolnilo k članku BiH 80 OdllČIli III Še OlM OlH V prejšnji številki našega tednika smo objavili nekatere uspešne uvrstitve učencev osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Danes informacijo o uspehih Helene Brežnik z osnovne šole Livada v Velenje dopolnjujemo. Helena je - med drugim - poleg srebrnega še dobitnica zlatega Vegovega priznanja. Ko smo preverjali informacijo na šoli, so nam povedali, da so ta podatek dobili kasneje in očitno je na relaciji šola - Urad za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje prišlo do "kratkega stika". Heleni se seveda vljudno opravičujejo! PRIVRŽENEC IRE-DENTIZMA MADŽAR. SKLADATELJ (ČUDEŽNI MANDARINO TER KIJEVSKI VELIKI KNEZ 15 RIMSKI HIŠNI BOG ANGLEŠKA PRINCESA ASTRONOM KOPERNIK T0MAZ TERČEK NASTAVA HRANAV PASTI DOLG, OZEK BORILNI MEČ 11 WA PRELAZA NA VELEBITU STREHA HRV. MESTO OB IZLIVU KOLPE V SAVO ZMIKAVT, KRA-DLJIVEC 15 RUDI OMOTA ČEBELJI SAMEC POŽIRALNIK (IATIN.) KARU ARHAR SPANSKA LETALSKA DRUŽBA PRITOK 00-NAVEVZRN 19 NOVA VRSTA, ODSTAVEK SMUČI GLASBENA OZNAKA ZA IGRANJE Z LOKOM NADALJNJE BIVANJE, OBSTAJANJE POVRAČILO, ZADOŠČENJE, POVRATNA IGRA MLAD. PISATELJICA PER0CI DRAGO ANŽL0VAR REKAV SEV.VZH. ŠPANIJI V STARO IME MALAVIJA 21 ETILNI ALKOHOL MAKEDONSKI PROS-VETITELJ UKRIVITEV HRBTENICE NAVZPRED 22 SL.PISATEU ZGORNJA OKONČINA PISATELJ 0'FLAHERTY GORA V POSOČJU NEKD.TUR-ŠKI VOJAK NEM. FILOZOF IN SOCIOLOG (THE0D0R) MESTNA ČETRT, RAJON ŽENSKA, KI KOGA REŠI IT. POLITIK (MARIAN0) 23 20 UNIJA, POTEZA, RISA FRANCE KIDRIČ ZVONE AŽMAN OSEBNI ZAIMEK IGOR ANDREJČIČ 18 OSKAR URBANČIČ JUZN0AM. KUKAVICA 10 IVAN URŠIČ OSKAR LANGE REKAV SRBIJI SREDOZEM. RASTUNA POUK, NASVET NALEZLJIVO VNETJE KOŽE, ERIZIPEL BALERINA PAVLOVA IZNAJDIT. TELEFONA MOLZENJE MLEKA PRVACRKA GR.ABECEDE NEKD.TUR. VELIKAŠ INK0VSKI VLADAR TRMOGLAVOST JAPONSKA DRSAUtt MIDORI 2 VRSTA VRBE 11 VLADARKA V EGIPTU, FARAONOVA ŽENA T0MAZ KOCIPER. ABELOV BRAT MLEČNI IZDELEK KIP ALI SUKA GOLEGA TELESA AVTOR KRIŽANKE R. NOČ SARAJEVSKA TOVAR-NAAVTO-MOBILOV 1 2 5 5 b V 1 1 1 8 > 9 10 11 ;i i i i 2 ;i!> i i 14 15 16 17 . 18 19 20 '21 1 1 22 25 24 4. julija 1996 ZA RAZVEDRILO NAS t AS 13 Ustnice in gube Ustnične mišice so vedno na preizkušnji, pa naj bo to pri | f normalni mimiki, smejanju ali k " kajenju. Z leti se maščobna MR obloga na ustnicah razgradi in prve gube so tukaj. Zato j e tre- lljp ba vseskozi skrbno skrbeti Nt zanje, da posledice potem ne bodo tako vidne. Najpomembnejše je, da ustnice ohranite gibčne in uporabljate šminko, ki vsebuje negovalne substance. Poleg tega se v trgovinah že dobijo posebne kreme za občutljive ustnice. Pomagate si lahko tudi z naslednjo vajo. Ustnice trdno stisnite skupaj, štejte do šest, sprostite in zopet pritisnite. Pri tem kazalec položite na kote ustnic, kjer se gube najraje pojavijo. To delajte, če je le mogoče, 10-krat in večkrat vsak dan. Poprova meta NOVIČKE Airbag nevaren za otroke Raziskave kažejo, da so zračne blazine zelo nevarne za otroke, še posebej tiste, ki imajo sedež postavljen v nasprotni smeri vožnje. Pri prometni nesreči je namreč sila zračne blazine tako močna, da lahko otroka zmečka in to že pri hitrosti 53 kilometrov na uro. Jogurt je zdrav Na pozitivne vplive jogurta so prisegali že naši starši, koristnost je bila tudi dokazana, zato pri vsakodnevni prehrani ne pozabite na mleko. Tako so otroci, ki pogosto jedo jogurt in kefir, redkeje podvrženi virusnim infekcijam želodca in črevesja. Mlečna kislina in delujoče mlečne bakterije vplivajo ugodno na naše črevesje, preprečujejo drisko in črevesne poškodbe. L. Mentha piperita Piše: Marjana Plajhner Poprova meta je nastala s križanjem več vrst mete. Je trajnica z nadzemnimi in podzemnimi živicami, ki se rade ukoreninijo. Steblo je visoko do 80 cm, močno razvejano, velikokrat rdečkasto nadahnjeno. Listi so nasprotni, pecljati, podolgovati, ostro narezani. Socvetje je podobno klasu. Cvetovi so škrlatni do vijoličasti, cveti julija in avgusta. Meta ima značilen vonj po balzamu, kafrin okus, najprej ogreje, nato ohladi. V zdravilne namene rastlino porežemo pri tleh in potrgamo samo zdrave liste, ljudsko zdravilstvo uporablja tudi cvetoče poganjke. Rastlino nabiramo le v vročem, suhem opoldnevu, ker vsebuje največ olja v listih in cvetovih prav pred polnim razcvetjem. Če bi nabirali v rosi ali megli, bi imela malo olja, poleg tega pa listi pri sušenju porjavijo in so brez zdravilne vrednosti. Posušene liste shranimo v dobro zaprtih temnih posodah, najbolje steklenih kozarcih, nikoli v kovinskih. Najvažnejše učinkovine so: metino olje, ki vsebuje mentol in menton, poleg njih pa še čreslovino, grenčino in fermente. Liste poprove mete uporabljamo ne samo v ljudskem zdravilstvu, ampak tudi v lekarnah. Iz njih pridobivajo metino olje, ki ima posebne učinke na živce, s katerimi zaznavamo mraz. Poleg tega deluje kot lahek anestetik, ki blaži bolečine in srbež. Tako pomaga čaj pri želodčnih bolečinah, vendar ga ne uživamo pri vnetju želodčne sluznice in čiru. Mentol se nahaja v kapljicah za nos, za inhaliranje, v bonbonih zoper vnetje grla." Metino eterično olje pospešuje nastajanje in izločanje žolča, ki ga tudi razkužuje, vendar je učinek še večji, če pijemo metin čaj, ki tudi zaradi grenčin vzbuja tek in pospešuje prebavo ter odganja vetrove. Zelo priljubljena je čajna mešanica pri žolčnih in jetrnih boleznih, za kar potrebujemo: liste poprove mete, korenino encijana, korenini navadnega gladeža ter krhlikovega lubja v razmerju 10:5:5:1. Pripravimo si preliv in pijemo po požirk-ih 2 do 3 skodelice dnevno. Poparek iz samih metinih listov ne smemo jemati nepretrgoma, vmes prekinemo za nekaj dni. * * ** # zvezdni Kažit-Ot •*•* * * * *** * * 1 © 1 © dobro srednje © slabo Oven lik Dvojčka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec : i Kozorog Vodnar Ribi 1 delo © © © © © © © © © © O © ljubezen 1 © © © © © © © © © © O © denar © © © © © © © © © © S © zdravje © © © © © © © © © © © i © Italijanska kuhinja na lahek način Paprična omleta Potrebujete: eno majhno rdečo in rumeno papriko, eno čebulo, žlico olja, sol, poper, 2 jajci in žličko masla. Papriki očistite in razrežite na majhne koščke. Sesekljajte še čebulo in vse skupaj dušite na olju. Posolite in poprajte. Vzemite iz ponve. Razžvrkljajte jajci ter posolite. Razpustite maslo v razgreti ponvi in zaporedoma specite dve omleti. Razporedite papriki po omleti in z ene strani zapognite. Jed vsebuje 300 kalorij. Pa dober tek! Kako osvojiti Ženske veliko svojega časa posvetimo svoji zunanjosti in urejenosti, še posebej, ko se odpravljamo v družbo. Nič ni dovolj dobro za izbranca, s katerim želimo preživeti večer, kajti zavedamo se, da nas bodo moški opazili, če bomo negovane in urejene. To pa še ni vse. Ženske poznamo veliko kretenj, s katerimi lahko osvojimo še tako zakrknjenega samca. Marsikateri moški misli, da morajo imeti ženske dolge lase, češ da drugače niso prave ženske. Ta misel verjetno izvira iz ene najstarejših zapeljevalnih kretenj. To je sunek glave nazaj, da lasje lažje padejo po ramenih oziroma se umaknejo z obraza. Druga značilna zapeljevalna kretnja je pogled vstran. Ženska s priprtimi vekami opazuje moškega toliko časa, da jo ta opazi in pogleda. V tem trenutku se ženska naglo ozre stran. S to kretnjo boste vzburile še tako zakrknjenega moškega. Če sedite in želite pritegniti zanimanje moškega, potem počasi razkrijte svoje zapestje oziroma dlani. Ta kretnja je lažja za kadilke, ker jo izvedejo med kajenjem. Ženska pokaže moškemu mehko in nežno kožo na zapestju, s tem mu želi povedati, da je pripravljena na igro. Moške pritegnejo tudi prekrižane ženske noge. V moški družbi ženske ponavadi sedijo s prekrižanimi nogami. Zdi se, da želijo zavarovati občutljivi genitalni del. Pri tem pa brez besed sporočajo, komu je zapeljevanje namenjeno. Bolj sproščena oblika sedenja s prekrižanimi nogami je, če pri tem čevelj zdrsne z noge in se ženska igra z njim. Nežni gležnji se razkrijejo in dajo vedeti, da je "zveza" res vzpostavljena in moški lahko postane bolj direkten. OVEN od 21. marca do 21. aprila Od čustev ravno ne boste prekipevali, so pa prihodnji dnevi primerni za načrtovanje novih idej in ciljev. Zato izkoristite svoje dobre sposobnosti in vedno realno glavo, priložnosti namreč ne bo manjkalo. BIK od 22. aprila do 20. maja Če se boste počutili malo osamljeno, se nikar ne prepustite temu občutku. Takoj pojdite v družbo, obiščite starega prijatelja in skupaj preživita prijeten dan. Čeprav se na začetku ne boste počutili prijetno, pa se boste potem hitro predali zabavi. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Zelo se boste sprenevedali in tajili, vendar vas bodo najbližji hitro spregledali. Imeli pa boste srečo, saj vam tega ne bodo zamerili, nasprotno, pomagali vam bodo rešiti stare probleme, ki so se vam nakopičili. RAK od 22. junija do 22. julija Ne zaupajte tistemu, ki se bo sukal okoli vas bolj kot je to v njegovi navadi. Če boste ubrali pravo taktiko, boste kaj hitro odkrili, zakaj vas potrebuje. In to ne bo izključno prijateljska usluga, temveč nekaj več. LEV od 23. julija do 23. avgusta Partnerju boste všeč, da se kar ne bo mogel naveličati vaše družbe. Izžarevali boste energijo, simpatičnost in komunikativnost, tako da vas bodo osvajali tudi drugi ljudje okoli vas. Glejte pa, da vam ti prijetni dnevi ne bodo stopili v glavo. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Pozabljate, da morate za prijeten odnos tudi kaj dati, ne samo jemati. Vse, kar oddajate, se nam-vme, zato bodite pozorni na to, kako rešujete probleme s svojim partnerjem. Edina rešitev za vse težave je ljubezen. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Optimistični boste, na svet boste gledali s prijaznimi očmi, nobena negativna stvar vas ne bo mogla spraviti iz tira. Ko bi le bili takšni vsak dan. Potem bi se vse stvari rešile same od sebe. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Nekaj dni boste čemerni, nekaj dni veseli, še sami ne boste vedeli, kaj bi radi. Tekali boste od enega prijatelja do drugega, iskali rešitev pri njih, se zabavali z njimi, skratka malce zmedeni boste. Ne delajte načrtov. STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Poskrbite za zabavo, ker se že dolgo niste razvedrili. Pojdite v družbo, saj vam bo dobro delo. Za dosego ciljev prihodnji dnevi ne bodo ravno primerni, zato še malo počakajte. Zvezde se bodo tudi vam nasmehnile. KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Preveč delate, zato ste tudi utrujeni in nezadovoljni. Čimprej se odpravite na dopust ali si privoščite vsaj malo oddiha. Ne pozabite na partnerja, ki vam bo za vso pozornost zelo hvalažen. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Malo preveč razmetavate z denarjem in kupujete stvari, ki so vam všeč, a jih tako zelo ne potrebujete. Potem pa premišljujete, kako bi poravnali vse obveznosti. Naredite finančni načrt, po katerem boste vedeli, koliko lahko zapravite. RIBI od 20. februarja do 20. marca Nemirni boste in kar ne boste imeli obstanka. Hoteli boste narediti čimveč stvari v čimkrajšem času in če ne boste dosegli želenega, boste nezadovoljni. Vse lepo počasi in premišljeno, da se ne boste spotaknili ob najbolj banalno stvar. 