PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	„„
Abb. postale i gruppo - Lena 90 lir
Leto XXVm. Št. 70 (8163)
TRST, četrtek, 23. marca 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PREISKOVALNI SODNIK DR. STIZ IZROČIL DOKAZNO GRADIVO MILANSKEMU SODIŠČU
Fašistično trojico iz Trevisa
so obtožili pohola v Milanu
Na dan z resnico
Dan po krvavih atentatih v Milanu in Rimu pred dobrima dvema letoma smo v našem dnevniku v kratkem komentarju o strahotnem zločinu citirali dodatni člen ustave, ki Prepoveduje obnovitev razpuščene fašistične stranke v kakršnikoli obliki ter zakon iz leta 1947, ki določa visoke kazni za pobudnike take obnovitve, ter smo dodali:
«Dovolj bi bilo, da bi se dosledno izvajala citirani člen ustave in citirani kazenski člen, in bi ne bilo možno, da bi prišlo do tako strahotnih in tako podrobno organiziranih bombnih atentatov, do katerih je prišlo včeraj v Milanu in Rimu«.
To našo trditev smo tudi Utemeljili, ko smo se vprašali, komu lahko koristijo atentati v takratnem političnem položaju (ki pa je v mnogočem podoben sedanjemu). Slo je, smo zapisali, «za poskus napada na močno delavsko in sindikalno gibanje, za ustvarjanje umetnega ozračja strahu, ko je potreben «rešitelj domovine«, ki naj po vzorcu Polkovnikov uvede ponovno «red in mdr«, ki bo seveda red fašističnih manganelov, zaporov, koncentracijskih taborišč In vsakovrstnega nasilja«.
Za tako ugotovitev, ki je bila skupna vsem demokratičnim in naprednim silam, ni bila potrebna kaka posebna daljnovidnost, saj je bila resnica na dlani za vsakogar, ki je količkaj znal oceniti takratni položaj.
Kaj pa se je v resnici pozneje zgodilo? Preiskava je šla v eno samo, vnaprej določeno smer. Dve leti so trajale priprave za proces, katerih edini namen je bil pribita Val-predo in anarhiste na zatožno klop, kljub temu, da je v tem razdobju prišla na dan kopica elementov, ki je kazala na odgovornost skrajne desnice. Prav to čudno vodenje Preiskave je potem privedlo do znane prekinitve procesa in njegove premestitve v Milan.
Sedaj pa se je pojavil mladi in agilni sodnik iz Trevisa, ki se ni bal pogledati stvarnosti v oči in Id se ni zadovoljil z ((uradnimi resnicami«, ki so mu jih ponujali za »latern krožniku. Niti se ni Ustrašil grozilnih pisem in vsemogočih pritiskov, ampak je svoje delo izvedel do konca, do tiste točke, ko se je iztekla njegova pristojnost.
Sedaj ima besedo milansko sodstvo. Njegova naloga je, da razblini vse dvome, ki so se Pojavili zaradi enostranskega Vodenja preiskave proti Val-predi. Vse dosedanje početje Preiskovalnih organov je povzročila namreč splošno nezaupanje v nekatere ključne u-stanove italijanske demokracije, ki so dajale vtis, da jim Ud do resnice in da hočejo Uekaj ali nekoga prikriti. Pogumna pobuda preiskovalnega sodnika iz Trevisa nudi ne sa-hio sodstvu, ampak sploh italijanskemu demokratičnemu sistemu, da dokaže, da je bilo to nezaupanje neutemeljeno, ki da dokončno razkrinka krivce strahotnega zločina in njihove pobudnike.
Kot Slovenci pa še posebej Pričakujemo, da se razkrijejo Povezave med celico iz Trevisa in tukajšnjimi fašističnimi skrajneži, ki jim je tako tež-ko doseženo sožitje med tukaj živečima narodnostima trn v peti. Zvedeti hočemo za imena tistih, ki so 4. oktobra 1969 postavili bombo v slovenski šoli pri Sv. Ivanu in ki Se vežbajo po našem Krasu z orožjem, podobnem onemu, ki so ga pred kratkim našli v Nabrežini, želimo, da bi bili ti ljudje vzgledno kaznovani tn da bi jim bilo onemogočeno, da bi povzročili še nar daljnjo škodo. To ni samo v našem interesu ih v interesu miru na našem ozemlju, am-pa’- je v interesu demokratičnega razvoja celotne itali-janske družbe. TOM MARC
y
Član vodstva MSI Rauti ter fašista Freda in Ventura obtoženi, da so organizirali krvave atentate 12. decembra 1969 v Rimu in Milanu Dva zaboja dokaznega materiala sta bila poslana iz Trevisa v Milan Obtoženci so bili menda povezani tudi s tržaškimi fašisti, ki so 4. oktobra 1969postavili bombo v slovensko osnovno šolo pri Sv. Ivanu
TREVISO, 22. — Krvave atentate v Milanu in Rimu 12. decembra 1969, ki so povzročili šestnajst mrtvih in več kot sto ranjenih, so pripravili in izvedli član vodstva MSI in kandidat na bližnjih volitvah Pino Rauti, nacifašistični založnik Giovanni Ventura in «ideolog» neofašizma Franco Freda. To trdi preiskovalni sodnik iz Trevisa dr. Giancarlo Stiz ob zaključku preiskave o »črni celici* iz Veneta, ki je ves preiskovalni material poslal v Milan sodnim oblastem, ki so pristojne za zločinski pokol v milanski banki.
Rautiju, Venturi in Fredi, ki so v zaporu v Trevisu, Bassanu in Padovi,
so danes izročili sporočilo o poteku preiskave proti njim, kot določa zakonik o kazenskem postopku. To sporočilo, ki nosi današnji datum, obtožuje «črno trojico*, da je odgovorna za atentate v milanski Banca delTAgricoltura, v rimski Banca nazionale del lavoro in v milanski Banca commerciale (kjer pa bomba ni eksplodirala), ter za eksploziji pred rimskim spomenikom neznanemu vojaku. Obtožnica govori končno še o «posesti in izdelavi peklenskih strojev*.
Kot rečeno, je sodnik Stiz poslal vso dokumentacijo o dosedanji preiskavi, vštevši nekaj materiala, ki ga je zaplenil med preiskavo, milanskemu državnemu pravdniku De Poppu. Istočasno .je sodnik izjavil, da je nepristojen za nadaljnje vodenje preiskave. Material, zaprt v
dveh velikih zabojih, so karabinjerji iz Trevisa ponesli danes v Milan, kjer sta ga po nalogu državnega pravdmika že začela pregledovati sodnika Alessandrini in Fiasco-naro. Ta prvi pregled ba nioral trajati dva dni. nakar ga bodo izročili uradu preiskovalnega sodnika, kateremu bodo zadevo poverili Dr. Stiz je predlagal tudi premestitev trojice v milanski zapor za sedaj pa so vsi trije še vedno v Venetu.
Ukrep sodnika, iz Trevisa ni prišel nepričakovano, čeprav ie sam dr. Stiz 16. marca izkbučil možnost. da bi preiskovalne akte predal milanskemu sodišču Sodnik je danes pojasnil, da je takratno izjavo dal. ker še ni vedel za zaključke javnega tožilca ir tudi ker ni hotel, da bi se stvar razvedela.
Stiz je tudi potrdil, da je izrekel lastno nepristojnost v soglasju z
IIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllltIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItliailllllllllliiilliiltlliiiii
KLJUB NOVIM RAZPLETOM PREISKAVI
Valpreda ostane še vedno v zaporu
RIM, 22. — Novi razvoi preiskave o pokolu v milanski banki ne pomeni še osvoboditve Valprede in tovarišev, čeprav je verjetno, da bodo hranilca vložili prošnjo za začasno svobodo. Milanske sodne oblasti moraio sedaj pregledati sveženj dokumentov, ki so ga prejele iz Trevisa. ter nato šele sprožiti
Pino Ranti _
Franco Freda
Giovanni Ventura
formalno preiskavo proti fašistični celici. Nemogoče ie predvidevati, kaj se bo sedaj zgodilo, vendar vsaj za sedaj ni perspektiv, da bi obtožene anarhiste spustili na svobodo.
Po mnenju Valpredovega odvetnika Calvija ukrep sodiuka Stiza dokazuje, da je bil anarhist žrtev nepopisne krivice. »Niso nas poslušali — .je dodal — ko smo opozarjali na vse pomanjkljivosti, na izkrivljanja in protislovja preiskave.« Drugačna politična volja bi lahko omogočila ugotovitev resnice s popolnoma drugačnim tempom, načinom in smerjo. Po mnenju odvetnika je zasluga hitre in zavestne mobilizacije ljudskih množic, če so bili preprečeni prevratniški manevri.
Predstavniki vseh političnih strank so na različne načine komentirali razplet okrog milanskih bomb. Mi-sovci govorijo seveda o »manevrih* ter zatrjujejo, da je Rauti »mislec*, ki bi se nikdar ne spuščal
v atentate. Liberalci, demokristjani, republikanci in socialdemokrati pa brez sramu govorijo o »nasprotnih ekstremizmih*. Za vse naj o-menimo le podtajnika PSDI Cari-glio, po katerem današnji razplet »potrjuje našo osnovno tezo, ki združuje v enem samem načrtu prevrata demokratičnih in republiških ustanov nasprotujoče si ekstremizme. Iz tega izhaja potreba, da se demokratična država energično bori proti vsakemu tipu pre-vratništva za zaščito vrednot svobode, tolerantnosti in oblasti, ki so bistvo omikanega sožitja*.
Za PSI je posl. Lombardi dejal, da je ukrep sodnika iz Trevisa »dokaz resnice, ki jo je ljudska zavest občutila že prvi dan, da je namreč sled, ki je vodila k odgovornim krivcem strašnega zločina črna sled. Sedaj pa je jetništvo in tudi počasno fizično uničevanje Valprede in njegovih tovarišev po stalo nesprejemljivo za moralno vest kogarkoli*.
Tajnik PSIUP Valori je poudaril odgovornost državnih organov, ki so vztrajno zavračali vsako desničarsko sled kljub ponovnim opozorilom.
Senator Terracini (KPI) je ugotovil, da sklep sodnika iz Trevisa dokazuje, da obstajajo utemeljene indicije, če že ne dokazi, o odgo-vornosti Rautija in njegovih pristašev. Ker pa so Rauti in drugi patentirani fašisti, gre praktično za obtožbo proti fašizmu kot organizaciji in njenim metodam delovanja.
Za neodvisno levico je senator Anderlini izrekel upanje, da bo ministrstvo za notranje zadeve končno izvajalo zakon iz leta 1952 o razpustu neofašističnih organizacij, ter da se bo vlada končno spomnila na ustavno določilo, ki prepoveduje obnovitev razpuščene fašistične stran-I ke v katerikoli obliki.
držaivnim nrav dni kom. ki ie srna-1 nikom in brez vžigalne naprave.
tral, da so se pojavili zadostni indici. ki opravičujejo odprtje sodnega postopka proti trem fašistom tudi zaradi atentatov 12. novembra 1969. Preiskovalni sodnik ni hotel povedati, kateri so ti indici, bodisi zaradi preiskovalne tajnosti, bodisi, ker je primerno, da o njih morebitno poroča pristojni sodnik.
Govorice o odgovornosti Rautija in Venture za krvave atentate so se pojavile že nekaj mesecev po po-koiu. Venturo je neki osebni prijatelj, demokrščanski profesor Loren-zon, obtožil, dia mu je nekaj dni po atentatih potožil, da so bili slabo organizirani, vrh tega pa mu še pokazal tloris ene izmed bank, v katerih so bile postavljene bombe. Preiskovalci so prvič zaslišali Venturo ter ga nato izpustih, češ da gre za «poštenjaka». O Rautiju pa je neki angleški list pisal, da je agent grških polkovnikov, ki vzporeja delo italijanskih fašistov pri pripravljanju atentatov.
Fredo in Venturo je dr. Stiz prvič aretiral 9. aprila lani pod obtožbo reorganizirania razpuščene fašistične stranke in izvedbe atentatov na vlakih 8. avgusta 1969. Tri mesece pozneje sta bila oba izpuščena na začasno svobodo. Po naidbi skladišča orožja in municije v Ca-stelfrancu Venetu sta Freda in Ventura spet romala v zapor, medtem ko je Stiz nabiral vedno več elementov proti njima. 3. marca je Stiz ukazal še aretacijo rimskega časnikarja Pina Rauti ia pod obtožbo sodelovanja s prvima dvema v vrsti atentatov (začenši od bombe na padovanski univerzi do atentatov na milanski železniški postaji in na velesejmu). Sled se ie končno raztegnila še na atentate 12. decembra, s čimer pa ie bil Stiz prisiljen, da vso zadevo izroči pristojnemu milanskemu sodniku.
Za »črno celico* iz Trevisa se zanimajo tudi tržaške oblasti, posebno po nedavni najdbi skladišč orožja v Nabrežini. Tržaški preiskovalni sodnik dr. Serbo je prav danes odšel v Treviso. da bi zaslišal Fredo v zvezi z njegovimi povezavami s tržaškimi fašisti Namen sodnikovega potovanja v Veneto je predvsem ugotoviti zvezo med Rau-ti.jem in tržaškimi fašisti France-seom Neamiiem, Claudiom Bressa-nom in Claudiom Ferrarom. Id so obtoženi, da so postavili bombo na okno slovenske osnovne šole v Ul. Caravaggio pri Sv. Ivanu. Bombo, ki k sreči ni eksplodirala, so postavili 4. oktobra 1969. ko se je italijanski predsednik Saragat mudil na uradnem obisku v Jugoslaviji. Karabinjerji so po najdbi izjavili, da sploh ni šlo za bombo, ampak za navadno škatlo s smod-
Šele v teh dneh pa je prišlo na dan. da .ie šlo za izredno močan eksploziv, ki bi lahko povzročil pravi pokol, saj je bil tempiran na poldne, ko ie bila šola oolna otrok. Iz še nepojasnjenih razlogov pa se ni sprožila iskra, ki nai bi vžgala eksploziv. Neamija. ki je bil pred kratkim obsojen zaradi sodelovanja pri fašističnih izgredih v Trstu 8. decembra 1969, ie sodnik Stiz poklical v Treviso na zaslišanje, vendar se škvadrist ni javil. Neamija sumijo tudi v zvezi s poskusom izsiljevanja. v katerega sta vpletena tudi druga dva znana tržaška fašista: Manlio Portolan in Gabriele Forziati.
12. december 1969: razdejanje v milanski Banca delCAgricoltura, kjer je bomba ubila šestnajst oseb
IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIC
DANES ZAPADE ROK ZA PREDLOŽITEV KANDIDATNIH LIST
Priprave na volilno kampanjo v ozračju senzacionalnih dogodkov
Greggi preklical sporazum z Almirantejem-Visoki častniki na neofašističnih kandidatnih listah
RIM, 22. — Jutri zapade rok za predložitev kandidatnih Ust v posameznih volilnih okrožjih za senat in za poslansko zbornico. V glavnem so že vse stranke pripravile ali že predložile kandidatne Uste. Danes je bilo sporočeno, da bo Pietro Valpreda načeloval kandidatni Usti za poslansko zbornico skupine «Manifesto» v četrtem voUlnem okrožju MUan - Pavia.
Zanimiva je tudi vest, da je skupina skrajnih katoliških desničarjev, ki jo vodi dosedanji demo-kristjanski poslanec Greggi m ki je ustanovila Ljudsko krščansko gibanje, danes preklicala včerajšnji sporazum Greggi.ja z Almirantejem, da bo to gibanje vstopilo za volitve na liste MSI. To vest je sporočil časnikarjem glavni tajnik zveze proti razporoki Ambra, ki je vstopil v novo desničarsko gibanja Greggija. Ambra je povedal, da bo njih gibanje vložilo lastne kandidatne Uste jutri v sedmih volilnih okrožjih in da bo listinama v Rimu in Milanu načeloval Greggi. Izjavil je tudi, da se niso vključili v kandidatne Uste MSI zaradi močnega pritiska, ki so ga nad Greggijem izvajaU visoki cerkveni in demokristjanski dostojanstveniki ter da isti krogi niso posredovali proti predložitvi list gi- vsedržavnega zasedanja sekcij za
banja.
Izredno zanimiv za sedanje parlamentarne voUtve, ki se pripravljajo v zelo zapletenem političnem položaju in vzdušju močnega desničarskega pritiska v KD, je tudi pojav, da se številni visoki častniki itaUjanske vojske predstavljajo kot kandidati na Usti MSI. Po nedavnih sporočilih o generalu De Lorenzu, ki je bil svojčas načelnik glavnega štaba itaUjanske vojske in zapleten v znan0 afero SIFAR ter o admiralu BirandelUju, poveljniku NATO na Malti, ki so ga pred nedavnim malteške oblasti izgnale z otoka, se je sedaj zvedelo, da bodo kandidirali na list: MSI še bivši poveljnik vojnega okrožja v Florenci general Parlato, letalski general v pokoju Toschi in da se baje pripravlja na kandidaturo na neofašistični Usti tudi bivši načelnik glavnega štaba itaUjanskega letalstva general FanaU. Kandidaturo visokih častnikov na voUtvah obstajajo dejansko vse demokratične in napredne stranke razen demokristjanov, ki doslej še niso obsodili tega negativnega pojava, ki razkriva, koliko odgovornih mest v italijanski vojski je v rokah neofašistov.
Italijanska socialistična stranka bo uradno začela volilno kampanjo v petek, 31. marca, s prireditvijo
tisk in propagando, ki bo v Rimu. Krščanska demokracija pa je skU-cala za sredo 29. marca v Rimu vsedržavno skupščino krajevnih voditeljev stranke, ki bo takoj po končanem zasedanju vsedržavnega sveta. Pričakujejo, da bo na zasedanju govoril tajnik Forlani. Vodstvo PSDI pa je sporočilo, da bo imel tajnik Tanassi v soboto tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil politični in programski načrt stranke za prihodnje parlamentarne volitve.
Občinski odbor v Bologni je sklenil, da ne bo dal na razpolago občinskih dvoran med volilno kampanjo za shode MSI. Občinski od bor pravi v svojem sporočilu, da s tem svojim sklepom tolmači antifašistična in demokratična čustva p-ebivalstva mesta, ki je odlikovano z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju.
NEW YORK, 22. - Demokratski kandidat za predsedniške volitve ZDA Edmund Muskie je danes na primarnih volitvah v Illinoisu izvojeval prvo važno zmago, ki mu odpira pot za dokončno kandidaturo svoje stranke. Dobil je 63 odstotkov glasov na račun svojega neposrednega tekmeca Mc-Carthyja.
NA MEDNARODNIH KRIŽPOTJIH
Sveženj ponudb in svaril iz Moskve
Ko se je pred dnevi vodja sovjetske partije Leonid Brez-njev na kongresu sindikatov v Moskvi povzpel na govorniški oder, so številni delegati fcaj* pada z vso pozornostjo prisluhnili njegovi besedi. Toda sama vsebina govora priča, da Brež-njev ni prišel toliko na kongres, da bi govoril sovjetskim sindikatom, pač pa je svoje besede namenil poslušalcem zunaj Sovjetske zveze. Res so mu tenko prisluhnili v Bonnu, v Washing-tonu, v Londonu, pa tudi v Pekingu in še kje drugje.
Marsikaj novega je moč izluščiti iz njegovega govora, pa tudi zelo pomembnega, še danes je in verjetno bo še nekaj časa, čutiti odmeve m njegove besede. V njih je bil cel sveženj ponudb na vse strani, med njimi pa so bila tudi resna svarila.
Resno je bilo zlasti svarilo opoziciji v Zahodni Nemčiji, ki se upira glasovati na prihodnjem zasedanju parlamenta, 4. maja, za pogodbe, ki jih je Brandt sklenil s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Dogovor s Sovjetsko zvezo pravi, da državi ne bosta uporabili sile pri reševanju medsebojnih in mednarodnih vprašanj. S Poljsko pa je Brandt
podpisal sporazum, ki vsebuje priznanje o dokončnosti sedanjih meja v Evropi. Temu se krščansko demokratska opozicija upira. Toda Brežnjev je na kon-. gresu sindikatov zelo povzdignil svoj glas: pripravljeni smo resno in iskreno sodelovati z Zahodno Nemčijo, toda zvezna republika stoji pred odgovorno izbiro, ki utegne odločati o usodi nemškega naroda za dolgo dobo. Ali hočete sodelovanje ali spore, ali ste za politiko miru ali vojne. Takih ostrih besed že dolgo ni bilo slišati iz Moskve na račun Zahodne Nemčije. Kaže, da je Brežnjev dobro precenil, kaj mora reči, saj gre za celotno evropsko politiko. Če ni sporazumov, ni rešitve berlinskega vprašanja, če tega ni, pade v vodo evropska konferenca, z njo pade v vodo popuščanje napetosti, izginejo možnosti zbližanja med Vzhodom in Zahodom. Skratka, Brežnjev je čutil, da mora postaviti nasprotnike Brandtove politike pred najhujšo izbiro: ali mir ali vojna Brandt sam je bil zelo vesel tega govora, še več, pozdravili so ga tudi na Zahodu.
Zahodnim silam je bil govor Brežnjeva všeč še zaradi nečesa. Prvič se je zgodilo, da jc Sovjetska zveza pozitivno oceni-
la zahodnoevropski skupni trg. Nimamo namena podtakniti mino pod skupni trg, je dejal Brežnjev, priznamo ga kot stvar nost, pripravljeni smo z njim sodelovati, če tudi Zahod prizna gospodarsko skupnost socialističnih držav kot stvarnost. Na Zahodu so te besede razumeli tako, kot je Brežnjev želel — kot ponudbo za sodelovanje med Vzhodom in Zahodom.
S tem pa še ni konec presenečenj, ki jih je natresel Brežnjev v svojem govoru. Našel je povsem nove besede za Kitajsko. Sovjetska zveza je pripravljena sodelovati s Kitajsko na temelju miroljubne koeksistence, če Kitajsko vodstvo ne privoli v drugačna načela. Prav v tem je daljnosežna pomembnost Brežnjevih besed. Uradna sovjetska politika ne pozna in ne prizna — kar zadeva odnose med socialističnimi državami — drugih načel kot je takoimenovani proletarski intemacionalizem. Ta internacionalizem pa je dobil svojo vidno podobo in izraz le ta 1968 ob dogodkih na Češko slovaškem, Torej je Kitajska zdaj izjema. Toda, ali velja ta izjema samo za Kitajsko, ker je velika sila? Kaj pa male socialistične države? Velja zanje isto merilo?
Jugoslavija se vse od leta 1948 poteguje za odnose med socia-listtcnimi državami na temeliu enakopravnosti, nevmešavanja, spoštovanja suverenosti, spoštovanja pravice vsake države, da sama po svoje ureja svoje notranje življenje. To vse pa terja politika koeksistence, se pravi miroljubnega sožitja. Ne glede na to pa je ponudba Brežnjeva Kitajski zelo poučna in pomembna.
Končno, Brežnjev tudi ameri ško - kitajskega zbližanja ni obsodil v taki meri, kot ga je pred časom ves sovjetski tisk. Zanj je naravno, da se države zbližujejo, vendar je glede Kitajske in ZDA izrekel dvom glede osnov, na katerih kanita ti veliki sili razvijati sodelovanje. Brežnjev sicer ni na glas rekel, da so te osnove protisovjetske, kot so trdili sovjetski časopisi, rekel pa je samo, da bo morda že zelo bližnja prihodnost pokazala, kaj je prinesel Nixonov obisk t) Pekingu.
Tako vidimo, da je bil govor Brežnjeva zares nenavaden: Govoril je delegatom kongresa, v resnici pa je govor namenil ušesom, ki so bila zelo daleč od kongresne dvorane v Moskvi.
DRAGO KOŠMRU
Namestnik zunanjega ministra ZRN v Beogradu
BEOGRAD, 22. - Na vabilo namestnika zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakše Petriča je prispel danes v Beograd na posvetovanje državni podtajnik pri zunanjem ministrstvu Zahodne Nemčije dr. Pavel Frank. Petrič in Frank bosta v dvodnevnih razgovorih izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno evropskih, za katere sta zainteresirani obe državi in o sedanjem stanju jugoslovansko - nemških odnosov, ki jih obe strani ocenjujeta kot dobre.
Izvršni biro ZKJ o zunanji politiki
BEOGRAD, 22. - Izvršni biro Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji na Brionih, katere so se udeležili tudi predsednik Tito, predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, podpredsednik predsedstva SFRJ Crvenkovski, član predsedstva ZKJ Mitja Ribičič in zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Te-pavac, razpravljali o nekaterih vprašanjih zunanje politike Jugoslavije. Predsednik ZKJ Tito je za 28. marec sklical skupno sejo predsedstva ZKJ in predsedstva SFRJ, na kateri bodo razpravljali o mednarodnem položaju Jugoslavije.
