st. m. VG-orici, 20. decembra 1878. Tedaj TBI „SoLa" izhaja *sak petek in relja t po&to prejemana all ˇ Gorici na dom poliljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol let*.....,. 2-30 6emtleta ...... 1.20 fri oznaniiih in prav t&ko pri ..jpo- rfcMtcoA" se plaSuje za navadiiy tristop- nonnto:...........__............. | kr. ce ge tiska I krat 7 » n » » 2 ,f 6 n n n » 3 h Z*T«Lt Srkt po prOfttorn. Po«araezno stevilke se dobi-rajO po 10 soldov v Goriri v tobakarnict v go-sposkj ullci l«Iizo „treh kron". iu ii* sto rem trgii.-r Trstu v tobakarpj,-ti ,,Vi« dqlla Vasrrma 60". Doi.iM in naroCmna naj st blagovo-ljiw poiiliajo m-edniStvu „SoCe" v .Gorici Via del Giardino V Zoratti-jevi hi! If. nodftfr. % Kokopi6i se ne vrafcajo; dopisi naj se blngovoljno frankujejo. — Delalcehi in drugim neprflniognim se narofinlna f.niU, akose oglage pri urednistvu. (jiasilo slovpnskcga poliiii'nega drustva goriSkega m brambo narodnih pravic. Vabilo na narodbo. Z novim hhHA tuif'ipi .Sm'iiu ^voj IX. tK*aj. Kakor do /daj. i/poln<»vala J»«mI<« tudi /u-itttprvj zvvsto svojii Icpu naloiio: buditi nan»d. brauiti njwv«* *vH<* pra\i m» pa tudi y.anaU da yj uyUnvjo /v*-ti doM'danji pt ij;tt. Iji in da .*»• jij J"' iin«g«i*-nu*ti »tf ponum/i M^uio naroti*ik**v. .Sm'a- -tarn.1 /a vst* Irto . . t tfld- *»'* ««r. ;u pui Iria . . 2 - ;W» -/.a w-trt 1« ta . . 1 ^*» Narofmua naj ^ bhuMv.niiw p^ilja, juj~ priMwj*** p«.r p»*>tmh nafca/irii'sli. *i>kibm*tvn wSiaV" v i'wim „V:a '1* 1 z siaroamw y.n*staii. naj nas u.y /j pra/iiikc razvi-el**. i'u lmjiji» iu<^h tudi mi m svuj stari kvas prod notim li't'.m po-strgati. Mir ljudem na zemlji. Tako «<• gla«i drnei del p»!iiP.i;ljivpgj v*'>ri!a, katero je n:i'.'!.'i ar:^c!jrki ztor v h\eti «« k:^Caustv.-». k«-rJatk<)li sc b!i?ajo vwcli ho;.;f:ii pwuiki. In kaj bi neV Saj je mir pr«i in p«»»3avitni s^gpj zdravja, dHs-jviiomu in t«1e$nt-ma razvuju. ^rtfi in wduvo'jiiiisti. In kar je pjwmfunemu flovrku. to j« pravi rair — n« I-iia Ui'ina. — tudi vriikiin ftkupit.atn. to »c tudi o-iiru na-rodf»m in dszavan;, I»a, tu«ii s;ar*«di :ss fir/ave ^e kirf.*\ ^>l du>f\R-' in irm-tLu ra?vijaj«». laj-n-au^jo in cveto — v Riitti. T<*da k teina i«e za-bisti^o samo ord tn:r. kattTtca imaswo. ko j»:fij\a vtijno i,u.*j»\ ko bc w prohra b!ap WovoSka kri v krutih. Ijudumornih toj«kah in sc ne ropajo in pusto^ijo dfie!e; — dr-iaToeciu blagtu in razvoju v driavi iivecsh uarodov USTEK Pravopisae opazke. (dalje) All kn sloji tokaj vse tri poti namestu aku, k&kor att namesta inn ? 14. kitici (str. 403.): wTa njcga martra govoiy, N n ta sfeta rumena kry, Katero je za nas prelylt Ta vidni lebn nam dobyl*. Hastelec, kakor jevideti, nigdar ne rabi Ce namestu akn; all poslednja beaedica mu je bila v gori navedenih trsticah za en zlog predolga, zato jej je odkrM spredaj a. Kastel<3eTO ku toraj ne nade sa-daoje ko. To nahajamo prvi6 §e le y p. Hipolitovej prestavi Tomaza Kempcana; tukaj namred beremo dvakraV na str. 154. in zopet na str. 444. besede: „ber§ ktt berS." P. Rogerij pile v svojem BPalmarium empyreurn, Clagenfurti 1731.* ko namestu kakor nie veckrat, pa menda le v verzih; n. pr. „K d iz ternja ro^a pride, Taku brumnim cast izjide Is lebna 2alostaiga." P» Btr, 868.) jf iH'ouiben po-ioj tudi notranji mir, mir mcj vlado I in narndi. mir mrj narudi in narodi. Kohkor vojnc, toliko s-labf dr/avo tudi notranji ra/pori in knlikor ' pitja/nc ia/,uu'!f z dru^imi dr^avaini, tohko Jncijo u.ftiaiijo in zvunajiio mo«% dr/nvt» piija/mk notiauje ra/iin»ri» >hnwi<> na m'umaldjivi tilojti drzavnih pie-iniiituv. Nam Av8trijci»m ni ravno trtdw prcbirati zgodo-vine druifih narodnv in driav, da h««o vscm tern pod-tii'iuo: nasi /•/•iduvina in ¦•iduona novi»in najnovojse do!»*» nam podaja \ ti'in oziru /adosta poduOljivrga ^radiva. Naj oiucnjaiiio na eni tstrani m»sivt':nih vojn 1. 1 •*:»•* in ixtn; z v.-imhi njunimi naslcdki; na drugi >tr.ini i*a najpri'j vt-diiih liomatij nn»j minimi Nvmci in Maijan. ki mi m« u cosirja .b-icfa II. ^'niianizujoi',e d-ilM« /af.vali' -I«» s\iibi)diiu>t u*ga I«ta lf?ts, ko hu vh-kspHf v kiva\i o^i'iNki ustaji pntom pa incj Madjari iu Ni'inri, kot uauvladujo^ima iinniilnostima.iia oui in \>'.'