14 k\AŠ VAS TV SPORED 4. julija 1996 SOBOTA, 6. julija SLOVENIJA 1 09.30 RadovedniTaček 09.45 Živalske pravljice 10.05 Zgodbe iz školjke 10.35 Učimo se tujih jezikov 10.50 Hugo, povodni konj, amer. film 12.20 Eisteddfod 95 ave na tekmovalnem odru 13.00 Poročila 13.05 Lingo,tv igrica 14.15 Moderna mesta, 1/10 15.10 Tednik 16.00 Christy, 21/21 16.50 Ognjena moč, 7/15 17.20 Otroški program 18.00 TV dnevniki 18.05 Alpejadran 18.35 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Poletnih3x3 21.40 Namibijska plemena 22.35 Turistična oddaja 23.00 TV dnevnik 3 23.30 Kung 1u master, franc. film 00.50 SOVA: sledi Večni sanjač, 2/25 SLOVENIJA 2 09.40 Mostovi 10.10 Slovenski utrinki 10.40 Poglej in zadeni 13.10 Rdeča gostilna, franc. film 14.50 Znanost od blizu 15.15 Tenis, Grand Slam, finale (Ž), prenos 17.40 100 let olimpijske slave, 3. del športnega filma 18.30 Karaoke 19.30 4x4 20.05 Zaljubljeni blume, amer. film 21.55 Lojze se je zbudil 22.25 Sobotna noč 00.25 Kolesarska dirka Tour de France, reportaža VTV 09.30 Otroški MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 NEVZGOJEN film, pon. 12.05 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 Otroški program: RISANKE 19.35 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLE- DU 20.05 493.VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20,35 ALI JIH POZNATE? GOSTJA V STUDIU: MIŠA MOLK 21.35 ANSAMBEL ŠTAJERSKIH 7, zabavno glasbeni program 22.15 DIVJE PALME, 1. del nadaljevanke, pon. 23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 NAJ SPOT DNEVA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 9. julija SLOVENIJA 1 10.55 Japonske pravljice 11.10 Polka je ukazana, originalni gorenjski plesi 11.30 Hugo, povodni konj, amer. film 13.00 Poročila 13.05 ABC - ITD igrica 15.25 Atlas človekovega telesa, 3/13 15.55 Solinger Rudi, nemška drama 16.55 Mostovi 17.25 Komisar in kompanija, 10/14 18.00 TV dnevniki 18.05 Sredi galaksije zavij levo, 8/28 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre 20.40 Mednarodna obzorja 21.30 Roka ročka 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.10 Sova: Kobra, 3/22 sledi Območje somraka, 14/62 ČETRTEK, 4. julija SLOVENIJA 1 10.45 Čudno, da se ladja ne potopi 11.00 Samo za punce 11.30 Svet divjih živali 12.00 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.45 Čudna pokrajina, 5/5 16.35 Pogovor s predsednikom republike Milanom Kučanom 17.25 Komisar in kompanija, 8/14 18.00 TV dnevniki 18.05 Delti in prijatelji, 2/26 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 TV nocoj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfeld, 12/22 20.35 Tednik 21.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke 22.15 Napovedniki 22.20 Nikar,oddaja o prometu 22.35 TV dnevnik 3 23.00 Poslovna borza 23.15 SOVA: sledi Taggart, 9/9 sledi V območju somraka, 10/62 SLOVENIJA 2 11.35 Beduinska trava, dokum.oddaja 12.05 Namibijska plemena, 1/2 12.55 Roseanna, švedski film 14.30 Seinfeld, 11/22 15.00 VVimbledon: tenis - Grand Slam, polfinale (Ž), prenos 16.55 Piratke, 3/4 17.50 SOVA, ponovitev sledi Taggart, 8/9 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 TOK, TOK 20.05 V žarišču 20.35 Dr. Ouinnova, 5/18 21.20 Umetniški večer 22.55 Slovenski jazz v S:1 Big band RTVS z Miljenkom Prohaska, 2. del 23.40 Tenis: Grand Slam, polfinale (Ž), posnetek VTV 09.30 RADIO FM, 1. del, pon. nanizanke 09.55 EPP /Vabimo k ogledu 10.00 VIDEO TOR pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POD ZVEZDNIM SVODOM, oddaja z astrolognijo Rožo Kačič 21.05 SMRTONOSNI ROR film, kriminalka 22.40 REGIONALNE NOVICE 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 NAJ SPOT DNEVA 23.00 VIDEOSTRANI do 24.00 Petek, 5. julija TVS1 22.50 MAVRIČNI REPORTER, švic. film, 1992 Režijah Clemens Klopfenstein Igrajo: Max Rudlinger, Polo Hofer, Katliarfna Kilchenmann Max Rudlinger je medel in nezadovoljen moški, ki se je v prvem filmu leta 1981 odpravil na Ognjeno zemljo, kakor ji pravijo Švicarji, da bi ušel dolgočasju v sebi in v svojem okolju. Ko se po desetih letih vrne s svojo brazilsko ženo, ni prav nič drugačen, samo starejši. Podnevi se z veliko čokolado pod pazduho in mikrofonom v roki podaja na lov za srečnimi dobitniki PETEK, 5. julija SLOVENIJA 1 09.35 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 17/52 09.50 Denis Pokora, 10/13 10.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.10 Diva, franc. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.05 Mojstri snemanja, 2/2 15.55 Naši baletni umetniki Magda Vrhovec 16.55 Kam vodijo naše stezice 17.25 Komisar in kompanija, 9/14 18.00 TV dnevniki 18.05 Moja ideja, 12/20 18.30 Linkog, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sorodne duše, 17/21 20.40 Poglej in zadeni 23.15 TV dnevnik 3 23.45 Mavrični reporter, švic. film 01.25 SOVA: sledi V območju somraka, 11/62 01.50 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 08.40 Svetovni poslovni utrip 09.10 V žarišču 09.40 Znanost od blizu, 18/20 10.05 Umetniški večer 11.40 Metulj dvigne mačka, nizozem. film 13.30 Sorodne duše, 16/21 14.00 Tenis: Grand Slam, polfinale (M), prenos 16.25 Svet divjih živali, 5/13 16.55 Gradovi: neme priče preteklosti, 1/13 17.25 SOVA,ponovitev sledi Taggart, 9/9 18.20 TV kvadrat - summer tirne 19.00 Denis Pokora, 11/13 19.25 Oslo: atletika - Grand Prix, prenos 22.00 Ljudje kot mi, 3/4 23..00 Novice iz sveta razvedrila 23.25 Zavrtimo stare kolute 23.55 Tenis: Grand Slam, polfinale (M), posnetek VTV 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon. 10.45 EPP/Vabimo k ogledu 10.50 SMRTONOSNI ROR film, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 POLETNI MIŠ MAŠ, otroška oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 Oddaje o živalih: MIŠJA ZGODBA, 20.30 NEVZGOJEN, film, kriminalka 22.00 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 REGIONALNE NOVICE 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI do 24.00 čokoladnega natečaja, ponoči tava naokrog, iščoč smisel življenja. Domače mesto je zanj kot kletka, v kateri se ne znajde, zapleta se v čudne dogodivščine, druži se z mladoletnim dekletom, ki ga spozna po naključju, in modruje s prijateljem, ki je uspešen glasbenik. Vse to pa ni prav temperamenti brazilski ženi, ki se posluži filmske tragikomidije, v kateri prevladujejo melanholični toni, pomešani z res-ignacijo in skozi poznavalske oči spremljamo eno od različic moške krize srednjih let. Sobota, 6. julija TVS1 10.50 HUGO, POVODNI KONJ, amer. risanka Režija: VVilliam Feigenbaum Risanka o nasilju človeka nad živaljo je obenem drobna meditacija o osamljenosti in prijateljstvu, smrti in končnosti. Je pripoved o resnih vprašanjih, ki so jih ustvarjalci odeli v žive barve in preveli z bujno domišljijo. Skoraj osemdeset minut dolga risanka zmore brez nihanja zadržati malega gledalca v napetosti. Ne pozabimo povedati, da so se te male mojstrovine, ki je nastala na podlagi ljudskega izročila, lotili Američani, animirali pa so jo v Budimpešti. TVS1 23.30 MOJSTER KUNG FUJA NEDELJA, 7. julija SLOVENIJA 1 09.00 Delfi in prijatelji, 2/26 09.25 Sredi galaksije zavij levo 09.55 Nova maša, prenos iz Ilirske Bistrice 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 15. republiška revija MPZ Zagorje 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Atlas človeškega telesa 14.30 Karaoke, ponovitev 15.30 Nedeljska reportaža 16.00 Dlan v dlani 16.15 Najbolj nore počitnice, amer. film 18.00 TV dnevniki 18.05 Po domače 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Igre brez meja 21.55 Piratke, 4/4 22.50 TV dnevnik 3 23.35 SOVA: sledi Kobra, 1/22 sledi V območju somraka, SLOVENIJA 2 08.25 Angleška glasbena lestvica 09.15 Videošpon 10.00 V vrtincu 10.45 TOK TOK 11.30 TV kvadrat - summer tirne 12.10 4x4 12.40 Motociklizem za VN Nemčije - 500 ccm, prenos 14.50 Športni film 15.15 Tenis, Grand Slam, finale (M), prenos 18.00 Motociklizem za VN Slovenije, posnetek iz Maribora 19.00 EP v košarki za para-plegike, posnetek iz Ljubljane 20.05 National geographic, 5/20 21.55 Mean streets, amer. film 23.45 SP v padalstvu, reportaža iz Cerkelj ob Krki 00.15 Kolesarska dirka Tour de France, reportaža VTV 08.15 MLADI UPI 08.40 Otroški MIŠ MAŠ, pon. 09.40 492. VTV MAGAZIN, pon. 10.05 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 10.30 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.50 ŠPORTNI GOST, pon. 11.10 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.35 EPP 11.40 493. VTV MAGAZIN, pon. 12.10 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.35 ANSAMBEL ŠTAJERSKIH 7 13.15 ALI JIH POZNATE?, pon. 14.15 VIDEOSTRANI 15.00 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon. 16.00 KONCERT RUDARSKE GODBE VELENJE, 2. del 16.30 Oddaje o živalih: MIŠJA ZGODBA, pon. 16.55 SMRTONOSNI ROR film, pon. 18.25 VIDEO TOP, pon. 19.30 HOROSKOP 19.35 VIDEOSTRANI do 24.00 Režija: Agnes Varda Igrajo: Jane Birkin, Mathieu Demy, Penelope Pouriat Ljubezen petdesetletnice in štirinajstletnika vsekakor ni vsakdanja zgodba, prosto po režiserkinem preperičanju pa tudi ni nikakršen tabu, o katerem bi lahko govorili le vse najslebše. TVS2 20.05 ZALJUBLJENI BLUME, amer. film, 1973 Režija: Paul Mazursky Igrajo: George Segal, Susan Anspach, Kris Kristofferson Film je zasnovan kot premišljevanje o medsebojnih odnosih, zakonu, nepomembnosti ljubezenskih avan- PONEDELJEK, 8. julija SLOVENIJA 10.20 Pravljice iz lutkarjevega vozička, 10/10 10.40 Arabela se vrača, 18/26 11.10 Dečki iz Brazilije, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 14.55 Utrip 15.10 Zrcalo tedna 15.25 Nedeljska reportaža 15.55 Večerni gost 16.55 Dober dan, Koroška 17.25 Simpsonovi, 40/48 18.00 TV dnevniki 18.05 Radovedni Taček 18.20 Živalske pravljice 18.35 ABC-ITD, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sostanovalke, 10/13 20.35 Slovenija od znotraj, dokum. film 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Sova: sledi Kobra, 2/22 sledi Območje somraka, 13/62 00.15 Svet poroča SLOVENIJA 2 11.15 Učimo se tujih jezikov, francoščina 11.30 Turistična oddaja 11.45 Christy, 9/21 12.30 Poletni3x3 14.00 Sobotna noč 16.00 Športni pregled 16.30 Sostanovalke, 9/13 17,00 Muenchenčana v Hamburgu, 12/14 17.50 Sova, ponovitev sledi Kobra, 1/22 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Solinger Rudi, nemška drama 21.40 Kitajska kulturna mesta, 2/13 22.30 Brane Rončel izza odra 00.00 Kolesarska dirka tour de France, reportaža VTV 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP / Vabimo k ogledu 09.35 493.VTV MAGAZIN, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VREDNOTE ŽIVLJENJA, pogovor v studiu 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 NAJ SPOT, oddaja o pop in dance glasbi 21.40 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 21.45 HOROSKOP 21.50 TV IZLOŽBA 21.55 VIDEOSTRANI do 24.00 tur. Blume je bil poročen šest let. Sanjsko poročno potovanje je preživel v Benetkah in to je bilo eno izmed najlepših obdobij njegovega življenja. Toda zaradi nezvestobe, ki je bila zanj čisto nepomembna dogodivščina, se mu podre svet. V življenju bivše žene se kmalu pojavi nov moški in to ga popolnoma iztiri. Vztrajno zasleduje ženo in njenega spremljevalca... Nedelja, 7. julija TVS2 21.55 UMAZANE ULICE, amer. film, 1973 Režija: Martin Scorcese Igrajo: Harvey Keitel, Robert De Niro, David Proval SLOVENIJA 2 10.30 Sedma steza 11.00 Osmi dan 11.30 Ognjena moč, 7/15 12.00 AlpeJadran 12.30 Igre brez meja 14.10 Moja vojna leta 15.35 Ozarjena noč, vizualizaci-ia 16.10 Analitična mehanika, 26/52 16.40 Brez žensk ne gre 17.10 Dr. Ouinova, 5/18 17.55 Sova: ponovitev sledi Kobra, 2/22 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Muenchenčana v Hamburbu, 13/14 21.30 (Ne)znani oder 22.20 Dama v jezeru, amer. film 00.00 Kolesarska dirka Tour de France, reportaža VTV 09.30 VREDNOTE V STUDIU, pogovor v studiu, pon. 