Priprav« v Jugoslaviji za konferenco OZN o trgovini in razvoju
BEOGRAD, 22. — Zvezni izvršni svet je na današnji sčji proučil priprave za 3. konferenco o trgovini in razvoju in predlogih jugoslovanske delegacije na tej konferenci. Po sklepu zveznega izvršnega sveta bo delovanje jugoslovanske delegacije na konferenci temeljilo na sklepih konference neuvrščenih v Lusaki. Jugoslovanska delegacija se bo poleg teh zavzemala za konkretizacijo politike neuvrščenih na področju mednarodnih gospodarskih odnosov. V središču pozornosti jugoslovanske delegacije bodo nadalje mednarodni monetarni problemi, podpora razvoju nerazvitih držav, napredek izvoza držav v razvoju, mednarodno financiranje in napredek medsebojnega sodelovanja držav v razvoju. Na isti seji je zvezni izvršni svet proučil tudi več vprašanj s področja sodelovanja Jugoslavije z inozemstvom in imenoval za podtajnika v zveznem tajništvu za delo in socialno politiko dr. Vinka Ravnikarja.
PARIZ, 22. — Zunanji minister Moro je imel danes v Parizu sestanek z italijanskimi konzuli * Franciji in se je nato sestal a francoskim finančnim ministrom G. DEstaingom.
TRŽAŠKI DNEVNIK
RAVNATELJSTVO UGOTOVIL«, DA JE ŠLO ZA »POMOTO*
Po odločnem nastopu sindikatov preklicana zapora v Grandi motori
Razčlenjene stavke v tovarni se nadaljujejo
Ravnateljstvo Grandi Motori .je preklicalo svoj torkov ukrep in se dejavnost v tovamj od včeraj zjutraj redno nadaljuje.
Kaže. da je do zapore prišlo zaradi »nesporazuma*. Pred tovarno je bil ustavljen tovornjak, ki je trenutno blokiral vhod v podjetje. Nekateri člani ravnateljstva so se pripeljali pred poslopje prav v tistem trenutku in ugotovili, da z avtom ni mogoče priti noter. Iz tega so sklepali, da jih delavci ne marajo pustiti v tovarno in da torej ne morejo izvrševati svojih dolžnosti. Ko je bila zadeva pojasnjena. je ravnateljstvo preklicalo zaporo. Izgovor je. kot vidimo iz trte zvit. Mnogo boli verjetno .je, da so delodajalci popustili pod pritiskom sindikalnih organizacij ki so takoj odločno nastopile in zavrnile provokatorski in ustrahovalni ukrep ravnateljstva.
Stavkovno gibanje v Grandi Motori. da bi dosegli priznanje zahtevne platforme, se nadaljuje Tudi v prihodnjih dneh je na sporedu vrsta razčlenjenih stavk.
Podtajnik za zunanjo trgovino Belci je bil pri ministru Donat-Cattinu, da bi proučili položaj, ki je nastal v GMT po zapori. Dogovorila sta se za sestanek predstavnikov delodajalcev in sindikatov, da bi čim prej rešili položaj v tržaški tovar ni. Sestanek so seveda po dosegu sporazuma in z nadaljevanjem dejavnosti v GMT. preklicali. Po vesteh iz drugih virov pa bi moral vseeno biti sestanek sind'katov in delodajalcev z ministrom danes ob 13. uri v Rimu.
Sindikalne organizacije kovinarjev CGIL. CISL in UIL so objavile včeraj sporočilo, v katerem obsojajo ravnateljstvo Grandi Motori, ker ie širilo alarrrrstične vesti o zapori, samo zato. da bi pripisali delavcem krivdo za domnevne nerede znotraj tovarne same. Naklep delodajalcev, ki so hoteli, da bi delavci zasedli tovarno in preprečili vhod vodilnemu osebju, je spodletel. Delavci so zavrnili provokacijo in nadaljujejo s svojo dejavnostjo in z borbo za dosego svojih pravic.
Razčlenjene stavke se nadaljujejo tudi v ladjedelnici Sv. Marko. Tudi tam gre v glavnem za priznanje zahtevne platforme s strani delodajalcev.
zasedanju vodilnega odbora tržaške trgovinske zbornice.
Med tem se tudi za druge italijanske luke napovedujejo tarifni »popravki*. Vodilni odbor Neodvisnega konzorcija za genovsko pristanišče (C.A.P.) je preteklo soboto sklenilo dvigniti tarife za manipulacijo blaga v luki za 22 odst., in sicer od 15. aprila dalje. Ker pa so že pred dnevi dvignili tudi najemnine oziroma uporabnine za tehnične in mehanske naprave v luki, se bo celoten povišek sukal poprečno na višini 30 odst. v primeri
s stanjem konec februarja. C.A.P. trdi, da se je moral odločiti za ta ukrep iz dveh razlogov:	zaradi
večjih izdatkov za pristaniško osebje in zaradi primanjkljaja v poslovni bilanci Seporta. Za primerjavo naj navedemo, da bo od 1. aprila dalje uporabnina za 10-tonski premični žerjav poskočila s sedanjih 4.800 na 6.400 lir na uro. uporabnina za električno dvigalo z nosilnostjo 1.500
SKGZ za utrjevanje načela o enotnem kulturnem prostoru
Sinoči se je sestal izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, kateremu ie načelnik za kulturo Miroslav Košuta poročal o seji republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki je bila posvečena kulturnim vpra ; pema sezona. Zanimanje za upri-šanjera. Na seji je bilo izrečeno za- j zoritev te opere je bilo povsem dovoljstvo nad potekom zasedanja i razumljivo, saj je imelo tržaško SZDL, saj je bilo na njem podčrta- | gledališko občinstvo po tolikih le-
SINOČI V VKKDIJU ZADNJA PREMIERA SEZONE
Lepa izvedba «Godunova» pod vodstvom O. Danona
S premiero Modesta Musorgske-ga «Boris Godunova se je sinoči zaključila v Verdijevem gledališču v Trstu letošnja zelo uspešna o-
no načelo o utrjevanju enotnega kulturnega prostora.
Izvršni odbor ie nato obravnaval delo Kmečke zveze in vstop nekaterih Slovencev v bonorniiansko organizacijo «Coldiretti» in se je v tej zvezi strinjal s stališči, ki .jih je na zadnji seji sprejel glavni odbor KZ v Trstu.
kg s 1.450 na 1.900 lir na uro, itd. Končno ie izvršni odbor tudi raz-Režija mehaničnih naprav je stalno pravljal o pripravah na politične pasivna in primanjkljaj v lanskem i volitve in o stanju v vseh treh letu je dosegel 1.200 milijonov lir. I pokrajinah, kjer prebivaio Slovenci.
Z VEČINO GLASOV DEŽELNEGA SVETA
Udeležba dežele pri družbi «Friulia» se bo povečala za 2 milijardi in pol
V razpravo so posegli svetovalci skoro vseh skupin - Veliko govora o umestnosti posega za rešitev ladjedelnice Felszegy • Danes bo razprava o deželni elektronski mren
Deželni svet je odobril z večino glasov zakonski predlog, po katerem se bo udeležba dežele pri glavnici finančne družbe Friulia povečala za 2 milijardi in pol. O zakonskem osnutku, ki ga je predložil odbor in o katerem je poročal svetovalec Metius, so razpravljali že na predvčerajšnji seji. Včeraj so nadaljevali z razpravo, odbor pa je predložil popravek besedilu zakonskega predloga, po katerem bo tudi tistih 500 milijonov, ki so bili predvideni za potrebe posebnega sklada, vnešenth v skupno udeležbo pri glavnici.
Seja se je začela s slovesno zaprisego novega svetovalca KPI Lui-gija Vidala, ki je nadomestil svetovalca Alviseja Coghetta. Slednji namreč kandidira na političnih volitvah.
Takoj zatem se je začela razprava o zakonskem predlogu, ki nosi številko 292/A. Prvi je posegel v razpravo svetovalec Furlanskega gibanja Di Caporiacco, ki je demantiral izjavo svetovalca svoje skupine Cecotta. Ta je obtožil Friu-io, da je »podkupila* sodno oblast, a ne raziskuje o njenem nerednem elovanju. Di Caporiacco pa je dejal, da MF odstopa od podobnega ekstremističnega stališča, ki obtožuje celotni družbeni sistem. Friulia je potrebna, le da bi morala delovati drugače, predvsem v Furlaniji.
Svetovalec PSIUP Bettoli je zelo kritiziral zakonski predlog in sploh
V Genovi višje luške tarife
Pred dnevi smo poročali o odklonilnem stališču tukajšnjih poslovnih krogov do napovedanih novih poviškov pristaniških tarif, kar je prišlo do izraza zlasti na nedavnem
...............................
OB DRŽAVNEM PRAZNIKU 25. APRILA
ZAČELO SE BO DELO ZA UREDITEV RIŽARNE
Na uradni proslavi bo vlado zastopal verjetno Donat-Cattin
Uradnega sporočila sicer nismo j niški vodje Luigi Toffolo podal o-
stavko s tega odgovornega mesta.
Ugledni tržaški dirigent utemeljuje svojo odločitev z dejstvom, da je še vedno pripravljen sodelovati s tržaškim gledališčem, vendar pod pogojem, ki hi bolj ustrazalo njegovi umetniški naravi.
Upravni odbor gledališča je sprejel na znanje ostavko diriegnta Toffola in sklenil, da bo »temeljito proučil položaj, ki je nastal po tem odstopu. Med kandidati, ki bi utegnili prevzeti umetniško vodstvo »Verdija*, navajajo ime mladega tržaškega skladatelja Raffaella De Banfielda.
še prejeli, ampak vse kaže. po in farmacijah, ki smo idh včeraj zbrali, da se bodo 25. aprila, ob državnem prazniku vstaje, začela dela za dokončno ureditev Rižarne, ki je bila leta 1965 proglašena za narodni spomenik. Rižarna, edino nacistično koncentracijsko taborišče v Italiji, bodo uredili oo načrtu, ki ga je izdelal arh. Romano Bodco. Za izvedbo načrta bo prispevala tržaška občina 100 mili ionov, dežela pa 200 milijonov lir. Dela je prevzelo gradbeno podjetje Carena (Ul. Beccaria). katerega predstavniki so včeraj podpisali poggdbo s tržaško občino. Če ne bo prišlo do zastojev in komplikacij, bi vsa dela lahko opravili v roku enega leta.
Prd izdelavi svojega načrta je arh. Boico stremel za tem. da se kompleks Rižarne ohrani. kolikor .je le mogoče, v svojem prvotnem stanju in obliki ter se zaščiti pred zobom časa in vremenskih nepri-Idik. Ves kompleks bo obdajal II m visok zid. od glavnega vhoda do oboka pred II. dvoriščem bo pel.jaj 40 m dolg in 3 m širok Koridor, ki ga bo obdajal 11 m visok betonski zid. Prvo zgradbo na desni strani bodo porušili in tam uredili park, ob strani bo kapelica, popolnoma ohranjen na bo pritlični prosor. kier so celice. Na prosoru. kjer ie bila krematorijska peč, bo velika kovi-nasta plošča, kjer pa se je dvigal 40 m visok tovarniški dimnik, bo vitka kovinska skulptura. V pritličju srednje zgradbe bodo muzejski prostori, zgoraj pa velika dvorana za predavanja in zborovanja ZA visokim obzidjem bodo posadili nizko drevje in okrasno grmovje.
Kot lani pokrajina in predlanskim občina, tako bo letos priredila u-radno proslavo 25. aprila, in sicer v Rižarni, dežela. Govori se da bo vlado zastopal minister Donat-Cattin.
Umetniški vodja , «Verdija» Toffolo podal ostavko
S pismom, ki ga je poslal upravnemu odboru avtonomne ustanove
gledališča »Verdi* v Tratu, je umet-
OBVESTILO SGZ
Slovensko gospodarsko združenje o-pozarja vse svoje člane, ki niso še izpolnili prijave dohodkov Vanoni, da zapade rok v petek, 31, t. m.
Vabi zato vse interesente, da se takoj javijo v uradih združenja, ki so jim na razpolago vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30.
Pohitite, da se izognite gneči zadnjih dni.
TAJNIŠTVO
celotno vodenje finančne družbe, katero ne nadzoruje noben javni organ. Tudi z medodborniško komi sijo se to vprašanje ne reši. Treba bi bilo ustanoviti nadzorstveni organ, v katerem bi bile zastopane tudi manjšinske stranke in ki bi imel resnično moč, ne pa kot je danes, ko ima vso oblast upravni svet brez nobenega zunanjega nadzorstva. Po mnenju socialproletar-skega svetovalca je treba spremeniti tudi sestavo finančnih posegov Friulie, ki ne smejo imeti izključno ekonomskih ampak tudi družbene namene.
Demokristjan Mizzau je izrazil nekaj dvomov o upravičenosti posegov Friulie v industrije z visokim kapitalom v škodo tistih z velikim številom delavcev. Zato je na primer pozitivno ocenil «afero* ob ladjedelnici Navalgiuliano, ker je bil poseg Friulie socialno, čeprav od ekonomski izgubi, zelo koristen. Namen Friulie mora biti predvsem povečanje zaposlenosti. Zato je tudi prav, da se da med-odbomiški komisiji večjo težo.
Po mnenju komunističnega svetovalca Donatela je treba najprej ugotoviti, če je Friulia res izpolnila svoje naloge in komaj potem je možna razprava o nadaljnem financiranju. Finančna družba pa ni izpolnila svoje osnovne naloge, to je podpore dejavnostim za razvoj gospodarstva. Glavne pobude so bile v smeri začasnih rešitev kroničnih primerov. Značilen v tem oziru je bil poseg za »rešitev* miljske ladjedelnice Felszegy — lahko bi jo preobnovili, pa so se raje lotili finančne poteze, po kateri so nekateri mastno obogateli na račun delavcev. Za to potezo je bil tudi načrt, da se spremeni politično obličje miljske občine. Potrebno je torej, da tudi delavske organizacije nadzorujejo delovanje Friu-lie
Socialdemokrat D’Antoni je dejal, da so mnenja o Friulii deljena znotraj same večine, predvsem zaradi velikih finančnih izgub, ki niso bile nikakor povezane s plošnim načrtovanjem. Zato je treba povezati še tesnejše finančno družbo z deželnim odborom, tudi z imenovanjem deželnih funkcionarjev na odgovorna mesta d-užbe.
Zatem je poročal o zakonu svetovalec Metus. Dejal je, da se s tem zakonom dosežeta dva cilja: medodborniško komisijo in povečanje glavnice. Posebni sklad, katerega so sicer črtali iz zakonskega predloga, je nastal zaradi potrebe ob zaprtju ladjedelnice Fe!szegy. Vsi se strinjajo s tem, da je bil ta poseg potreben iz socialnih razlogov Friulia je s svojo finančno dejavnostjo res pripomogla k povečanju zaposlitve v deželi, saj se je v industriji povečalo število delovne sile za 10 odst. In to predvsem zaradi velikih finančnih posegov v nerazvitih področjih dežele. Potem ko je odbil predlog KPI, da bi ustanovili deželno ustanovo za razvoj, je Metus še enkrat poudaril nujnost, da se delovanje Friulie uskladi z deželnimi razvoj nimi načrti.
tih možnost prisostvovati uprizoritvi te opere v njeni originalni verziji ter tako slediti glasbi Mu-sorgskega brez popravkov in predelav, ki jih je opravil pravtako znani in cenjeni ruski glasbenik ter osebni prijatelj Musorgskega. Rimski Korsakov.
Modest Musorgski je na najmar-kantnejših osebnosti svetovne glasbe. Znani glasbeni kritik ga je takole ocenil:	Musorgski je iz
kože dajana ruska duša». Sam ni nikdar študiral glasbene teorije, čeprav je nekaj časa študiral pri znanem ruskem pedagogu Ralaki-revu. Svojo glasbeno tehniko si ie tako skoval takorekoč sam: brez vzorov, brez sistematičnega študija. Vendar je njegova glasba doživetje zase. V njej se meša in zamenjuje realizem s sanjavostjo, barbarski naturalizem z naivnim misticizmom, diletanstvo z najvišjo dovršenostjo glasbenega izraza Vsa njegova glasba je prežeta s folklornimi motivi in iztrira iz globokega poznavanja ruske ljudske šole.
Musorgski ni uglasbil velikega števila del, toda to, kar je napisal, predstavlja še danes v operni glasbi vrhunec lepote in popolnosti. Njegov »Boris Godunov* ni samo osebna drama morilca — carja, temveč je predvsem drama Izmučenega in sestradanega ruskega ljudstva.
Vsa njegova dela so ostala nedokončana. Dokončal jih je prav Rimski Korsakov, ki jih je spravil v red, deloma tudi predelal in preinstrumentiral. Deljena so mnenja, ali je imel Rimski Korsakov vedno srečno roko pri omenjenih predelavah; drži pa, da je opravil veliko delo in da je pustil operam Musorgskega njih originalnost. Zato je tudi njegova zasluga, če še danes predstavlja opera »Boris Godunov» enega izmed biserov v svetovni operni zakladnici. Mnenja kritikov v svetu o obeh verzijah te opere so sicer različna: nekateri priznavajo Korsakovemu več preciznosti in melodramatike, Musorgskemu pa več sproščene glasbene genialnosti. Za Korsakova trdijo, da je njegova glasba bolj harmonična in prefinjena, pa vendar ne brez primesi dramatičnosti, za Musorgskega pa. da je v svoji glasbi na trenutke nasilen, pa zopet mehak in nežen ter da je njegova orkestracija bolj močna, bolj eksplozivna.
Naj bi bili pristaši ene, ali druge struje, moramo glede sinočnje uprizoritve priznati, da nas je prevzela in če že ne prav navdušila, pa vendar ogrela in zadovoljila.
•iiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnniiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuii
ŠE VEDNO SE NE VE, KOLIKO BO LIST
Danes bo MPL vložil kandidatno listo?
V tržaški pokrajini je 235.826 volivcev
Odbornik za industrijo in trgovino Dulci je dejal, da je kriza, ki je zajela tudi našo deželo, vsedržavnega obsega in delovanje Friulie je v skladu z razvojem dežele. Svoj kratki govor je zaključil s pripombo, dia bodo lahko sklicali konferenco o državnih udeležbah, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki tovrstnih industrij.
Zadnji je posegel v razpravo predsednik deželnega odbora Berzanti, k: je ocenil kot zelo pozitivno dosedanje delovanje Friulie. Osnovni zakon družbe — zakon št. 25 — bo treba sicer obnoviti, predvsem glede posegov v nerazvita področja. Friulio so ustanovili za manjšinske posege v industrijske družbe: z glavnico 15 milijard niti ne bi bilo mogoče ustanoviti tako finančno družbo, ki bo direktno posegla v industrijsko proizvodnjo z večinsko udeležbo. Glede komunističnega predloga o deželni ustanovi za razvoj, je Berzanti dejal, da mora ostati politična odgovornost za industrijski razvoj v deželi, samo odboru. Glede na finančne izgube Friulie pa je izrazil mnenje, da so bile potrebne za zaposlitev v deželi.
Zakon so odobrili z glasovi KD, PSI in PSDI; glasovanja so se vzdržali predstavniki PLI in SS, medtem ko so KPI, PSIUP, MSI in MF glasovali proti.
Danes bodo v deželnem svetu razpravljali o zakonu za ustanovitev deželne elektronske mreže.
Predvsem naj omenimo režijo znanega italijanskega skladatelja Giancarla Menottija, ki je isto o-pero postavil tudi na festivalu v Spoletu in ki je bil navzoč tudi na sinočnji premieri. Še posebej pa moramo omeniti in pohvaliti dirigenta Oskarja Danona, sedanjega direktorja Slovenske filharmonije, ki uživa med tržaško glasbeno publiko velik ugled in ki je tudi tokrat pokazal, da je izredno dober poznavalec ruske romantike.
V glavni vlogi je nastopil ameriški baritonist Richard Cross, ki ima sicer odličen glas, a njegova igra je za naše pojme mogoče premočna in preveč poudarjena. V ostalih vlogah so z uspehom nastopili še Sergio Tedesco, Luigi Boni, David Ogg, Alfredo Ma-riotti, Bruna Baglioni in drugi. Zbor je vodil Gaetano Riccitelli z dokajšnjo sigurnostjo, v množičnih scenah pa je z lepim uspetiom nastopil tudi otroški pevski zbor «Piccoli Cantori della citira di Trie-ste», ki ga vodi Edda Calvano.
N. L.
Danes je zadnji dan, ko se lahko predložijo kandidatne liste za poslansko zbornico in za senat. Za sedaj še vedno ni povsem jasno, kako bo glasovnica izglediala. V torek je predložilo svoje kandidatne liste net vsedržavnih strank, ki so se pridružile trem. ki so liste vložile že Drvi dan in je tako na glasovnici za sedaj 06em simbolov. Zelo verjetno Pa ie. da se bo to število povečalo, saj se čujeio neuradni glasovi, da ie bivšim akii-stom Labor jeve MPL uspelo zbrati potrebne podpise, medtem ko se za skrajno levičarsko skupino »Manifeste* govori, da ie zbrala samo 230 podpisov in da so se odločili, da se ne bodo predstavili. Nič novega se ne ve. kako je z Greggi-jem in njegovo tržaško povezavo odnosno s povezavo z MSI.
Skoro vse stranke so se odločile, da ne bodo vodili živahnejše volilne kampanje do velike noči in da bodo pričeli prirejati pomembnejša zborovanja šele v prvih dneh aprila. Krščanska demokracija pa menda namerava odpreti uradno volilno kampanjo šele 10. aprila, ko so napovedali prihod predsednika vlade Andreottija. Nekaj podobne-
V Tržaškem arzenalu je prišlo včeraj do manjšega požara na bolgarski ladji Canko Cerkovski. Vnelo se je menda nekaj barve, kar je povzročilo mnogo dima, tako da so na kraj prihiteli gasilci s tremi brizgalnami. Izkazalo pa se je, da so plameni le nekoliko očrneli del ladijskega trupa, ne da bi povzročili kakršnekoli škode. Na sliki gasilci ob ladji
ga bo najbrž veljalo tudi za socialdemokrate. ki govore, da bodo odprli volilno kampanjo s Saraga-tom.
V naši pokrajini je vseh volivcev 235.826, kot je to ugotovil volilni urad prefekture: 106.615 moških in 129.247 žensk. Številke še niso dokončne, ker izvršijo zadnji pregled volilnih seznamov tik pred volitvami, vendar pa bo šlo le za neznatne spremembe. V tržaški občini je 214.505 volivcev, v mil jeki 10.104, v devinsko - nabrežinski 5.486. v dolinski 4.250, v zgoniški 985 in re-pentabrski 532.
Drugi interni nastop šole Glasbene matice
Sinoči so imeli gojenci šole Glasbene matice v dvorani Jako-bus Gallus drugi interni nastop. Medtem ko so pred 15 dnevi nastopili najmlajši, so sinoči nastopili gojenci, ki obiskujejo glasbeno šolo od 3. do 5. razreda.
Mojca šiškovič je napovedovala pester in bogat spored, ki je obsegal kar 13 točk.
Mladi glasbeniki so kar dobro podali skladbe Mozarta, Bacha, Vodiška, Marcosignorija, Chopina, Hagdna in drugih. Gojenci so i-grali na klavir, violino in harmoniko.
Zelo posrečen je bil nastop kvarteta blokflaut, ki ga sestavljajo Erika Slama - sopran, Nives Košuta - alt, Patricija Magnani -tenor in Riccardo Pergolis - bas. Kvartet je igral Praetoriusa vBransle Gay» in cBransle double». Veliko priznanje je žel godalni kvartet GM, ki je zelo dobro podal Hagdnovo »op. 76 v d-molu in op. 3 v F-duru*. V godalnem kvartetu so nastopili Črtomir šiškovič (prva violina), prof. Oskar Kjuder (druga violina), Katja Kralj (viola) in Iztok Kodrič (čelo).
Poleg že omenjenih so na tej produkciji igrali na klavir Ni-dija Sitne, Tomaž Simčič, Vesna Guštin. Ksenija Brass in Tea Košuta, s harmoniko pa Giorgio Gustinčič, Mirko Ferlat, Miran Pe-čenik, Mirna Cerovac in Aleksej Kalc, medtem ko je Aleksandra Pertot nastopila z violino. Vse nastopajoče so prisotni nagradili ob vsciki točki sporeda z aplavzom.	M. M.
• Danes ob 21. uri se bo sestala na javnem sestanku rajonska kon-zulta za mestni predel Kolonja — Škorklja. Sestanek bo na občinskem sedežu v Ul. Kolonja 30.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
CARLO GOLDONI
PRIMORSKE ZDRAHE
Komedija v dveh delih V primorsko narečje prelil dr. Mirko Rupel Scenograf: Matjaž Turk Kostumograf: arh. Milena Kumar Glasbena oprema: Ivan Mignozzi Režiser: MARIO URŠIČ
V nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri Abonenti SG imajo 50% popusta
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM in MLADINSKI KROŽEK - TRST priredita gostovanje SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA iz Trsta
V sredo, 29. t. m. ob 20.30 v Dijaškem domu v Trstu, Ul. della Ginnastica 72
Norman Barrash - Caroll Moore
CVETJE
HVALEŽNO
ODKLANJAMO
Komedija v treh dejanjih
športno društvo Polet priredi v nedeljo 26. t. m. avtobusni izlet v Planico. Prijave sprejema trgovina čevljev Malalan, Proseška ulica 18, telefon 212-136.
Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. 4. in 1. 5. 1972 v Kranj-ko goro. Cena 10.500 lir.