!»i dragum /a .svoju ek^toncijo liojujorimi so av-^trij-kimi narodi na drugi (drain, kaloiv hoiimtiJA m U\\\ m» in linibi, doklrr lie pri'sim1 vladtijui^li ktogov nni «iflkiit>i>i«iii pravni t'ui, kati'ii vvb'va namdiio imia-knpia\m»"t m> sunn v naiNdih ptipo/inivati in v para-«iaf»» k<'\ati - ampak j«- tiiili tlojunsko izvr.scvHti, ta-ko izvr.ii'iati, da iluhi v*ak unrod v drtavi neprikra-fftie vs«» pruvu'1', ki mu K'u'du. Ah miiu u/t% piav biizo tcmu cilju, ne vnno; m-nda ;;tl \w\ a notc»vo je, da ho mu hlizamo; to ka-/i;-« wnuga znamenja. MtniHtoi.stvo, katrrcmu je bil \\ Hv 0Moj«m fasu naruCil: nan-ditc mir trny mojlmi i; -....ii! ni iabi!o pravih s»vdst»»v, da bi bilo spolnilo topsi ct'sar.-ku misijo; zdaj je razpusecno, a posanu'zni nji'govi u»ljt" drze se, — dokler bode novo imcnovano — kravito vajeti v rokab, dabi, (x rnogoce, dr2avni voz, se hnje zavnzili, nrgo so ga ui5e. A eelo usta-vovcrcl 8«« otH'sujo svojih uckdanjih varovaucev in dr^avni zbor iu dtlogacije so izrckli o njih ostro ob* sodbo, katcra izvira sicer iz zelo razlifnih nazorov in r.agibuv razidh strank, pa je pri vri.'iu tvm skoro so-glasna obsudba. —Zato scje nadejati, da dobimou2e za novo b'to novo vlado. katcra, ce bo tudi prehodna, bo wndar pnt gladila do zgorcj omiMijeuega cilju. Ta-ko zm«*di'Uih iiutratijih razmir, kakorsnc so sedanje a\>trijske. ni nwgocf po nstavnein potu na niah raz-pli'sti in ^ta!no vrediti. Nekohko morcmo priCakovati od pravicoljubno^ti vladarja. ki je tedni na svetekli* cal znanu pattijoticne moz»», kakor grofa Potocki-ja, Ilohenwarta i. dr., nekohko od dobre volje novo vlade, uekuhko od izida dtiavnozbor.skih volitev, ki se vttg-nejo uz\' v pribodnji pomladi vrsiti, muogo od vscstrau- „Petrus, Paulus svejtu dana Od fiuga, inu posiana, Ko dve svejtli lu&i sta\ (l str. 643.) jpraneilek Gorjup, Stajerec, pi§e leta 1770 v knjigi gCirkounu leitu* str. 23: Bber5 ku mormo", str. 43 in 44: „Od tiga posledniga je ta Izvelifiar zadosti o&tnu govoriu, ku je reku: Kador bodes star gratau, bo§ pelan, kamer no^e§!8 — Tudi v po-slednjem stavku je ku iz kakor; §e dan danaSnji bi eevtem primeru lahko reklo: „tedaj, kakor jerekel* — Glejmo na dalje! P. Marko, kakor se mi zdf, nigdar ne pi§e ko ali ku, temuc* le ked, t. j. k't, iz kot — kakti. PaC pa Kopitar (slovn. str. 380 in 383.) in Vodnik (pismenost str. 112 id.) poznata be-sedieo ko namestu kakor: „Triglav je vi§i ko Grin-tovie8; „ko bi ga naj raji vidil, to ne pride." V po-slednjem stavku bi §e zdaj, kakor v prvem, labko ra-bili kakor: stedaj, kakor bi ga naj raji videl, pa ne pride.* V pesmih Vodnik veLkrat rabi ko (ali tudi ku) ofiitno namestu, kakor; pa tudi v vrstah: »Bob, kaia, vse mine, Ko pridem od r'ela". (Zadov. Kranjec) nKo nazaj pridemo Poroka bo," (Brambovska dobro volja) skega spoznanja, katero je v^e v vseh krogih na po-vrftji! prodrlo, da po scdanjem potu ne gre, no mora dalje iti, najvefi pa od vstrajne snmodelavnostt zdaj ge nadvlnilovanih narodov, in od sloinega postopanja njf-hovili zastopnikov. Ce pritcgnejo vsl tl faktorjl, potem iif dvombe, da se knrnlo vdomafii stalen mir na na-scm staroslavnem domu — v nasi Avstrijl, kftterl tudi velja, kakor vsem drugim drzavam, angeljsko bo-ittno vo&tilo: in mir ljudem na zeraljil Dopisi. V Gorici 10. doeomb. (DevetadeNa; - nafia aitalnlca; — is kletko pobegnil; — flgura dobi,— Viaka ptica Ijnbi svoje gnjozdo—je \xfm star pre-govor, a ostane vedno reimio'cn, dokler zadnjn ptica no pogino, dokler no zamrjo zadnjo clovoftko Brce, Do-moljubje je ob wit. — Tudi Mi lUvuikar pileprecej pogostoma ko za kakor, n. pr. Zgodbf. sv. pisma I. str. 143: „Ko bi migail, je Sa* muel na nogah," II. str. 121: sKo bi treail, ga je minjilaa. III. str. 128: „Pa §e tako ko je vuCeucam terdila, de Jezus 2ivi, ino de ga je z' svojimi o5mi vidila, vuienci ji 16 vender ne verjamejo." — Ali, kakor je bilo god recono, on uie vefi ne lodi mej k' in ko, in Od njega na dalje nobeden slovenski pisatelj vefi ne. To pa se ne bo smelo na dalje trpeti, ako noSemo skode delati svojemu jeziku. Treba je tedaj dolo&iti, kedaj je potemtakem pisati k' (to je ke ali ke, ako se pise za polglasnik, kakor je po veCem zdaj navada, e ali d), kedaj pa ko? K' (iz kMar) je pisati 1) pred bi za latinsko si. Tudi ostali slavenski jeziki imajo v tern primeru besedice, ki