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 NAJ SPOT, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MINI 5, otroška glasbena lestvica 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 494. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.10 HOROSKOP 21.15 TV IZLOŽBA 21.20 NAJ SPOT DNEVA 21.25 VIDEOSTRANI do 24.00 Charlie je glavni junak filma, poleg njega pa imajo v filmu pomembno vlogo trije njegovi znanci oziroma prijatelji, ki jih je Scorcese zasnoval po resničnih osebah. Michael nastopa kot brezkompromisen in brutalen poslovnež, ki dolgove izterja bodisi zlepa bodisi zgrda. Charlie je pridanič in postopač, ki se poskuša dvigniti s socialnega dna italijanske četrti, vendar mu to ne uspeva najbolje. Predvsem pa se neprestano zadolžuje, tudi pri Michaelu. Tudi Tony poskuša uspeti v svet ilatijanske četrti, in to tako, da odločno vodi nočni bar v katerem narkomani nimajo kaj iskati... SLOVENIJA 1 10.00 O čudovitem povodcu, 1. I oddaja 10.15 Mladi Picasso, 2/8 11.45 Roka ročka 11.35 National geographic, 5/20 12.30 15. republiška revija MPZ Zagorje 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 15.50 Dlan v dlani 15.05 Mednarodna obzorja 16.55 Ljudje in zemlja 17.25 Komisar in kompanija, 11/14 18.00 TV dnevniki 18.05 Otroški program 18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Erikini cilji, 6/12 20.35 Hotel D'amerique, franc. film 22.15 TV dnevnik 3 22.35 Šport 22.45 Sova: Kobra, 4/22 sledi V območju somraka, 15/62 SLOVENIJA 2 12.40 Prisluhnimo tišini 13.10 V žarišču 13.40 (Ne)znani oder 14.30 Najbolj nore počitnice, amer. film 16.05 Erikini cilji, 5/12 16.30 Ljudje kot mi, 3/4 17.30 SOVA: ponovitev sledi Kobra, 3/22 18.15 Jadranje po poti življenja 18.45 V vrtincu 19.30 Niča: mednarodni atletski miting, prenos 22.00 Koncert orkestra SF/Mozart, Čajkovski/ 23.00 Petelin - plesna oddaja VTV 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 494. VTV MAGAZIN, pon. 10.05 EPP / Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.30 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 RADIO FM, 2.del, pon. nanizanke 20.30 VIDEO TOR oddaja o ročk glasbi 21.30 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI do 24.00 TOMpriZPMS MrratA&N KIK ■ vw DAN OP 12* DO W Ponedeljek, 8. julija VTV 20.05 VREDNOTE ŽIVLJENJA, pogovor v studiu Kaj so prave vrednote? Je to prijeten nasmešek ali pretirana gostoljubnost s figo v žepu? Morda odkritost, preprostost? Kaj je večja vrednota bogastvo ali skromnost? 0 tem se bomo pogovarjali v studiu Vaše televizije z igralcem Sandijem Pavlinom, argentinskim Slovencem Albertom Gregoričem... "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 130 SIT, trimesečna naročnina 1430 SIT, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5H prometni davek.___ 4. julija 1996 MODROtMI^ KRONIKA KAS VAS 15 Policijska postaja Velenje Sklenili akcijo "Hitrost ubija" Tudi na območju PP Velenje so 25. junija sklenili preventivno akcijo Hitrost ubija. V času trajanja akcije so zabležili 382 prekoračitev hitrosti in voznikom razdelili 392 zloženk. Zaradi hitrosti so opozorili 4 voznike, sodniku za prekrške predlagali 29, ostalim pa izrekli mandatne kazni. V času trajanja akcije se je na območju PP Velenje pripetilo 91 prometnih nesreč, od tega 32 zaradi neprimerne hitrosti, 8 ljudi se je v njih huje poškodovalo, 3 v nesrečah, kjer je voznik vozil prehitro. Lani v istem času se je na območju pripetilo 132 prometnih nesreč. Z motornim kolesom v avto V petek, 28. junija, se je ob 16.45 na magistralni cesti izven naselja Paka pri Velenju pripetila prometna nesreča, y kateri sta se dve osebi hudo poškodovali, materialna škoda pa znaša okoli 300.000 tolarjev. 18-letni Sebastijan H. iz Velenja je vozil motorno kolo iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju. Ko je pripeljal izven naselja Paka v dolgi levi nepregledni ovinek, je zapeljal na levo stran vozišča. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila 42-letni avstrijski državljan Franz H. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem sta se voznik Sebastijan in njegov sopotnik 18-letni Boštjan R. iz Velenja hudo poškodovala. Iz avtomobila izginil denar V petek, 28. junija, popoldan, je neznanec izkoristil nepazljivost Marije V, ki je za kratek čas pred trgovino Elektročas na Levstikovi cesti v Šoštanju, pustila odklenjen avtomobil. Iz avtomobila ji je ukradel 100.000 tolarjev gotovine. Dobri Franc je ostal brez denarnice V nedeljo, 30. junija, sta okoli 19.30 dva neznanca pred trgovino Nočnj škrat na Koroški cesti v Velenju stopila k 49-letnemu Francu G. iz Velenja in ga nagovorila, da jima je plačal pivo. Ko pa je Franc hotel oditi, mu je eden iz žepa na srajci vzel denarnico, potem pa sta oba pobegnila v smeri proti parku. Dobri Franc je ostal brez denarnice v kateri je imel 60.000 tolaijev. Policijska postaja Mozirje Umrl motorist Zelo huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 32-letnega Branda J. iz Velenja, se je v četrtek, 27. junija, pripetila na regionalni cesti zunaj naselja Soteska. Ob 17.25 je Brando J. vozil motorno kolo iz smeri Mozirja proti Letušu. Zunaj naselja Soteska je v dolgem desnem nepreglednem ovinku zapeljal na levo in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil 28-letne Andreje R. iz Ljubnega. V silovitem trčenju je na kraju nesreče umrl voznik motornega kolesa, lahke telesne poškodbe pa so utrpele voznica Andreja R. in sopotnici v njenem vozilu 57-letna Pavla T. in 6-letna Lavra, obe iz Ljubnega. Strela v hišo V nedeljo, 30. junija, ob 5.25 je med močno nevihto udarila strela v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Spodnji Rečici, last Stanka G. Na objektu in opremi je nastalo za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode, saj je poškodovana električna in vodovodna napeljava, kritina, ometi, fasada in več električnih aparatov. Udar strele je povzročil večjo škodo tudi na hišah sosedov Stanke D. in Srečka P. V teh hišah so vidne poškodbe na telefonski napeljavi, kritini in izolaciji. Poškodba pri delu V petek, 28. junija, okoli 11.45, je 54-letni Anton V iz Radmirja v podjetju Glin Nazaije na poravnalnem skobelnem stroju skoblal element okvirja vhodnih vrat. Pri potiskanju elementa je z levo roko zadel v rezalno glavo, ki gaje hudo poškodovala. Baker je dobil noge Med torkom in sredo, med 25. in 26. junijem, je neznanec iz skladišča podjetja Izoles na Ljubnem odnesel 296 kilogramov palic ploščatega bakra, vrednega kar 227.000 tolarjev. Policijska postaja Žalec Z motorjem v potniški vlak V petek, 28. junija, se je ob 19.53 na nezavarovanem prehodu makadamske ceste čez železniško progo izven naselja Podvin, pripetila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 100.000 tolarjev. 14-letni Tomaž S. iz Polzele je vozil neregistrirano motorno kolo iz smeri Podvina proti Polzeli. Ko je pripeljal do nezavarovanega prehoda ceste čez železniško progo, je trčil v potniški vlak, ki ga je z njegove desne strani iz smeri Velenja pripeljal 41-letni strojevodja Alois K. iz Petrovč. V nesreči je voznik motornega kolesa utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v slovenjegraški bolnišnici. Tomaž med vožnjo pa ni uporabljal varnostne čelade. Nesreča v Drešinji vasi V soboto, 29. junija, ob 15.05 je 47-letni Stanislav V iz Ločice ob Savinji vozil osebni avtomobil iz smeri Celja proti Žalcu. V Drešinji vasi je zavil levo in hotel zapeljati na vzporedno lokalno cesto. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila 53-letna Verica R. iz Šmarja pri Jelšah. V trčenju, do katerega je prišlo, je voznik Stanislav V utrpel hude telesne poškodbe, lažje pa sopotnik v vozilu voznice 61-letni Pavel R. iz Šmarja pri Jelšah. Presekal mu je pot V torek, 25. junija, ob 22. uri, je 67-letni Anton B. iz Celja vozil osebni avto po magistralni cesti iz smeri Vranskega proti Žalcu. Ko je pripeljal v bližino gostišča Grof, mu je s parkirnega prostora presekal pot voznik tovornjaka 24-letni Draga S. iz Mladenovca (ZRJ). Voznik osebnega avtomobila je kljub umikanju s prednjim delom trčil v levo kolo priklopnika. V trčenju se je Anton B. hudo poškodoval, njegovi sopotnici 63-letna Veronika B. iz Celja in 53-letna Angelca B. iz Doropolja pa lažje. Staro za novo tudi med tatici! Minule dni je bil na delu zanimiv tatič, ki je izpeljal precej nenavadno tatvino na parkirišču na Mestnem trgu v Žalcu. S parkiranega osebnega avtomobila znamke Lancia Thema je odmonti-ral vsa štiri kolesa, vendar je imel za lastnika avtomobila vsaj malo razumevanja - po tatvini je na vozilo namestil druga kolesa s povsem izrabljenimi gumami. Okradeni lastnik je Italijan, ki se je iz države odpeljal prikrajšan za okoli 150.000 tolarjev. UNZ Slovenj Gradec Akcijo "hitrost" sklenili tudi na Koroškem Policisti UNZ Slovenj Gradec so 25. junija sklenili preventivno akcijo Hitrost ubija, ki so jo izvajali cel mesec. V tem času so s pomočjo radarjev in tahografksih zapisov zabeležili 2.063 prekoračitev hitrosti. Vsem tem voznikom so izročili priložnostne zloženke "Hitrost ubija". Za več kot 30 km/h je hitrost prekoračilo 32 voznikov. 