Vpisovanje vsak dan na sedežu združenja v Trstu, Ul. Fabio Filzi 8.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 23. marca SLAVA
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 18.21 — Dolžina dneva 12.19 — Luna vzide ob 11.43 in zatone ob 2.56 Jutri, PETEK, 24. marca SIMON
Vreme včeraj: najvišja temperatura 16,9, najnižja 9, ob 19. uri 14,8 stopinje, zračni tlak 1019,7, rahlo narašča, brez vetra, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 11,3 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. marca se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 54-letni Francesco Vat-ta, 33-letni Furio Bolognesi, 82-letna Maria Carolina Zobec vd. Prasel, 79-letna Margherita Garbin por. Zanet-ti, 83-letna Ines Zanier por. Giannini, 74-letna Giovanna Scremula vd. Gar-dini, 74-letna Lucia Ragar vd. Dio-nis, 61-letni Mario Diviacchi, 66-letni Salesio Susan, 77-letna Carla Rella vd. Schiavon, 83-letni Giuseppe Bo-gar, 84-letna Ada Garzolini vd. Marin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Piccio-la. Ul. Oriani 2, Vemari. Trg Val-maura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia, Trg Libertš 6, Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
Mali oglasi
ITALIJANSKA DRUŽINA išče pošte no slovensko dekle za gospodinjsko pomočnico. Naslov: Luciana Avoga-dro, Riviera Paleocapa 10 — 35100 Padova.
Danes — v četrtek — ob 19. url bo otvoritev prenovljene gostilne
«Pri Verenin
v Sv. Križu
Cenjenim gostom in prijateljem se priporočamo
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE*
V društvenih prostorih na stadionu »Prvi maj* danes, 23. t. m. ob 17.30 predvajanje drugega dela filma ((Bratovščina
sinjega galeba«
Vljudno vabljeni starši, otroci, učenci in dijaki.
Prosimo točnost
ODBOR
GLASBENA MATICA - TRST
Koncertna sezona 1971-72
Osmi abonmajski koncert
Jutri, 24. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
IGOR OZIM
violina
MARIJAN LIPOVŠEK
klavir
Skladatelji: C. Franck, J. S. Bach, E. Chausson, J. Matičič, N. Paganini.
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Slovensko prosvetno društvo BARKOVLJE
V soboto. 25. t. m-, z začetkom ob 20.30 predvajanje diapozitivov
o naših planinah
VLJUDNO VABLJENI
MLADINSKI KROŽEK - TRST
vabi
v soboto, 25. marca ob 17.30 v Ulico Geppa 9 na predvajanje filma
«1 COMPAGNIb
Sledi ples.
Prosimo točnost.
K?;
s
Danes,
23. marca ob 20.30 v Kulturnem domu
VSAKDO MORA VEDETI kako se izpolni «VAN0NI» KAJ VSE LAHKO ODBIJEMO?
To vam bosta povedala JURIJ KUFERSIN in dr. DARIJ CUPIN Pridite z obrazcem in svinčnikom!
OBČNI ZBOR
SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU
V ponedeljek. 27. marca 1972 bo v Kulturnem domu ob 17. uri 17. občni zbor sindikata.
Dnevni red:
—	Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva
—	Branje lanskega zapisnika
—	Poročila in razprava
—	Razrešnica in volitve novega odbora
—	Razno.
Pismene predloge naj člani predložijo odboru do 17. ure 27. marca 1972. Če kdo pomotoma ni prejel vabila, ga lahko dobi ob začetku občnega zbora.
SPD »Igo Gruden* iz Nabrežine
priredi v soboto, 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih diskusijski večer o temi
Ali Imamo
zamejski Slovenci nove probleme
Sodelujejo: Stanislav Bole, dr. Dragomir Legiša, prof. Aleš Lokar, dr. Drago Gantar, arh. Marino Kokorovec, arh. Mitja Race in dr. Vladimir Vremec.
VLJUDNO VABLJENI!
Razstave
V	Kulturnem domu antološka razstava grafike Avgusta Černigoja.
Demetrij Cej razstavlja svoja dela v galeriji Go-Go v Hruševici pri Štanjelu. Razstava bo odprta do 31. t.m.
V	galeriji «Cartesius» razstavlja beograjski slikar Vladimir Veličkovič. Razstava bo trajala do 24. t. m.
V	avli hotela Tabor v Sežani razstavlja do 30. t. m. Franco Punis. Punis je že lani sodeloval na kraškem ex-tempore in sodeloval v galeriji 2xGO v Hruševici.
V	galeriji Russo, v pasaži Rossoni razstavlja do 31. marca slikar De-ziderij Švara.
V	občinski galeriji bo danes, 23. t. m., otvoritev razstave del Mina Rt-gottija.
V	soboto, 25. t. m., se bo v galeriji Cartesius začela razstava del tržaškega slikarja Cornachina. Trajala bo do 14. aprila.
V	soboto, 25. t. m., bo v galeriji «La Lantema* odprl razstavo svojih del slikar Dino Predonzani. Razstava bo odprta mesec dni, do 24. aprila.
Od jutri, 23. marca, do 12. aprila bo v galeriji Torbandena razstavljal slikar Decillia. Otvoritev razstave ob 18. uri.
člani amaterskega odra s Proseka-
Kontovela bodo v soboto ob 20.30 nastopili v društvenih prostorih p. d. «Valentin Vodnik* v Dolini z igr® «Klopčič*.
Razna obvestila
Klub zamejsklli študentov v Ljubljani vabi kolege in prijatelja na BRUCOVANJE, ki bo v soboto, 25. t. m. v Ljubljani na Poljanski cesti 6 ob 18. uri. Poskrbljeno bo za kulturni program in okrepčila.
P D »Kraški dom* - Repentabor
vabi na občni zbor, ki bo danes, 23. t. m., ob 20.30 v dvorani gostilne Križman v Repnu.
Nogometna tekma KASTA — Maturantje trgovskega zavoda (žiga Zois* bo v soboto, 25. t. m. ob 16. uri na openskem igrišču.
Gledališča I
KULTURNI DOM V nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice: Carlo Goldoni «Primorske zdrahe*.
Za Slovensko gledališče so vstopnice v prodaji vsak delavnik od 12-do 14. ure: ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma (734-265). POLITEAMA ROSSETT1 Komedijo v tržaškem narečju «Lul-timo carneval* bodo ponovili tudi danes ob 21. Predstava je izven abonmaja, vendar imajo abonenti Teatra Stabile precejšnje popuste. Vstopnice so na razpolago pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 - 38547).
Pri isti blagajni že sedaj sprejemajo rezervacije za nastop «Modem Jazz Quarteta», ki bo v ponedeljek-Kvartet sestavljajo John Lewis, M® Jackson, Percy Heath in Connie Kay-Tudi za to predstavo imajo abonenti stalnega gledališča popust.
Nazionale 16.00 «Quattro tocchi di campana...*. Kirk Douglas in Johi»y Cash. Film vvestern v barvah.
Penice 15.30 »I cani di paglia non sanno difendersi dalle avversita * npn.ieagiscono alle offese. Essi 8U" biscono supinamente il loro destino-Talvplta perd i cani di paglia Pren' dono fuoco*. Dustin Hoffman. Baroni fjlm. Prepovedano mladini P°d 18. letom.
Eden 16.00 zadnja predstava ob «. «La časa delle imele mature*, ca Blanc in Gianni Macchia. Barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom.
Grattncielo 16.00 «Mare blu, mort® bianca*. Barvni film. Peter Gimhel-
Excelsior 15.15—22.10 »Roma*. Barvni film režiserja Federica Fellinija. Prepovedano mladini pod M’ letom.
Ritz 15.30, 22.00 «Amico stammi 1®°; tano almeno un palmo...*. Barvj" vvestern film. Giuliano Gemma, **-Eastman in Marisa MelL	..
Alalmrda 16.30 »Dopodiche uccide j* maschio e lo divora*. Marisa Med’ Stephen Boyd. Barvni film. PreP®-vedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «11 topo e mio e l’8®1' mazzo quando mi pare*. Tom i® Jerry. Barvni film.
Impero 16.30 «1 segreti delle citt® piu nude del mondo*. Barvni fik®' Prepovedano mladini pod 18. letom-
Cristallo 16.30 »in nome del po pol® italiano*. Barvni film Dina Risti8’ Ugo Tognazzi in Vittorio Gassm8®'
Capitol 16.30, 19.00 in 22.00 »Gli scaS' sinatori*. Barvni film. Omar ShS' riff, T. B. Belmor.
Moderno 16.30 »Erotissimo*. Anni® Girardot in Jean Yamie. Barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom.
Vittorio Veneto 16.15 »Roma bene*-Nino Manfredi, Senta Berger, V'r' na Lisi, Michele Mercier, Irene P8' pas. Barvni film. Prepovedano ml8' dini pod 14. letom.	.
Ideale 16.00 «11 giorno dei fazzole“ rossi*. Christopher Lee, Maria Per’ sini in Roger Hanin. Barvni fil***-
Astra Dvorana rezervirana za Uin® forum. Ob 20.15 »Tribuna padronS" le*. Režiser Ugo Gregoretti.
Abbazia 16.00 »Lo spavaldo*. R. R®“" ford in M. J. Pollard. Barvni tik®' Prepovedano mladini pod 14. letom-
KINO «|R|S* PROSCk
Danes ob 19.30
«LA VERGINE E LO ZINGARO*
Technicolor, igrata Franco Nero in J. Shimkuf. Mladini pod 14-letom prepovedan.
Darovi in prispevki
Na proslavi praznika žena v Ric-manjih so prisotni zbrali 5000 lir za PD (Slavec*, 6000 lir za domačo godbo in 4000 lir za domači ansambel »Pomlad*.
Franc Gombač daruje 1000 lir za šolo-spomenlk NOB v Cerknem. V isti namen daruje Marija Kalc tisoč lir.
Ob osmi obletnici nepozabnega Klavdija darujeta teta Marta in stric Rafael 5000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANJ
22. marca je preminila
Jožefa vd. Sossi
Pogreb bo danes, 23. t. m. ob 15-®® iz splošne bolnišnice naravnost v opensko cerkev.
žalujoči: sinova Ferdinand k> Ivan, snahi Riharda in Marti8' vnuki, sestra in sorodniki Trst, 23. marca 1972 Pogr. pod., Ul. Zonta 3, tel. 38-006
PRIMORSKI DNEVNIK
PRIJAVA DOHODKOV «VANONI»
Kdo je oproščen prijave in kaj določa zakon 801
Poostrene kazenske in upravne sankcije
Konec marca zapade, kakor znano, rok za izročitev prliave dogodkov 1971 krajevnim uradom za neposredne davke. V tej zvezi morda ne bo odveč, če se nekoliko Zadržimo ob tem vprašanju, ki zanima z maloštevilnimi izjemami vse naše bralce. Pri tem bomo obravnavali le zasebne davčne zavezance (fizične osebe), saj bi nas vprašanje družb in združenj sicer privedlo predaleč.
Predvsem naj opozorimo, da je bostonska zbornica na predlo« finančnega ministra z zakonom štev. ®01 z dne 28. oktobra 1970 občutno Poostrila kazenske in upravne sankate za davčne zavezance, ki ne bi Spolnili in izročili prijave. Poglejmo. kakšne kazini so predvidene V tem primeru.
Kdor ne izroči redne prijave dohodkov je kaznovan z globo od 30.000 do 300.000 lir. Če s tem utaji dohodek, kateremu ustreza nad 50.000 hr davka, se globa dvigne na višino 100.000 do 1.000.000 lir. Poleg tega pribije davčna uprava še 66 °dst. (dve tretjini) dolgovanega zneska (davka), tako da bi takšna »dodatna* obdačitev znašala 667 lir na vsakih 1.000 lir odmerjenega davka. Za povratnike so predvidene še večje denarne kazni, v primeru neizpolnitve prijave, ko bi dohodek posameznika presegel 6.000.000 lir. pa •ie predviden pripor in objava ustrezne razsodbe.
Zakon določa kazni tudi za izpolnjevalce prijave, ki bi utajili del svojih dohodkov. Vsaka taka ^Pozabljivost* se kaznuje z globo °d 500 do 20.000 lir in z dodatno obdavčitvijo v razmerju 66 odst. dolgovanega zneska. Kdor bi pri tem Prikril četrtino ali več kot četrtino svojih dohodkov, bo obremenjen z dodatno obdavčitvijo (66 odst.) zneska, ki ustreza razliki med ugotovljenim, in prijavljenim davkom. Primer:	zavezanec prijavi doho-
dek, za katerega ie predvidena obdavčitev v višini 20.000 lir, finančna uprava pa ugotovi, da je njegov dohodek dejansko višji in da nstreza obdavčitvi 30.000 lir. V tem Primeru bo kaznovan z dodatno obdavčitvijo 66 odst. na razliko 10.000 hr.
Tesno povezano s pravkar omenjenim zakonom ie vprašanje, kdo ■je dolžan izpolniti prijavo dohodkov, V tej zvezi bo morda bolje, d* navedemo primere, za katere ni
predpisana prijava:	seznam bo
znatno krajši in tudi laže razumljiv. Prijava dohodkov se ne zahteva v naslednjih primerih:
a)	če ima zasebnik samo zemlji ški dohodek, ki ne presega 960.000 lir:
b)	če ima zasebnik le dohodek od nepremičnin, ki ne presega 2000 lir (na leto!);
c)	če ima zasebnik samo industrijski, trgovinski, umetnostni ali profesionalni dohodek, ki ne presega 240.000 lir;
č) če ima zasebnik samo dohodek od male trgovine, obrtništva ali kmetijske naiemnine, če dohodek ne presega 360.000 lir;
d)	če ima zasebnik samo dohodek od odvisnega dela, ki ni podvržen odtegljajem za dohodninski davek, če dohodek ne presega 60C.000 lir;
e)	če ima zasebnik samo dohodek od odvisnega dela ki ie podvržen omenjenim odtegljajem, če čisti dohodek ne presega 960.000 lir.
Izven omenjenih primerov ie vsakdo dolžan izpolnita in izročiti prijavo dohodkov. Prijavo mora izpolniti imetnik dohodka, ki ie dolžan pripisati tudi morebitni dohodek žene (ali moža) in druge dohodke. s katerimi prosto razpolaga. Prijava je obvezna, tudi če se dohodek v letu 1971 ni v ničemer spremenil v primeru z letom 1970.
V	nedeljo občni zbor obrtniške blagajne
V	sejni dvorani trgovinske zbornice bo v nedeljo dopolane (ob 10. uri oziroma ob drugem sklicanju pol ure kasneje) občni zbor članov vzajemne blagajne za obrtnike iz tržaške pokrajine. Na dnevnem redu so poročilo predsednika, razprava o obračunu 1971 in proračunu 1972, imenovanje dveh novih članov nadzornega odbora in slučajnosti. Vodstvo blagajne vabi obrtnike naj se občnega zbora udeleže polnoštevilno.
• Danes ob 19. uri bo v konferenčni dvorani kulturnega krožka «G. Saragat* predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Mario Berce govoril o temi: «Turizem v Trstu: svetle in temne plati*. Sledila bo diskusija, ki jo bo vodil predsednik krožka prof. Ludo Lonza.
iiiiiiiiiiiiiiiiaiiimiimiiiiuiiinuiuniiiiimiuiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiim
VČERAJ Nfl DEŽELNEM SEDEŽU
Sporazum tržaške univerze z videmskim konzorcijem
Sestanek je vodil odbornik za šolstvo Giust
Včeraj so predstavniki tržaške Univerze in videmskega konzordja te razvoj univerzitetnih dejavnosti Podpisali sporazum, na podlagi katerega bo zagotovljena tržaški univerzi vloga univerzitetnega sredica dežele, obenem pa bo lahko Nadaljevala razvoj univerzitetnih delavnosti tudi v Vidmu. Do tega sDorazuma ie prišlo včeraj na sestanku, ki ga je sklicala deželna 'torava po prvem, splošnem sestanku. ki je bil prešnji petek.
Sestanek ie bil v Trstu, na de-telnem sedežu pod predsedstvom °dbormka za šolstvo Giustom. Prisotni so bili še odbornik za zdravstvo in higieno Devetap. rektor tržaške univerze Origone. ravnatelj fakultete inženirstva prof. Ramponi, ravnatelj medicinske fakultete prof. Ue Bernard in predstavniki fakultete znanstvenih ved. Videmski konzorcij so predstavljali videmski žu-Pan Cadetto, odbornika za šolstvo videmske in pordenonske pokrajine, predsednik videmske trgovinske zbornice in drugi.
Na podlagi sporazuma, katerega te podpisali tudi predstavniki deželne uprave, bodo z začetkom Prihodnjega akademskega leta v 'idmu predavanja vseh predmetov Prvih dveh letnikov inženirstva, preganja prvega in morda drugega letnika fizike in matematike in bo-te ustanovili drugo fakulteto slovanskih jezikov, slovstev in ved v bkviru fakultete za jezike.
Poleg tega so začeli z analizo na-daljnih možnih univerzitetnih pobud, te preučitev katerih bodo ustanovili posebno komisijo.
Ob zaključku srečanja ie odbornik Giust izrazil zadovoljstvo za teozifcivme rezultate, do katerih je privedla pobuda deželnega odbora*. Namen, Id ga je imela deželna uprava ob pripravljanju tega in po-'tebrah srečanj, ie načrten in enoten razvoj univerzitetno izobrazbe v deželi Furlaniji - Julijski krajini, * namenom, da se dvigne kulturna, pkonomska in družbena raiven dežele.
.Dogovor predstavnikov tržaške u-Niverze in videmskega konzorcija tedo morali sedaj potrditi naiorei akademski senat tržaške univerze, Nato pa še odgovorna ministrstva.
Za «Luigi Esse» kmalu enota «Igara»
Te dni je odplula iz Tržiča 139 000-tenska petrolejska ladja «Luigi Es-te», ki so jo v »Italcantieri* zgrabil za družbo »Sicdtoil SpA» iz Pa terma. V Palermu bodo na ladji °Dravili še vrsto del. preizkusili Nagonski stroj in druge naprave, Nakar jo bodo uradno izročili na-tečniku. Ladjo so splavili 22. av
gusta lani. Opremljena je z najsodobnejšimi navigacijskimi napravami in pogonski stroj je visoko avtamatizirar., tako da bo med plovbo ladje zadostovala prisotnost enega samega strojnega nadzornika
Medtem s* v Tržiču pripravljajo na splavitev 136.000-tonske ladje «Igara», ki se bo prvič srečala s svojim elementom Dr.hodn.jo srede. Tudi to ladjo ie naročila družba iz Palerma, in sicer družba »Plulo*, ki pripada grupi Lauro «Igaro» so začeli graditi 26. avgu,;t-n lani Lad.ia bo opremljena s turbinskim pogonskim strojem vrste Stal Laval. oelo obrata Ansalao .Meccanico Nu-cleare iz Genove. Stroj bo razvijal moč 28.000 KM in bo pogunial »Iga-ro», pri polni obtežitvi, s hitrostjo 17 vozlov.
Nova ladja ie vrste »ore oil car-rier»; prevažala bo namreč hkrati rudo in tekoče tovore. Rutji so namenjena skladišča v sredini ladijskega trupa, ob bokih in na sprednjem delu pa so skladišča za nafto ali druge tekoče tovore. Pred «Igaro» so v Italcantieri zgradili dve veliki ladja za prevažanje rude in tekočih tovorov: «Lily Prima* in «Laura Prima*. ki ju ie tudi naročila Laurova pomorska grupa.
Šolske štipendije tržaške občine
Tržaška opoina sporoča, da morajo Usti, ki nameravajo zaprositi za šolsko štipendijo v korist otrok ali sirot staršev, ki delajo v tujini, vložiti prošnjo do 1. marca. Štipendija je namenjena za študij na univerzi ali pa na srednji šoli.
Prošnjo je treba napisati na navaden papir, vsebovati pa mora podatke o očetovem poklicu, o številu družinskih članov ter o letnem družinskem dohodku. Prošnji je treba predložiti tudi potrdilo o obiskovanju šole v tekočem šolskem letu ali pa potrdilo o uspehu prejšnjega leta.
VČERAJ OTVORJEN V GORICI 3. SEMINAR SLOVENSKIH SOLNIKOV
V vseh govorih poudarjena važnost strokovnega izpopolnjevanja šolnikov
Pozdravna govora šolskega skrbnika prof. Martuscellija in magistra pedagogike prof. Oberlintnerja - Tečaj vodi ravnatelj prof. Rožič Prof. Sirk pozdravil v imenu Sindikata slovenskih šolnikov
OBČNI ZBOR V SOVODNJAH
Tretji seminar slovenskih šolnikov na Goriškem se je svečano pričel včeraj zjutraj v glavni dvorani klasičnega liceja v Drevoredu 20. septembra, «v katerem so mnogi šolniki*, tako je poudaril v svojem govoru ravnatelj slovenskega klasičnega liceja in vodja tečaja prof. Mihael Rožič, »preživeli v predvojnem času svoja dijaška leta*.
Dvorana je bila natrpana, saj je bilo v njej prisotnih več kot sto slovenskih profesorjev in učiteljev. V tej dvorani je bil le uradni, otvoritveni del seminarja, po svečanosti so vzgojitelji šli v prostore slovenske gimnazije v Ulici Croce, kjer se je že včeraj zjutraj tečaj dejansko pričel.
Uvodno besedo je imel ravnatelj italijanske klasične gimnazije prof. Pescano. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da je v svojo šolo sprejel slovenske šolnike in poudaril potrebo po klasičnem humanizmu.
Za njim je spregovoril šolski skrbnik dr. Martuscelli, ki je po pozdravnih besedah poudaril važnost tovrstnih seminarjev, ki služijo vsem šolnikom, tako italijanskim kot slovenskim, za izpopolnjevanje svojega znanja in za spoznavanje vsega^ novega na šolskem in pedagoškem področju. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da prihaja tudi v Gorici do takih tečajev za slovenske šolnike, da na njih predavajo kvalificirani šolniki iz Slovenije. Posebej je s tem v zvezi poudaril veliko vlogo, ki jo ima pri prirejanju teh tečajev Sindikat slovenskih šolnikov, ki si je vsestransko prizadeval za njegovo izvedbo. Tečaj bo pripomogel tudi, da si bedo na njem šolniki izmenjali mnenje o dosedanjem delu. Pedagogija in didaktika imata danes zelo važno mesto v šoli, posebno, ker prehajamo iz selekcijske v množično šolo. Pri profesorju in učitelju ni dovolj izredno znanje, poglobiti se mora tudi v pedagogijo in didak-tiko. Zaradi tega so taki seminarji važni za vse šole. šolski skrbnik je še poudaril važnost seminarja za slovensko in italijansko kulturo.
V imenu predavateljev iz Slovenije je spregovoril magister peda-gogije prof. Roman Oberlintner (opravičil je pedagoškega svetovalca prof. Sivca, ki je bil včeraj v bolnišnici). Poudaril je še posebej dejstvo, da se taki seminarji že nekaj let lahko vrstijo tudi v Gorici, medtem ko so prej bili le v Trstu. Seminarji koristijo peda-goškemiu in metodološkemu delu na naših šolah. Koristni in potrebni so (isto velja za italijanske šolnike v Jugoslaviji), ker dajajo vrsto novih spoznanj. Izrazil je željo, da bi se te izkušnje ponavljale tudi v naslednjih letih.
«Zahva!jujem se g. šolskemu skrbniku, ki je kljub vsem oviram dosegel, da bo tečaj, ki je že tradicija, redno potekal, ravnatelju italijanske klasične gimnazije pa za gostoljubnost, da nam je ob priliki dal na razpolago dvorano* je dejal v svojem pozdravnem govoru predsednik sindikata slovenskih šolnikov prof. Albin Sirk, ki je takole nadaljeval:
«Program seminarja morda ne
ustreza popolnoma vsem zahtevam, kajti je res težko pripraviti ga brez daljšega in širšega posvetovanja in dela, prepričan pa sem, da bo kljub temu dosegel svoj namen, to je poglabljanje spoznavanja slovenskega jezika in slovstva, metodike pri pouku in zadnjih izsledkov pri nekaterih predmetih.
«Vašna je pri tem živa beseda, stik med nami šolniki in profesorji iz Slovenije, da stopimo iz osamljenosti in svojega ožjega vsakdanjega kroga in otrplosti v večjo odprtost. V smislu te širše odprtosti bi bili zaželeni tudi stiki med slovenskimi in italijanskimi istovrstnimi šolami, večja občutljivost in politična volja krajevnih in o-srednjih oblasti za globalno rešitev problemov slovenskega šolstva na Goriškem, da ne bomo predmet političnega mednarodnega barantanja, marveč polnopravni državljani in to bo, ko bo aepuitas postala
ius. Za uresničitev tega si bo Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici stalno prizadeval in se bo posluževal vseh legalnih demokratičnih sredstev* je dejal prof. Sirk, ki je takole zaključil:	«Ko	bomo do-
segli dejansko polnopravnost, bi rekel s Herderjem, bomo zmožni izvrševati svojo posebno nalogo posredovalcev mostu med dvema narodoma in kulturama za dosego prave humanitete, dobrega, ki bodi naš skupen cilj*.
Nato je nekaj misli nanizal še vodja seminarja, ravnatelj prof. Mihael Rožič. Tudi on je poudaril važnost takih strokovnih izpopolnjevalnih tečajev, posebno še, ker nismo dolgo vrsto let Slovenci imeli možnosti, zaradi fašizma, izpopolnjevati se v našem jeziku.
Na otvoritveni prireditvi sta bila, poleg že imenovanih, prisotna tudi šolski nadzornik dr. Lebani in didaktični ravnatelj dr. Brešan.