so etimologicno eno z naso k'dar, n. pr. Ce§eioa kdy: „kdyby mne nebyvalo, na v^ky vSku bys by! se neprobudil" (Erben, Sto prostonarodnich poMdek a povSsti,.v Prase 1865, str. 19.) t. j. „k* bi mene ne bilo, bi se ne bil prebudil na veke"; slovaSCina ke: „kebi muoj muL doma bou, verubisi sa a; jemu zaliibilo" (ravno tern str. 60.) t. j. «k' bi uoj mo2 doma bil, bi se gotovo tudi njemu priljubi-low; wa.a ruSeina ko is kogde (toraj tako nika-kor ni to, kar nti pravi ko, ki W $m V wty W ieli nemskega dnha. Prebivalstvojse mami z dvema jezikoma, a ne zna v obce nobenega. (Skoro, da ima prav!) JToben casnik ne prihaja v Gorici na svitlo, ker ne vedo prav, ali bi ga v nemskem (sic!) jezika nredovali, ali v italijanskem. itd. itd. No, ce zatisnemo eno oko nad pomanjkanjem nemskega dnha, katerega niC kajposebuo nepo-greSamo, potem smemo Goricanje na svoje doroace gnjezdo, na svojo lepo Gorico, kakor jo „BdZtg.« po-pisoje, paL ponosni biti in dobro se nam mora goditi v blagostanji plavajocim tudi brez casnikov, aaj jih menda v deveti deieli tudi nemajo, kar je sicer fcisto naravno; kajti kedor note zares mirno in sretoio ii-*e*i, naj se nikw ne bavi a politikcto smo oie ve«- ZaBbog pa neao naie razmere v Gorici prav tako rajske, kakor jih „Bd«tg«. razglasa. Okolica je zares kpa, akopram je ne garnirajo posebno visoke gore le silovitim skalovjem; podnebje je tudi zadosta milo, dasi ptnjci navadno trde, da oMuttyo v Gorici huje 2 atopinji, negov severnih deietah 12 stopinj raraza, •ntg ne aalega navadno po veC dni ni mesta, ni oko-lice, a letos nas je izvanre dno prav dobro zaloiil in nas ne mara se zapustiti; po meitnih ulicah je vsled tega taka berluzga, da stavimo, da niti v deveti deieli nemajo take. Po letu je teroperatura sem ter tija nie kaj vec" ko temperirana, nemski porocevalec hi se moral enkrat o pasjih dneh okoli poludnc po Travniku sprehajati, po tern bi vtegnil svojo opazko temperirati. Da veler pri nas his ne podira in hra-stov ne lomi, to je res, a v obce se vendar ne more ponasati Gorica se zratuo tisino in menda je ravno zarad tega bivanje zdravim v Gorici p»*av zdravo, bolehaviia pa ne toliko. O iivljenji po ceui, o izvrst-nem mleku, o splosnem blagostanji bi se dalo mor-da kaj „glihati" s temeljitim poroievalcera, posebno Ce je zid, kateri je morda vilo za letnih 100 gld., kje blizo svojeverskega pokopalisca najel, ali pa na Blanci; kajti za katero na Solkanski ali na la§ki poti bi bil moral uie nekoliko stotakov dodati. Sicer pa ne trdimo, da je v Gorici ravno strasanska draginja —tega ne: po poSteni ccni, kakor razumejo po-stenost nasi hisni gospodarji, mesarji, gostilnicarji, stacnnarjt itd., v avstrijski Nizzi labko prav izvrstno iivi, — kedor ne zabteva mnogo od drustvcnega iivljenja. To pa je v Gorici v obcehiravo,kolikor med Italijani, toliko med Slovenci in mej nemSkimi gosti menda tudi ne cvete. Da o nas Sloveccib govorimo, moramo refii, da hodimo v tern oziru prav ocitno rakov pot. V poli-t|Cnih nazorih vsaj navidezno zdruzeni, od kar je nc-nalo o5itno strankarstvo, moramo pa obzalovati pro-pad nase druStvenosti, katera je imela vselej svoje 8redi§ce v citalnici in je §e ima; le da se tu prema-jo in premrtvo shajarao. Edini pust obudi nekoliko givljenja mej naSo—(dasi ne po vsem) mladino; ple-sov smo imeli letos mnogo in iivahnih, a b e s e d o gamo eno in tudi ta je bila v posebenblag namen. JKaj je krivo, da se glavni namen nasega drustva v nemar pu§ca, ne moremo prav reci; a nekoliko kriv-de titi vsakakor v obcni mla&nosti in v tern, da vsak od druzega pricakuje, naj bi kaj zacel in obudil. Pre-teklo saboto je bila volitev novega odbora, in prisdo je k zboru izmed 100 in .toliko udov samih 17, kateri so skoro soglasno volili malo, da ne vse po-prejSnje odbornike. To zaupanje bi pafi moralo obudi ti nas slavni odbor k cvrstejSemu delovanji: saj imamo §e vendar kaj pevskih in drugih moci, ki se lahko na odra poskusijo, samo predraraiti, privabiti in skupaj drzati jih treba. Ne pisemo, da bi draiili, ampak da spodbudimol Ko je preteklo nedeljo popoludne najhuje snezilo, izginil je iz velike kletke pri sv. Antonu v Gorici ko-lovodja onih rcgovileiev, kateri so zarad driavi sov-rainih rovarii v preiskovalnem zaporu. Antona Ta- bai-a, lastnika