1.229 voznikom je bila za prekoračitev hitrosti izrečena denarna kazen na kraju prekrška, 782 voznikov, ki so hitrost prekoračili do 10 km/h, pa so policisti le ustno opozorili. V času izvajanja akcije seje pripetilo 76 prometnih nsreč, 29 od njih zaradi neprimerne hitrosti. S smrtnim izzidom seje konačala ena nesreča, v enakem obdobju lani pa so se smrtno ponesrečile 3 osebe. V prvih petih mesecih se je prometna varnost v primerjavi z enakim lanskim obdobjem bistveno izboljšala. Povabljen na klepet: Robert Videč, komandir PP Velenje Dosedanje preventivne akcije dosegle namen 27. junij, Dan policije je sicer že za nami, pa vseeno je bila to dobra iztočnica, da se povabimo na klepet h komandirju Polcijske postaje Velenje, Robertu Videcu. Zanimalo pa nas je predvsem, kako varno ali pa nevarno, je bilo na tem območju v prvi polovici letošnjega leta. In to je bilo tudi prvo vprašanje namenjeno komandirju. Robert Videč: " Varnost na območju, ki so s svojo dejavnostjo pokriva Policijska postaja Velenje ni bila nič slabša kot lani v enakem obdobju. V začetku leta smo si na postaji po področjih postavili cilje, danes ugotavljamo, da so doseženi." * Tudi vaša Policijska postaja se je vključila v vrsto preventivnih akcij, zadnja od teh je bila Hitrost ubija, prej Kolesar in še prej Natakar, taksi prosim... Kako jih ocenjujete? So dosegle namen? Robert Videč: "Prav gotovo. Precej ukrepov je bilo izvedenih v času trajanja posamezne akcije. Ocenjujemo, da je del zaslug za stanje v prometni varnosti, predvsem pa temu, da ta ni nič slabša kot lani, pripisati prav tem akcijam." * Kako pa je z raziskanostjo posameznih zadev, predvsem mislimo na področje kriminalitete? Robert Videč: "Uspeli smo raziskati nekaj hujših zadev na področju zatiranja kriminalitete, omenim naj vlom v Elektrotehno, serijo vlomov na Kardeljevm trgu, tudi umor ter izsiljevanja in rope, ki so se po- javljali na avtobusni postaji in na velenjskem gradu. Na področju prometa pa je samo ena nesreča, ki seje končala z lažjimi telesnimi poškodbami še ostala neraziskana. Tudi na področjujavnegaredain miru imamo v pretežnem delu raziskane vse kršitve, ki so se pripetile v nočnem času in so povezane z nasiljem." * Izobraževanje policistov. Posvečate temu na Policijski postaji v Velenju veliko pozornosti? Robert Videč: "Izobražen policist je tudi dober policist. Izobražujemo se na več načinov, štirikrat mesečno imamo različna predavanja, jeseni pa načrtujemo, da bomo izvajali program, kjer bomo osrednjo pozornost namenili zakonodaji." * Ko je bila ob Dnevu policije na UNZ Celje proslava, so podelili nekaterim delavcem organov za notranje zadeve priznanja. So vas v Celju opazili? Robert Videč: "So. Vodja policijskega okoliša Tomo Bahun je prejel visoko priznanje, srebrni znak zaslug za varnost." Milena krstič -Planine Robert Videč, komandir Policijske postaje Velenje: "Jeseni bomo osrednjo pozornost namenili zakonodaji. ID.DS.doo Velenje Simona Blatnika 1 tel. 853 164 ŽELEZNINA DELTA ŠOŠTANJ, Kajuhova12, tel.: 063/881-049 i kovinskega programa i vodovodnega materiala i materiala za centralno ogrevanje i gradbenega materiala i elektro materiala i bele tehnike i akustike i barv in lakov OMOGOČAMO VAM NAKUP NA 3 ČEKE. BLAGO, TEŽJE OD 100 KG VAMP0ŽEUI DOSTAVIMO NA DOM. Policijska postaja Mozirje Ugodna prometna vapnost Na mozirski policijski postaji si na različne tehtne načine prizadevajo, da bi okrepili varnostne razmere na prometnem in vseh ostalih področjih. V sklop teh namer sodi tudi nedavni posvet, ko so se na policijski postaji sestali predstavniki inšpekcijskih služb, Upravne enote Mozirje, planincev, gostincev, trgovcev in nekaterih transportnih podjetij. Koristna izmenjava izkušenj bo gotovo dober napotek za prihodnje napore na tem kočljivem področju našega vsakdanjika. Komandirka Policijske postaje Moziije Olga Fajmut Kladnik je s takšnim sodelovanjem zadovoljna, ugodno pa je ocenila tudi varnost v cestnem prometu v prvih petih mesecih, zlasti v primeijavi z enakim lanskim obdobjem: "Statistični podatki so spodbudni Dokonča letošnjega maja smo zabeležili 74prometnih nezgod, v enakem obdobju lani pa 94. Ti podatki imajo potrditev še v tem, da so lani v tem obdobju tri osebe v nesrečah izgubile življenje, letos takega primera do konca maja ni bilo, pa tudi sicer ocena kaže na bistveno blažje posledice. Ob tem pa primerjava z lanskim obdobjem kaže na to, da je kršitev cestno-promet-nih predpisov dvakrat več, kar potrjuje našo večjo prisotnost v prometu, posledično pa je tudi razlog za manjše število težjih posledic." Na policijski postaji so po tihem upali, da se bo takšno stanje prometne varnosti nadaljevalo, pa se upanje žal ni povsem uresničilo. Prav na dan policije, torej 27. junija, so obravnavali prvo nezgodo s smrtnim izidom. Ob njej in na začetku poletja velja vsekakor opozoriti na dejstvo, da se je smrtno ponesrečil motorist zaradi neprilagojene hitrosti, vrh vsega pa je bil brez zaščitne čelade. Komandirka Olga Fajmut Kladnik želi posebej poudariti še nekaj: "Precej ljudi se pritožuje, da smo policisti prav neprijetni z vsemi ukrepi, odvzemi dovoljenj, z mandatnimi in drugimi kaznimi. Pa najbrž ni čisto tako. Mogoče je prav takšen ukrep prispeval k temu, da je kdo sicer ostal brez vozniškega dovoljenja ali pristal pri sodniku za prekrške, je pa danes še zdrav in živ. Takšen razmislek zato tudi ni odveč. Zagotovo lahko trdim, da naši ukrepi niso namenjeni temu, da bi se policisti izživljali, kot nam očitajo. Naš izključni namen je čim večji prispevek k prometni in siceršnji varnosti." jp trenutku. Tak pač je zadovoljen. Pred novo i Dr. sem počaščen, da Vitelja. V Prem tovrstne priredi I v športa Ttu je ve . -. ■ - . poznavnosti mesta Velenje, da se Velenje vse bolj i hov praznik: Hvala ti Karse tiče v eniji moram reči. da smo bolj hitel in zimsko in letno sezono tekme za ■:■ -it , dili 90 ah celo V. TViVek - ■■. . Ul in vsekakor mi občutki, do do>egal dobre so v sc skupa' Jelko Gros, "Tekma na i da je tako Skale - Hrastovec V soboto 14. vaška olimpiada V minulih trinajstih letih so se vaške igre v Škalah potrdile kot zelo lepa prireditev in kot ena večjih turističnih in športnih v Šaleški dolini. Tudi to soboto bo tako in nemara še bolj zanimivo lepše kot doslej. Športnemu društvu Škale-Hrastovec so se že prijavile ekipe Ra-dovci, Bakovci in Pertoča iz Prekmuija, Voličina iz Slovenskih Goric, iz bližje okolice Mislinja, Andraž in Ponikva, iz Šaleške doline pa Cirkovce, bevče, Bele vode, Ravne, Gaberke, Podkraj in seveda Škale. V sporedu bi seveda rdeča nit vlečenje vrvi, kjer spet pričakujejo srdit boj med Voličino in Škalami; novost bo spretnostna vožnja vprežnega voza, na željo nekaterih vasi so spet vključili kosce in grabljice, ob tem bodo poskrbeli za prikaz jedi zanje, spretne tekmovalke pa jim bodo morale malico prinesti preko ovir, za ženske pa bodo letos uvedli še pikado. Že sedmič zapovrstjo bodo povabili krajane, ki so nekoč živeli v Škalah, pa so se morah zaradi rudarjenja preseliti drugam. Prva leta so imeli precej težav s tem srečanjem, sedaj pa že imajo vse naslove in imena 53 družin, ki so se odselile iz 43 hiš. Na mojstra frajtonaric in domačina Franca Delčnjaka seveda tudi niso pozabili in bodo že šestič zapored igrali njegove skladbe. Poudarjajo, da to ni nikakršen nov festival, želijo le ohraniti spomin nanj in na njegove skladbe, letos pa bo nastopilo šest muzikantov. Na prostoru pri bivšem gasilskem domu bodo prireditev pričeli v soboto ob 14. uri, pripravljajo bogat srečelov in veliko razvedrila, za katerega bodo skrbeli Podkrajski fantje. vos Liga malega nogometa Škale 96 Zlatorog Škale in Avtoprevozništvo V Škalah so z 9. krogom v prvi in 10. v drugi ligi sklenili pomladanski del. Do nadaljevanja, pričeli ga bodo 23. avgusta, bo na vrhu prvoligaške lestvice ekipa Zlatorog Škale, na drugoligaški pa Avtoprevozništvo Sovič. Rezultati 9. kroga v prvi ligi: Kamnoseštvo Kozjak-Mušketiiji Cigrad 1:1, Mišketiiji Cigeler-Tempo Florjan 7:2, Plešivec Rib.koča-Vigo 1:3, KMN Fori Škale-Saloon Mins 6:3, Zlatorog Škale-Mister X 5:1; vrstni red po pomladanskem delu: 1. Zlatorog Skale 16, 2. Vigo 13, 3. KMN Fori 11,4. Mister X 11,5. Saloon Mins 10,6. Kamnoseštvo Kozjak 9, 7. Mušketirji Cigrad 8, 8. Mušketirji Cigler 7, 9. Tempo Florjan 3, 10. Plešivec Ribiška koča 2; po 12 zadetkov sta v tem delu dosegla Rudi Hudarin (Mister X) in Drago Kugler (Vigo). Druga liga - 10. krog: Avtoprevozništvo Sovič-Krokodilčki 7:2, TTG-ŠK Cirkovce 5:2, Dekor Stropnik-Zavodnje 0:2, Mins Saloon-Pizzerija Toplica 1:6 (prekinjeno), Kalimero-Club Duo 1:0, Kremenčkovi prosti; vrstni red. 1. Avtoprevozništvo Sovič 16, 2. TTG 15, 3. Zavodnje 13, 4. ŠK Cirkovce 12, 5. Dekor Stropnik 11,6. Club Duo 10,7. Pizzerija Toplica 10, 8. Kalimero 9, 9. Kremenčkovi 9, 10. Krokodilčki 4, 11. Mins Saloon 1; s 16 zadetki je najboljši strelec Marko Novak (Avtoprevozništvo Sovič), zasledovalci pa zaostajajo za štiri zadetke. ——~ 16 MS VAS __ŠPORT IN REKREACIJA Jubilejna nočna tekma v skokih SVltilVtSIMSIlillRllllllI Bakle, veličasten ognjemet, Gostiča, Suda Atletski klub Velenje Spet mednarodna prireditev Atletski klub Velenje bo čez dve leti praznoval 30. leto delovanja. Med pomembnimi mejniki, ki obeležujejo njegov razvoj in delovanje, je prav gotovo tudi prenova in posodobitev stadiona ob jezeru. Z njo je Velenje dobilo enega najlepših športnih objektov v državi, atleti pa atletske naprave, ki omogočajo dober trening in organizacijo vrhunskih atletskih prireditev. Lani je bilo to tekmovanje za evropski pokal Bruno Zauli. Atletika postaja v Velenju znova popularna; to dokazuje obisk atletskih prireditev in tudi veliko število tekačev, ki za svojo rekreacijo ali za pripravo na različna tekmovanja s pridom izkoriščajo tekaške steze na območju TRC Jezero. Zato v Atletskem klubu Velenje upravičeno pričakujejo, da bo mednarodni atletski miting, ki ga pripravljajo za v soboto, 6. julija, ob 16.30 in je posvečen praznovanju dneva rudarjev, privabil veliko ljubiteljev kraljice športov. Kot je povedal Marjan Hudej, predsednik AK Velenje, se slovenski in drugi atleti pospešeno pripravljajo na nastope na olimpijskih igrah v Atlanti v ZDA, pa vendar so jih nekaj uspeli pridobiti še za nastop v Velenju. Udj Rudnih lignita Velenje Partizanska 78 3320 VELENJE objavlja prosto delovno mesto PRAVNIKA POGOJI: - VII. stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri, - zaželjene delovne izkušnje; Z izbranim kandidatom oziroma kandidatko bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s šestmesečnim poskusnim delom. Kandidati naj posredujejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave na naslov: RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovska služba Partizanska 78 3320 VELENJE. Na letošnji dvodnevni "Reviji skokov Velenje 96," ki sta jo tudi tokrat sestavljali dve prireditevi-petkova 10. nočna tekma za rudarsko svetilko in 6. Ford Ski Jumping Challenger, so nastopili skakalemi iz Češke, Slovaške, Švice, Poljske, Madžarske, Finske , Japonske in Slovenije. Največ tekmovalce, po osem, so imeli Čehi in Slovenci. Čehi so, seveda skupaj s Slovenci, edini, ki so bili doslej na vse desetih nočnih tekmah. Ob tej priložnosti je njihov direktor nordijskih reprezentanev podelil domačemu klubu plaketo svoje zveze za zgledno sodelovanje. Na petkovem uradnem treningu, kije bil izbirni za večerno tekmo, je bilo celo nad 130 skakalcev. Na večerni tekmi pa jih je nastopilo 75. Najboljši iz nočne in tistimi s točkami v minulem svetovnem pokalu (32) pa so naslednji dan nastopili na tekmi na izločanje. Najtežji po točkah v svetovnem pokalu sezone 95/96 so v Velenju bili Primož Peterka z desetim mestom, Šakala 18., Suda 24., Jež 28 in Yasuzaki 29. Peterka je imel smolo, saj je v osmini finala v dvoboju s Kopačem padel, kar je bil tudi edini padec, Jež se je moral posloviti že v šestnajstini finala, ko ga je izločin slovenski B reprezentant Marko Cerar. Tako sta v polfinalu zmagovalcev Suda in Yasuzaki izzivala Sakalo oziroma Gostišo, 46. v minulem svetovnem pokalu, po moči v Velenju pa deveti. Gledalce je prav gotovo najbolj navduševal Samo Gostiša. Član ljubljanske Ilirije je tudi sicer najboljši tekmovalec velenjskih prireditev doslej. Vsako tekmo je dobil po enkrat, pred štirimi leti nočno, pred tremi tekmo na Župan čestital Bernardi Zemljak MOZIRJE - Že v prejšnji številki smo poročali o velikem uspehu članice Lokostrelskega kluba Mozirje Bernarde Zemljak, ki je na evropskem prvenstvu v lokostrelstvu na Brdu pri Kranju osvojila srberno medaljo. To je prva članska medalja z največjih tekmovanj za Slovenijo in daleč največji uspeh zgornjesavinjskega športa. Po tem velikem uspehu jo je sprejel mozirski župan Jakob Presečnik. Čestital ji je ob velikem dosežku in ji izročil spominsko darilo, pa tudi sproščen pogovor po "uradnem" delu je bil dovolj zanimiv. Bernarda veselja seveda