Z okrepitvijo rezervnega sklada povečana solidnost posojilnite
Ustanova nudi najugodnejše pogoje za vloge in za posojila - Iz poročila predsednika Ceščuta
Kmečko - delavska posojilnica v Sovodnjah je preteklo nedeljo dopoldne imela v sejni dvorani občinskega sveta na županstvu v Sovodnjah svoj redni letni občni zbor. Pred številnimi člani, ki so napolnili dvorano, so odborniki podali poročilo o lanskem poslovanju te važne domače gospodarske ustanove in ugotovili, da je bilo poslovanje normalno ter zadovoljivo.
Upravno poročilo je podal predsednik posojilnice Jožef Ceščut, ki je med drugim ugotovil, da je šlo razburkano obdobje iz leta 1970 mimo posojilnice ne da bi jo prizadelo. Lani se je finančni trg umiril in ustalil.
Kar se poslovanja denarnega zavoda tiče, je navedel, da so imeli lani 349 milijonov hranilnih vlog (275 milijonov v letu 1970), vloženih je bilo 140 in dvignjenih 65 milijonov. Porast v odstotkih je torej dosegel 27 od sto.
Posojil je bilo izdanih nekaj več kot leta 1970 in sicer so znašala 139 milijonov; novih posojil je
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiuiiiiii
ŠE DANES MOŽNOST PREDLOŽITVE KANDIDATUR
Za senat bomo imeli sedem list za zbornico pa osem ali deset
V Vidmu manjkata le morebitni listi Manifesta in Laborjevega gibanja - Spori v KO zaradi novega goriškega župana - Nekatere liste za zbornico z zmanjšanim številom kandidatov
Glasovnica za senat v goriškem votivnem okrožju je menda polna. Včeraj zjutraj sta zastopnika socialistične stranke, Waltritsch in Pi-pia, na goriškem sodišču izročila glavnemu kanclistu Tomassighu dokumentacijo o kandidaturi Giorgia Dellaga, ki bo na glasovnici za senat zastopal PSI. Goriška senatna glasovnica je torej gotova, razen če ne prida v zadnjem trenutku do kake izredne kandidature. Ni glasu o tem. čeprav imajo morebitni novi kandidati še danes do 20. ure čas. da na sodišču predložijo ustrezne dokumente.
Na glasovnici za senat bodo torej politične stranke takole zastopane: KPI, MSI. PRI, PLI. ki bodo imeli svoje znake na levi strani glasovnice, na desni pa bodo znaki KD. PSDI in PSI.
Po prvih poizkusih so v Gorici opustili pobiranje podpisov za desničarsko katoliško skupino poslanca Greggija, potem ko ie ta v Rimu sklenil, da on in njegovi pajdaši kandidirajo na listah MSI. Na glasovnici ne bomo torej imeli njegovega »zvona*.
V Vidmu pa so doslej na tamkajšnjem sodišču predložiti osem tradicionalnih kandidatnih list. Po vrstnem redu so to KPI (14 kandidatov). MSI (14). PSIUP (14). PRI (14), PLI (13). KD (11). PSDI (13) in PSI (14). Napovedan sta še kandidatni listi Manifesta in Laborjevega katoliškega levičarskega gibanja. Do včeraj popoldne ob 17-uri nista bili ti dve listi predloženi Verjetno zastopniki teh dveh sku-
zbrali
dovolj podpisov, zadnje formalnosti.
Pri nekaterih iistah ie manjše število kandidatov kot na drugih. Najmanj kandidatov ima KD in sicer le enajst. Na prvih sedmih mestih so sedanji poslanci za njimi pa še nekaj novih kandidatov. Krščanski demokrati hočejo namreč izvoliti najprej sedanje poslance, šele nato nove. To seveda, če bodo slednji to dovolili in če bo knela KD toliko poslancev kot zadnjič
Kljub predvolilnemu 'vzdušju in želji vsake stranke po čimvečii notranji enotnosti, moramo beležiti v Gorici hude nesporazume v dveh strankah. KD in PSDI. V KD je precej spora okrog osebe novega goriškega župana, ki bo nasledila kandidata za senat Martino. Moro tejci, ki imajo tako v stranki kot v svetovalski skupini večino, predlagajo sedanjega odbornika za finance in pokrajinskega tajnika stranke Pasquala De Simona, bazi-sti, ki so v manjšini, oa sedanje ga odbornika za javna dela Giusep-pa Agatija. Baje je prišlo na seji posebne komisije v ponedeljek do ostrega spora in bazisti so zagrozili. da za De Simona ne bodo glasovali v občinskem svetu. Od ločitev je prepuščena novemu sestanku.
Tudi v socialdemokratski stranki je prišlo do spora. Večino ima skupina, ki se opira na Ferriia. Ta skupina ie predlagala za kandidate za poslansko zbornico Zucal-lija in Gradnika Zaradi tega tudi precejšen odpor, ziasti preti Grad niku, v pokrajinskem odboru stranke. V Tržiču so medtem otvorili no-
vo sekcijo rajonskega značaja Skupina. ki se opira na Tanassija in v kateri s® tajnik’ sekci’ Tržiča, Gradeža, Ronk in Gradiške, oporeka odpiranju takih sekcij, ki. tako trdi. hočejo ustvariti nove centre oblasti večinske struje v stranki.
Državna knjižnica začasno zaprta
Vodstvo državne knjižnice v Gorici, Ul. Mameli 12 sporoča, da bo knjižnica zaprta od 27. marca pa do vključno 3. aprila zaradi spomladanskega čiščenja in prezrače-nja prostorov. V tem obdobju bo poslovala knjižnica samo za vračanje sposojenih knjig ob delavnikih od 10. do 11. ure.
pin skušajo urediti, če so
ZANIMIVO SREČANJE NA TRGOVINSKI ZBORNICI
0 goriški varianti cestne povezave s slovenskim avtocestnim omrežjem
Arhitekt Di Sopra je predstavil svojo študijo o goriškem prehodu Deželni odbornik De Carli o deželnem urbanističnem načrtu
Natečaj občine za strojepisce
Tržaška občina je razpisala natečaj za mesto 10 strojepiscev. Prizadeti morajo izpolnjevati sledeče pogoje: morajo imeti diplomo nižje srednje šole, morajo biti stari najmanj 18 let in ne smejo presegati 30, leta starosti.
Vse prošnje je treba nasloviti na generalni protokol tržaške občine, najkasneje do 14. ure 5. aprila 1972.
Vse informacije kot tudi program izpita daje na razpolago II. oddelek za osebje, občinska palača, II. nadstropje, soba št. 93.
Italijansko - jugoslovanski sistem avtomobilskih cest je bil predmet razprave urbanista arh. Luciana Di Sopra v torek popoldne v sejni dvorani trgovinske zbornice, ki jo je priredil ter začel njen predsednik Delio Lupieri. Shodu je predsedoval deželni odbornik za urbanizem Francesco De Carli.
Shod so priredili z rahlo zamudo glede na predlansko objavo strokovnih izvidov arhitekta Di Sopra stičnih točkah italijanskih in jugoslovanskih avtomobilskih cest (v italijanščini in slovenščini), katerim sta uvodni besedi pripisala predsednik goriške pokrajine Chien-taroli in predsednik skupščine Nova Gorica Rudi Šimac.
Di Sopra se je uglednemu občinstvu, sestavljenemu iz predstavnikov oblasti, strokovnih organizacij in operaterjev, opravičil za zakasnjeno javno predstavitev omenjene publikacije, ki je ena izmed treh študij, posvečenih v zadnjih nekaj letih pekoči goriški problematiki, med katerimi je bila tudi povsem neizkoriščena razprava o jedrskem pospeševalniku na Doberdobski planoti.
Svoja izvajanja je Di Sopra začel pri slovenskem cestnem križu, katerega levi krak je usmerjen na zahod ter predstavlja vmesni člen med dvema avtocestnima sistemoma. Potem ko je govoril o cestni pahljači pri Razdrtem, ki odraža usmeritev jugoslovanske cestne politike je dejal, da moramo upošte-
dar nazorni in s številkami opremljeni besedi analiziral turistična gibanja, prometne tokove in tovorni promet na prostoru, ki teži proti Trstu in Gorici ter še posebej promet, ki iz severnejših držav teži na zgornji Jadran. Omenil je izredno visok maloobmejni promet, ki prav gotovo našo deželo tesneje povezuje na Jugoslavijo kot na TTi Benečije. Posebno pomemben pokazatelj pa je tovorni promet, ki izkazuje v prid Gorice 60, v prid Trsta pa 40 odstotkov.
Analiziral je prometne zvrsti v Evropi, kjer je edina Italija, ki prevaža pretežno po cestah, medtem ko prevaža Jugoslavija skoraj izključno po železnicah, in takšno prometno politiko povečini uveljavljajo tudi v ostalih državah. Kar zadeva globalne deželne interese, morata imeti svojo avtocesto Gorica in Trst: Gorica zaradi povezave z vzhodom, Trst pa zaradi povezave z Jadranom.
Župan Martina je v svojem posegu navedel znižanje tonaže prek Gorice zaradi njenega ozkega grla v železniškem podvozu ter špediter-ske politike, ki je dolgo časa omenjala Trst za edini meddržavni prehod. Svojo funkcijo pa bo Gorica uspešno opravljala z izgradnjo mejnih infrastruktur zlasti avtoporta, ki je zanj že nakazanih 1.5 mili jarde lir.
Inženir Fornasir je videl v vodnih prevozih po kanalih (Tržič in
gradnja potiska Gorico v kot in je istočasno tudi resna hipoteka, ki jo Trst postavlja na avtocestno po-
iv0
vati celovitost deželnih interesov in Milan povezuje plovni kanal) raz še zlasti koristnost goriške cestne bremenitev cestnih prevozov. Pred variante, na kateri je gradil svojo sednik Zveze industrijcev Caselgran-študijo.	di je bil zaskrbljen zaradi pričetka
Strokovnjak je v zgoščeni, ven- gradnje avtoporta pri Fernetičih. Ta
Ljubljano.
Deželni odbornik De Carli je priznal Goričanom, da so dovolj zgodaj in strokovno pristopili k reševanju cestne povezave s Slovenijo, kakor so sploh strokovni tudi na drugih področjih, kot je odobritev regulacijskega načrta, ki je postavil Gorico v sam vrh. Seveda je bil tudi kritičen ter je omenil napako, storjeno pri izdelavi politike upravljanja avtoporta. Obsežen del svojega govora je De Carli posvetil izdelavi deželnega urbanističnega načrta, ki bo o njem konec meseca razpravljal deželni odbor, hkrati pa bodo povabili k sodelovanju predstavnike socialno ekonomskih področij, pokrajin, občin, krajevnih ustanov, strokovnih organizacij itd. Deželni regulacijski načrt upošteva specifično lego Gorice, ki se nn»a razvijati družno s Tržičem in Trstom, medtem ko imata Videm in Pordenon tudi svojstvene naloge v deželnem okviru. Nasprotoval je nesmotrnemu trošenju deželnih sredstev, kar ima za posledico premajhno materialno učinkovitost, ter se zavzel za deželne naložbe v tiste sektorje in kraje, ki bodo maksimalno ovrednotili napore in mož nosti po njihoven gospodarskem dvigu.
«Naredili pa bi veliko napako — je v svojih sklepnih izvajanjih dejal odbornik De Carli — če bi se zavzemali samo za avtoceste, ker razpolagamo tudi z železnicami, katerim moramo odka/ati tisto mesto v našem razvoju, ki ga lahko zasedejo.*
Priprave za jubilej ZK
V	okviru priprav za 50-letnico Zelenega križa v Gorici, ki jo bodo praznovali od 11. do 14. maja ter bo združena s XXVI državnim in V. mednarodnim zborovanjem vzajemnih organizacij za socialno pomoč, je bila včeraj delegacija ZK iz Gorice na sedežu občinskega odbora RK v Novi Gorici, kjer so stmpili v s*:k s tamWšnjimi predstavniki glede udeležbe predstavnikov RK iz Beograda, Ljubljane in Nove Gorice, odnosno Reševalne službe na zborovanju v Novi Gorici.
Danes dražba v zastavljalnici
V	goriški zastavljalnici v Ul. Carducei Ho danes dopoldne, z začetkom ob 10. uri javna dražba navadnih in dragocenih predmetov, ki so bili svoj čas zastavljeni, pa jih njihovi lastniki niso odkupili v predpisanem roku.
Opozorilo mešetarjem
Prejšnje dni so na sedežu goriške Trgovinske zbornice razpravljali o posredovalcih, še posebno pa o posredovalcih, ki opravljajo ta poklic ne da bi imeli potrebnega dovoljenja. Pristojna komisija pri Trgovinski zbornici je ugotovila, da je takih ilegalnih posredovalcev še posebno dosti v Tržiču in Gradežu. Prav tako kot ostali je tudi poklic posredovalca pod vrten nekaterim zakonom, ki točno določajo kdo in kako lahko opravlja ta poklic Zato so tudi vsi tisti, ki se s tem bavijo, ne da bi imeli dovoljenja, podvrženi strogim kaznim.
Vsak mešetar mora biti vpisan v poseben seznam pri Trgovinski zbornici in šele po uspešno opravljenem Izpitu lahko izvršuje svoj poklic. Seveda mora za to plačati tudi primemo poklicno takso.
Komisija pri Trgovinski zbornici je sklenila, da bo odslej uvedla strogo nadzorstvo v tem pogledu. Vsakdo, ki bo izvrše*al poklic po sredovalca brez dovoljenja, bo po členu 665 kazenskega zakonika prijavljen sodnim oblastem.
Vesti iz Tržiča
Stavka. Danes od 10. do 10.10 bodo stavkali delavci v 11 industrijskih podjetjih v Tržiču v znak solidarnosti z antifašisti iz Ronk, ki so bili prijavljeni sodišču in katerih razprava je napovedana za petek, 24. t. m. v Gorici.
Splavitev. V sredo, 29. t. m. ob 10.15 bodo v ladjedelnici splavili turbinsko ladjo »Igara* z nosilnostjo 136.000 ton, ki jo je naročila družba Pluto. V začetku aprila bodo postavili na gredelj novo enako ladjo, ki jo bo ladjedelnica gra-I dila zase.
bilo 47 milijonov vrnjenih pa 43 milijonov. Seveda bi bilo želeti, da bi se glede najemanja posojil člani v večji meri posluževali posojilnice in z novimi pobudami poživili domače gospodarstvo. Po drugi strani so se naložbe posojilnice pri bankah precej povečale in so dosegle 133 milijonov lir.
Nestalen borzni tečaj ni priporočljiv za večje naložbe v vrednostnih papirjih, ki so vpisani v bilančnem obračunu po kvotacijah na bojf.j v lanskem decembru.
Vkljub temu pa je premoženje posojilnice zabeležilo nov porast in dosega sedaj 15 milijonov. Celoten denarni promet je lani dosegel nad eno milijardo lir; članov i-mamo po stanju ob koncu leta 175.
Upravni odbor in nadzorstvo sta imela 2. marca skupno sejo. na kateri sta odobrila obračun za 1971. Predstavnik nadzorstva je prečital še poročilo toga odbora, ki ugotavlja, da se je lansko poslovno leto za posojilnico uspešno zaključilo ter priporoča članom, naj se v bodoče še v večji meri obračajo do svojega denarnega zavoda tako glede vlog kot glede posojil, saj jim v obeh primerih nudi boljše pogoie kot kateri koli drugi denarni zavod.
Podrobno daje računski zaključek naslednje rezultate:	aktivno
premoženje znaša 369.945.031 lir, pasivne postavke 368.836.837 lir, tako znaša čisti dobiček 1.117.193 lir. Pri tem so znašali dohodki 19.8 milijona in izdatki 18.7 milijona lir.
Prisotni člani so obe poročili soglasno odobrili in pravtako tudi obračun. Glasom predloga nadzorstva so sklenili, da bodo dali četrtino čistega dobička za razne dobrodelne namene, ostali del pa so namenili v rezervni sklad, ki je tako presegel 8 milijonov lir ter nudi solidno jamstvo za vse operacije posojilnice.
Pod točko razno so prisotni člani odobrili sklep uprave posojilnice, da bodo podaljšali levo krilo obstoječega poslopja sedeža posojilnice ter ga tako povezali s kulturnim domom, ki je zrastel tam poleg. Ker je podal dosedanji predsednik nadzornega odbora Franjo Rojc ostavko na ta položaj, so sklenili, da bodo na njegovo me-
iiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiinnraiii
sto izvolili Mirka Hmeljaka iz Sovodenj.
Tako je torej tudi iz letošnjega obračuna razvidno, da je vodstvo posojilnice, ki spada med najboljše, če ne četo kot najboljši denarni zavod te vrste na Goriškem, spretno in skrbno upravljalo zaupna mu sredstva ter z njimi pomagalo tistim članom, ki so potrebovali posojilo za svoj gospodar-sik razvoj. Ob koncu je vodstvo še enkrat priporočalo vsem članom, naj bi kar se posojil tiče, prihajali k njim, kjer imajo najbolj ugodne pogoje in z najmanjšimi stroški. Isto velja seveda tudi za vloge, ki so tukaj vame in po dobrih obrestih naložene.
Koncert Glasbeno matice v Gorici
Šola Glasbene matice v Gorici priredi v soboto. 25 marca z začetkom ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici Verdijev korzo 13.
GLASBENA REVIJA
Nastopajo gojenci glasbene šole iz Gorice in Nabrežine. Na prireditvi sodeluje tudi 80-članski otroški pevski zbor cKraški navček» iz Nabrežine, ki ga vodi prot. Sergej Radovič. Prireditelji vabijo k številni udeležbi. Vstop je prost.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - Gorica -ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica, v sodelovanju z EMAC iz Gorice
Sergej Verč
KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ
(Resnična bajka v dveh delih)
V nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri (Abonma red B — okoliški) v ponedeljek, 27. t. m. ob 20.30 (Abonma red A — mestni)
v Katoliškem domu v GORICI
■iiiintiiiiiianiiM
PRIPRAVE ZA ESPOMEGO 1972
Stiki trgovinske zbornice z madžarsko delegacijo
Slikarski natečaj za šolarje na temo Espomego
Nadaljujejo se pospešene priprave za razstavo Espomego 1972, ki bo v Gorici od 218. aprila do 7. maja. Prejšnji teden je predsednik Trgovinske zbornice, v o-krilju katere bo pripravljena ta razstava, Delio Lupieri odpotoval v Verono, kamor ga je povabila madžarska delegacija, ki trenutno tam razstavlja. Madžarska delegacija je izrazila zadovoljstvo, da bo lahko v Gorici razstavljala svoje izdelke, ter je prikazala predsedniku Lupieriju in tehnikom, ki so ga spremljali, pomen, ki ga ima Gorica za madžarsko trgovino.
Predsednik Lupieri in njegovi spremljevalci so se nato srečali s predstavniki francoske ustanove Sopexa, ki proizvaja znamenita francoska vina. V času ko bo odprta razstava Espomego, bo ta francoska vinska tvrdka prisotna v Gorici in sicer na gradu, kjer bo velika razstava vin. Francozi so obljubili, da bodo prinesli s seboj najboljša vina in da bodo imeli tudi posebno konferenco, na kateri bodo povedali vse o njihovi proizvodnji vina.
Kot je znano bo glavni del razstave Espomego v dolini Korna in v tamkajšnjem parku. V telovadnici bodo v glavnem razstavljali industrijske in obrtniške izdelke, medtem ko bodo vse gradbene izdelke tokrat razstavljali v občinski dvorani v Ul. S. Chiara. Tu bodo tudi pripravili tipičen madžarski ambijent, z madžarsko kuhinjo in njenimi specialitetami.
Poleg že omenjene Madžarske, bodo na razstavi vin na goriškem gradu razstavljale svoja vina se Nemčija, Avstrija in Jugoslavija.
Letošnja Espomego torej pričakuje veliko obiskovalcev in še zlasti velik uspeh.
Da bi razstavo poživili, so prireditelji pripravili tudi slikarsko tekmovanje ex tempore za učence osnovnih šol. Tekmovanje bo v nedeljo 30. aprila ob 10. uri na Komu. Argument slikanja bo seveda Espomego 1972. Posebno tekmovanje bo tudi za dijake šole za umetno obrt v Gorici. Za vsa ta tekmovanja je pripravljena že posebna ocenjevalna komisija.
Za 19 mesecev v zapor
Na zahtevo državnega tožilstva pri sodišču za mladoletne iz Trsta je goriška policija včeraj aretirala ter ga poslala v goriške sodne zapore na razpolago sodnim oblastem, 29-letnega Alfreda Ce-regiolija iz Gorice, Ul. del Prati) 3. Ta je bil že pred več leti obsojen na 19 mesecev in 5 dni zapora zaradi posilstva in upiranja policiji. Takrat je bil obsojen po-
gojno; ker pa je med tem bil obsojen še za druge prestopke, j« pogojnost kazni odpadla ter bo moral kazen odsedeti.
Z letalom v Moskvo in Leningrad. Ker je za ta izlet veliko zanimanje, je ETSI - CISL, ki ga organizira, najela še eno letalo za izlet od 16. do 21. maja. Stroški na osebo znašajo po 80.000 lir. Podrobnosti pri vpisu na CISL v Gorici, Ul. Roma 20, Tel. 33-21.
Gorica
VERDI ob 17.00—22.00: »La guerra dei sei giomi*. R. Fuller in E. Uliman, barvni film.
CORSO ob 16.45—22.00: »In nome del popolo italiano*. Vittorio Gassman in Ugo Tognazzi. Barvni film.
MODERNISS1MO ob 17,—22.00: »Sum-mit», G. M. Volontč in M. Dare: italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE ob 17.15-21.30: »Sete a Tebe*. A. Lavvrence in L. Von Martens; italijanski barvni film.
VITTORIA ob 17.0(1-21.30: «11 cada-vere di Helen non mi dava pace». J. Antonio in D. Giordano: barvni film: mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZLIiKO: Danes zaprto.
EXCELSIOR ob 16.00: «Quattro mo-sche di velluto grigio*. Barvni fijm.
PRINCIPE ob 17.30: «Per grazia ri-fiutata*. J. Jagon in Th. Winters. Barvni film.
Mova Gorica
SOČA (Nova Gorica): »Nicholas Phil-bert», francoski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter): »Imenovali so jo kobilica*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
PRVAČINA: Danes zaprto.
RENČE: «Rop brez plena*, ameriški film — ob 19.
ŠEMPAS: «Lopov», francoski barvni film — ob 19.30.
DESKLE: »če bi», angleški barvni film — ob 19.30.
KANAL: »Z glavo skozi zid*, riški barvni film — ob 20.
ame-
DEŽURNA LEKARNA v Gorici Danes je ves dan in ponoči dežurna lekarna Pontoni Bassi. Raštel 26, tel. 33-49.
DEŽURNA LEKARNA v Tržiču
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna »Al Redentore*, Ul. F. Ros-selli, tel. 72-340.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
23. marca 1972
KITAJSKI
»BOSI
ZDRAVNIKI»
Eden izmed mnogih problemov, katere je morala rešiti mlada kitajska republika, glede na velikansko število prebivalstva in na precej revno zapuščino tisočletnega »sinjega cesarstva*, ie bil problem zdravniške oskrbe. Prebivalstvo je povečini raztreseno po komunah na ogromnem ozemlju, bolnišnice so redke in v glavnem le po mestih. Vrhu tega je primanjkovalo zdravnikov.
Prijem, s katerim se je kitajska revolucionarna vlada lotila tega problema, se zdi danes sam po sebi umeven in preprost, v resnici pa je zahteval precejšnje napore in globoko poznavanje razmer, da se je lahko pravilno usmeril. To pravilnost mu priznavajo danes tudi ameriški zdravstveni delavci, ki so obiskali Kitajsko za Ni-xonom.
Prva ugotovitev, ki je zahtevala naglo ukrepanje, je bila, da zdravstvene šole ne ustrezajo potrebam. V štiridesetih letih pred zmago revolucije je imela pekinška medicinska fakulteta le nekaj tisoč absolventov — zdravnikov, od leta 1949 pa jih je bilo nad 10.000
Tudi večje število zdravnikov ni bilo dovolj, da bi z njimi zajeli vse podeželje, kadar je bila nega najbolj potrebna in kjer živi 85 odst. vsega kitajskega prebivalstva. Potrebna je bila decentralizacija zdravniškega skrbstva in ta se je izvršila v glavnem med kulturno revolucijo, ko je bila razmeščena po podeželju tretjina vseh kitajskih zdravnikov.
Na tej stopnji razvoja se je čutila potreba po tako imenovanih »bosih zdravnikih*. Ker zdravniki niso mogli biti v vsakem središču, je bilo nujno vzgojiti množico pomožnega osebja, ki bi lahko zajela prav vse ozemlje. Ti posebni »zdravniki* so doma večinoma iz krajev, kjer je bil zdravnik potreben. Povečini so sinovi revnih kmetov, ki so si postavili kot prvi cilj politično in družbeno angažiranost Izvežbajo se v mestnih bolnišnicah, nato pa se vrnejo na svoje delovno mesto, kjer nadaljujejo svoj prejšnji poklic združen z zdravniško prakso.
Njihova pomembnost je ravno v tej tesni spojitvi z okoljem, v katerem živijo. Dobro poznajo ljudi, s katerimi imajo opravka, lahko jih stalno opazujejo, jim svetujejo, jih opozarjajo, jim pomagajo.