ranjkega deraokraticnega dnevnika .11 Goriziano8 ni veC—v Gorici. Ko so zapazili, da je kletka prazna, je pticek nie nnstran Idrije razvijal svobodni pernti- Kako se je izmuznil svojim Cuva-jem, o tern se je mnogo agibaIov a danes je sam raz-loiil dogodek v .Gioruale di Udine*. Od kar je pod kljuS priSel, je vedno in edino le na to mislil, kako bi jo pobrisal in posrefilo se mn je sledojifi iztakaiti uspesno zvijaCo. Ogledaval si je vsak dan prav paz-Ijivo kljuc svoje je5e, katerega je cuvaj nosil v zvu-nanjem svojem iepu in ko si ga je prav dobro za-pomnil, narisal ga je natan&to ter si potem po svi-jaCnem potu priskrbel po narisa napravljen kljafi iz Vidma. Ta mn je v vgodnem trenutkn pomagal, da je skozi ista vrata pobegnil, skozi katera so ga biii prignali. Trije predrzni pomagaei iz Vidma, seveda udje skrivne zarote na korist ltatije ^inwleot**", so ga z vozom iakali in z brzimi konjiei so v najvef:eni diru naglo dospeli unstran mt»je, da jih niti pr*>p>zno odposlani telegrarai niso mogK dohiteti. Tako nekuko pripovednje Tabai zanimivo dogodbo. Mi pa ro*nia-mo k temu druzega opaziti, n»»gf>: Bor preil itjtm in za njim! in da bi se Se vsi rfrugi nezadovotjuf/i po-trebili iz Gorice, potem bi vaaj zvesti dravljani bh-ko mirno uiivali sladkosti in blagosti nase devete deiele. Ali se §e spominjato, kako je „8oeaB o svojem casu pogostoma drezala v skrivna gnjezda prekanje-nih igralcev, kateii so naSe zatflebane gorjanft obirali do golih kosti? Zdaj jih je vendar dohiti-la zasluzena osoda. V rnmeni hiSi v GradiSiii s«» nauce morda po-Stenejgega rokodelstva, nego s prstnikoin in kvartanti nevedne ljudi loviti in slaciti. Da bi bite tako pra-zne moSnje tudi one kmccke pohajaie in zapravljivce izpametile, ter jih do spoznanja doveh», da take haze iger in igrac—niso nikakor za kmeta. !— SJSini: jak): „ko.bja bol zaal, to-b ja bul dosi davno prines" (ravno tam str. 140.) t. j, »k' bi bil vedel, bi bil davno sem prines'l"; srbSCina kad: „te-mu bi rpa iita, kad se ne bi jela?8 (Mikl. Vrgl. Gramm. IV. str. 811.) t.j. sCemu bi bila kopicaiita, k' se ne bi jela?" K* (iz k'dar) stoji 2) za latinsko qtmm, in sicer za quum causaley concessivum, hisforicum, tem-porale, explieativum in inversum; le quum iterativum zastopa pri Das k * d a r neokrSen in tako navadno tudi quum tetnpordle, kedar stoji s futurom, v drugih primeiih, zlasti quum causale, samo, kedar je treba krepkejega povdarka. Tukaj nekoliko primerov po Schmidtovej latinskej slovnici: Hannibuli dalo erat pugnandum, quum par non esset amis, „Hanibal se je mor&l s* zvijaco bojevati, k* ne bil kcs z oroijem8. Pkocion fuit perpetuo pauper, quum divitissimus esse posset. „Focijon je bil vedno ubog, k* bi bil labko jako bogat.* — Agesilaus, quum ex Aegypto reverU' retur venisseique in portum, qui Menelai vacatur, in tnorbum implicUus decessit „K' se je vraeal iz E-gipta in je bil prid'l v pristanii^e, ki je imenuje Me-nelajevo, je Agezilaj zbolel in umrl".—^mmi Caesar in Galliam vrnit, alterius factionis prineipes erant Haedui aUetius Sequani. „K* je Cezar v Galijo prill, 90 biii prY&ki m itrsuke Hedu^i, drqge pa Sekvani." Iz goriske okolice, 17. dec. (Uv.dop.) Grdtti in obrekovati, to zna prav dobro YaS nIson/.ow, -posebno, ce gre na rafiun Slovencev; a da bi bit tudi tako pravicoljuben, da bi sam, izsvojoga na«iba, storjeno krivico popravil, tega Bog obvaruj. Zailnjif: sem Vam razjasnil barbarski f.\n s potepinom Bnijtii-kom v Standrezu, danes naj se dodatn, da po vcljavm? price prud sodnijo potidile, da ni zupanstvo ni^esar /.,i-krivilo, ampak da je Brajnik sam kriv. ak» ga je mraz v Adamovem kostumu pretrcsel. Z laj je kla-tez zopet v magistratnem zaporu v Gorici, ker je po Staadrezu rogovlil in grozil, da se hoce v obcinskem vodnjaku vtopiti. A menite, da ima ,,L*Isonzou. kateri priobfiuje navadno register onih, ki so v mestnih jeCah na prostem stanovauji in je sploh 0 inngistrat-nih zadevah dobro poducen, toliko poStenja, da bi preklical, ali popravil, kar je v svojih predalih 0 su-rovosti StandreSkih moz objavil in sicer prav dobro potroseno se solijo lahonske duhovitohtiv Kaj Su! Da bi pa kedo VaSemu mestnemu iupanu, ali recimo le njegovemu tajniku samo las zakiivil, hejt kako bi se strupeno