ni skrivala, skriti pa ni mogla tudi velikega razočaranja, saj je kljub tako velikemu dosežku niso uvrstili v reprezentanco za svetovno prvenstvo, ki je bilo takoj za evropskim prav tako v Sloveniji. "Za nekatere v Ljubljani pač nisem dovolj dobra," je zagrenjeno dodala. Seveda je razkrila tudi svoje želje in načrte, najprej pa si bo dokončno pozdravila neprijetno poškodbo, ki pa ni bila razlog za njeno izločitev iz reprezentance. m foto:jp naj razdaljo petkove tekme ponovil , v osmini finala je bil še za meter daljši. V polfinalu je skočil 80,5 m, toda v finalnem skoku je skočil samo 76 m; to je bil njegov najslabši skok letošnje revije. Izzivalec Suda je bil namreč za dva metra daljši in Gostiši je pripadla nagrada 4000 DEM, Japonec pa je dobil 2000 DEM več. Yasuzaki , ki se je v velikem finalu v dvoboju s Sakalo potegoval za tretje mesto, se je izkazal z 80,5 metra.Ob Gostiši, je edini na reviji preskočil daljavo 80 m. Dobil 2.000 DEM, češki skakalec (73 m) pa za četro tisoč. Primož Peterka je imel smolo. V šestnajstini finala je izločil (72,5) Petra Kolenca (70,5), v osmini finala (73) pa je padel in Primož Kopač je s 75 metri odšel naprej. Drugi Velenjčan Jure Jerman pa je izpadel že v prvem krogu (šestnajstini finala). Slovak Marian Bi-elčik je bil z 79. metri za štiri metre in pol daljši Sicer pa so imeli Slovenci v četrfinalu še štiri predstavnike (Marka Cerarja, Dejana Jekovca, Sama Gostiša in Primoža Kopača). Cerarja (69,5 m) je izločil Ya-suzaki (71 m), Suda (76 m) lani tretjega Jekovca (74,5 m), ki je v osmini finala izločil lanskega zmagovalca tekme na izločanje Megliča, Šakala (73 m) Bielčika (72 m), in Gostiša (77,5 m) lanskega zmagovalca nočne tekme Kopača (75,5 m). Prireditelji so tudi letos pripravili za gledalce trideset lepih nagrad. Najbolj vabljiva je bil ford fiesta, vendar največji srečnež v soboto zvečer na javnem žrebanju na Titovem trgu med prireditvijo "Skok v poletje"še ni bil znan. V torek pa je prišel v last Sindikata velenjskega Premogovnika, ki je kupil za svoje člane kar 500 vstopnic, a vstopnice s pravo številko ni nihče kupil. ■ vos i&ločanje, lani pa je bil obakrat drugi. Letos je bil znova najboljši na nočni tekmi, drugi v skokih na izločanje in obenem skupni zmagovalec revije (podobno kot lani), z 81 m pa je bil tudi najdaljši skakalec letošnjega velenjskega smučarsko skakalnega praznika, ki ga je prvi dan z dobrodošlico vsem skakalcem in njihovim spremljevalcev odprl direktor ve- prvo mesto, saj sta oba skočila 70 metrov in oba zbrala 109 točk. Peterka je bil v drugi seriji kar za tri metre krajši od Gostiše. Zbral je 218 točk, torej tri in pol točke manj kot zmagovalec, tretji je bil Japonec Yasuzaki z 217 točkami in skokoma 74,5 in 77,5 metra, 4. Radelj - Ilirija- 211,5 točke, skoka 74 in76 metrov, 5. Meglič, (lanski zmagovalec tekme na Najboljši trije z nočne tekme - Peterka, Gostiša, Ya-suzaki - skupaj z dr. Francem Žerdinom in mag. Evgen-om Dervaričem ( z leve proti desni) lenjskega Premogovnika dr. Franc Žerdin, drugi dan pa po pozdravnem nagovoru Toneta Brodnika v imenu velenjskega župana Srečka Meha, ta je v četrtek v hotelu Vesna v Topolši sprejel tekmovalce in njihove spremljevalce, predsednik organizacijskega odbora mag. Evgen Dervarič. Nočna skoka Gostiše sta bila dolga 77 in 80 metrov, zbral pa je 221,5 točke. Bil je edini, ki je v petek dosegel daljavo 80 metrov. Drugo mesto je osvojil v minuli sezoni najboljši slovenski skakalec Primož Peterka, (lani tretji na nočni tekmi) Triglav Kranj, ki si je po prvi seriji z Gostišo delil izločanje) Tržič, 208,5 točke, skoka 74 in 77 metrov, 6. Jež, Češka, sedmi Kopač Alpina Žiri, osmi Suda , Japonska, deveti Fras, Ilirija, in deseti Koponen , Finska. Najboljši domačin - Velenjčan je bi s 16. mestom slovenski rekorder v smučarkih poletih s 192 metri Jure Jerman, ki je skočil 70 in 72,5 metra, Rolando Kaligaro je bil 31., Peter Kolenc pa 33. Tomaž Murko z Ljubnega pa je bil s skokoma 67 in 70 metrov 27. Toda Gostiša po končani reviji ni bil najbolj zadovoljen, kar je razumljivo, saj mu je ušlo dva tisoč DEM. Kar štirikrat je v dveh dneh poletel na 80 in več metrov. V šestnajstini sobotnega finala je 4. julija 1996 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ ČAS 17 Konjeniški šport ■ ■■■•8KI8II Dobri nastopi domačih tekmovalcev Konjeniški klub Velenje je v soboto in nedeljo, 29. in 30. junija, priredil dvodnevni turnir v preskakovanju zaprek. Udeležili so se ga tekmovalci iz 26 slovenskih klubov s 150 konji. To je letos največja udeležba na turnirju. V soboto so bile štiri tekme, parkurji kategorije A0 (višine 0,80 m), Al (1,00 m), A2(l,10m) in L (1,20 m). V nedeljo so bile tekme za Pokal Slovenije -1,20 m, z baražem 1,30 m, za mladince in 1,30 m, z baražem 1,40 m, za člane. Na koncu napornega dne so polne tribune gledalcev spremljale še najbolj napeto tekmo - kategorija Mb, višine 1,40 m. V tej najtežji tekmi je štartalo pet najboljših slovenskih tekmovalcev, med njimi kar dva velenjska: Maja Novak in Matjaž Čik. Edina je brez kazenskih točk odjahala Maja Novak zGrecejem in zasluženo zmagala. V vseh parkurjih pa smo beležili tudi dobre rezultate naših drugih tekmovalcev, zaradi česar se tudi veselimo državnega prvenstva, ki bo od 5. do 7. julija v Velenju. Sobota, 29. junija Kat. A0, 0,80 m: štartalo je 17 tekmovalcev, 13 jih je parkur odjah-alobrez napake, za kar so prejeli roze-to. Med njimi so bili tudi trije naši: Luka Mitrovič (Corado), Lovro Blatnik (Nytrai) in Aleš Pevec (Balaton). Kat. Al, 1,00 m: štartalo je 72 tekmovalcev, 32 je končalo brez kazenskih točk. Med njimi tudi naši člani: Maja Kosi (Whisky), Matjaž Čik (Jefine), Aleš Pevec (Effol Gold-stern), Aleš Pevec (Effol Paco), Aleš Pevec (Oksei Senna) in Miro Skalle-kp (Pikabo S). Kat. A2, 1,10 m: Štartalo je rekordno število tekmovalcev, kar 89. Zmagal je Andrej Kučer na Izidorju iz KK Celje. Od naših sta bila najboljša Sandi Pevec (Diavolo) na pe- tem in Aleš Pevec (Okser Senna) na šestem mestu, ki sta oba prejahala osnovni parkur in baraž brez kazenskih točk in je zato o uvrstitvi odločal čas. Kat. L, 1,20 m, z rastočo težavnostno stopnjo: med 42 tekmovalci je največ točk zbral Maks Riossa (Gvvanda), KK Novo Mesto. Naš najboljši je bil ponovno Sandi Pevec (Diavolo) na četrtem mestu z enakim številom točk, a s slabšim časom kot zmagovalec. Do petnajstega mesta so se uvrstili še štirje naši: 7. mesto Jerneja Dolar (Opal 11), 8. mesto Matjaž Čik (Dublin), 12. mesto Špela Jereb (Aktion), 15. mesto Miro Skal-icky (Vivien). Nedelja, 30. junija Kat. L, 1,20 m - Pokal Slovenije za mladince: zmagovalec je bil Uroš Kocbek (Atom) iz Maribora, ki vodi v letošnjih tekmah za mladinski Pokal Slovenije. Na četrto mesto se je uvrstil naš Lovro Blatnik (Saturn), v osnovnem parkurju brez kazenskih točk; na osmo mesto pa Špela Jereb (Aktion). Kat. Ma, 1,30 m - Pokal Slovenije za člane: zmagala je naša članica Maja Novak (Grece) pred Kučerjem iz Celja in svojim klubskim kolegom Matjažem Čikom (Robin). Vsi trije so osnovni parkur in baraž odjahali brez napak in o zmagovalcu je odločal čas. Ostali naši tekmovalci: 5. mesto: Primož Rifelj (Okser Profi), 6. mesto: Jerneja Dolar (Delano II), 13. mesto: Aleš Pevec (Effol Kenboy). Kat. Mb, 1,40 m: 1. Maja Novak (Grece) KK Velenje, 2. Andrej Kučer (Leokadija) KK Celje, 3. Matjaž Čik (Robin) KK Velenje, 4. Zol-tan Kiss (Beckie Boy) KK Krka NM, 5. Tomaž Laufer (Cordano) KK Piramida. ■ Konjeniški klub Velenje, foto I. P. Plavanje Andražu in Ajdi medalji na igrah Alpe Jadran Pretekli teden sta v slovenski reprezentanci Andraž in Ajda Valcl zelo uspešno nastopila na 7. poletnih igrah Alpe-Jadran na Madžarskem. Andraž je v disciplini 200 m delfin z rezultatom 2:11.67 osvojil srebrno medaljo, Ajda pa v disciplini 100 m hrbtno z rezultatom 1:09.38 bronasto. Po osvojenih 24 medaljah je Slovenija dosegla drugo mesto med 18 ekipami pokrajin in regij iz 7 držav delovne skupnosti Alpe Jadran. Uspešni tudi v doma Plavalni klub Velenje je pretekli tbden organiziral 3. in 4. kolo predtekmovanja prvenstva Slovenije za dečke in deklice ter mlajše dečke in mlajše deklice. Na predtekmovan-jih skušajo plavalci doseči norme za nastop na državnem prvenstvu. V Velenju je nastopilo 120 plavalcev Branika iz Maribora, Fužinarja z Raven na Koroškem in domačega kluba. Velenjski plavalci so nastopili zelo uspešno, posebno Nina Kugonič med mlajšimi deklicami in Tina Pandža med deklicami, ki sta zmagali v vseh svojih nastopih. Rezultati - Mlajše deklice - 50 m hrbtno: 1. Nina Kugonič, 2. Sanja Kališnik; 50 m delfin: 1. Nina Katarina ni imela sreče VVEMBLEDON - Najboljša slovenska mlada teniška igralka Katarina Srebotnik je v soboto odpotovala v Wimbledon na turnir mladink do 18 let. V glavnem turnirju nastopa 64 tekmovalk do 18 let. Katarina bi se morala v ponedeljek v prvem krogu srečati z Varmuzovo, vendar te odlične Čehin-je, ki igra za San Marino, ni bilo; tako je bila njena nasprotnica kot rezervna igralka iz Belorusije Tatjana Pouček. Katarina je igrala zelo dobro, vseeno pa je tri leta starejša nasprotnica zmagala s 6:4 in 7:5. Prejšnji teden je 15-letna Velenjčanka igrala na mednarodnem ženskem teniškem turnirju Ladies Open 96 v Mariboru, kjer se je po uspešnih kvalifikacijah uvrstila v glavni turnir. V prvem krogu je premagala avstrijsko nasprotnico Geib s 6:0 in 6:1, v drugem pa drugo nosilko Madžarko Noszaly s 6:3 in 6:3, igro tretjega kroga proti Čehinji Sromovi, ki je kasneje v finalu izgubila z rojakinjo Kucovo, pa je zaradi bolečin v želodcu morala predati. Bfos TAK Rudar Prijateljski dvoboj z Avstrijci Člani težkoatletskega kluba Rudar iz Velenja že skoraj 30 let prijateljujejo s športnimi kolegi iz avstrijskega kluba ASKO iz Field-kirchna. Vsako leto se pomerijo v dvigovanju uteži in letos so to srečanje opravili 30. junija pri Avstrijcih. Velenjsko ekipo je vodil Jože Zaljuberšek, sestavljali pa sojo Januš Kavnik, Milan Zep, Justin Vanovšek, Matjaž Koželj in Jože Klopčič, izven konkurence pa je kot veteran nastopil tudi Anton Sušek.Velenjčani so odnesli ekipno zmago in šest od sedmih pokalov, ki so jih za nastopajoče pripravili gostitelji. Med posamezniki je bil prvi Jože Klopčič, drugi tekmovalec iz Avstrije, tretji pa Milan Zep. Milan Zep je osvojil prvo mesto tudi v kategoriji junior-jev, med veterani nad 35 let pa je bil prvi Justin Vanovšek. Državno konjeniško prvenstvo v preskakovanju ovir VELENJE - Ob koncu tega tedna bo ob Škalskem jezeru potekalo Državno konjeniško prvenstvo v preskakovanju ovir, ki ga organizira Konjeniški klub Velenje. Na tem najelitnejšem dr-avnem tekmovanju pričakujejo kar 130 udeležencev iz 30 slovenskih klubov, od tega jih bo 20 zastopalo gostitelje. Tekmovanje se bo pričelo v petek ob 15.00, prvi pa se bodo pomerili mladinci, ki bodo preskakovali 1.20 m visoke ovire, za njimi pa še člani na 1.30 m visokih ovirah. V soboto se bo tekmovanje pričelo ob 9.00 uri dopoldne in bo potekalo cel dan. Pričeli bodo mladi konji na 1.10 m visokih ovirah, nadaljevali mlajši mladinci do 14 let na prav tako visokih, potem pa še mladinci na 1.20 m visokih in člani na 1.30 m visokih ovirah. V nedeljo bo prizorišče tekmovanja oživelo ob 9.30, izvedli pa bodo še tekmovanja na povečanih ovirah. Zagotovo bo za gledalce