Glavni poudarek v dejavnosti »bosih zdravnikov* ima preventivna medicina, odpravljanje parasitov in tistih endemskih bolezni, ki so tisočletja ogrožale nepreskrbljeno in nepoučeno kmečko prebivalstvo zaradi slabih higienskih razmer. Tifus, malarija in kolera so sedaj že skrajno redke bolezni.
Glavna naloga teh «vmesnih zdravnikov* je to-ej spoznati svoje sodelavce na delovnih mestih, jih opozarjati na nevarnosti, katerim so izpostavljeni, in jim vsaj v grobih obrisih posredovati potrebno higiensko znanje. Poleg te preventivne medicine »bosi zdravniki* cepijo in zdravijo lažje primere obolelosti, po možnosti s starimi, zanesljivimi metodami domačega zdravilstva. Ko se kje pojavi hujši primer bolezni, posredujejo med bolnikom in zdravnikom večje zdravniške enote iz mesta, ki prevzame bolnika.
V praksi je to takole: brigada delavcev, t.j. osnovna enota kmečke komune, ima na razpolago enega zdravnika, nekaj »bosih zdravnikov* in še nekaj pomožnega osebja s premičnimi ambulantami. To je osnovna enota kitajskega zdravstvenega skrbstva. Nad tem je okrajna bolnišnica, ki skrbi za resnejše primere širšega področja. Ta je opremljena z vsemi potrebnimi sredstvi in v njej deluje popolna ekipa zdravnikov in ustreznega zdravstvenega osebja. Na vrhu te organizativne piramide je mestna bolnišnica, kjer se lahko vršijo najzahtevnejši kirurški posegi.
»Bosi zdravniki* imajo enkrat na leto izpopolnjevalni tečaj, kjer se seznanijo z novostmi. Tisti, ki se izkažejo, imajo svoboden dostop na univerzo, kjer se lahko izpopolnijo na katerem koli področju.
P. S.
"" ■ " ■..—.....- -1..., ...
Del ansambla «Poppys» iz okolice Pariza, ki ga sestavljajo le dečki izpod 14 let. Najprej je pel v domači cerkvi, nato se je naučil nekaj oporečniških pesmi, ki jih je posnel na ploščo z naslovom «Je ne veux faire la guerre*. Doslej so prodali že 4 milijone teh plošč
«Cosmopolitan» končno po zgledu revije «Playboy»
NEW YORK, 22. — Ob zatonu stare Grčije, deloma tudi ob zatonu starega Rima, je človeka nenadoma postalo sram. Grški atlet se je kazal na stadionih v vsej svoji fizični lepoti in to ni nikogar motilo. V rimskih termah so moški in ženske goli krepili svoje telo in nikogar ni bilo zaradi tega sram. Nato pa je menadoma» začelo postati človeka sram svoje golote in to je trajalo vse do naše dobe, do pred nekaj desetletji, ko se je človek ponovno začel slačiti in uživati v sončni in vodni kopeli ob morju, ob rekah, ob jezerih. Danes je to nekaj normalnega in vedno bolj prihajajo v modo kopališča, plaže in letovišča, kjer je dovoljena popolna golota, Nudizem nudistov ne moti. Preboleli so kompleks, ki moti druge.
Kompleks, ki «moti druge*, pa
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiintiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinniiooiH
AMERIŠKI ZNANSTVENIK ŠVEDSKEGA POREKLA NAPOVEDUJE
NEKOČ BOMO PLULI PO VESOLJU Z LADJAMI NA - SONČNI VETER
S sedanjimi «kemičnimi» gorivi v vesoljskih razmerjih ne pridemo nikamor - Sovjeti pravijo, da na Marsu vode ni - Oblaki prahu varujejo planet pred vročino
NEW YORK, 22. — Bodoči astronavti bodo pluli po vesolju z vesoljskimi ladjami, ki jih bo poganjal «sančni veter* ali pa sila tako imenovane antimaterije. Tako zatrjuje docent za uporabno fiziko na kalifornijski univerzi, Nobelov nagrajenec v letu 1970 in dobitnik «Lomonosovove kolajne* prof. Han-nes Aifven, ki mu jo je pred nedavnim dala sovjetska akademija znanosti in umetnosti za’#>.di »njegovih izrednih dosežkov na področju fizike plazme in na področju astrofizike*.
Prof. Hannes Aifven — kakor poroča neka publikacija kalifornijske univerze — zatrjuje, da je »kemični pogon*, to se pravi, da so trda ali tekoča goriva, ki danes poganjajo rakete oziroma vesoljske ladje, odločno prešibka in prepočasna, ker moremo z njimi doseči le nekaj kilometrov pa. se: kundo. Sicer pa smo glede tega še pred nedavnim ugotovili, da. more neka najsodobnejša raketa doseči kvečjemu 50 tisoč kilometrov na uro. Pri tem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da bi samo potovanje na Mars, to se pravi na tisti planet našega sončnega sistema, ki je še najbližji naši Zemlji, torej človeku, trajalo s sredstvi, s katerimi razpolaga človek, »več letnih časov*, kot se je izrazil prof. Hannes Aifven. Kakor zatrjuje prof. Hannes Aifven, ki je po rodu Šved, bi »sončni veter*, ki ga sestavljajo plini, ki jih Sonce »bruha na vse strani vesolja*, mogel predstavljati enega najbolj učinkovitih virov energije zato, da bi v kozmosu dosegli potrebne brzi-ne. »Sončni veter* doseže namreč brzino tudi nad 480 km na sekundo. Kakor meni švedsko-ameriški znanstvenik pa ni izključeno, da bo mogel človek prej ali slej uporabljati »sončni veter* za svoje načrte v prodiranju v vesolje in dosegati s tem zaželene brzine.
«Ko se bo človek počutil v vesolju kot doma — je dobesedno rekel prof. Hannes Aifven — bo izdelal nove tehnološke pripomočke in bo gledal tako na kozmos kot tudi na lastne sile iz povsem drugega zornega kota kot jih gleda danes.*
Prvo desetletje vesoljske dobe je človek posvetil predvsem raziskovanju najbližjega področja in pri tem ugotovil, da vesolje ni povsem prazno, pač pa da je v njem
veliko »plazme*, to se pravi povsem ioniziranega plina. To pa »dopušča zelo zapletene prehode električnih tokov ter magnetnih in elektromagnetnih polj*.
In v tej perspektivi »izvor ter razvoj sončnega sistema postaja vedno bolj osnoven problem*, na katerem »je treba strnjevati svoja vesoljska raziskovanja*. Logično je pri tem, da je teeba prej ali slej zapustiti »najbližje področje in prodreti globlje v vesolje, v kozmos*.
In tudi v primeru, če bi «sončni veter* ne prišel v poštev kot vir pogonske energije, bi človeku — kot meni švedsko-ameriški znanstvenik — bila na razpolago antimaterija, ki jo sestavljajo proti-delci običajne snovi. O antimateriji se zadnje čase vedno več govori in antimaterija postaja vedno novo področje, na katecem se bohoti fantazija znanosti. Švedsko-ameriški znanstvenik pravi, da bo antimaterija «odprla nova obzorja za vesoljska potovanja*.
Ko že govorimo o perspektivah, ki se človeku odpirajo v vesolju, se bomo ustavili tudi pri najnovejših vesteh, ki nam jih posredujejo moskovski krogi, ki se u-kvarjajo z astronavtiko.
V prvih štirih mesecih, odkar sovjetski sondi »marš 2» in «mars 3» krožita okoli najbližjega planeta v našem osončju, -- Marsa — so ugotovili, da je nad Marsom skoraj stalno velik oblak prahu, da torej planet skoraj stalno obdaja «plašč» prahu. Na srečo se ta oblak prahu, ki obdaja ves Mars, od časa do časa sesede, vendar to traja le malo časa. Ta oblak pa ščiti Mars pred visoko temperaturo, nasprotno kot trajne «zavese», ki obdajajo Venero in ki povzročajo, da je na Veneri izredna vročina. Prah, ki obdaja Mars, ščiti planet pred močnimi sončnimi žarki, hkrati pa dopušča, da se z Marsa razpršujejo v vesolje radiacije, ki jih odseva Mars. Zato je na Marsu stalno dokaj hladno.
S temi podatki prihaja na dan moskovski popoldanski list »Iz-vestja*, ki daje tako rekoč prvi obračun o dosedanjih uspehih sovjetskih sond vrste »marš*, ki sta opremljeni s celo vrsto naprav za geofizikalna opazovanja, medtem ko je ameriška sonda «mariner 9» opremljena v glavnem s televizij-
skimi kamerami, ki oddajajo na Zemljo prvenstveno slike planeta.
Sovjetski tisk kaže izredno zanimanje za planet Mars in v tej «ma”sovski mrzlici* se je govorilo tudi o nekih novih poskusih ter o nekih novih teorijah, pa katerih naj bi na planetu živeli neki mikroorganizmi, neka čudna rastlin,sko-živalska «bitja*, ki bi bila podobna mehkužcem, morda našim polipom brez tipalk.
Oblake prahu, ki obdajajo Mars, po podatkih, ki sta jih posredovali na Zemljo sovjetski sondi «mars 2» in «mars 3*, sestavlja tako droben in lahek prah, da potrebuje mesece in mesece, pre-
den se sesede na tla. Vetrovi ta prah le poženejo v zrak, nato pa kroži in kroži in šele dolgo pozneje se počasi sesede na tla zaradi težnosti.
Razen tega sta sovjetski sondi ugotovili v ozračju Marsa tudi nekaj vodne pare, ki da je je zelo malo, posebno v času velikih neviht. Kar pa se tiče obstoja vode na tleh, so sovjetski znanstveniki prišli do sklepa, da vode v tekočem stanju ni. Morda je bila nekoč, kar nakazuje tudi fotografija, ki jo je na Zemljo poslal «mari-ner 9», ki kaže neko posušeno rečno korito, toda sedaj talne vode na Marsu ni.
izkoriščajo določene založbe, določene revije in publikacije, ki na račun človekove «radovednosti» kopičijo gore denarja. Ne mislimo pri tem na pravo pravcato pornografijo, ki je problem zase in ki zasluži temeljitejšo analizo. Mislimo le na razne revije, ki imajo precejšnjo, celo veliko veljavo. Mislimo na primer na znano ameriško revijo «Playboy», ki že desetletja širi vedno bolj zdrzne* fotografije, ki so namenjene predvsem moškim. V zadnjih dvajsetih letih pa je skoraj ni številke te revije, ki bi ne objavila slike kake gole filmske zvezde
Reviji «Playboy» se sedaj pridružuje v tem previja za ženske» zCosmopolitan*, katere prva številka s povsem golim moškim je prišla sedaj pred občinstvo, pred bralke. Ojunačil se je Burt Rey-nolds, ki mu je revija «posvetila» dve srednji strani in na katerih se Reynolds kaže v vsej svoji <de-poti*, zna sebi» ima le poročni prstan.
Revija zCosmopolitam prihaja s tako zdrzno» sliko dvajset let po reviji «Playboy», ki je v prvih letih po vojni objavila tako imenovane zplagmate of the mounth». Tedaj se je revija <iPlayboy» opogumila in objavila sliko že več let pokojne ameriške «sexy bombe» Marilyn Monroe. Revija zCosmo-politan» ni mogla za svojo prvo tovrstno fotografijo dobiti kakega vidnejšega filmskega umetnika ali športnika. Uredništvo revije je za to poskušalo s Paulom Neivmanom, Stevejem McQueenom, z Dustinom Hoffmanom, s Clintom Eastvooodom in z ameriškim nogometnim zvezdnikom Joejem Namathom, ki pa so vsi odklonili. Kakor je rekla direktorica revije Helen Gurley Brotvn, so zgoraj omenjeni «lepotci» različno reagirali na predlog:
Kot je razumljivo, je «zgodovinski* dogodek v ameriškem založništvu dvignil precej prahu. So ljudje, ki z odločitvijo revije soglašajo, in so ljudje, ki jih to moti. Zelo lepo je v zvezi s tem odgovorila filmska umetnica Judy Čarne, ki je rekla: <,Izbira je bila odlična, Burt je anatomsko popoln.* In Judy Čarne to prav gotovo dobro ve, saj je Regnoldso-va bivša žena.
Filmski umetnik Burt Regnolds je — na sliki — naslonjen na preprogo, dejansko na medvedjo kožo in kadi cigaro, člančič, ki spremlja sliko, je napisala sama Helen Gurley Broivn, ki zatrjuje, da je Burt Regnolds pristal na objavo fotografije, ker da bo s tem pritegnil pozornost. Za objavo fotografije pa ni zahteval nobenega honorarja, medtem ko je znano, da «Playboy» plačuje za podobne zusluge» težke denhrje.
Pri tem je vredno dodati, da je Regnoldsova poza takšna, da bralec revije ne vidi znič preveč». Regnolds je znal kaj prikriti z roko. Direktorica revije pravi, da bi bilo zšokantno*, če bi bilo možno objaviti »pran vse*, vendar meni, da «naše bralke» na to še niso pripravljene.
Sicer pa pravijo, da so ta zdr-zem sklep uredništva sprejeli zna ženski način*. zNa ženski način» pa je bil tudi izpeljan, namreč vzelo ali vsaj dovolj okusno», da me žali spoštljivosti», ki jo mora človek imeti do samega sebe.
NA FILMSKIH PLATNIH
Franklin Schaffner:
Nicola e Alessandra
Originalni naslov:	NICHOLAS
AND ALEXANDRA. Izvor: ZDA, 1971. Producent: Sam Spiegel. I-grajo: Michael Jayston (Nikolaj II), Janet Suzman (Aleksandra), Tom Baker (Rasputin), Jack Ha-wkins (grof Friderik), Laurence Oliver (grof Witte), John McEne-ry (Kerenski), Erič Porter (Stoli-pin), Michael Bryant (Lenin), Fio-na Fullerton (Anastazija), Michael Redgrave (Sazonov), Curd JUr-gens (nemški konzul Sklarz), Vi-vian Pickles (Krupskaja), Brian Cox (Trocki) , James Hazeldine (Stalin), Stephcn Greif (Mariov), Števen Berkoff (Pankratov), Erič Chapman (Plehanov), Alexsander Knox (ameriški poslanik Root) itd.
Film, ki traja nad tri ure, je režiral Franklin J. Schaffner. ki se je doslej izkazal v raznih filmih, kot n.pr. v filmih: zDonna d’estate», «11 planeta delle scim-mie», «Pattom itd. Film «Nicho-las and Alexandra* pa nedvomno razočara tudi tiste, ki so hvalili negove prejšnje filme. V teh je bila med drugim zanimiva dvoumna ideologija, ki je nihala med ameriško—demokratičnim in reakcionarnim stališčem: prvo je prevladovalo v «U planeta delle scim-mie»; v filmu zPattcm» pa je Schaffner dokazal povezanost obeh.
«Nicholas and Aleiandra» prikazuje življenje zadnjih dveh inskih carjev in obdob e, ki vsebuje revoluciji let 1905 in 1917. Gledanje je nedvomno reakcionarno, a v tem ie tudi nekaj zanimivega: medtem ko nam v vsem filmu Schaffner prikazuje slepo reakcionarno logiko carja, nam ga na koncu pokaže, kako obžalu 'e, ker ni ravnal drugače, kajti tako bi bil lahko rešil krono. A v tem, kot v ostalem, je film zelo malo dosleden: tu na tam se nam na koncu zdi. da Schaffner namiguje celo na prerojenie človeka. ki se je otresel logike oblasti, nenadoma pa ga vidimo, Ica-ko se veseli zmag belogardistov.
Film je reakcionaren predvsem v prikazovanju boljševkov: Lenin je stereotip moža, ki fanatično stremi za oblastjo. Posebno zabaven je bil njegov dialog s Ttroc kim v prizoru ko se nam oba predstavita: «T ročki. ali boš volil zame?* — «Ne, ne morem vedno biti s tabo*.
Vse to bi lahko filmu prizanesli, tudi ker mislimo, da ga je le malo zanimala zgodovinska verodostojnost. Lahko bi mu prizanesli, ko bi bila njegova struktura dosledna in razčlenjena, tako da bi kljub svoji ideologij dosegel zanimivo prikazovanje realnosti Vsega tega pa ni: film je estetsko zelo šibek, da ne rečemo prazen, Ostane tu in tam kak lep prizor, a v bistvu je film pravi polom.
SERGIJ GRMEK
FKFJKLI SMO
Renzo del Carria: ELEZIONI DEL-LA BORGESIA. Ediziom di Ideologe. Roma 1972
1L PUNTO Dl VISTA SOVIETICO SULLA R1VOLUZIONE CINESE (1966—1969). Estratto dal volume —Per lo studio deha rivoluzione cinese. Edizioni di Ideologie Roma 1972.
Giorgy Lang: PRIMAVERA. življe-
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Kolektivna minislik pri ENDAS
V galerijo ENDAS je druga razstava minislik privabila 70 udeležencev, ki so nam prikazali 106 slogovno in strokovno najrazličnejše izvedenih del pretežno predmetne vsebine, le redke so abstraktne slike. So pa vse na kar zadovoljil kakovostni višini. Od slovenskih slikarjev so tu prisotni Silvester Godina, Dezideri; Švara, tudi kot član žirije Angel Renar in nov pomladek Marino Aita ter, seveda, Primossi—Primožič, ki je prejel pohvalno diplomo. Iste so prejeli Claudia Semerani. Feruccio Berni-ni, Riccardo Bastianutto, Friz von Kirchmayer, Giulio Castagna. Marina Roccia in Antonietta Beltrame za kipec glave.
Najvišje, zlato kolajno vladnega komisariata pa si končno lahko lfl" sti mladi Adriano Fabiani. Sledi mu s srebrom dežele Aldo Rigotti, odlični slikar delovnih ljudi Enakovredni srebrni odličji tržaške P°' kraine sta prejela Pedra Zande-giacomo in mladi Vittorio Motton, ki se povzpenja že v sam vrh tržaške likovnosti.
Temperi Margherite Tauceri Pa sta prejeli srebro turistične ustanove, medtem ko je srebrne kolajn0 Tržaške posojilnice šlo Vittoriu Cossutti, znani Ugo Goich pa je W odlikovan s posebno pohvalo 'n diplomo za kovinska dela
Tokrat najdemo med sedemdesetimi raztavljavci kar dvajset slikark, pa tudi nad dva set novih imen■ Omeniti vse. je tu nemogoče. Prač tako je nemogoče omeniti tiste, ki so le deležni utrjenega slovesa a niso bili odlikovani, ker so razstavili izven natečaja ali ker so bili člani mnogoštevilne žirije, med katerimi pa tokrat nismo zasledih umetnostnih kritikov, ker je bilo razstava strogo v okviru včlani nih slikarjev krožka CRAS zA. Ghisleri*.	MILKO BAMBIČ
MOSKVA. 22. - Nedaleč od glavnega mesta Uzbekistana Taškenta, so pred nedavnim dogradili termocentralo z zmogljivostjo 4,4 milijona kilovatov. Doslej s° največjo termično centralo imeli y Zahodni Nemčiji in njena zmogljivost je znašala oziroma znaša 2,7 milijona kilovatov. Centralo v bližini Taškenta so gradili Uzbe-kistanefv ‘-vendar ob pomoči tudi drugih sovjetskih republik.
MOSKVA. 22. - V Georgi,ji v Sovjetski zvezi nastaja novo podarsko področje:	izkoriščani®
termalnih voda za industrijske P°~ trebe, za kmetijstvo in tudi za nekatere mestne služnosti Na nekaterih področjih Georgije so PrC“ časom odkrili praktično neizčrpna ležišča toplih voda, katerih temperatura seže do 100 stopinj. rej do samega vrelišča. Za se' daj izkoriščajo to vodo za segre' vanje zimskih gredic, kar ie ®a tem področju zelo pomembno. Sedaj pa se pripravljajo na to. da bi s temi termalnimi .odami segrevali tudi stanovanja. toplo vodo nameravajo dovajati tudi industrij-
nje Sandra Botticellija. Državna _______________________________________
založba Slovenije, Ljubljana 1972.■ skim podjetjem.
llllllllllllllllllllllllllll||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lll1l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||liI||lllllM||||||,imillll||mil„||||||,||||lllll||l>l|*
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odkritost
Motiv s tržaškega nabrežja
(Foto M. Magajna)
vam bo bolj pomagala v težavah kot katerokoli drugo sredstvo Možnost daljšega potovanja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Težav ne bo manjkalo, toda kos jim boste. V pomoč vam ho predanost ljubljene osebe. Zdravje dobro.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Razvozlati bo treba marsikateri vozel. Prišel bo trenutek, ko bo treba izpolniti dano besedo. Večer s prijatelji.
RAK (od 23.6. do 22.7) Na vidiku povečan zaslužek. Pozvani boste v novo družbo, ki vam bo všeč. Moralna kon dikcij a dobra.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pri reše-
vanju delikatnega problema se zatecite po pomoč. Nc vmešavajte se v spore med prijatelji.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S pretirano avtoriteto boste dosegli manj kot s prepričevanjem. Vaša velikodušnost bo cenjena TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kljub sovražni sreči ne bo manjkalo osebnih uspehov. Merila v vašem življenju naj ne bodo pretirana.
ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Če boste stali ob strani, ne boste
deležni zadovoljstva ob delovnenJ uspehu. Površne simpatije, .
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaša poslovna vnema utegne tr' čiti ob meje legalnosti Nekolik® napetosti v družini. Potrebna 'o0 potrpežljivost.
KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Ve« metode in doslednosti v osebnih za' devah. Star spor se bo zaključil v obojestransko korist.
VODNAR (od 21.1 do 19 2.) Ne sprejemajte vodilnih nalog, pozneje bo čas za to. Potrebovali b°' ste tujo pomoč. Večer v družbi.
RIBI (od 20.2. do 20.3) Zaradi družabnika boste zašli v finančne težave. Nekdo vas bo obrekovat
TOUE SVETINA
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli TRETJA KNJIGA
Sedel je v kmečki hiši v hribovju blizu Žirov, od koder Je bil lep razgled na postojanko. Z daljnogledom je lahko opazoval kolone avtomobilov, saj so Nemci pripeljali mnogo novih čet, da bi prešli iz obrambe v napad. «čemu krvavimo na bunkerjih tako močno utrjenih gnezd s tako pičlimi bojnimi sredstvi?« se je spraševal. «Ali ni to posledica prenapetosti duhov, precenjevanja lastnih moči ob uspehih Rusov na vzhodni fronti in Angloameričanov na zahodni? Pravzaprav gre tudi za pomanjkanje fantazije in občutka za predvidevanje,« je kritiziral tudi sam sebe in svoje navdušenje, zakaj to jih je pripeljalo v zagato. Rušiti je treba samo tam, kjer je nujno, kjer gre za obstoj. Brezpogojno pa držati ozemlje!
Kot čuti divjad slabo letino in mrzlo zimo že vnaprej ter si nabere masti pod kožo, tako je njega skrbelo, kaj bo pozimi, hkrati pa Je upal, da bo to zadnja zima v hostl. Treba se bo izdatno založiti za hude snežne dni.
Zraven njega so sedeli komisar Iztok, Blisk in obveščevalni šef Svoboda. Vsi so gledali skozi okno, kjer se je po dolini vila dolga, nepregledna kolona ljudi, krav, volov in konj z vozmi. Prihajala Je z dolomitske strani in izginjala v globeli proti cerkljanskim hribom.
•Perne, lačni ne bomo,« je odobravajoče dejal Iztok.
•Kaj hočemo, komisar — če hrana ne pada z neba, se moramo sami pobrigati zanjo, drugače bi nas lahko izstradali «
Tisto noč, ko so se Nemci odpeljali s kamioni nazaj v
Škofjo Loko, je Perne odšel z brigado Franceta Prešerna ln jurišnim bataljonom v Dolomite. Vdrl je med postojanke. Ondod se je izkazal Karel, ki je vedel za zaloge. Medtem ko je Tarzan z jurišnim bataljonom plašil patrulje — pokalo je iz vseh zased, dva dni in dve noči zapovrstjo — so brigadni in divizijski intendanta pri dolomitskih belogardističnih kmetih praznili skrinje žita, jemali deže z mastjo, klali prašiče in pobirali krave.
Pred pohodom je divizijski intendant razdelil odkupoval-nlm četam šope papirnatih bonov, ki so imetnikom jamčili, da jim bo nova država po vojni povrnila izgubljeno vrednost.
«Država smo, zato mora biti red, ljudje nam morajo zaupati,« je govoril komisar Iztok. ((Nastopajte vljudno, da bodo videli, da nismo taki, za kakršne nas imajo!«
Tu ga je Orlov spet polomil. V štab so prišli poročat, da je kritiziral, čemu jih obremenjujejo s tem papirjem, ko imajo kmetje dovolj domobranskega čtiva, da si brišejo z njim zadnjice, in jim prav nič ni do bonov, ker ne verjamejo, da bodo kaj dobili zanje.
že prvo noč se je izkazalo, da dolomitski domobranci ne marajo hraniti sovražnika. Pokalo je vso noč. Nekaj patrulj se je prebilo skozi zasede in napadlo karavane z živežem. Zato so se na vezeh z žitom peljali tudi nekateri ranjenci. Karel je po dolgem času spet obiskal svojega strica. Dolgo so tolkli po vratihpa se ni nihče oglasil. Pes je na verigi skoraj ponorel. Karel je šel v hlev in poiskal bratranca, ki se je bil skril v steljo, šele ta je pregovoril očeta, da je odprl — ko mu je dejal, da bodo drugače spraznili ves hlev.