zarepencil. Zastonj je iskati pravicoijubnosti, koder je ni. Pri tej priliki moram se §e 0 nekej neprilic-nosti prito^evati, katera je ne samo naSnn iupanom nadlezna, ampak tudi za slovensko prebivalstvo go-ri§ke okolice razzaljiva. Je kateri javen urad v Gorici, kamor prav pogostoma zahajajo slovenske stran-ke, akopram navadno le tedaj, kedar jih bila pritiska. V tern uradu so neki mladici in morda tudi kak »ta-rejsi zagrizenec, kateri ti narede take obraze, kakor bi jih z iglo zbadal, kedar jim prineseS kak slovenski spis in zgodilo se je tudi, da se je temu ali uuemu preuljuduih gospodicev iztnuznilo na mezza voce14 tako nekaj, kakor „Stiavou. ShSal sem, da se je neko zupanstvo, ce se ne motim, Sovodenjsko, pritoiilo zaradi takih kislih obrazov *in sladkih izrazov na vi-sem mestu. Kedar kaj vec pozvem — povem. \l Mavhinj l. dec. (Izv. dop.) Tukaj se je os-novalo dru§tvo mladih godcev pod vodstvom vrlega mladenCa, bivSega voja^kega muzikanta, g. Val. Ur-diha. Kolikor se je dozdaj storilo v teni, smemo si obetati brez hvalisanja. da bode obilen sad iz tega vkljub neumnej zavidnosti nekaterih kraSkih sosedov, ki si ne morejo kaj tacega napraviti, mariveC zmerom le ragljajo i natolcujejo. Piscc teh vrstic ame zagotoviti, da to godcevsko druatvo prav dobro napreduje, da bode v kratkem debutiralo gotovo — v sramoto i je-zo onih zeienih zavidnikov. F'etje godba, to blaii i mtka! 0 tern drugol; z Bogom! IZ MQStarske Okolice i. detembra 1878 (Izv. dop.) Opro^tite, d« Yam moj doj.is tako pozno v ro-kt" doide, ko sem Yarn naum-i* v Hlfilnjem dopisu obljubil. koj zop»t pisiti: foda v tuk. okolKcinah je vfasi pri naj b«dj'i volji tit'tno^o^e pi-^ati. i'isal si*ni Yarn, da seje kupOja mej Mostarjem i Metkt>vieem odprh. Yozniki ki so vefidelj \i Kranj-skega in uem^kth kejra, »l«iha-jajo ') krat v tednu u M»ntarja v M' 'kovit''. ter do-vazajo v Mo-tar navadiio zive/ m vi»jnike. Onieniti moram. da sv od tod v H*'i.ijevo iwf, po^ilja, ker je pot di/t-ra iz Bf>-ue n;t Ht\a>ko vW-inoma v nij rev-uej>em s-t;*nji t:»k*», d.i je uemngofe iz Ilrva^kega zi-v*z v l!o»ii«» doiu.^ati. S tent tedaj p t-tune Mortar tr.aio m»^t'i, akopram je m' utatsikti*!'*- ptettaredbe p;dreb;t in sicer oziraje se t.n poti hii'.: in /.ivljfujje, o/.iroma /,\\\>L Da h u«daji> vflikt vojaAki oddfclki na raz.iih Atra-neh, vendar ? nie storila v pro.-peh blago-jfa'tja i omike, tedaj ni tudi /a eeste nie skrbela. I>.d>ro vemo, da prvi pog^j k bl.'^osranjn .sodubrekomunikacije; Turkom so pa poslednje "Apanj-hk-.* vahi,„ Mi lii^n.'.j h<- v prav popolui zvo/.i z Mrtkovicem; da le par dni mu»rt<» d»visj>% pa je pnt v fwionjeno me.ito /.tprta, kajti ra\nina i/p»»d Tasnvfit'.i do (»a« bele je V.-..1 pod Mida. IU bi se ogtiiii tukiui neprilirnosliiM, treba hM"t»* hto gotovo vise v ;*rirek vsekati, »u»f-t«»\e prenarediti na bolji tiutiu. Mostova 6z Kn«;oin Bre^avo sta prav nepraktiena. ker sta btnna in ^e stopuii'ami pre-tjkrb!jt;»a. iu je to z,i teAko oblo/en \ui n«»varno, \sakdo lahko vidi. Turkom y Idlo sic i<» prav, kerni-majo namrco vozov, temvee Vi-Oinoma iu«j/je iti ienskc jahajo. Zivez je reven. Akopram se nahajajo v Mostarju uze eleganlnejie gostjluice n. p. BZuin Kaiser Franz Josef." itd., vendar so vse jedi nekakova pancarija. ne mev ne bev; a plaeati be mora Se precej Bfino.4 IMjafa je ravno taka. Na5t vojati so \e6ide!j vsiu2e vkvartirani, a kaj pomaga, bogme, ker so hiAe eaake ribuiakemu reSetn : le maleek dt-zja, uze lije skozi streho, da ni prestati. Dasi je lepega vremena le malo, vendar delajo mnogo, da bodo imeii preko zime suho hiSo.Tudi se nahajav Mostarju stavbeno druStvo, ktero ima veca podvzetjt. ^ivinska kuga je v tej ukolici v nar lep?em cvet-ju. Lrar»kih volov je, uze mnogo pogiiulo in nursi-kteri kranj-ki go^podar, ki se ni don;jv pozuril. maje z glavo nfrauki, i'ranki bodo veiiki.4 Inistinaje, nase Ijudstvo, ki je uze prcobloieno z davki, moralo bode Se vecjc breme uositi. V tekoceiu teduu je pri-Slosemkaj 200 volov iz Dalmacije, ki pa bodo v par duevih gotovo vsi puginili. Lepa ekonomija! ___________Jury Koprivar. — Improbus fuisti, quum accephti, quod mn ticebat. »Nesi bil polten, k* si sprejel, kar n€ bilo smeti.* — Commodum discesseras heri, quum Trebatius venit. „Bavno si bil odis'l vceraj, k' je priSl Trebacij.