najzanimivejši slavnostni mimohod vseh sodelujočih, ki ga bodo na tekmovališču pripravili med 14.00 in 15.00 uro, rezultate pa bodo razglasili v poznih popoldanskih urah. Ubš Kugonič, 2. Sanja Kališnik; 100 m delfin: 1. Nina Kugonič; 100 m prosto: 1. Nina Kugonič, 3. Sanja Kališnik; 200 m prosto: 1. Nina Kugonič, 2. Sanja Kališnik. Mlajši dečki - 50 m hrbtno: 2. Aljaž Velički, 5. Aljaž Vrabič; 50 m delfin: 4. Aljaž Velički, 5. Aljaž Vrabič, 8. Željko Preradovič; 100 m delfin: 2. AJjaž Velički, 5. Aljaž Vrabič, 6. Željko Preradovič, 8. Miloš Aničič; 100 m prosto: 5. Aljaž Vrabič, 7. Aljaž Velički, 8. Miloš Aničič; 200 m prosto: 4. Aljaž Velički, 5. Miloš Aničič, 6. Aljaž Vrabič. Deklice -100 m prosto: 1. Tina Pandža, 3. Teja Tomažič, 4. Maja Sovinek; 800 m prosto: 1. Tina Pandža, 2. Maja Sovinek, 4. Teja Tomažič; 100 m prsno: 1. Tina Pandža, 5. Nina Sovinek; 200 m prsno: 1. Tina Pandža, 3. Nina Sovinek, 4. Teja Tomažič, 5. Maja Sovinek; 100 m hrbtno: 1. Tina Pandža, 5. Nina Sovinek, 7. Maja Sovinek. Dečki -100 m prosto: 2. Jernej Ocepek, 5. Domen Velički, 7. David Danev; 1500 m prosto: 2. Jernej Ocepek; 100 m prsno: 3. Domen Velički, 4. Jernej Ocepek; 200 m prsno: 4. Domen Velički; 100 m hrbtno: 4. David Danev. m Marko Primožič Tenis m m m m Lepa manifestacija mladih Šaleški teniški klub je pretekli teden na igriščih ob Jezeru vzorno organiziral turnir za dečke in deklice do 10 in 12 let. Želja organizatorja je, da bi turnir postal tradicionalen, da bi našel mesto v tekmovalnem koledarju združenja Alpe-Adria in postal pravi praznik mladih teh dežel. Organizatorjem je to lepo uspelo že letos, saj se je v Velenju zbralo 68 dečkov in 36 deklic, zaradi premajhnega števila igrišč pa so igrali še na igriščih AS-a in Vegrada. Vsi so se morali najprej potrditi v skupinah in si tako zagotoviti nastop v glavnem turnirju. Kljub temu, da je organizatorjem na začetku ponagajal dež, so turnir uspešno izpeljali do konca, trajal je pet dni, najmaljši pa so odigrali 255 srečanj. Najboljše uvrstitve članov ŠTK - dečki do 10 let: 3. do 4. Bizjak; dečki do 12 let: 3. do 4. Djordjevič, dvojice: 1. Djordjevič (ŠTK)-Mlakar (Olimpija), 2. Hudarin-Prosen; deklice do 12 let: 3. do 4. Kolo-nič; dvojice: 2. Kolonič-Švajger, 3. do 4. Oremuž-Britovšek. MA.B. Odprto prvenstvo Slovenije REČICA OB SAVINJI - Med športnimi tekmovanju ob letošnji turistični prireditvi "Od lipe do prangerja" bo gotovo najbolj odmevno odprto teniško prvenstvo Slovenije, pričeli ga bodo jutri, v petek, ob 9. uri, polfinalni srečanji bodo pričeli v nedeljo ob 9., finale pa ob 14. uri. Porsche klub Slovenija LOGARSKA DOLINA - Pred nedavnim so v Hotelu Plesnik v Logarski dolini ustanovili Porsche klub Slovenija, ki bo imel tu svoj sedež, priključil pa se je 350 klubom, ki že od leta 1952 delujejo po vsem svetu in vključujejo preko 120.000 članov. Program delovanja kluba je zelo raznovrsten, sicer pa bodo v hotelu otvoritveno slavje pripravili v nedeljo, 6. julija. Dravske elektrarne in ESO Montaža llfllllllKISlISIIIBIKIIIKIIM Krepitev sodelovanja Na deževni petek, 21. junija, skorajda leto dni po podpisu pogodbe z investitorjem - Dravskimi elektrarnami iz Maribora - o prenovi in revitalizaciji HE na Dravi, so delavci obeh podjetij dobre poslovne odnose podkrepili še s športnim srečanjem. Ob sprejemu gostov je kratkim nagovorom generalne direktorice ESO Montaže Zofije Kukovič, generalnega direktorja Dravskih elektrarn Ivana Kralja in velenjskega župana Srečka Meha sledil kratek kulturni program, ki so ga izvedli gojenci glasbene šole pod mentorstvom Cirila Vertačnika, folklorna skupina Koleda in kvartet Mavrica. Slabo vreme ni vplivalo na razpoloženje ekip, ki sta se pomerili v tenisu, metanju pikada, malem nogometu in odbojki. Srečanje, ki naj bi postalo tradicionalno, se je z razglasitvijo rezultatov in zabavo zaključilo v prijetnem okolju gostišča Grebenšek. Sicer pa dela v okviru pogodbe trenutno potekajo v HE Mariborski otok in HE Dravograd, kjer so delavci ESO Montaža že odstranili stari turbini in generatorja, sedaj pa se pripravljajo na vgradnjo novih turbin. Žal se pri tem srečujejo z nedoslednimi dobavami podjetja Litostroj. M foto: vos Pred ribiči tokrat varne le roparice Gostitelji so se izkazali S soncem obsijano sobotno dopoldne so izkoristili ribiči iz vseh koncev Slovenije za izvedbo državnega prvenstva invalidov v ribolovu. Organiziralo ga je Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline "Ob Paki", v zadovoljstvo vseh osmih udeleženih ekip in štirih posameznikov pa ga je izvedla Ribiška družina Velenje. Seveda se je odvijalo ob Skalskem jezeru, pred tekmovalci pa so bile tokrat varne le ribe roparice. Ribiči invalidi so bili veseli, ker se jim je pridružil in jih uvodoma ogovoril tudi sekretar Zveze za šport invalidov Slovenije Igor Malič. Prve trnke so tekmovalci v vodo namočili ob 9.30h, da je vse potekalo tako kot je treba, pa je poskrbel vodja tekmovanja Jože Šumah. Popoldne so ob privezu Plevelovega jezera razglasili rezultate, srečanje pa se je seveda nadaljevalo še z družabnim delom. In kako so se ribiči odrezali? Domačinom, članom MOID "Ob Paki", so ribe dobro grizle, saj so ekipno zasedli drugo mesto. Prvi so bili ribiči iz Dravograda in tretji iz Zagoija ob Savi. Tudi med posamezniki, ki so na suho potegnili najtežje ribe, je Velenjčan. Martin Pliberšek je tu zasedel častno drugo mesto, prehitel ga je le Dominik Povše iz Zagorja. Ob koncu se člani Medobčinskega DI "Ob Paki" zahvaljujejo vsem, ki so jim kakorkoli pomagali pri izvedbi tekmovanja, ki je bilo tudi zaradi njih res uspešno, lepo in predvsem družabno. ■ b£, foto: vos Goste so prisrčno sprejeli P o hribih in dolinah Domačim drugo mesto Po planinski poti XIV. divizije V pravem poletnem jutru minule sobote se je skupina tridesetih velenjskih planincev podala po poti legendarne XIV. divizije. Pohod so pričeli v Velunjskem grabnu, se nato povzpeli do domačije Vratar, blizu katere se na strmem griču nahajajo ruševine gradu Forhtenek, ki "se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1317. Njegovo ime je povezano z imenom svobodnih gospodov Žovneških, kasnejših grofov in vitezov Celjskih. Po počitku in ogledu ruševin so se planinci napotili proti letališču v Lajšah, kjer so se zbrali na svojem srečanju borci in aktivisti NOB Šaleško - Mislinjskega okrožja, na čelu s predsednikom slovenske borčevske organizacije generalom Ivanom Dolničarjem. In s kakšnim namenom so se planinci podali na ta več kot tri ure dolgi planinski marš?Ker je povsem razumljivo, da bi večina borcev - udeležencev tega srečanja, ne zmogla poti, prav pa je, da se obujajo spomini na tiste težke čase, prehodijo to pot namesto njih planinci, ki med drugim tudi niso obremenjeni s strankarsko pripadnostjo in zdrahami. Mogoče še nekaj zanimivosti s te poti: najmlajša udeleženka je štela 12 let, najstarejša pa 86. Slednja je vso, na trenutke tudi zahtevno pot, zmogla brez večjih težav. Za izčrpen poseg v preteklo in polpreteklo zgodovino je odlično poskrbela Anica Podlesnik. Da je vse potekalo po načrtu in da pohodniki niso zgrešili poti, je poskrbel Marjan Skaza z domačinom Dorijem. Situacijo na srečanju pa je eden od udeležencev ocenil takole: " Če bi bila organizacija tako dobra kot golaž, potem bi bilo vse v najlepšem redu. M. H. is msiAS OBVEŠČEVALEC 4. julija 1996 V spomin Štefki Meh Na pokopališču Podkraj smo se poslovili od naše predane, humane in plemenite aktivistke Štefke Meh iz Raven pri Šoštanju. Na svoji življenjski poti je hodila z odprtimi očmi in velikim poštenim srcem. Cenila in spoštovala je človeka, se zanj razdajala in mu posvetila velik del svojega življenja. Ta njen čut jo je povzdignil nad navadno gospodinjo, saj je ob vsem hišnem delu ter opravilih na posestvu vedno našla čas za vse naše številne akcije, ki so bile namenjene za dobrobit in pomoč človeku. S svojo dobrovoljnostjo, vedrino in prelepim petjem, je vedno razveseljevala vsa naša srečanja. Kljub kronični bolezni in velikemu delu v naši organizaciji, pa je našla še vedno čas za urice sprostitve ob petju v MP ZDU Šoštanj. Štefka, tvoje obsežno in neumorno delo te bo ohranilo med nami, ki te bomo močno pogrešali. Vrednost nekega življenja lahko cenimo tudi po tem, koliko lepih spominov ostane za človekom, ko se povrne v prah. Krajevna organizacija RK Ravne Območna organizacija RK Velenje MESTNA OBČINA VELENJE Urad za gospodarske javne službe objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo del: 1. Rekonstrukcija lokalne ceste št. 7928, M-10-8-Paški Kozjak v dolžini cca 900 m. Orientacijska vrednost del je 15,000.000,00 SIT. Predviden rok pričetka del je 1.8.1996. 2. Razpisno dokumentacijo dobite v tajništvu Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje, Titov trg 1, soba št. 6/IV, vsak delovni dan med 8. in 13. uro do 12.7. 1996, kjer je tudi možen ogled projekta št. 129/95/S-2 (PGD, PZI) sanacije plazu. 3. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: cena, plačilni zamik plačila, kompletnost ponudbe, reference, rok izvedbe, fiksnost ponudbe, opcijski rok in druge posebne ugodnosti ponudnika. 4. Interesenti morajo oddati ponudbe najkasneje 25.7.1996 do 12. ure v tajništvu Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje, Titov trg 1, soba 6/IV, v zaprtih kuvertah z oznako "Ponudba za rekonstrukcijo LC 7928 - ne odpiraj!" 5. Urad za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje si pridržuje pravico, da odda dela v spremenjenem obsegu glede na delo, ki ga bodo opravili krajani sami. 6. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh od dneva odpiranja ponudb. Predstojnik urada Tone Brodnik, ing. var. PREŽIVITE SVOJ POLETNI DOPUST V PULJU IN OKOLICI, KJER VAS PO UCODNIH CENAH VABIMO V APARTMAJE V PRIVATNIH HIŠAH /od 2 do 8 oseb/ Premantura, Barbariga, Pula, Pješčana uvala, § Meduiin, Vinkuran, Banjole, Pomer, Fažana, Valbandon, Peroj, Štinjan... i in v HOTELE, PAVIUONE IN APARTMAJSKA g 11| NASELJA ■ C L Z Zahvaljujemo se vam za zaupanje in pričakujemo faš klic vsak dan, razen nedelje od 8. do 16. ure. V TURISTIČNA AGENCIJA LANG INTERNATIONAL & £ p PULA, TEL: 00385/52-212-926 ^ 11 215-060 KINO DOM KULTURE VELENJE Petek, 5.7. ob 23. uri - predpremiera! KRITIČNA TOČKA-akcijski Režija: Stuart Baird Vloge: Kurt Russell, Halle Berry, Oliver Paltt, Steven Seagal,... Osem kilometrov nad zemljo se skupina šestih specialcev bori za 400 življenj v letalu boeing 747 in za 40 milijonov življenj na Zemlji. Polkovnik Travis, vodja posebne enote specialcev, ponudi edino rešitev. Z eksperimentalnim letalom skupina specialcev nad Atlantikom prestreže letalo in se skrivaj vkrca vanj. Že med spenjanjem pa se eksperimentalno letalo uniči in fantje ostanejo brez komunikacijskih zvez s svetom. Predsednikova krizna skupina predpostavlja, da so vsi člani posadke v eksploziji umrli, toda... Izredna akcija in specialni efekti! Sobota, 6.7. ob 21. uri Ponedeljek, 8.7. ob 20. uri ZADNJI PLES - drama Režija: Bruce Beresford Vloge: Sharon Stone, Rob Morrow Cindy je pred dvanajstimi leti storila gnusen zločin in od takrat čaka na izvršitev smrtne sodbe. Po vseh zgrešenih upih na prihodnost je pomirjena s svojo usodo. Toda pojavi se nekdo, ki ji vzbudi upanje na novo možnost življenja. To je mladi odvetnik Rick, ki se ob prvih kontaktih z obsojenko tako naveže nanjo, da boj za njeno oprostitev smrtne obsodbe postane zanj prava obsesija. Tako smo priča izredni ljubezenski zgodbi, ki obema udeležencema spremeni življenje, nam pa ponudi vznemirljivo dramo zadnjega plesa. Nedelja, 7.7. ob 18. uri -predpremiera! MESEČINA IN VALENTINO -melodrama Režija: David Anspaugh Vloge: Whoopi Goldberg, Bon Jovi, Kathleen Turner,... Prvi teden po pogrebu moža se Rebeca počuti osamljeno, zato ji mlajša sestra, bivša tašča in prijateljica poklonijo nenavadno darilo: najele so mladega hišnega pleskarja, ki naj bi Rebeci polepšal stanovanje. Mladi pleskar pa je nehote uspešnejši pri vzbujanju pozornosti štirih žensk kot pa pri vrtenju čopiča. KINO ŠOŠTANJ Petek, 5.7. ob 20. uri ZADNJI PLES - drama KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 7.7. ob 21. uri ZADNJI PLES - drama Naslednji filmi: Kritična točka, Zadnji ples, Porotnica, Ptičja kletka, Zadnji sprehod, Naklepni umor. Rezervacije vstopnic vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Smrti: Maks Majerič, roj. 1932, Celje, Ljubljanska c.