((Ničesar nimamo, Karlekl... Obubožali smo... Ce ni, še vojska ne vzame,« je godrnjal stari, ko jih je vodil s svečo v tresočih se rokah po kaščah, shrambah in kleteh.
Odkar ga Karel ni videl, se je mož postaral in zgrbil, obraz so mu prepregle gube razočaranja nad vsem svetom. Prav tako kot zdaj Karlu je govoril njegovi materi, svoji sestri, ko ga je prišla prosit za malo živeža. Rekel ji je, naj ji jo priskrbi Karel, ta falot, ki se raje klati po hostah, ko da bi delal.
((Stric, če ničesar nimate, bodo poiskali fantje sami!«
Preiskavo je vodil Orlov. Kmalu so odkrili skrito kaščo na skednju, zametamo s senom. Med žitom je Orlov staknil petdesetlitrsko neopleteno steklenico z žganjem. Odprl jo je in prijetno je zadišalo po vsem skednju. Ko jo je tovoril ven, tiščoč jo z obema rokama k sebi, kot bi nosil nevesto, se je pred hišo, kjer so nalagali na voz, spotaknil ob kamen in padel. Steklenica mu je padla iz rok in se razbila... Prijetno je zadišalo po dvorišču, Orlov pa bi se bdi skoraj razjokal od besa.
«Stric, tudi vole vam bomo vzeli in vam dali bon!« je rekel Karel.
«Kar imejte bon! Vole pa mi pustite! Raje grem sam z vami ali pa fanta vzemite s seboj, čeprav je še mlad,« je predlagal skopuh, prepričan, da bi on ali sin ob prvi priložnosti pobegnil, volov pa ne bi bilo nikoli več nazaj.
Kolona je šla mimo, v štab pa je prišel divizijski intendant in poročal Pemcu, da so spravili na svobodno ozemlje nad dvesto krav in štiri tisoč kilogramov žita.
Ko so obrali Dolomite, so se delegacije vaških mož napotile po zaščito k Nemcem in prezidentu Rupniku. Le-ta jim je res izposloval pomoč. Pemc je preusmeril divizijo na Gorenjsko. čez noč se je vrnil v te kraje blaženi mir in domobranci so spet lahko mimo vasovali pri svojih izvoljenkah, spali doma in čakali na Angleže.
V naslednjih nočeh je Pemc vzdignil Prešernovo brigado, vojno področje in škofjeloški odred ter jih poslal v kranjsko okolico. Tam so terenci pripravili hrano in jo je bilo treba samo vzeti, toda z oboroženo salo, ker so bile po vseh vaseh žandarmerijske postojanke ali nemška vojska.
Brigada je imela srečo. Na poti proti predmestju so naleteli na kolono šestih nemških kamionov, ki so prav tako izvajali preskrbovalno akcijo. Ko je mitralješki rafal razbil steklo prvega kamiona, so avtomobili obstali, njihovi spremljevalci pa so se razbežali po polju v noč. Partizani so oplenili kamione, takoj potem pa Je dal Karel avtomobile zažgati. Goreli so z visokim plamenom. Onkraj reke so se nato ogla-
sili topovi. Pokalo je po zasedah, lajali so psi, sani so škripal® in harmonike pele.
četa Orlova je staknila v neki hiši pri dekletih tri nemšk® vojake. Vzeli so jih z dekleti vred. Vasovalci niso prišli daleč, dekleta pa so samo ostrigli na balin In ostale so v brigadi.
Brigada in odred sta vozila proti cerkljanskim goram več ko sto glav mukajoče živine in šestdeset voz hrane.
Tako se je dogajalo noč za nočjo, zdaj na tej zdaj na oni strani osvobojenega ozemlja, tako da so tudi Nemci videli, d® se korpus temeljito pripravlja na ofenzivo.
Hrana je prihajala tudi iz Bohinja in Blejskega ko» a. Odred je gonil živino čez Jelovico mimo Travnikarja, dokler divizijska štab ni dobil obvestila, da je preskrbovalna pot presekana-Domobranci so z nemško pomočjo napravili postojanko pri Svetem križu na obrobju Jelovice. V njej je bilo mnogo domačinov, ki so zaprli z zasedami tudi vse steze.
Pemc je vedel, da morajo pohiteti s preskrbovalno akcijo, ker so jih Nemci stiskali z novima postojankami in motili S sistematičnimi postopnimi vpadi. Kratkotrajno zatišje je naznanjalo vihar, katerega se večina ni zavedala, on pa se g® je bal.
Svoboda se je dokopal do načrtov utrdbene linije Alpen-wall, kd jo je gradil general Jordan z namenom, da bi zaustavila nasprotnika iz italijanske smeri in Balkana ali pa ob izkrcanju. Prinesel jih je Pemcu.
Razgrnil je snop dragocenih dokumentov po mizi. Vsi štabni ljudje so si jih ogledovali. Ta veliki obrambni sistem naj Di zasedla nemška armadna skupina.
Pemc se je mračno ozrl h komisarju Iztoku in obveščevalcu, rekoč:
«Ali vesta, kaj pomeni, če se ta načrt uresniči?« Zaskrbljen si je brisal očala. «Vsa Slovenija bo fronta! Okoli bilijon vojakov!... In kaj pomeni to za naš korpus? Najprej nas bodo odrinili od komunikacij, če pa nam ne bo uspelo zapustiti tega prostora, nas bodo zničili.«
((Mogoče pa je načrt slepilo, podtaknjen ec abwehra ali gestapa?« je menil Blisk.

ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PRED 1. SVETOVNIM PRVENSTVOM V SMUČARSKIH POLETIH
Planica povsem nared
Jutri otvoritev in trening na 165-metrski skakalnici
V	Planici je vse pripravljeno za začetek 1. svetovnega prvenstva v
j smuških poletih. Jutri bo ob 9.30 na sporedu svečana otvoritev, pol are kasneje pa se bodo začeli poleti i (za uradni trening) na 165-metrski skakalnici.
V	Planici so zbrani vsi udeleženci •ega tekmovanja, vendar so včeraj
! trenirali le nekateri, predvsem slabši, la so skušali odpraviti še svoje zadnje pomanjkljivosti. Najboljši po-•et je dosegel Sovjet Žeglanov (115 hi), Jugoslovan Norčič je skočil 112 hietrov, njegova rojaka Štefančič in ■furman pa nekaj manj. Precej slabo •e skakal olimpijski zmagovalec Fortuna, saj je le s težavo doskočil pri metrih.
Organizatorjem povzroča precej te-tav dokajšnja odjugi. Zaradi sončnega vremena se snežna odeja v ; Planici stopi vsak dan za 5 do 7 urn. Snežno oblogo na skakalnici so zato prekrili s posebnimi ploščami stiropora, zato se bodo, kot vse kaže,
lahko poleti odvijali v redu, zlasti, ker bodo snežno oblogo utrdili še s kemičnim postopkom.
Vse je tudi urejeno v zvezi s prometom. Organizatorji pričakujejo, da bo od jutri do nedelje dopotovalo v Planico približno 120.000 oseb. Zato bo veljal poseben prometni režim. Promet se bo namreč odvijal enosmerno, zjutraj do 11. ure v smeri Planice, nato pa nazaj. Dostop na parkirne prostore bo mogoč samo s posebnimi značkami.
Vstopnice za Planico
Potovalni urad Aurora ima na razpolago trikotnike za avtomobile in avtobuse ter vstopnice za ogled zaključnega tekmovanja 1. svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Planici, ki bo v nedeljo, 26. marca 1972 ob 10. uri.
Cene: trikotnik za avtobus 1.800 lir, za osebni avto 350 lir. vstopnica za odraslo osebo 700 lir, za mla-
dino do 15. leta starosti 350 lir.
Vstopnice bodo na razpolago le še danes in jutri zjutraj.
NOGOMET
RIO DE JANEIRO, 22. — Dvajset državnih reprezentanc bo nastopilo v Braziliji za «Pokal neodvisnosti*., ki so ga nekateri poimenovali v mali svetovni pokal. Moštva so bila razdeljena v tri izločilne skupine:
prva skupina: Francija, Kolumbija, afriška reprezentanca, srednjeameriška reprezentanca;
druga skupina: Portugalska, Čile, Ekvador, Irska in azijska reprezentanca ;
tretja skupina: Jugoslavija, Peru, Paragvaj, Venezuela in Bilivija.
V polfinalnem delu bodo nastopili zmagovalci treh skupin ter Brazilija, Urugvaj, Češkoslovaška, Sovjetska zveza in Škotska.
Teh osem ekip bo razdeljenih v dve skupini. Zmagovalca se bosta uvrstila v finale za prvo mesto,
PREGLED TEKMOVANJ V 2. IN 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Presenetljiv poraz S. Micheleja Tržaški pokal za Nabrežince
NAMIZNI TENIS
TEDENSKI KOMENTAR
Druga amaterska liga
V	devetem kolu je prišlo do presenečenja: Flaminio je premagal prvega na lestvici, ekipo S. Michele, ki, pa ima še vedno tako prednost, da je praktično že v višji ligi.
VESNA — JUVENTINA
Slovenski derbi med Vesno in Ju-ventino se je končal neodločeno z rezultatom 1:1. Križami bi si morda zaslužili boljše plačilo, saj so v drugem polčasu stalno napadali. Poleg tega pa so zaključili srečanje v desetih (zaradi izključitve Germanija). Juventina pa ni znala izkoristiti številčne prednosti. Izenačenje je nedvomno zadovoljilo obe strani.
ZARJA
Zarja je tudi v povratnem srečanju klonila ekipi CMM. Bazovci so dobro začeli, toda v dveh minutah so se pustili kar dvakrat presenetiti, s čemer je bilo praktično tekme konec. V nadaljevanju je sicer Zarja skušala izenačiti, toda gostje so trdoživo branili svojo prednost.
BREG
V	borbeni in napeti tekmi so Bre-
žani odpravili s pičlim 1:0 moštvo Inter SS, ki je stopilo na igrišče s trdnim namenom, da odnese eno točko. V prvem polčasu so Brežani igrali nepovezano, zato je prišlo do nepotrebnega tekanja na igrišču. V nadaljevanju so igrali bolje, toda do odločilnega gola je prišlo šele deset minut pred koncem, po zaslugi Rodelle.
IZIDI: Vesna — Juventina 1:1, CRDA — Muggesana 1:3, Zarja — CMM 0:2, S. Anna — Staramzamo 5:0, Flaminio — S. Michele 3:1, Breg — Inter 1:0, Aurisina — Liber-tas 1:1.
LESTVICA: S. Michele 39, CMM 35, Flaminio in Muggesana 25, Vesna in Libertas 23, Breg, Aurisina in Zarja 20, Juventina 18, Inter SS 16, S. Anna 15, Staranzano 9, CRDA 6.
PRIHODNJE KOLO : Vesna -Flaminio, S. Michele — Zarja, Aurisina — CRDA, Juventina — S. Anna, Inter SS — Staranzano, CMM —• Breg, Libertas — Muggesana.
Tretja amaterska liga
LESTVICA: Primorje 28, De Ma-cori in Libertas Prosek 24, Libertas Barkovlje 17, Esperia 14, Libertas Rocol 13, Virtus 10, Union in COOP 9, Olimpija 7, India 5.
PRIHODNJE KOLO: Esperia -India, Olimpija — Union, Primorje — Libertas Prosek, Virtus — De Macori, Libertas Rocol — Libertas Barkovlje.
B. R.
SMUČANJE
PREDAZZO, 22. — Franeoz Duvil-lard je zmagal v veleslalomu za 21. trofejo petih narodov. Gustav Thoni se je uvrstil na drugo mesto, tretji pa je bil Roland Thoni.
« * «
AROSA, 22. — Zahodna Nemka Rosi Mittermaier je zmagala v slalomu v Arosi (Švica). Tekmovanje je veljalo za evropski pokal. Druga je bila Kanadčanka Crawfordova, tretje mesto pa je osvojila Francozinja Fa-bienne Serrat, ki vodi na lestvici za ženski evropski smučarski pokal.
Tržaški pokal
V	moškem ekipnem turnirju za Tržaški pokal je prišlo prejšnji teden do odločilnega preobrata. Julia je namreč premagala ARAC in zagotovila s tem Sokolu prvo mesto. Preostane namreč le še srečanje Sokol — ARAC, vendar položaj na-brežinske ekipe na lestvici ne dopušča nobenih presenečenj.
Tako je Sokol že drugič osvojil Tržaški pokal, čeprav ni morda najboljša ekipa v deželi. Na to zmago je bistveno vplivala igra Fabjana in Ukmarja, ki sta s svojimi izkušnjami odpravila skoraj vse nasprotnike. Vendar sta tudi Tavčar in Milič, predvsem v zadnjih srečanjih, dokazala, da se morajo tudi najmočnejši nasprotniki potruditi, če hočejo zmagati.
IZID PREDZADNJEGA KOLA: Julia — ARAC 6:4.
LESTVICA: Sokol 6, Juha 5, AR AC 3.
ZADNJE KOLO (danes):
ARAC - Sokol.
Turnirji
V	soboto in nedeljo je bil v Milanu
državni tumir. Naši igralci so se odrezali nekoliko slabše kot običajno. Kljub temu pa so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Miličeva je že tretjič zaporedoma zmagala med mladinkami, osvojila pa je še dve tretji mesti v ženskih in mešanih dvojicah. Važna je predvsem ta uvrstitev, saj je igrala z Borisom Košuto.
V nedeljo pa bo tretji letošnji deželni turnir. Fantje bodo nastopili v Gorici, dekleta pa v Trstu.
S. J.
KOŠARKA
V Tel Avivu vlada izredno zanimanje za današnje finalno srečanje tekmovanja za pokal evropskih košarkarskih prvakov med Ignisom in Jugo-plastiko. Vseh 9.444 vstopnic so že zdavnaj razprodali, čeprav bodo tekmo prenašali v vsem Izraelu tudi po televiziji. Skupno z obema ekipama je prispelo v Tel Aviv tudi 400 navijačev obeh peterk, pa tudi 45 časnikarjev.
Oba trenerja sta izjavila, da ima vsako moštvo 50 odstotkov možnosti za zmago.

SKUPINA N
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiilift
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR PRVENSTVENIH TEKEM
Mladi Borovi igralci se (v D ligi) uigravajo
PRIMOREC
Kot predvideno, so Trebenci z lahkoto odpravili enajsterico Bar Ve-neto. Tekma je bila samogovor Primorca, ki bi z nekoliko sreče lahko zmagal z večjo razliko v golih. S to zmago so si Trebenci utrdili položaj na lestvici.
D LIGA
V	Trevisu je kazalo, da bodo \ ‘Plavi*, doživeli katastrofo. V dru-
Rem deiu polčasa pa so zaigraii kot še nikoli v tem prvenstvu. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Vprašanje je namenjeno trenerju
Mariu
»Mislim, da si lahko razlagamo •akole. lantje so komaj začeli i-grati v članski ekipi in zato se v začetku vsake tekme boij slabo znajdejo. Nato pa se le opogumijo m zaigrajo bolj sproščeno. Tq se jt zgodilo tudi v Trevisu. ^ prvem polčasu smo igrali zelo slabo, v drugem polčasu pa smo bili celo boljši od domačinov*.
«Na vsaki tekmi se uveljavi kak tov mlad igralec. Tokrat je bil Ha vrsti Danijel Zavadlal...* »Danijel Zavadlal je zlasti zadovoljil v napadu, saj je dosegel | deset točk, kar je za D ligo lep : izkupiček*.
Med ostalimi ekipami je najbolj Presenetil tržiški Hannibal, ki je 7 Casfcelfrancu premagal taipjtari-Hje moštvo. Cianocolori je na do-Hiačih tleh s težavo-odpravil,,, eki-Po Virtus Padova. Lestvica Jg. p-stala v bistvu nespremenjena.
V	nedeljo bodo «plavi» igrali Proti prvemu z lestvice, proti e-kipi Tigers iz Gorice.
IZIDI:
tigers Go — Pro Pace PD 56:55, Castelfranco — Hannibal 65:88, Cianocolori - Virtus PD 73:68, Treviso —- Bor 91:63 in CUS Padova — Friulana UD 42:66. Počitek: Šanson VE.
LESTVICA:
Tigers GO in Castelfranco Ve Heto 20, Hannibal 19, Friulana in Cianocolori 18, Šanson VE, Pro Pace PD in Virtus PD 12, Tre-Viso 10, Bor 4 in CUS Padova 1.
PRIHODNJE KOLO (26. 3.): Priulana UD — Cianocolori, Hannibal —■ CUS Padova, Bor — Tigers GO (15.30), Šanson VE — Treviso in Virtus PD — Castel-franco.
Prva divizija
»Plavi* so proti Servolanj zgubili edinstveno priložnost, da bi osvojili prvi točki v tem prvenstvu. Naši predstavniki so namreč Tseskozi vodili, v ključnih minutah pa so popustili.
Trenersko dolžnost je v tej tek-JHi opravil kapetan Livio Pertot, M pravi: «če bi igrali pazljiveje 7 obrambi in ne bi zapravili ne-kaj ugodnih priložnosti v napadu, bi lahko tudi zmagali, škoda, da smo imeli precej smole pri Hietanju na koš*.
Krstni nastop v tem prvenstvu le opravil Edi Košuta, ki je še naraščajnik. Edi je sicer igral
zelo malo, svojo nalogo pa je o-pravil dobro.
»Kako si se počutil na igrišču?*
Košuta: «V začetku sem imel nekoliko treme, nato pa sem igral bolj sproščeno. Sicer pa sem igral tako malo. da se res ne morem oceniti*.
IZIDI:
Libertas Ts — Ferroviario 51:81, Bor — Servolana 43:51 in CGI — Tricolore 37:46.
LESTVICA:
Ferroviario, Tricolore 4, Servolana 2 Bor, Libertas Ts in CGI 0.
PRIHODNJE KOLO (26. 3.); Tricolore — Ferroviario, Servolana — Libertas Ts in Bor CGI Milje (17.00).
Mlajši mladinci
Trener Tavčar je bil po tekmi Polet — Lloyd A upravičeno zadovoljen. Po-letovci so namreč zmagali z visoko razliko: «Fantje so igrali odločno in so se že od vsega začetka zagrizeno vrgli v borbo. Najbolj sem bil zadovoljen prav zaradi te odločnosti*.
»Med tekmo si vodil statistiko', kaj pravijo številke o poletovcih?*
»Dosegli smo visoke odstotke prav. v vsem, od metrov, do prestrezanja odbitih žog v napadu in obrambi, prestreženih žog itd*.
«Skratka, povsem zadovoljivo srečanje?*
«Prav gotovo. Moštvo je trenutno v dobri formi, to je res. Mislim pa, da bodo lahko fantje dal; od sebe še več*.
IZIDI:
POM — Ricreatori 96:44, Italsi-der — Don Bosco 68:47 in Polet
—	Lloyd A 78:50.
Počitek:	Lloyd B
LESTVICA:
POM in LIoyd B 6, Polet in Ital-sider 4, Don Bosco in Ricreatori 2, Lloyd A 0.
PRIHOD., JE KOLO (26. 3.): Ricreatori — Lloyd A, Italsider
—	Polet (18.30), Don Bosco — Lloyd B. Počitek: POM.
Naraščajnice
Zaključil se je prvi del ženskega naraščajndškega prvenstva. V zadnjem kolu so se poletovke spoprijele z ekipo Calza Bloch B, ki je trenutno na vrhu lestvice brez poraza. Proti takim nasprotnicam naše predstavnice res niso mogle računati na zmago. Bile pa so požrtvovalne, dale so vse od sebe.
Kljub temu da so poletovke v prvem delu prvenstva ostale praznih rok, so na splošno igrale zadovoljivo.
IZIDI:
C. Bloch A — CMM 45:44, Ricreatori — Interclub 33:25, Polet
—	C. Bloch B 29:61.
LESTVICA:
Calza Bipch B 8, Interclub, Calza Bloch A, Ricreatori 6, CMM 2 in Polet 0.
Mladinske igre
V nadaljevanju košarkarskega turnirja v okviru mladinskih i-ger sta bili včeraj na igrišču »Prvi maj* na sporedu dve srečanji. Zmagala sta po predvidevanju ekipi »Kondorji* in »Tigri*. IZIDA:
Kondorji — Orli 65:4, Tigri — Lisice 42:36. Počitek: Levi. LESTVICA:
Kondorji 6, Tigri, Lisice in Levi 2, Orli 0.
Danes bo počitek.
JUTRIŠNJI SPORED:
Levi — Lisice ob 15.30, Tigri — Orli ob 16.30. Počitek: Kondorji.
Tekmi bosta na igrišču «Prvi maj*.
b. 1.
NOGOMET
V raznih pokalnih nogometnih tekmovanjih so sinoči dosegli take četrtfinalne izide:
Srednjeevropski pokal
FIORENTINA - First Dunaj 2:1 (0:0)
Pokal prvakov
Standard — INTER 2:1 (0:0) Arsenal — AJAX 0:1 (0:1) BENFICA - Fejenoord 5:1 (2:1) CELTIC - Ujpest 1:1 (0:1)
Pokal pokalnih prvakov
DINAMO BERLIN - Aatvidaber-ger 2:2 (2:2)
DINAMO MOSKVA — Crvena zvezda 1:1 (0:0)
GLASGOW RANGERS — Torino 1:0 (0:0)
BAYERN MUNCHEN - Steaua Bukarešta 0:0
Pokal UEFA
WOLVERHAMPTON - Juventus 2:1 ((1:0)
Željezničar — FERENCVAROS 5:7 (11-metrovkah)
V polfinale so se uvrstile ekipe, ki so označene z velikimi črkami.
V	Kopru visoka zmaga plavalcev iz Padove
V	nedeljo so gostovali v Kopru člani plavalnega kluba . Nuotatori Padovern. To je zhani italijanski
te, zalo si seveda domačini niso delali nobenih VutVartiglede končnega izida dvoboja. Res so gostje zmagali pri članih s 53:45, pri mladincih pa kar s 94:32. Skromna razlika v članski konkurenci je vsekakor uspeh za Koper. Od boljših rezultatov naj omenimo čas Koprčana Krambergerja na 100 m prosto (59”3) ter Zuinove iz Padove prav tako na 100 metrov pro-
IZIDI: Roianese — Giarizzole 0:1, Bair Veneto — Primorec 0:2, Viani — Duimo 0:4, Libertas S. Marco — Portuale 0:2, ACEGAT — CMM B 2:1.
LESTVICA: Devin in Portuale 23, Cartimavo 20, Giarizzole 16, Primorec 14, Libertas S. Marco in ACE GAT 10, Roianese 6, Bar Veneto in Viani 3.
PRIHODNJE KOLO: Bar Veneto — ACEGAT, Cartimavo — Devin, Portuale — Roianese, Primorec — Libertas S . Marco, Giarizzole — Viani.
SKUPINA O
OLIMPIJA
Olimpija je doživela še en poraz. Predsednik Mario Rustja je takole komentiral spodrsljaj svojega kluba: »Izid tekme je nedvomno sad slabega sojenja. Sodnik je s svojimi pristranskimi posegi oškodoval na-
JBiu^lSMORJE
Po tekmi Libertas Barkovlje”"— Primorje je predsednik in igralec barkovljanskega kluba Igor Lasič menil tole: »Priznati moram, da ima Primorje odlično kondicijo, kar je odločilo to tekmo. Imel pa sem vtis, da ni dalo Primorje vsega od od sebe. Toda sodeč po poteku srečanja so si Prosečani zmago zaslužili*.
slo (ror>”).
-*•	* -r Mt»
■	-' U -	’ r",,	.
Mladinska nogometna tekma med Primorjem in Edero na proseškem igrišča
plavalni kiu)s, ki ima v .svojih vrstah tudi tri državrfe reprezčhtaTv ’
šo ekipo. Z drugim sodnikom, sem prepričan, br odnwfrbv*aj točko? M .JStJ>3a zaznaš.. velikega, ^pomena*.
TEDENSKI PREGLED PRVENSTVENIH ODBOJKARSKIH DOGODKOV
Ligaška tekmovanja gredo h koncu
Moška B liga	i
Po petih zaporednih uspešnih za-vrtljajih je Bor v predzadnjem kolu potegnil kraiši konec. Z zelo okrenjeno postavo v Turinu proti vodečemu Cus ni bilo mogoče doseči kaj več kot poraz. CUS se je pred tem zadnjim domačim nastopom precej bal, toda ko .je videl da so Tržačani prispeli samo z šestimi igralci, med katerimi sta manjkala Klavdij Veljak in Plesničar, so se hitro opogumili. Po tej zmagi je CUS že z matematično gotovostjo prvoligaš. To nagrado Tu-rinčani na čelu z Bolgarom Tčo-lovom tudi zaslužijo, sai so res najboljša šesterka v tei skupini. To bo obenem tudi prvi primer, da neka ekipa iz Turina igra v prvi odbojkarski ligi. Kljub porazu pa je Bor obdržal dobro četrto mesto na lestvici Šesterki Cunea se je zaenkrat pridružil še drugi potnik za nižjo ligo Čelana. Tretji pa bo znan po zadnjem Kolu in po vsej verjetnosti čaika ta usoda Intrepido iz Farlija.