* — Tudi v ostalih slaveuskih jezikih stoje v teh primerih. besede, kisoposvojej etimologiji to kar na§e k'dar, v ruScini kogda, v poIjScini gdy ali gdyi, v Le§~ (ini kdyi, v slovaSCiui ked', v srbsko hrva§kem je-ziku kad, v bolgar§6iui koga iz kogda itd. Hrva-§ka slovenScina rabi zraven brvaSkega kad tudi §e gda, kakor prekmurs6ina; na Stajerskem pa se po-slednja besedica tudi okrseno izgovarja: da. Tako pi§e n. pr. Danjko v slovnici str. 324: JEo sosed od drugega opftan, zakaj pttsti na svoji hramui streht travo rasti, je odgovoril: Krave mo gonii gor past, da travnika n era am." Mi bi rekli: „Krave bom gonil gori past, k' travnika nemam". Vvseh teh teh primerih tedaj ne gre pisati ko, temug, ako piSemo za polglasnik e ali hi ke, ke, ako kako drugo znauituje, pa s tistim. Ko pa je iz kakor in se toraj ujema z rn-skim kak, cesdrim in poljskim jak ali jako, slova-Skim a k ali a k 0, bolgai\Nkim k a 10 (iz k a k 10) in hrvaSko-srbskim kako, Hrvaska iu ogrsko-Stajerska olovejScina ima za ko besedica kak in, razeu v ca-BodQem pomenu, tudi kakti. K 0 je pisati 1) za k&zalaimi airaki in prire^ji, kedar se povdarja istost oaebe ali reel, kraja in Casa, namestu ki (qui, quae, quod), kjer iu k'dar ali k*; n. pr. „iist!, k o* (ali ,kakor) je vCeraj pri nas bil*. Primeriltajersko; #Tistemi (ioveki, kak nas kaj do-hrega vttdi, bodmo hvalui*. (Danjko, slovo. str. 166.) — Tudi iatinicina ima v tem primera vcasi ut namestu qui, quae, quod; n. pr. Cic. Tusc. 2, 3, 9: eisdim fere verbis, ui actum disputatumque est, po naie: askoraj z ravno tistimi besedami; ko" (ali ska-kor) se je govorilo in obravnavalo". Kamestu kjer se k 0 precej redko rabi, n. pr.: Btam ko (kakor) se creda pase1*; govori se tako namrec, ako se kraj ob enem tudi pokaie, ali pa, ako je nagovorjenemu po povedanej lastnosti uze prej znau; ako pa ima nago-vorjeni po nazoanjenem znamenju kraj sam iskati, ali, ako je celo govorefiemo neznano natanko, kje jet v tem priraeru se rabi kjer. Podoben razloCek je tudi mej ko in k' v casovnih stavkih, n. pr.: .t'daj, ko smo Ian trli", ako je cas natanko znan govprecema in nagovorjenemu, Bt*daj, k' smo Ian trii*, ako Cas r. 7 ovorjenemu ne u2e prej znan in se ga znabiti tudi govornik ne spominja pra? natanko, (Koneeprih.) Folitidrri pregled. Cesar je fem. Filipovic-apovabil v Pe§to in ga tamsposebnim odlikovanjem sprejel, Cast-no priznavSi njegove zasluge. 16. decembra se je hrabri general vrnil na Dunaj, od keder je po dveh dneh odpotoval na svoje mestovPrago. Pravoslavni udje bosenske deputacije so v PeSti izrocili na odlocilnem mestu spome-nico, v katerej pravijo: Nase toibe o proganja-nji kristijanov so uslisane, inEvropaje VaSemu Velicanstvu nalog dala Bosno zasesti. Avstrij-skc zastave so bile za nas znamenje svobode. Hvaleznim srcem smo se tudi mi zastopniki S r-bov pravoslavne vere v Bosni deputaciji pridruzili. ki Vaswnu Yrlicanstvu naznanja uda-nost in zvcstobo. Ah pritozbe naSe nijso vsc v izrocencj adresi zaznumovaue. Naj VaScmu Velicanstvu povcmo proSnje zvestih Srbov v Bosni. Mi prosinio, da sir.cnio rabiti svoj materiui jezik s lirilskimi pisineni v urad-tti'Uk obefiiji. Mi latmscinc fcitati ne znamo, in Le pod Turkom so se uradni ukazi t> ririlico razglaSali.,.. Dalje prosijo Srbi za reformo dav-kovske sfcteme. za osvobojenje od fanarijotskih fikofov in duliovnikov carigradskili, ki narod zu-lijo, za pravicu, svoboduo voliti .skofe in duliov-iip iz srhske narodnosti. Dalje prosijo, naj cesar izrovi upravo Bosne le tacim niozein, ki so srb-skega jf/.ika zinozni, ki poznajo bosenske sege in razmere. in ki imajo srcu za ta narod. Po-tem hot** boseiiski Srbi radi kri in vse zrtvovati za avst-ijsku dinastijo, ki jih ju izpod turSkega jarma osvuiiodila. () novem m i n i s t e r s t v u /a avstrijsko dr/avno polovico je poeil zopet nov gla«\ Zdaj pravijo. da prfv/uim* grof I'utocki, nckdaiiji kmetij^ki minister, Mimstir.sko prcdsednistvo, \V id matin pa notranje zadeve, drugi niinisiri da ostanejo. I'stavuvenri so v delegacijah in v dr-zavnem zboru vse zile napenjali zoper sedanjo rlado, a na vse zadnje se vendar ka/.e, da so le praziio slamu mlatili, kajti pri glasovanji o najvaznejfeiii vladnih predlogih se prav pohlevno vdajejo. Vse gnjilo tudi mej ustavoverci! — V odseku. ki je razpravlj&l Berlinsko pogodbo, je vccina zavrght Ilerbstov predlog. da naj se graja vlada zaradi fcje zunanje politike in tako tudi do Groholski-jii nasvetorano rcsolucijo. ki graja razSirjaoje Ruske moti Odsek je z veliko ve-fcino sklenil priporofati, naj seBerlinska pogod-ba.potrdi.