št. 27; Darinka Kop, roj. 1950, Velenje, Kardeljev trg št. 11; Brando Jamnik, roj. 1964, Velenje, Efenkova c.št. 34; Ferdinand Mavrer, roj. 1924, Veliki vrh št. 47/a. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711 Zdravniki: Četrtek, 4. julija -dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dr. Slavič in dr. V.Renko Petek, 5. julija - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 6. julija in nedeljo 7. julija - dežurni dr. Rus in dr. O.Renko Ponedeljek, 8. julija - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dežurni dr. Lazar in dr. Stupar Torek, 9. julija - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. V.Renko in dr. Slavič Sredo, 10. julija - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: Nedeljo, 7. julija - dr. Darinka Šuster v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 5. julija do 12. julija-Ivo Zagožen, Jerihova 38, mobitel 0609/633-677. Upravna enota Žalec Poroke: Matej Vedenik, Kaplja vas in Nataša Randl, Dolenja vas; Martin Marko, Tabor št. 12/a in Anica Bogataj, Pondor; Mitja Polavder, Zabukovica in Polona Zvonar, Šempeter v Savinjski dolini; Andrej Goršek, Ravne in Iris Hojak, Topolšica. Smrti: Marija Čede, stara 78 let, upokojenka, Petrovče št. 224; Katarina Grobelnik, stara 77 let, upokojenka, Zabukovica št. 133; Tatjana Krašovec, stara 26 let, Prebold, Soseska 13. Upravna enota Mozirje Poroke: Vojko Kolenc, roj. 1967, Latkova vas 216 in Vesna Česnik, roj. 1970, Janževski vrh 59; Franc Pečnik, 1970, Ljubija 47 in Branka Planovšek, roj. 1973, Trnovec 19; Franci Skornšek, 1971, Brezje 23 in Nataša Hriberšek, roj. 1974, Mozirje, Praprotnikova ulica 12. Smrti: Dino Feruccio Stanich, 1940, Nemčija. K AIII0 TELEIJE ČETRTEK, 4. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijska postaja Velenje; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 PUP-Podjetje za urejanje prostora se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 5. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2 x 12 umazanih, vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 6. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 7. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič-trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 8. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomotohercov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 9. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti za vrtičkarje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 10. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 24. junija do 30. junija 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 29.6. AMP Šoštanj 200 mikro-g/m3 30.6. AMP Šoštanj 140 MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOUA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 24. junija do 30. junija1996 ZAVODNJE VELENJE GRAŽKAG | ■24.6. D2S. 6. C326.6. ■27.6. C328-6- D29. 6. ■3Q.6.| POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL.: 063/720 - 003, 720 - 660 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ALOJZIJE LENART 1906 -1996 se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki ste nam pomagali ob težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma za varstvo odraslih, duhovniku za opravljen obred, govorniku in pevcem za zapete žalostinke. Se posebej pa se zahvaljujemo primariju dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči: Sinova in hčerke z družinami. 4. julija 1996 OBVEŠČEVALEC NAŠ t AS 19 MALI OGLASI PARCELO 2500 m2 na dobri lokaciji, prodam. Pisne ponudbe pod "50.000 DEM". PRODAM TELIČKA SIMENTALCA starega 2 meseca. Telefon 882-735. DIATINIČNO HARMONIKO ZNAMKE PEČAVER, uglašeno C.F.B. prodam za 160.000 sit. Telefon 063-892-263. NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje. AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Tel/Fax 063-856-899. DVE ZAMRZOVALN1140 I omari, prodam. Telefon 0609-637-322. ČB TV, star 14 let, prodam. Telefon 855-073. OVCE IN JAGENČKE za zakol, prodam. Telefon 772-384. VIDEO KAMERO PHILIPS, prodam. Telefon 852-970. R-9, letnik 83, reg. do 8/96, POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV, možnost popravila na terenu, pooblaščen Singer servis. Darko Tratnik, Gubčeva 2, Žalec, telefon 713-458. prodam za 2.300 dem. Telefon 864-202. KOZO Z DVEMA MLADIČEMA in raco s 15 mladiči prodam. Telefon 844-493. NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, Agencija za promet nepremičnin. Tel/fax 063-856-899. ZAPOSLIM dva delavca, po možnosti izpit za viličarja, ali zidar za nedoločen ali določen čas. Oglasite se osebno v obratovalnici Šalek 20. HAJRUDIN PAŠALIČ SP, Kidričeva cesta 15, Velenje, s V10.1996 preneha s opravljanjem dejavnosti Zidarstvo in Fasaderstvo. V BLIŽINI DOLIČA PRODAM ali zamenjam za manjše stanovanje leseno stanovanjsko hišo, primerno tudi za vikend. Telefon 851-832 do 15. ure zvečer 857-602. NUDIM POMOČ PRI UČENJU RAČUNALNIŠTVA. Telefon 885-745. TELICO, sivo, brejo, prodam. Telefon 888-256. ŠKODA FAVORIT GLS, letnik 93/4, prevoženih 18.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 851-276. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za srednje šole. Telefon 856-801. HLADILNIKZANUSSI, 200 I, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon 852-996. CCA 180 m2 strešne rabjene lesonitke, mali format 60 x 40 prodam. Telefon 858-630. PUJSKE težke 20 do 25 kg, prodam po 360siVkg. Telefon 882-802. JAGNJE ZA ZAKOL, prodam, Tekefon 882-754. VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: likalnik ali Radio. Možnost kredita. Telefon po 16. uri 062-221-106, 062-631-164. MARIJA ŠPEGEL iz Mute sporoča, da bo v nedeljo dne 7.7.96prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev, ki že nesejo, v Šaleku pri cerkvi od 8. do 8.30 ure. Telefon 0602-61-202. TELIČKA 9 tednov starega, 120 kg, sivček, prodam. Telefon 882-788. R-5 CAMPUS, letik 92, prevoženih 64.000 km, prvi lastnik in inštru-iram nemščino za osnovno in srednjo šolo. Telefon 885-157. KUPIM OBRAČALNIK ZA KOSILNICO GORENJE MAESTRAL in prodam vrata s podboji šitine 85 cm, nove za 80% trgovinske cene. Telefon 885-608. PREVOZ POTNIKOV ZA BIH. Telefon 863-516. NEDOKONČAN VIKEND 2 km iz Velenja ter R-4 GTL za rezervne dele, prodam. Telefon 863-516. REDNO ZAPOSLIMO ŠOFERJA C in E kategorije. Telefon dopoldan 882-676, popoldan 882-042. KOLO BMX, rabljen 2 sezoni, prodam za 10.000,00 sit. Telefon 893-734. PREMANTURA PRI PULI! Ugodno oddamo apartmaje. Telefon 00385-52-213-664, Balošič po 8. uri. PREVLEKE ZA YUGO 45, 4 gume Michelin, R-13 in zvočnike Pionir 2 x 40 W. Telefon 882-709. BIKCA SIVCA za zakol ali rejo. Telefon 832-125. UGODNO PRODAM JVC RECIVER RX 316. Telefon 852-684. ZASTAV0101, letnik 86, prodam za 1000 dem. Telefon 858-454. PRAŠIČKE 30 KG in kupim 10 dni staro tele. Telefon 885-152. PRODAM TELIČKO simentalko, težko 130 kg. Telefon 893-432. TELIČKO SIMENTALKO težko 130 kg, prodam. Telefon 888-223. JAGENČKA za zakol prodam, še raje menjam za jagničko solčavko. Telefon 893-063. DOBRO OHRANJENO SPALNICO, prodam. Telefon 881-054. NADSTROPNO POSTELJO, prodam. Telefon 857-278. BMW 518 letnik 82 in hrošča 75 letnik, ugodno prodam. Telefon 885-819. KUNTAKINTE Z OPREMO ali brez, prodam. Telefon 854-130. HIŠO 240 m2 in zazidalno parcelo 1200 m2 v Mozirju prodam. Telefon 832-756. PREKLICUJEM VSE OSEBNE DOKUMENTE na ime Milan Goršek in žig firme Gostinstvo in prevozi s.p. "TNU EROTICA" vabi odrasle k poslušanju zgodbic z erotičnimi vsebinami v slovenskem in hrvaškem jeziku. Strošek za celo minuto je samo 62 SIT. Moški pokličite tel.: 090-2503, ženske pa 090-2504! Samo ponoči. PISTK s.p. S.T.O. tel.: 090-4803 non-stop uporabite takrat, ko nujno prodajate ali pod ceno kupujete. Nepremičnine, avtomobili, delo, zasebni stiki, poslovni stiki, storitve, ostalo. Strošek 93 SIT/min. PISTK s.p. Dragi BRANDO Ohranila Te bom v najlepšem spominul Metka Mahne Dragemu BRANDU v slovo V SEDMEROZVEZDJE odtavajo opiti spomini. Skriti pod mrtvaškim prtom tihotno kramljajo o skrivnosti življenja. V zraku obvisi raztrgana pajčevina. Opustošeno bojišče. Nema bolečina kot volkulja lačna v drobovje se zaje. S hvaležnostjo za vse lepe trenutke Tatjana Mestna občina Velenje komisija za odprodajo stavbnih parcel na območju ZN obrtno-servisne in stanovanjske cone Stara vas Velenje objavlja na podlagi Odloka o odprodaji zemljišč obrtno servisne in stanovanjske cone Stara vas z dne 9.4.1996 in na podlagi izračuna ZUV-a, št. S-3/13-Fidel/KT z dne 7.12.1995 ter sklepa komisije z dne 17. 