REZULTATI 10. kola:
Unipol—Olimpia 3:0, CUS Turin— Bor 3:0 SPEM—Gritti 3:0. Ferroni —Alessandria 3:2 in Čelana—La
^ LESTVICA: CUS 'Mirin "36/
34, Alessandria 28 Bor 20, Gritti in La Torre 18. Unipol m Ferroni 16, Olimpia 10 Intrepida 8. Čelana 6
PRIHODNJE kolo:
Gritti—Intrepida., Alessandria— CUS Turin. Olimpia—Ferroni. Bor —Unipol in La torre—SPEM.
Moška A liga
Osrednje srečanfe prve lige med Panini—Ruini je pripadlo Paniniju in sedaj imata oba tekmeca enako število točk. Treba bo odigrati še tretjo tekmo na nevtralnem igrišču, in to 30. t.m. v Rimu Tržaška Are Linea je izbojevala letošnjo osmo prvenstveno zmago s precejšno težavo. Pred zadnjim kolom je CUS iz Milana že v drugi ligi. Drugi kandidat pa je Petrarca iz Padove. Tudi Gargano iz Genove ta teden ne bo imel mirnega spanja, čeprav bo igral poslovilno tekmo v Milanu proti slabi domači šesterki CUS.
REZULTATI 21. kola: CUS Ca-tania—CUS Milano 3:0 (b.b.). Are Linea—Baby Brummel 3:2. Petrarca—Minelli 3:2. CUS Parma— Lubiam Virtus 3:1, Gazgano—Ca-aadio 3:1 in Panini—Ruini 3:1.
LESTVICA: Panini in Ruini 40, CUS Parma 32, Lubiam Virtus 30, Casadio 18. Are Linea, Minelli. CUS Catania in Baby Brummel 16. Petrarca 12. Gargano 10. CUS Milano 5.
Are Linea igra zadnje kolo z Casadiiom v Ravenni.
Moška C liga
Prav gotovo je tudi v tretji ligi članov že vse odločno. Po zanesljivi zmagi nad neposrednim tekmecem za prvo mesto (Libertas Padova) so Mestre praktično zmagovalec te skupine. V zadnjem kolu se Mestre od gasilcev iz Trevisa ne bodo pustile presenetiti.
Kras je spet po nepotrebnem doživel poraz. Kot je že utečena navada r " Zgoninčanih. so dobro pričeli,	v kritičnih trenutkih
le ne zi /-uigrati tako kot zmorejo. KI j no tesnemu porazu bi lahko Kras v zadnjem domačem nastopu slavil zmago s čistim 3:0. Za Caldini. UG Goriziano in Morano, pa že zdavnaj ni več nobenih možnosti, da bi se rešili izpada.
REZULTATI 13. kola: Mestre-Libertas Padova 3:0, Kras—DalTA-cqua 2:3, Meran — UG Gorizia-na 3:1 in Caldini—Libertas Trst 0:3
LESTVICA: Mestre 22. Libertas Padova 20. Libertas Trst 18, Dall'A-cqua 16, Kras 14, Caldini 8. UG Go-riziana 4, Meran 2.
PRIHODNJE 14. kolo: Libertas Trst—Meran, UG Guriziana—Kras, Dall’Acqua—Mestre in Libertas Padova—Caldini.
! Ženska B liga
Zadnji domači derbi med Borom in Bregom se -■? končal z zmago Tržačank po pc / h setih lepe, privlačne in navdušene odbojke. Obe šesterki sta se zagnali v boi brez kompromisov in kompleksov. Prav zato smo bili priča odbojki, ki jo le poredkoma vidimo na naših igriščih. Borovkam se ie tako uspelo oddolžiti za poraz in medlo igro v prvem spopadu. Prav tako pa so Tržačanke nekoliko popravile negativno prvenstveno bilanco z odbojkaricami iz Dolane.
Sokol je tudi v Brescii stopil na igrišče samo z nuadimi odbojkaricami. Mlaae Nabrežinke so tudi to pot zadovoljile, pa čeprav so bile poražene s čistim izidom. Igrale so dobro v prvem in zadnjem setu, katerega bi lahko odločile v lastno korist, čeprav ie stala na drugi stani mreže ena oo vodečih šesterk. Ostali dve tekmi te skupine sta se končali z zmago favoritov. Na dnu lestvice je že zdavnaj vse odtočeno. Končni zmagovalec te skupine pa bo znan v prihodnjem, zadnjem kolu. ko se bosta spoprijela v Noventi Vicen-tini vodeči ekipi Primavera Mar-zotto in Libertas iz Brescie
REZULTATI 13. kola: CUS Padova—Vignoni 0:3. Libertas Brescia —Sokol 3:0, Breg-Bor 2:3 in OMA —Primavera Marzotto 1:3
LESTVICA' Primavera Marzotto in Libertas Brescia 22, Vignoni Gottolengo in Bor 18. Breg 12. OMA
8. CUS Padova in Sokol 2.
PRIHODNJE 14 kolo: Vignoni-Breg, Bor—OMMA, Primavera Marzotto—Libertas Brescia in Sokol— CUS Padova.
Ženska A liga
Pri članicah prve lige je praktično že vse odločeno. Šesterka Fini iz Modene si je po enem letu ponovno priborila naj višji naslov v državi. Največie presenečenje letošnjega prvenstva pa pomeni mlada in obetajoča ekipa Bartoli La Torre. Vsi upi Goričank. da bi se še obdržale v tej ligi, so splavali po vodi preteklo soboto.
REZULTATI 17. kola: Bartoli La Torre—Cagrande 3:1, Fini—AGI Gorica 3:0. Cogne—CUS Parma 1:3. CS Firenze—Coma Mobili Cabassi 2:3 in Presolana—Confit 3:0
LESTVICA: Fini 34. Bartoli La Torre 28, CUS Parma 26, Casagran-de 24, Cogne 20, Confit 14, Presolana 12. Coma Mobili Cabassi 6, AGI Geriča in CS Firenze 2.
V zadnjem kolu igrata ekipi naše dežele doma. Casagrande se bo spoprijel s Fini, Goričankam pa prihaja v goste zadnja ekipa, CS Firenze, ki se tudi posiavlia~od prve lige.
G F.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Drevi Caldini-Dom
Drevi bo moška šesterka Doma iz Gorice odigrala svoje drugo prijateljsko srečanje proti soriškim gasilcem Caldini.
Ta tekma sodi med priprave do movcev za povratni del prvenstva 1. divizije, ki se bo začelo 8. aprila z dvobojem za prvo mesto Dom — Libertas Turjak.
Gotovo bo to srečanje za Dom zelo koristno, naj nastopa Caldini v C ligi in ima v svojih vrstah izkušene igralce, kot so Mandelli, Leban. Bensa, Prinčič itd.
Čeprav imajo Domovci malo možnosti za zmago, so odločeni se vsaj dobro izkazati.
Tekma med šesterkama gasilcev Caldini in Domom bo v telovadnici «Stella Mattutina* (Ul. Nizza 36 - Gorica) s pričetkom ob 20. uri.
K
OBVESTILO
Nagrajevanje 6. zimskih športnih iger 1972 bo v soboto, 25. marca, s pričetkom ob 20. uri v glavni dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Predstavniki SPDT bodo izročili tudi kolajne smučarskega testa ter izkaznice trbiške smučarske šole.
■"TV.	~	.	■
Svoboda je zmajal z glavo:
«Oficir, s katerim sem vzdrževal zvezo, Je dalal sam v utrdbenem štabu in mi dajal eno leto zanesljive podatke. Celo Ponudil se je, da bi šel z menoj v partizane, pa mislim, da Ham trenutno bolj koristi v nemškem štabu.»
Blisk pa je še dvomil:
«Toda, če Nemci računajo, da bo prišel ta načrt v roke Angležev, jih lahko odvrne od izkrcanja v Istri in prodiranja Prek Slovenije in Avstrije v Nemčijo.))
Dolgo v noč so razpravljali o nemških, anglešlrih in ruskih hačrtih, od katerih je bil odvisen položaj korpusa. Nikomur Hi bilo’do tega, da bi skozi njihovo domovino šli Angleži. Soglašali so, da mora načrt čdmprej v glavni štab Slovenije. Zato 8a je poseben kurir takoj odnesel na korpus.
Iz novic ki so se zbirale iz raznih virov, so slutili, da se ■ Pripravlja nekaj večjega. Blisk je prihajal od Nestorja in je Prav tako prinesel vznemirljive napovedi. Nemški podoficir, ki ie bil zaposlen pri kablu Bled—Berlin—Trst in povezan z ob-7eščevalcem Iztokom, je vedel povedati o živahni izmenjavi Poročil in novih enotah, ki naj bi prišle na ozemlje Gorenjske. Spričo vseh teh opozoril so se z novo vnemo pripravljali H* največjd naval od vseh, kar so se jih dotlej že ubranili.
9
Divizija Je branila položaje od žirovskega vrha do cerkljanskih hribov. Dnevi so bili sončni, sneg je kopnel in pobočja gora so kazala že oguljena rebra. V zraku je bil pomladanski dih, pomešan s slutnjami ostrejših sap.
Potem ko je bil sovražnik odbit na vsej črti in ni mogel Prodreti niti v Cerkno niti na Blegoš, je obmdroval. Nato so Pritisnili Nemci na korpus z južne strani. Vztrajno, počasi, i* dneva v dan so ga odrivali vse globlje v Trnovski gozd. Iz daljav je bilo vsak dan slišati bobnenje, odmeve bojev, ki jih je vodila trideseta divizija.
Medtem je postal Perne major. To priznanje mu Je vlilo novih moči pri pripravljanju brigad na bližajoče se boje. Nem-
ški udar je hotel pričakati z izpopolnjenim moštvom. Povsod, kjer so pobirali hrano, so mobilizirali tudi že starejše moške za bojne enote. Brigade, ki so štele še pred dobrim letom po sedemsto mož, so sedaj premogle samo še po štiristo do petsto ljudi. Divizija, ki je imela po kapitulaciji Italije več ko tri tisoč mož, se je skrčila na polovico.
Perne, komisar Iztok in načelnik Petelin so se dan za dnem mučili, da bi enote spremenili v vojsko, ki bo šla disciplinirano v zadnji spopad, ki bo — politično močna — vzdržala zadnji pritisk in se znala boriti tudi frontalno.
Obsedeni od pričakovanja neznanega, niso mirovali. Ko Nemcev ni bilo in ko so se beli v Dolomitih zabubili v postojanke, je divizija izvajala politično ofenzivo. Enote so povsod prirejale mitinge in se povezovale z odbori Osvobodilne fronte, ljudsko oblastjo in mladino.
V Zireh so priredili miting v sokolskem domu. čeprav je bil sovražnik blizu, se je v dvorani trlo ljudi, kmetov in delavcev iz daljne in bližnje okolice, željnih novic in besed o svobodi.
Major Perne je s svojim štabom organiziral pravcato parado. S položajev je potegnil jurišni bataljon in divizijsko zaščito. Ti dve enoti sta korakali mimo tribune, kjer so bili poleg štaba predstavniki ljudske oblasti, partije, mladine in množice gledalcev. Dotlej so bili ljudje navajeni gledati samo kolone, partizanske, nemške ali domobranske, saj je bilo tod bojno področje in je po okoliških hribih stalno pokalo.
Divizijska godba je tokrat igrala brez skrbi pred minami. Na čelu jurišnega bataljona je korakal njegov štab z novim komandantom Tarzanom, komisarjem Veljkom in Borisom na čelu. Takoj za njimi so korakali mitraljezci — Primož, Janko Ih Sulc — potem avtomatdčarji. Borci so bili v novih esesov-skih plaščih, z brzostrelkami čez prsi. Sami mladi obrazi, drzni, ožgani od sonca in vetrov. Obuti so bili v nove žirovske čevlje, gojzarlce, ki jih ni premočil ne sneg ne voda.
Perne jih je gledal s ponosom. Kakšna vojska, kot v sanjah! Posebno skrb jim je posvečal načelnik štaba. Od teh fantov je že vsak zase nekaj pomenil, kaj pa šele celota! če
bi imel tri brigade takšnih — vsaj dva tisoč mož — se ne bi bal Namcev ne belih, je premišljeval Perne.
To je bil cvet naroda. Elita vojske. Sama mladina. Dekleta so norele, ko so gledale strumne vrste borcev, M so se jim smele oči svetile, kot bi izzivali samo nebo.
Edino vojska, enotna in močna, lahko uresniči cilje revolucije in zagotovi, da se bo novi svet, porojen iz trpljenja, obdržal pri življenju, je mislil Perne.
«Živela slovenska narodnoosvobodilna vojska! Živel Tito! Živelo bratstvo narodov Jugoslavije!«
Vzklikanju ni bilo ne konca ne kraja.
Potem so se enote postrojile. V vetru so plapolale slovenske In partijske zastave. Zadonela je pesem. Njeni zvoki so odmevali v sinjino, vse do oblakov, ki so kot splašene ptice plavali na zahod.
štab korpusa je poslal za divizijo trideset odlikovanj. Nar čelnik Petelin jih je držal v naročju s svečanim obrazom, kot bi bila res iz zlata.
Major Perne je vzel v roke seznam in poklical trideset imen. Med odlikovanci so bili komandirji, vodniki, mitraljezci in komandanti. Sami v borbah prekaljeni možje in fantje. Tudi Primož je bil med njimi. Stisnil je Šarca k životu in se postavil poleg Tušarja, ki je že prišel iz bolnišnice ter so se mu rebra in duša že zacelile. Zdaj, ko so izgubili že večino diverzantov, Je Tušar postal komandant bataljona. Ob njem je bil Orlov! ponosno zravnan. S Primožen sta se srečala z očmi In se premerila. Poleg njega je stal orjaški Keča pa še nekaj drugih fantov iz udarnega.
Orlovu se je topilo srce, ko mu je Perne pripenjal na prsi red hrabrosti in mu prijateljsko stisnil roko. Gorenja vas je bila pozabljena — tudi če bi jo bili osvojili, bi bila spet Izgubljena... Dobil Je tudi čin poročnika, ki so ga bili takrat zadržali. Spet se je dvigal. Počutil se je drug človek, izbran med izbranimi. Zdaj je oprostil vsem vse. Pripravljen je bil partiji služiti vdano — prav tako sebi kot skupnosti v prid, po svoji stari navadi. V tem trenutku mu ne bi bila nobena naloga pretežka.
Primož je doživljal odlikovanje drugače. Živi se hranimo s slavo mrtvih, je pomislil. Grenko mu je bilo pri duši, ko se je spomnil na tiste, ki so se borili z njim, pretrpeli ali napravili prav toliko kot on, pa niso nič dobiti, čutil je njihove oči kot rahel očitek. Vedel je, kaj bi mu odgovorili, če bi ugovarjal. «Fant, ti ne razumeš,« bi rekli komisarji. «Tudi če bi vsem radi ustregli, nimamo dovolj pločevine... Še to, kar smo vam dali, so nam skovati Rusi.« No ja, če je tako! si je dejal, pa naj bo. Rusi ideje in odlikovanja, Angleži mu-ničijo in orožje, mi pa kri, pa je celota...
Sicer mu vojska z odlikovanji, čini in razvrstitvami v člane in nečlane stranke ni bila tako všeč kot prve partizanske čete Krepko je stisnil roko Pemcu in sklenil, da bo te misli skrii tudi pred Ano in pred partijo; morda jih bo povedal le Vojku...
Nehote se mu je vsilila primerjava iz zgodovine. Ko se je vojska Aleksandra Velikega umikala skozi puščavo in od žeje umirala, so vojaki prinesli Aleksandru v čeladi vode. «Zame je je preveč, za vse pa premalo,« je dejal in jo zlil v pesek.
V Primoževi duši je zazijala vrzel, vanj se je nacejala grenkoba. Med borci in tistimi, M vodijo, počasi nastaja razpoka, kt se utegne razširiti in poglobiti. Morda jo bodo zapolnili s krvjo in trpljenjem, če bo mogoče...
Na mitingu je govoril komisar Iztok. V njegovih besedah je bil zanos spričo bližajočega se konca vojne, hkrati pa opozorilo na preizkušnje, ki jih čakajo v naslednjih mesecih. Pozvat je ljudi, da strnejo svoje moči v poslednjem boju in se družno pripravijo na odpor, ker bo sovražnik prav gotovo v ofenzivi šel skozi te kraje...
Sredi bučnega in veselega razpoloženja je Primoža poiskal Blisk, čestital mu je in ga presenetil:
«že veš, da ti je Ana rodila sina?«
«Sina!» je dahnil Primož.
«Andrej mu je ime, kot tvojemu očetu, in Marko mu Je bil za botra.«
(Nadaljevanje sledi/
Uredništvo Podružnica Uprava
TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470
Oglaini oddelek TRST Naročnina
M0° ”Ts& tr is?
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
23. marca 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT» - DZS, Liubliana Grad.šče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice n sožalja 200 lir “Mali oglasi 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S • •
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT * Trst
PO TRDITVAH V ANONIMNEM PISMU, KI GA JE DOBIL ODVETNIK DALL’ORA
FELTRINELLI BI SE BIL MORAL 15. T. M. SESTATI Z NEZNANO OSEBO V LUGANU
Aretacija odvetnika Lazagne in mlade milanske študentke - Carlo Meiega pri milanskih sodnikih - Feltrinelli je finančno podpiral skupino «22. oktober* iz Genove?
MILAN, 22. — Milanski sodniki ki vodijo preiskavo o smrti milanskega založnika Giangiacoma Fel-trinellija so danes odredili aretacijo dveh oseb in sicer odvetnika Lazagne zaradi lažnega pričevanja in 23-letne študentke Marie Ser-vide, ki je imela eno izmed potvorjenih osebnih izkaznic, ki so jih pred časom ukradli v Trevisu Poleg tega je preiskovalni sodnik Viola izdal zaporni nalog proti profesorju Fioroniju.
Danes zjutraj se je na milanskem sodišču predstavil Feltrinel-lijev svak Carlo Meiega, katerega so preiskovalni organi iskali že dalj časa. Melego je spremljal odvetnik Canestrini iz Trenta, ki je prisostvoval zasliševanju. Meiega se je najprej srečal z načelnikom državnega pravdništva De Peppom, popoldne pa je govoril s preiskovalnim sodnikom Violo. Po zasliševanju so Feltrinellijevega svaka ustavili časnikarji, ki so hoteli izvedeti o čem je govoril s preiskovalnim sodnikom. Mladenič ni hotel v tej zvezi povedati ničesar. Dejal je samo, da se je prostovoljno zglasil na milanskem sodišču, da bi dokazal sodnikom, da nima ničesar opraviti s Feltrinellijevo smrtjo. Po zasliševanju se je Meiega vrnil v Meran, kjer sedaj živi.
Včeraj pozno ponoči je preiskovalni sodnik, kot smo že omenili, odredil aretacijo odvetnika Lazagne, ki je naročil milanskemu kolegu Leonu dve potrdili o stalnem bivališču, ki jih je uporabil za nakup furgona volksvvngen, katerega so našli v bližini daljnovoda v Se-grateju, kjer je umrl založnik, in za nakup avtomobila vrste fiat 124, ki so ga našli v bližini miniranega daljnovoda v San Vitu di Chiag-giano.
Dr. Viola, ki je včeraj zaslišal Lazagno, je odredil tudi preiskavo na odvetnikovem domu v Turinu. Preiskavi je prisostvovala odvetnikova žena, ki ni hotela izjaviti časnikarjem ničesar. Rekla je le, da se bo sčasoma vse uredilo.
študentka Maria Servida se je danes prostovoljno predstavila preiskovalnim organom po nasvetu svojega odvetnika. Servida je pred desetimi dnevi izgubila v neki milanski kinodvorani ponarejeno osebno izkaznico, podobno tistim, ki so jih preiskovalni organi našli v zvezi s preiskavo o Feltrinelli jevi smrti
lešnikom v Luganu. ^ Odvetnik gospe Italiji 28.249 prometnih nesreč, v
' katerih je umrlo 854 oseb in 20.680 ljudi je bilo ranjenih. V primerjavi z istim mesecem leta 1970, je število nesreč naraslo, zmanjšalo pa se je število smrtnih žrtev.
Meiega je tudi prosil dr. De Peppa naj da čimprej dovoljenje za pokop Giangiacoma Feltrinellija.
Zelo zanimivo je anonimno pismo, ki ga je odv. DalTOra dobil iz šviV ce. »Spoštovani gospod odvetnik, ne vem koliko vam bo koristilo kar vam pišem, vendar menim, da je potrebno, da vas obvestim, da bi se moral 15. srečati v Luganu z založnikom Feltrinellijem. Za sestanek sva se zmenila kakih deset dni, (frankA prej, ko sva se zadnjič srečala.
Založnik je vedno prišel na vse sestanke, za katere sva se zmenila, zato menim, da ne bi predlagal datuma 15. marca za srečanje, če bi že vnaprej vedel, da bo imel druge opravk”», piše neznanec milanskemu odvetniku.
V	svojem dokumentu DalTOra odo-zarja sodnike, da datum sestanka sovpada z datumom in uro, ko bi se založnik moral srečati s svojo bivšo ženo Inge Schoentalovo in s svojim sinom Carlom.
Danes zjutraj se je z dr. De Peppom sestal tudi modenski odvetnik Ascari. ki je na procesu proti Pie-tru Valpredi zastopal družine 10 žrtev na Trgu Fontana v Milanu.
Odv. Ascari ie zahteval od državnega pravdnika. naj skuša odkriti povezavo med Feltrinelli'c-vim delovanjem in atentatom v milanski banki.
Načelnik milanskega državnega pravdništva se ie tudi danes sestal s časnikarji, s katerimi ie razpravljal o preiskavi o založniku vi smrti. Dr. De Pepw je med drugim deial. da preiskovalni organi odkrijejo vsak dan nekai pomembnega. Državni pravdnik ie izjavil, da je preiskava v Liguriji dala zelo pomembne rezultate. V prejšnjih dneh se je namreč De Peppov pomočnik dr. Colato sestal z nekaterimi osebami, ki naj bi imele stike s Feltrinellijem. Po vesteh iz Genove kaže. da skušaio preiskovalni organi povezati Feltrinellija s skupino «22. oktober*, ki je odgovorna za ugrabitev Sergia Ga-dolle in ki ie pripravila piratske radijske oddaje v Genovi. Preiskovalni organi so prepričani, da ie pred ugrabitvijo Sergia Gadolle nekdo finančno podprl sKupino. Ta nekdo naj bi bil založnik Feltrinelli.
V	zvezi s preiskavo o založnikovi smrti je skupina »Potere operaio* tudi danes priredila tiskovno konferenco. na kateri so njeni vodi-
Pogajanja med Allendcjem in krščansko-demokratsko
prepovedoval vladi stabilizacijo industrije in trgovskih podjetij, brez predhodne odobritve parlamenta.
Politični opazovalci menijo, da so pogajanja med Allendejem in krščansko demokratsko stranko zadnji poskus, da se prepreči dokončen razdor med vlado in opozicijo, ki skuša onemogočiti Allendeju vsakršno vladanje.
NTJMEGEN (Nizozemska), 22. — Nizozemska princesa Margriet je danes povila svojega tretjega sinčka. Princesa ima 29 let in je poročena s Petrov von Vollenhovnom.
va organizacija ni bila novezana z milanskim založnikom. Da ni nihče finančno podpiral skupine dokazuje, vsaj po njihovih trditvah, dejstvo, da že več mesecev niso plačali najemnine za stanovanje v Ulici Legnano 32.
vaVi^Sk^T^iejacSo^Ku: telj‘ P°” "”****■ da niih(h
dentke.
Odvetnik DalTOra, ki zastopa založnikovo ženo gospo Sibillo Melego je danes predložil načelniku milanskega državnega pravdništva dokument, v katerem zahteva, naj med laboratorijskim pregledom založnikovih posmrtnih ostankov skušajo ugotoviti odstotek alkohola v Feltrinel-lijevii krvi. Odvetnik je svojemu dokumentu dodal tudi anonimno pismo iz Švice, s katprim ga je neznana oseba obvestila, da bi se bila morala dne 15. t.m. sestati z za-
IIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllrllllfHliitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiHHii,,,,, ||||, ||||||||||||||UIIMIIIIIIIII
BREZUSPEŠNI NAPORI POLICIJE IN VOJAŠTVA
Oberdan Salusto še vedno v rokah neznanih ugrabiteljev
Ugrabitelji niso do sedaj še zahtevali odkupnine
Prometne nesreče v Italiji
RIM, 22. — Po podatkih, ki jih je zbral državni statistični zavod s pomočjo italijanskega avtomobilskega kluba je bilo v oktobru 1971 v
BUENOS AIRES. 22. - Argentinska policija in vojaštvo vztrajno iščeta direktorja argentinske podružnice tovarne FIAT Oberdana Salu-sta, katerega so včeraj ugrabili neznanci.
V prvih jutranjih urah je argentinska policija sporočila, da je priprla nekaj pripadnikov skupine Ljudske revolucionarne armade, da bi jih zaslišali v zvezi s Salustovo ugrabitvijo. Kaže pa, da so agenti pozneje izpustili te ljudi, ker niso sodelovali pri ugrabitvi.