—Odsek za podaljsanje veljave bram-bovske postave je tudi odstopil od svojega pr-vega sklepa ter se tidal vladoi zahtevi. Tudi v ogerski delegaciji so Andras-syjevo poiitiko hudo napadali; grof Appony se je posebno odlikoval ined vsemi opozicijonalnirai govoniiki. A driavni krmilnik je v dolgem go-rora mirno odbijal vse zatoibe in ugovore zoper njegovo postopanje v orijentalnem vpraianji— in je zmagaf. Delegacija je z veliko vecmo do-volila 20 miljonov za Bosenske strolke, Srbska sk^pMina zboruje zdaj v Ni-§ u; knjez Milan jo je otvoril z daljsim pre-stolnini govorom. Skupicina ima nekoliko dru-go lice, kakor prejsnji srbski de^elni zbori; ona se je pomnoMla za 25 udov, katere so poslali novopridobljeni okraji. Skup§6ina itejezdaj 170 Clanov. Porocila iz juine Bolgarije razodevajo, 3a Boigari se otresajo na vse kriplje kakorSne koli odvisnosti od TurCije, in da hocejo povsa-kem na&nu zdru^eni biti. Veliko §tevilo vdov onih Bolgarov, katere je turSka krvolo^nost po-morila, so podale evropski komisiji za uravnavo Bolgarskih mej pritozbo zaradi nefiloveskih ei-Oov Turske vlade, ki so na njih druline — to-liko gorje navalili ter so prosile, naj se zdru-* iena Bolgarija popolnoma odtegne tur§kemu go-sopdarstvu. Bekte so, da ne dovole Turku v dezebj nego da vdere (5ez njihova mrtva trupla. Angle ski parlament je odlozen de 13. februarija prihod. leta. Poprej je§e sprejel vlad* ni predlog, po katerem se imajo zaloiiti stro-M m ftfpu^lo vojsbo, Italijanski kraljje sprejel ostavko-Cai-roli-jevo in narofiil Depretis-u, da sestavi novo minip'terstvo. V Italiji so razmere tudi tako zmedene, da se ne more nobeno ministerstvo dol-go na krmilu ohraniti. Razne vesti. Livila konkurencija! „Ce hudirja na steno naslikaS, pa ti pride", pravi nem§ki pregovor. Mi smo v zadnji §tevilki ,,80^6" omenili, da letos prijazna Goriea beli LjuWjani gled6 snega konkurencijo dela, in glejl danes nas je le megla zagrnila. — Sneg, raegla, berluzga po ulicah «— vse kakor veasih v Ljubljaui; v aitalniei pa, in drugod, koder bi se Sloveuec lahko Slovencu pridrn2il, da pozabi, kaj ga na ulici caka — vse kakor je bilo „in illo tempore" in se ni ie do dan danes gpreraenilo — v Gorlci, Dezelni golski svet Oorigki, ki navadno, ne vemo prav, vslcd katere postave, v Trstu sedi, pri§el je danes v Gorfco sedeti. K«j se gospodje pri'takih sejab posvetujejo, — pride redko kedaj na dan. Ce pozvemo kaj iz za kulis, porofiiino prihodnjifi, Imenovanje. Gaetano P a s a n 011i, oskrbnik c. k. telegr. urada v Gorici, je imenovan za nadoskrb nika c. k, telegr. urada v Trstu. Bralno dru§t?o 7 Proseku napravi 26. t, m. v dvorani de^eluega poslanca gosp. Nabergoja be-.mmJo s potjctn, deklamacijami in kloigro .Uskok." Po besudi skupna zabava. Vstopuiua 20 kr. K obiluej udelezbi ujjudiio vabi Odbor Obidvnave pred porotniki. Dne9. 10. n. in 12. t. in. se je vrSila obravnava zoper one preka-ujene lisice, katere so tako dolgo v Gorici in drugod po iteMi imk) nevedne kinete z igro „flgura dobi" sleparili in skCili. Predaednik: e. k. svetovalee pi, Gironcoli, sodni-ka: c. k. iwtovaloc Brusich in e. k. pristav Tominz, zutoznik: drz. pravduika namestnik Ganevavi; zago-voruik dr. Morpurgo. Zatozenci so: Iv. Kr. Deeolle iz Chiacis-a v okraji Tolmezzo na Laskem, sin njegov Jvau Decolle iz Starega mesta (Cividale), Anton Defeat iz Trsta, zet in svak popiejdnjih, vsi trije stanujoci v Gorici, .Ivan Perion iz Gorice, GaSpar Pu^ar iz Gorenj pri PoHtojni in Franco Gorjan iz Gorice. Vdi trije so zatozeui zaradi goijuflje, ker so mej seboj zvijacno dogovorjeni v igrah s prstnikom in „fi-gura dobiu ljudi slepatili, Pozar tudi zarad tega, ker je ponarejen denar, dasi ne v porazumu s ponarejalci, izdajul. Zato^ba obsega v 65 glavnih vpra§anjib 37 de-janj in ker so porotniki vsem vpraSaojem pritrdili, tako da so zatozeui krivi spozuaitt skude: Iv, Kr. Decolle za 193 gl. 40 kr., Jv. Decolle za 432 gl. Anton