6.1996 sledeči JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA IZGRADNJO OBRTNO-SERVISNIH DELAVNIC i. Za izgradnjo obrtno-servisnih delavnic na območju ZN obrtne, servisne in stanovanjske cone Stara vas v Velenju se oddajo sledeče gradbene parcele: 1. gr. p. z oznako D9, p. št. 1656/2, 2. gr. p. z oznako D10, p. št. 1654/6, 3. gr. p. z oznako D11, p. št. 1657, 4. gr. p. z oznako D12, p. št. 1654/18, 5. gr. p. z oznako D13, p. št. 1658/8, tr. 1419 m2, b. tr. 1420 m2, b. tr. 915 m2, b. tr. 907 m2, b. tr. 892 m2, b. II. Stroški priprave in komunalne opreme skupaj z zemljiščem brez minulih vlaganj znašajo na dan 31.3.1996: - za gradb. parcelo z oznako D9 156.305,00 DEM - za gradb. parcelo z oznako D10 156.335,23 DEM - za gradb. parcelo z oznako D11 104.472,33 DEM - za gradb. parcelo z oznako D12 104.230,52 DEM - za gradb. parcelo z oznako D13 103.777,14 DEM III. Interesenti morajo v svojih ponudbah upoštevati določbe Odloka o ZN obrtno servisne in stanovanjske gradnje Stara vas Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 8/93) v zvezi z nameravano gradnjo na tem območju. IV. Varščina, ki jo morajo interesenti za izgradnjo posameznih objektov vplačati na račun MO velenje, št. 52800-630-10152, - znaša 10 % vrednosti posamezne gradbene parcele ter se uspelim ponudnikom vračuna v ceno za posamezno gradbeno parcelo, neuspelim pa vrne v roku 8 dni po izvedbi razpisa brez obresti. V. Celotno kupnino morajo uspeli ponudniki poravnati na račun iz 4. točke najkasneje v roku dveh let po podpisu pogodbe, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju za DEM, Banke Slovenije na dan plačila, sicer varščina zapade v korist MO Velenje, ki lahko vloži tožbo za razveljavitev pogodbe. V kupnino za posamezno gradbeno parcelo so zajeti stroški priprave stavbnega zemljišča, kupnina za zemljišče s prometnim davkom in možnost priključka na sledeče komunalne naprave: asfaltno cestno z javno razsvetljavo, vodovodno, ločeno kanalizacijsko omrežje, vročevodno, NN elektro ter PTT in CATV omrežje, niso pa zajeti t. i. investitorski stroški (prispevki za priključke na posamezne komunalne naprave, stroški soglasij, stroški spremembe namembnosti zemljišča, stroški izgradnje zunanje ureditve z odvodnjavanjem), kakor tudi sama izgradnja hišnih priključkov, ki bremenijo posamezne investitorje. VI. Interesenti morajo poslati pisne ponudbe v zaprti kuverti na naslov: Mestna občina Velenje, Komisija za odprodajo stavbnih parcel, Titov trg 1, Velenje z oznako JAVNI RAZPIS - ne odpiraj, najkasneje do 22.7.1996 skupaj z dokazilom o vplačani varščini ter pisno izjavo, da investitor sprejema vse razpisne pogoje in navedbo, na kateri gradbeni parceli želijo graditi. VII. Rok za sklenitev in podpis pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča za posamezen objekt je 8 dni po prejemu obvestila uspelemu ponudniku s strani Komisije za odprodajo stavbnih parcel pri MO Velenje, sicer se smatra, da je od pogodbe odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist MO Velenje. VIII. Uspeli ponudnik mora pričeti z gradnjo na dodeljenem zemljišču najkasneje v roku 1 leta po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča ter končati gradnjo v 5 letih, sicer se prav tako smatra, da je od nameravane gradnje odstopil. V tem primeru lahko MO Velenje vloži tožbo na razveljavitev pogodbe, vplačana varščina pa zapade v korist MO Velenje. To velja tudi v primeru, ko se uspeli ponudnik ne pridržuje ostalih razpisnih pogojev. IX. V primeru, da se za izgradnjo posameznega objekta po razpisu prijavi več interesentov, se smatra za najugodnejšega, kdor ponudi višjo ceno od razpisane ter krajši rok izgradnje objekta in okolju prijaznejšo dejavnostjo. X. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko interesenti dobijo pri MO velenje, Titov trg 1, Velenje, soba 3/III, tel.: 856-151 int. 268 ali direktno 856-404 oziroma v zvezi z gradnjo objektov pri g. Marku Vučina (Zavod za urbanizem Velenje, tel.: 856-321). Za Sasfia pravijo, da je menda najboljši slovenski vrtar. No, v Velenju je pel in ne plel. S torkove seje sveta Mestne občine Velenje Cerkve pod Herbersteinom ne bo? (Nadaljevanje s 1. strani) Predlog sklepa za začetek prej zapisanega postopka je podala skupina svetnikov kluba SKD, v imenu predlagateljev pa ga je dodatno obrazložil Anton Lovrec. Povedal je, da so se za to odločili zaradi tega, ker aktivnosti glede predlagane izgradnje sakralnega objekta pod vilo Herberstein v Velenju niso zaživele iz takšnih in drugačnih razlogov, med katerimi je bilo najpogosteje omenjeno neustrezno vodenje predvidenih postopkov, in da sedaj predlagajo aktivnosti, ki naj bi pravno "vzdržale". To naj bi bil postopek za spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana velenjske občine od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega plana velenjske občine za obdobje od leta 1986 do leta 1990. Potreben je za to, ker dokument na predvideni lokaciji za poseg v območju urejanja z oznako R 4/8 predvideva območje športnih objektov in igrišča s površini-mi za razvoj rekreacijskih dejavnosti ob Šaleški cesti in torej ne predvideva izgradnje sakralnega objekta. Anton Lovrec je sebi in svetnikom zastavil ob tem dve vprašanji: ali je izgradnja cerkve pod vilo Herberstein primerna ali ne? Hkrati je tudi odgovoril: da, saj tako - po njegovih besedah - meni kar precej občanov in nenazadnje si tudi rudarji zaslužijo svojega zavetnika. To naj bi med drugim potrjeval tudi sklep delavskega sveta rudnika, da za izgradnjo cerkve namenijo sredstva enega delovnega dne. Drugo vprašanje pa je bilo: zakaj naj bi na najlepšem delu mesta zgradili cerkev namesto igrišča za otroke? Povedal je, da to ni možno, ker je zemljišče zasebno. Svojo obrazložitev je končal z ugotovitvijo, da pri tem ne bo šlo za proračunska sredstva, ampak za prispevek vernikov. Predsedujoči Dragan Martinšek je nato povedal, da stališča župana glede tega niso prejeli. Marko Vučina, pooblaščenec za urejanje prostora in varstvo okolja Mestne občine Velei\je pa je svetnike seznanil, da bi bila za takšen poseg dovolj sprememba srednjeročnega plana velenjske občine, nosilec vseh aktivnosti lokalna skupnost in ne kakšna organizacija, stvari glede ustreznosti postopkov pa so jasno zapisane v zakonih s tega področja, ki pa so nekateri resda v nasprotju sami s sabo. Dr.Vladimir Korun, predsednik komisije za pripravo statuta občine in poslovnika ter pravna vprašanja je svetnike opozoril na proceduralni zaplet, saj za eno zadevo ne moreta teči dva postopka hkrati. Svetniki namreč niso glasovali o umiku osnutka, ki so ga s tem v zvezi sprejeli pred letom dni. Predsedujoči je zato odredil odmor, da bi pridobili ustrezno mnenje za lažjo odločitev. Po odmoru, v nadaljevanju seje, je župan Srečko Meh predlagal umik osnutka odloka, kar so svetniki tudi potrdili. Za govorniški oder pa je nato stopil Igor Centrih in bil najbolj konkreten: "Ne mečimo si peska v oči, ampak direktno povejmo, ali je naša politična odločitev za ali proti izgradili cerkve na območju R 4/8." Čeprav mu je Tone Lovrec odgovoril, da je takšna odločitev v predlaganem sklepu jasna, je predlagan sklep vsemu navkljub modificiral in se torej zavzel za spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 z izdelavo programskih zasnov na območju R 4/8 v Velenju, da bi se zagotovile pravne osnove za gradnjo cerkve s spremljajočimi objekti. Zupan Srečko Meh je pojasnil, da s predlaganim sklepom ne sprejemajo odločitve, da bo na tem 2 hektarju velikem zemljišču stal sakralni objekt, ampak pomeni le odločitev o postopku, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali bo lahko cerkev tu stala ali ne, in če, pod kakšnimi pogoji. Pri tem je imel najbrž v mislih besede Marka Vučine, "da ne gre le za izgradnjo cerkve, ampak to zadeva širše okolje, od ureditve prometa,..." Za govorniškim odrom se je nato izmenjalo kar nekaj svetnikov, njihove razprave pa so se razširile še na druga področja. Po skoraj 3 urni razpravi je Dragan Martinšek le dal na glasovanje: najprej predlog po poimenskem glasovanju za sprejem modificiranega sklepa, kar so predlagali predlagatelji na začetku seje. Ta predlog ni bil sprejet. Potrebne večine pa ni dobil tudi modificiran sklep. Nekateri prisotni smo to razumeli kot da so svetniki pravzaprav zavrnili izgradnjo sakralnega objekta pod vilo Herberstein. (tp) Ritmo Loco drugič v Velenju. Spet so navdušili. Ford fiesto so izžrebali po končanih skokih na prireditvi "Sk v poletje" na Titovem trguVendar se v soboto zvečer srečni < bitnik ni pojavil. V torek pa je avtomobil že našel svojega las nika - sindikat Premogovnika Velenje. Predsednik tega sindil ta Jože Kožar je seveda z zadovotjstvm sprejel ključe nove avtomobila od predsednika organizacijskega odbora letošn revije skokov mag. Evgena Dervariča. Njihov sindikat je nan reč kupil 500 vstopnic, ki so jih prodajali delavcem po polovii ceni, prave vstopnice pa ni izbral nobeden in tako bodo seda avtomobil koristili vsi. vos Obisk delegacije iz sibirskega Tomska v Velenju Poglabljanje sodelovanja 24. junija je prišla na obisk v Velenje in Slovenijo delegacija mesta Tomsk iz Sibirje. Gostje, delegacijo sestavljajo znanstveniki in gospodarstveniki, predstavniki Interesnega centra za mednarodno sodelovanje Tomska, bodo pri nas še do jutri, 5. julija. Namen obiska delegacije iz Tomska, ki jo vodi in koordinira akademik prof. dr. Vladimir Aleksijevič Krutikov, predsednik znanstvenega centra Ruske akademije znanosti, sibirskega oddelka v Tomsku, je nadaljevanje poslovnega, podjetniškega in znanstvenega sodelovanja med obema interesnima centroma, ki sta bila ustanovljena lani. V tem času se je zvrstilo že kar nekaj poslovnih obiskov z obeh strani, lani jeseni pa se je na sejmu Sibirski dom predstavilo 28 podjetij iz Velenja in Slovenije. Takrat so vzpostavili stike in podpisali dokument o poslovnem sodelovanju med podjetji in gospodarskima zbornicama obeh mest, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh pa je podpisal listino o partnerstvu med mestoma Velenje in Jurga. Danes je to sodelovanje tako daleč, ugotavlja Branko Čanč, koordinator tega projekta, da že podpisujejo konkretne pogodbe na gospodarskem področju in pisma o nameri na nivoju znanosti; akademik Krutikov pa je poudaril, da gre v projektu za obojestranski interes, tako Sibirije, ki je bogata z surovinami, ljudmi in zananos-tjo kot Slovenije, ki je znana po proizvodnji blaga visoke evropske kakovosti. Gre skratka za to, da bi vzpostavili vez med rusko znanostjo in izobraževanjem z ustreznimi slovenskimi organizacijami in pričeli s prenosom novih tehnologij. Nujno pa bo rešiti Ob koncu obiska delegacije iz Tomska v Velenju je goste popoldne sprejel še župan Srečko Meh in ob tej priložnosti akademiku Vladimirju Aleksijeviču Krutikovu izročil darilo Velenja. (foto L. Ojsteršek) še en problem, je dejal akademik, to je premagati 6500 kilometrov dolgo razdaljo med Tomskom in Velenjem. Na tiskovni konferenci, ki so jo ob obisku pripravili v Velenju, so o konkretnih oblikah sode-lovanaja spregovorili tudi predstavniki nekaterih velenjskih podjetij, med njimi Gorenja Inove, Gorenja Trgovine in Ere, goste pa sta pozdravila tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktor Savinjsko - šaleške območne zbornice Božo Lednik. Milena Krstič - Planine VELENJE, TITOV TRG, 29. junija 1996 - Izbor letošnjega datuma za prireditev Skok v poletje, ki jo že nekaj zapovrstjo organizira Radio Velenje v sodelo- v,. -.rV, = '-A1? vanju z Gostom, je bil I , •■"■..■..; ^ '--j'Li:= ^ pravi! Ob prvih kislih polet- koledarskega poletja, je bil to BM^H^^^HHH^^^^flflSS^^B^H^M^KJB M v njem edini dan. ko seje I PIP* ^p«'« lahko reklo - danes je po- M B^gl letje. Vreme se je držalo, le ^jjff ^ K ' flPIiSl uro pred načrtovanim kon- E®^ /Jr ^vf ^■SiSRO ■$ cem prireditve je odpoveda- jJD^^^^^SP^Bk j^JB/^m C JH^ * 7>jl % /o. Sicer pa sta Strašna ' j^Mr (rVlP^^^^ ' ""'^[f^^BL ;>lfl j Jožeta tako ali tako rekla: jn Rfc^Pm T*" ^ £ danes nas lahko prežene le lltf ^^ J^JflB^I^^^ JI ,■''i dvoje - možje v modrem ali ; ■' ^fejP ' i ^Sjftgi 1| J dež. Posredovalo je tisto ^KU^Nt'"- fig*' J drugo, ampak kaj bi: dokler 1 ' > .-jgFJE ^ JL^ VnJ je trajalo je bilo v redu. Tudi j, zM tokrat so mnogi skakali v iPBt^^ HaM mmfc AM M [ ^ v poletje prav na Titovem trgu. fe ■■ miev* , iWH$f i lwiiU jM^HiH^Pl^ Tisti, ki niso mogli biti zraven in tisti, ki so bili, pa jim je bilo všeč, so tja vabljeni spet kmalu: 19. julija na sklepno prireditev Poletnih 13. Velenju so pomagali skočiti v poletje: Ritmo Loco, Alfi Nipič in njegovi muzikan- tje, Dominik Kozarič, LjZUiUUifiFTr Sendi, Sanja in Urban Mlinar, Povver Dancers, r ii j II_\y. |1 IšSg Strašna Jožeta in Sasha. II i |H^|jBU|Jy4flj^H Odlično obiskana prireditev v središču mesta je privabila mlado in staro. Pod odrom so se gnetli predvsem mladi in od blizu spremljali nastope svojih ljubljencev.