Ugrabitelji so včeraj pozno zvečer sporočili, da bodo sodili direktorju podružnice FIAT, ker je zagrešil razne zločine med katerimi omenjajo izkoriščanje argentinskih delavcev in hud0 represijo proti sindikalnim voditeljem, ki so jih izvolili delavci družbe FIAT Cordoba. Policija je našla sporočilo ugrabiteljev v nekem bani, potem ko je neznanec telefoniral popoldanskemu časniku «La Razon». Agenti skušajo sedaj ugotiviti avtentičnost tega dokumenta. Kaže, da ugrabitelji niso do sedaj zahtevali nobene odkupnine za izpustitev Salusta.
Očividci so povedali, da je ugrabitev izvedla skupina šestih ali sedmih mož, policija pa trdi, da so bili ugrabitelji le štirje. Pripadniki Ljudske revolucionarne armade so trčili s svojim furgonom v Salustov avto in nato so mu ukazali naj jim sledi. Policija meni, da je industrialec še vedno v Buenos Airesu, ker so takoj po ugrabitvi postavili cestne bloke na vseh ulicah, ki peljejo iz mesta.
Skupina Ljudske revolucionarne
armade je izvedla svojo prvo akcijo leta 1969, ko je napadla postojanko argentinske policije. Nato so tudi ugrabili britanskega častnega konzula in so prisilili podjetje, kateremu je konzul predsedoval, da je razdelilo med delavci tovor živeža v vrednosti 15 milijonov lir.
Lani je prišlo v tovarni FIAT Cordoba, katere direktor je bil Salusto, do hudih spopadov med policijo in delavci, med splošno stavko, ki so jo razglasili argentinski sindikati. Vlada je odredila razpustitev dveh sindikalnih združenj, in uprava tovarne je odpustila 260 sindikalnih aktivistov, kar je povzročilo ost so reakcijo delavcev.
Po splošni stavki in po napadih na nekatere oddelke tovarne, je policija dodelila Salustovi vili dva agenta, ki sta stalno stražila pred vhodom. Policista, ki sta bila včeraj zjutraj na straži, sta izjavila, da nista slišala klicev na pomoč, ko so ugrabitelji včeraj zjutraj odpeljali Salusta.
★ * *
CIUDAD (Gvatemala), 22. — Gvatemalska policija je danes zjutraj našla mlado dekle Miriam Isabel Capuano. katero so včeraj ugrabili neznanci, ko se je vračala iz šole. Do sedaj ni še znano v kakšnih okoliščinah so agenti našli dekle in če so starši plačali odkupnino ali ne.
Včeraj so se dekletu približali neznanci, ki so jo ustavili in prisilili, da je vstopila v avtomobil, ki se je hitro oddaljil. Ugrabitvi so prisostvovali nekateri prof&sorji de kleta, ki so takoj obvestili policijo.
dež krščanske demokracije v Fi-denzi. Eksplozivni naboj sta opazila dva nočna stražnika, ki sta šla tam mimo. Moža sta odvrgla bombo na cesto, vendar ta ni eksplodirala, pač Pa je povzročila le manjši požar. Na kraj so takoj prihiteli karabinjerji, ki so uvedli preiskavo.
Italijanski delavec umrl v Švici
ŽENEVA, 22. — Italijanski delavec Massimiliano Truffelli je danes izgubil življenje med delom v predoru pod prelazom Sv. Gotharda. V predoru se je nenadoma usul plaz zemlje in kamenja, ki je pokopal delavca, ki je bil na mestu mrtev. V nesreči je dobil hude poškodbe tudi neki španski delavec, ki je delal skupaj s Truffellijem.
.....1,1,11..................................................
NAPETOST V ULSTRU NE POPUŠČA
Sedemdeset oseb ranjenih zaradi bombne eksplozije
Oster spopad med pripadniki odporniškega gibanja in britanskimi vojaki - Ulstrski premier Faulkner se je sestal z britanskim ministrskim predsednikom Heathom
SANTIAGO DE CHILE, 22. - čilski predsednik Allende je začasno prekinil zasedanji čilskega senata in poslanske zbornice do prihodnjega torka, da bi omogočil pogajanja s Krščansko demokracijo. Allende je sprejel ta ukrep nekai ur preden je zapadel rok za prediložitev predsedniškega veta proti zakonu, ki ga FIDENZA, 22. — Danes ponoči so je izglasovala opozicija. Ta zakon je neznanci postavili bombo pred se-
Bomba pred sedežem KD v Fidenzi
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z OBČNEGA ZBORA MEŠANE ZBORNICE V MILANU
Trgovinska bilanca v letu 1971:
- 100 milijard za Jugoslavijo
Skupna vrednost izmenjave je narastla na 439 milijard lir 20. aprila sestanek s predstavniki beograjske zbornice
sko stanje družbe še poslabšalo, b ko da je bilo pričakovati zaprbe in ustrezen odpust zapos
BELFAST, 22. — Položaj v Ulstru je vedno zelo napet in vse kaže, da napetost ne bo popustila, vsaj v bližnji bodočnosti. Danes popoldne je pred najmodernejšim belfaškim hotelom Evropa eksplodiral močan eksplozivni naboj, ki je poškodoval hotel in bližnjo železniško postajo Great Victoria. Poleg tega je eksplozija uničila številne avtomobile, ki so bili parkirani v bližini. V atentatu je bilo ranjenih približno sedemdeset ljudi, ki pa so dobili le lažje poškodbe, v glavnem praske, ki s0 jih povzročili drobci razbitih šip.
Policija je sporočila, da so atentatorji parkirali v bližini hotela majhen furgon poln razstreliva. Neznanec je celo telefonsko obvestil policijo, in sporočil, da bo eksplodirala bomba čez pol ure. Peklenski stroj pa je eksplodiral po 15 minutah. Policijskim agentom je uspelo izprazniti železniško postajo, niso pa utegnili obvestiti gostov hotela Evropa. Zračni pritisk je bil tako močan, da je podrl streh0 železniške postaje, ki se je zrušila na dva prazna vlaka in ju popolnoma uničila.
V zgodnjih jutranjih urah je prišlo do zelo ostrega spopada med pripadniki odporniškega gibanja IRA in britanskimi vojaki. Skupina ostrostrelcev je začela streljati proti oddelku angleške vojske, ki je postavljal cestni blok. Prvič od kar se je začela gverila v Ulstru, se pripadniki odporniškega gibanja niso umaknili po nekaj trenutkih spopada, pač pa so se približno dve uri borili z vojaki. Po vesteh iz britanskih vojaških krogov, današnji spopad ni povzročil človeških žrtev.
Danes zjutraj je dopotoval v London ulstrski ministrski predsednik Faulkner, ki se bo sestal z angleškim premierjem Heathom. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov kaže, da se bosta državnika pogovarjala o britanskem načrtu za pomiritev Ulstra. Sestanku bosta prisostvovala tudi minister za notranje zadeve Maudling, obrambni minister Carrington in načelnik konservativne parlamentarne skupine v Whitelaw.
Britanska vlada ni še objavila svojega načrta za pomiritev Severne Irske. Vse kaže, da bo ta načrt objavljen po pogovoru z ulstrskim premierjem Faulknerjem. Načrt, ki ga je baje pripravila konservativna vlada je sprožil ostre spore v vladni stranki. Heathova vlada je namreč pod pritiskom laburistov, ki zahtevajo takojšnje radikalne ukrepe za rešitev ulstrske krize in pod pritiskom ulstrskih protestantov, ki nočejo odstopiti svojega vladnega položaja v Severni Irski. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov kaže, da protestanti in katoličani v Ulstru ne bodo sprejeli načrta, ki ga je izdelala londonska vlada iz nasprotujočih si razlogov. Prvi se nočejo odpovedati svojemu priviligiranemu položaju, drugi pa menijo, da ne bo britanski načrt vsekakor rešil spora v Severni Irski. Poleg tega bo moral premier Heath še računati na oster odpor laburistov, ki se bodo v londonskem parlamentu zelo verjetno borili proti vladnemu načrtu, če ta ne bo predvideval radikalnih rešitev.
Heath in Faulkner sta zaključila danes zvečer svoje pogovore. Glasnik britanskega ministrskega predsednika je izjavil, da sta državnika govorila o načrtu za rešitev ulstrske krize, vendar ni hotel povedati, kakšne ukrene je sprejela britanska vlada za rešitev križe.
Laburistični voditelj Harold Wil-son je pred nekaj meseci že nred-ložil svoj načrt za pomiritev Ulstra. Zainteresirane stranke pa niso nav-
dušeno sprejele Wilsonovih predlogov, čeprav je ta načrt predvideval združitev severne in južne Irske.
Včeraj se je sestal belfaški parlament Stormont, ki je razpravljal o napovedanem britanskem načrtu. Kaže, da so se poslanci vladne stranke (opozicija je namreč zapustila parlament iz protesta proti posebnim zakonom) odločno zavrnili vsakršno popuščanje odporniškemu gibanju IRA.
Dokazano ameriško rovarjenje proti Čilu
WASHINGTON, 22. - Ameriški časnikar Jack Anderson je danes razdelili svojim kolegom fotografske posnetke dokumentov, ki dokazujejo njegove včerajšnje izjave, da je wa-shingtonska vlada s sodelovanjem družbe ITT skušala preprečiti izvolitev Salvadorja Allendeja za čilskega predsednika.
Andersonove izjave o rovarjenju ameriške vohunske službe CIA v Čilu so dvignile precej prahu v
prestolnici ZDA in tisk daje velik poudarek tem vestem. Dnevnik «Wa-shington Post* piše, da bodo te novice poslabšale položaj družbe v Čilu in bodo povzročile nov val protiameriških demonstracij v tej državi. Dnevnik se tudi vprašuje, zakaj ameriška vlada dovoljuje družbi, da se vmešava tudi v zunanjo politiko ZDA.
Dokumenti, ki jih je danes razdelil Anderson svojim kolegom so zelo pomembni. V enem izmed njih piše, da je ameriški veleposlanik v Čilu dobil navodilo, naj poskuša na vsak način preprečiti Allen-dejevo izvolitev, samo naj pazi, da ne bo povzročil podobno intervencijo ZDA kot v Dominikanski republiki.
Washingtonska vlada pa je teden pred začetkom akcije ustavila prevratniški načrt, ker ni bilo gotovo, da bo udar uspel.
Družba ITT je odločno demantirala Andersenove trditve, izvedelo pa se je, da je družba pred nekaj tedni uničila vrsto zaupnih dokumentov, ko so se njeni voditelji zavedali, da so listine prišle v neprimerne roke.
V Milanu so se zbrali na rednem letnem občnem zboru člani Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Predsednik dr. Galassi je ob tej priliki naglasil, da se je lanska trgovinska bilanca med Italijo in Jugoslavijo zaključila s primanjkljajem nekaj nad 100 milijard lir na jugoslovanski strani. Italijanske statistike navajajo primanjkljaj 108, jugoslovanske pa 106 milijard lir. Položaj za Jugoslavijo se je torej občutno poslabšal v primeri s stanjem konec 1970. leta. saj je znašal tedanji primanjkljaj le 83 milijard lir. Skupna vrednost izmenjave med sosednima republikama pa se je v lanskem letu dvignila za 5,62 odst., to je s 416 na 439 milijard lir.
Dr. Galassi je tudi omenil, da se bodo predstavniki mešanih italijansko - jugoslovanskih zbornic iz Milana in Beograda letos srečali v Milanu 20. aprila,' to je za časa velesejma, ki je na sporedu, od 14. do 25. aprila. Na občnem zboru so odobrili obračun zbornice za -leto 1971 in proračun za letošnje leto. Za novega člana upravnega sveta je bil imenovan ing. Cominotti, ravnatelj družbe «OM» iz Brescie, novi nadzorni odbor pa sestavljajo dr. R. Mathis (ACEM - Milano), dr. L. O-rombelli (ravnatelj Credito Commer-ciale) in dr. F. Pagano (ravnatelj zavoda Banca Nazionale delTAgri-coltura).
Letos bosta v Gradcu dva mednarodna sejma, in sicer spomladanski od 29. aprila do 7. maja (železarstvo, kmetijstvo, gostinstvo, ogrevalne in hladilne naprave, pisarniški in gospodinjski stroji, radio in televizija) ter jesenski sejem, na katerem bodo med drugim organizirali poseben italijanski teden* (od 30. septembra do 8. oktobra).
Arrigoni preide v milanske roke
Graški sejem in razstavljavci iz naše dežele
Ravnatelj graškega sejma Josef Stoffer je prejšnje dni obiskal Por-denon, kjer se je srečal s predstavniki krajevnega gospodarstva ter se z njimi razgovarjal o možnostih večjega sodelovanja furlanskih podjetij na mednarodnih sejemskih prireditvah v glavnem mestu Štajerske. Stoffer je v tej zvezi dejal, da želi grški sejem v prihodnje povečati sodelovanje tak0 z našo deželo, kakor tudi z bližnjo Jugoslavijo.
Na jesenskem sejmu v Gradcu je lani nastopilo 800 podjetij, od tega Pa je bila 68 razstavljavcev iz Italije. To število naj bi se v prihodnje znatno povečalo. Avstrijski krogi imajo pri tem velik interes, je dejal Stoffer. a tudi Italija naj bi okrepila svoje poslovne vezi z Avstrijo, saj se ta pripravlja na vstop v Evropsko gospodarsko skupnost in bi bilo torej prav, če bi se italijanski poslovni krogi že sedaj trdneje uveljavili na sosednem tržišču, sicer bodn vse možne kombinacije izkoristili Nemci.
tmiiiiiuiimmiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiimiiiimiiitmiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimmiimimiiiimiimiiiiuiiiiiiiiiiiimimimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimii
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 14.15,	17.15,
22.15	Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi; 12.10 Pod farnim zvonom; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Duo Lavrenčič - Puc-ci; 17.20 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Gor in dol po sred vasi; 18.45 Glasbena beležnica;
19.10	Zgodovina ital. političnih strank; 19.30 Pisani balončki;
20.00	Šport; 20.35 Radijska igra; Samomorilec,
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Glasba za mlade; 15.50 Verdi: Gusar; 16.35 Klub plošče.
KOPER
6.30, 7.00,	10.00, 12.30,	17.00,
19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Vaši pevci; 8.30 Nini Rosso; 8.45 Barok v glasbi;
9.15	Mini juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Poje D. Peano; 11.30 Operni odlomki; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba do željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15 30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.45 Po poteh ljudskega izročila; 17.10 Radijska igra: Balada o trobenti in oblakih; 17.30 Operni odlomki; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 22.35 Jazz-
23.00	Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaiz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče;
13.15	Četrtek; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.10 Oporečna premiera; 19.30 Francoske popevke; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Orkestri; 21.45 Državni arhivi: 22.15 Glasba 7; 23.15 Klarinetist G. Garbarino.
ČETRTEK, 23. MARCA 1972
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Frank Sinatra in Paul ter Linda McCart-ney; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradimento*; 15.30 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 »Super-campionissimo*; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska igra; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.05 Skladbe za klavir; 11.45 It. sodobna glasba; 12.20 Čelist P. Casals;
14.00	Baritonista R. Stracciari in G. Guelfi; 14.30 Plošče; 15.30 Glasba 20. stoletja; 18.45 Mark Twain; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.00 Strausova glasbena komedija, Klavir z rožo.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Glaisba in poezija; 9.45 Polifon-ske skladbe; 10.20 Avantgarda;
11.00	Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Opera: Pariš.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00,
12.00.	13.00. 14.00,	15.00. 17.00
18.00,	19.30, 22.00. 23.00. 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Pesmi in plesi iz Bosne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Kogoj: «črne maske*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Polke in valčki; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Pesem iz mladih grl; 14.30 Z ansamblom Mojmira Sepeta; 14.45 »Mehurčki*: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 L. van Beethoven: Variacije na pesem «Jaz ,sem krojaček Kaka-du; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Ronald Binge;17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Klavir v ritmu; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 20.00
četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer s slovenskim pesnikom; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Med bolgarskimi skladatelji; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev .jazza; 23.40 Popevke slovenskih avtorjev.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli: Tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Zgodbe v slikah; 17.15 Piščančkove sanje; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Povej svojo zgodbo in
18.15	Pustolovščine; 18.45 Anketa o poklicih; 19.15 Kulturna oddaja: Začetki naše civilizacije; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	TV igra: «La ritrattazione*; 22.25 Pojeta Tony Cucchiara in Nelly Fioramontii; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 «Rischiatut-to»; 22.30 Spomin na Maria Apol-londa.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 1100 Francošči na; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 O-snove splošne izobrazbe: Rudarstvo, Lom svetlobe; 17.50 Don Ki-hot — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Boj za obstanek; 18.55 Mozaik:
19.00	L. Bernstein predstavlja; Charles Yves; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi: Ljudje ob Krki; 21.25 G. Boccaccio; O sodniku s koledarjem (Dekameron); 22.00 VITI. festival jazza na Dunaju; 22.45 Po-roči Is
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Kotiček za otroke, Mr. Pi-
per:	«Ne izigravaj ' prijatelje*;
20.15	Dnevnik;' 20.30 Film iz se rije Playhouse; 22.00 Tečaj fran coskega jezika.
tovarne	—i-—	,t.
nega osebja. V zadnjem trenu pa so se začeli milanski krogi z« mati za obrat, ki bo po vsej verje nosti kmalu prešel v druge r0 ®' Glavnica Arrigoni je večinoma rokah znane finančne družbe »La e ^ trale*. Zavod Banco Ambrosiano J te dni stopil v stik z vodstvom varne Arrigoni, kateremu je Ponlj. odkup tovarne, in sicer v imenu lanske družbe «San Carlo*. Ambrosiano kontrolira glavnico * Centrale*, ta pa, kakor omenjen ■ družbo Arrigoni; finančna oper®Cjtj pa ne bo ostala »v družini*, kaj pri novi pobudi je zainteresiran tudi državna finančna ustanova Er ^ Za vso zadevo se zato zanima tu ministrstvo za državne udeležbe.
Tovarna Arrigoni, ki se je pred leti izselila iz Trsta v Ceseno, je lani zašla v hudo poslovno stisko, tako da je morala zmanjšati delovni urnik zaposlenega delavstva na 24 ur. V zadnjem času se je gospodar-
aiilliliiiii**siiiiBiiiiiiiiiiiaiiBaiiiiiiiifiii«MiiiiMiiiiftiii>ii«i«fi«iiiniiiiiiiiiitiii*iiiiiiiiiitiiii«iiiiiii*ii|a,a,,l<,>l>
VČERAJ V UL. MOLINO A VENTO
Avtomobil se je sam pričel premikati po ulici navzdol
Pri tem je poškodoval pet avtov ter povzročil prometno nesrečo
Sosedje uboge ženske so povedaJU da je bila Stainerjeva zelo Z0P . vase, zadnji čas pa je tudi na, 0 nila na samomor. Baje je pisal® svojih namenih bratu v Milan11,
En ranjen in šest avtomobilov poškodovanih je obračun nenavadne probmetne nesreče, ki se je pripetila včeraj opoldne v Ul. Molino a Vento, zakrivila pa jo je pokvarjena ročna zavora avtomobila.
Bilo je nekaj čez poldne, ko se je 31-letni Giorgio Selsevich od Sv. Marije Magd. Spodnje št. 2268 vozil s svojim fiatom 850 po Ul. Molino a Vento navzgor proti domu. Privozil je do hišne številke 23, ko je zapazil pred seboj bianchino, ki se je brez voznika in z ugasnjenim motorjem premikalo po ulici navzdol. Pri tem je oplazila pet parkiranih avtomobilov na desni strani ceste in p« približno petnajstih metrih drsanja je bila na tem, da čelno trešči v Selsevichev fiat. Moški je naglo zaokrenil na desno in zavozil s prednjimi kolesi na pločnik, med enim porkiranim avtom in drugim. Prav v tistem hipu je hodil po pločniku 67-letni upokojenec Andrea Ruzzier iz Ul. Caprin 5. Nenadoma je zagledal pred seboj avtomobil in se mu hotel izogniti, a prepozno: Selsevich ga je podrl na tla.
Ranjenega Ruzziera so z rešilcem RK takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so gs zaradi verjetnega zloma desne piščali sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v približno enem mesecu.
Na kraj nesreče so prispeli karabinjerji oddelka za hitre posege in sestavili zapisnik. Ugotovili so, da je lastnik «ponoreIe» bianchine 37-letni Ipso Crescenzo iz Ul. dei Pa-paveri 6. Ko sn ga izsledili na domu, si moški ni znal razložiti okvare na avtomobilu. Dejal je, da je parkiral avto pri hiši št. 5 v Ul. Molino a Vento in, kot vedno, tudi to pot dobr0 potegnil ročno zavoro..
Včeraj, okrog poldne, se je na poraščenem zemljišču med Sama-torco in Križem razplamtel požar, ki je upepelil približno 8 tisoč kv. metrov suhljadi in podrasti.
Gasilci z Opčin ter osebje gozdne policije so gasili požar skoraj dve uri.
Z avtom v obcestni zid
Včeraj, okrog 14. ure popoldne, je 61-letni Pietro Riosa iz Ul. Ri-volt0 7 vozil svojo simco proti Miljam, ko mu je nekaj metrov pred mestecem postalo slabo in čelno treščil v obcestni zidek na desni strani ceste.
Ranjenega Rioso so z rešilcem RK odpeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer so ga zaradi pretresa možganov, odrgnin po obrazu in nogah sprejeli na nevrokirurški oddelek. Tu se bo moral zdraviti približno 10 dni.
na
Ženska skočila skozi okno petega nadstropja
Včeraj ob 5.30 zjutraj so položili v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 66-letne Livie Stainer iz Ul. Benco 1, ki si je malo prej na pretresljiv način vzela življenje Priletno žensko, ki se je že dalj časa zdravila zaradi psihičnih motenj, so pred dnevi odslovili iz psihiatrične bolnišnice v Trstu in jo poslali domov. Zaprla se je v svoje borno stanovanje in sprejemala o-bisk samo neke sosede, pa še to po potrebi.
Včeraj zjutraj, okrog 6. ure, potem ko je prespala noč, pa se je odločila za usoden korak. Oblečena v ponočno srajco je položila k oknu pručico, stopila nanjo in se nagnila skozi okn0 stanovanja v petem nadstropju. Strmoglavila je na cesto, kjer je s prebito lobanjo obležala mrtva v mlaki krvi. Med padcem je zadela tudi žico mestne električne napeljave tako, da so jo kasneje uslužbenci podjetja ACEGAT morali popraviti.
Izjava PSIUP
Osvetliti vlogo tržaških fašistov
Tržaška federacija PSIUP ie ^ noči izdala izjavo, v kateri . Pra ■' da ■ so rezultati, do katerih ie P šel preiskovalni sodnik v Trevis : začeli osvetljevati »črno nit*, povezuje atentate ieta 1969 in ga v banki na Trgu Fontana^ v " lanu v en sam zločinski načrt J šistov. Potrebno je odkriti P°v ve teh zločincev tudi v Trstu *■" povezave niso ne majhne ne pomembne in mednje spadajo bro znane politične osebnosti-Treba je tudi — nadaljuje P° ^ čilo — izvedeti resnico o bomb1- . so jo namestili v slovenski šoli f> Sv. Ivanu, o hišnem arzenalu v ' d'Alviano, o skladišču orožja in e\ ploziva pri Nabrežini in o zvSa-med obtoženci y Trevisu in škimi fašističnimi veljaki
V SOSEDNI SLOVENIJI
Prihodnji teden podražitev mesa?
Pred dnevi smo na tem mestu pisali, da se v Jugoslaviji PrlCvj. kuje do konca leta poprečno P0,„ šanje cen pri živilih za 5 od * ' V sestavku smo omenili, da bo >ne v najbrž eno izmed živil, ki bodo Sloveniji doživela povišek v _.r merju nad omenjenim poprecJ®. Vesti iz ljubljanskih virov to d0^ nevo sedaj potrjujejo: nove cenJ ki naj bi po mnenju Gospodar® zbornice SR Slovenije stopile v ljavo prihodnji teden, bodo višje 14 do 17 odst. Teletina se bn žila s sedanjih 24,20 na 2B.40 narja za kilogram, mlada goved' vseh vrst z 20,50 na 23.90 dinarL' govedina pa s sedanjih 17.5®
20 dinarjev za kilogram.
Občni zbor združenja tržaških industrijcev
V ponedeljek, 27. marca,
Trstu redni letni občni zbor zdru*. nja industrijcev iz tržaške P°^0L ne. Zbor bo v glavni dvorani ‘ vinske zbornice ob 18. uri. Na dnf nem redu je poročiln predseduj dr. M. Nodiana, razprava o obra nu za leto 1971 in imenovanje v članov nadzornega odbora
nja. Občnemu zboru bo prisostvov
podpredsednik vsedržavnega zdn>z nja industrijcev (Confindustria) ■ predsednik vsedržavnega zdruzaPJ male industrije dr. N. Resta.
«AIpen Adria» v turizmu
«Werbeb(iro CENTROPA* iz ka, ki mu načeluje Josef je izdal zanimivo turistično Publi,f cijo z naslovom «Alpen Adria 1*" 72». Gre za bogato opremljen0 1 ilustrirano delo, ki obsega nad strani večjega formata. Turistični 1 gostinski napotki se nanašajo ^ sti na Avstrijo, in sicer na K°r<)^. in vzhodno Tirolsko (120 strani). goslavija zavzema 56 strani. *.L oziroma dežela Furlanija - Ju*'iS je krajina pa 36 strani. Besedilo pretežno v nemščini, le v ogla®1 , nekaj slovenščine in italijanščine t s številnimi napakami).