Defeat za 516 gld. Jvau Periou za 296 gl. 50 kr., Gaspar Pozar za 97 gl. 80 kr. in France Gorjan za 329 gl., jib je soduija obsodila : Jv. kr. Decolle na 21/2 *eta zapora, Jvana Decolle ua 5 let trde jeCe, — pokoncanikaznisodbi sepa izzeuetaoba Ccz mejo; Antona Defent-a na 6 let trde jeee, Jvana Perion-a na 4 leta zapora, Ga§parja Polar-a na 1 V2 ^to za-pora ia Franceta Gorjan-a na 61/2 leta trde jefie; zadnji Strije se postavijo pod posebao cadzorstavo! ke-dar prestanejo kazen. Dne 14. decembra se je vtSila obravnava zoper Jvana Pertovt-a 21 letnegamizarjaiz Gorice, zato-^enega zaradi spolnega nasilja, oziroma oskrunbe dopri-neSeue nad blazno Eozalijo Korsic v goriSki bolniSnici. Porotniki so na obe doticui vpraSanji z 11 glasovi zoper 1 zanikavno odgovorili, vsled Cesar je bii zato-zenec kot nekriv izpueCen. Predzadnja obravnava je bila 16. decembra zoper Jozefa Kaus-a r. Jozefapobi§nega prodajalca in Matija Kaus-a r. Jozefa, dninarja, oba iz Bovca. Zatozena sta, da sta sklenila mej seboj navidezno pogodbo, da bi tako opeharila trgovca Aleksendra Nenern iz Prage za 1505 gl. 93 kr. Sodnija je predlozila porotnikom tri vpralanja, prvi dve zadevajoCi nezvestobo in goljufijo, kateri bi bil zakrivil Jo^ef Kaus, tretje pa, da je Matija Kaus sodele^en teh zlofiinov. Porotniki so z vserai glasovi pritrdili prvemu vprasanju, drugi dve so pa zanikali; vsled Cesar je sodnija obsodila Jozefa Kausa zaradi nezvetobe na 2 leti trde jece poostrene z enim postom vsak mesec; Matija Kaus pa je nekrivega spoznan. Nova ditalaica. V Cepovano se je osaovala MkatoliSko-politi§ka Citaluica." Kaj ve6 0 njej spom-ladi, ako bo visoka e. k. Namestnija blagovolila potr-diti jej podana pravila, V ?^sui [so zaradi neprestanega slabega vre* meua in posebao zastran velikib povodeuj vea stavbe* na podvzetja ustavila svoja dela. To je objavilo tu-kajsnjo mestno ^upanstvo vsled mamestniStvenega raz-pisa od 8. t. m. Stv. 2898 posvarivSi vse tiste delavce, kateri bi se hoteli na daljno pot v Bosno podati, naj se dobro priskrbe z denarom, da se lahko vrnejo, ako ne bi dobili dela. 6asopisje. Na svetu je okoli 25.000 razliinih Casnikov. Severna Amerika jih Steje 8500, NemCija 3800, AngleSko 2500, Francosko 2000, Awstralija 1500, Avstro-Ogrsko 1250, Italija 1150, juina Amerika lOOO.Kusija 500,Spaojsko 400, Azjja 375,Sved-sko 300, Portugalsko 250, Holandsko 250, Belgija 250, Danemarka 240, Turfiija 200, "NorveSko 180, Afrika 62. Iz Ortiana pri Miramaru se piSe SI. N. 8. dec. Sino&i je blizu Nabreiine pri poStnem vlaku, broj tri, nekov baje iz Bosne vracajoft se oBcir, po lastnej neprevidnosti,—pravi se, da v pijanosti,—padel skoiil odpito kupejno okno, ter se strahovito potolkel; sko-raj, da bode moral zapustiti to solzno dolino. Odpe-Ijali so ga zjutraj v trzaiko bolnico.—StraSno ssamete imamo po Krasu; tovornl vlaki prihajali so prcdvfie-ranjem in vCeraj a cclodnevno in Se vccjo zamudo v Trst; zdaj pa so odpovedani vecinom vsi za nekaj dnij. Dunajski brzovlakl in poSte so tudi zelo za-kasneni. Celo na progi Habreiina-Gorica-Kormin pad-lo je toliko snega in ie pada, da morajo pred vlaki voziti plugi, ki ga odstranjevajo. To je paC kaj ne-navadnega, vzlasti za GoriCane. TelegrafiCno javi rav-nateljstvo ju^ne leleznice, da je zbug zametov zakUu-L011 ves tovorni promet mi'j Olognicem in Marzzuschla-gom; kako hudo mora mesti na Semoringu. In pa nesrec je bilo pro§le dni na naiej leleznioi, da jo groza. Razen gori omenjenega castnika povozill 10 v St. Petru necega delavca, ki je dan kasneje umrl v ljubljanskej bolnici; razdrobili vslcd karambola dvo-je voz v Borovnici, ter zelo poikodovali zadnjega pro-vodnika Potokarja; cujo se tudi, da sta v Zagrebu treila dva vlaka, in isto tako na Zidanem moitu; baje so tudi pri vas v Ljubljaui pri prova^anjl razbili nekoj voz, ki so stall zunaj policijske maiko t. j, firez blod, ki je v znamenje, da do tija in ne dalje sinejo se pu§Lati vozovi. Zvorx lepoznanski list s podobami; V. tcfiaj: izhaja po dvakrat na mesec; vsaka stevitka z izvirno podobo: galerija slovenskih pcsnikov'z iivotopisi; pe-smi, povesti, zgodovinski, uaravoslovni, lepoznanski in dr. spisi. KaroSnina; 5 gold, za vse leto; 9 gold. 60 kr. za pol leta. — Naslov: Redaction des BZvonrt Wien, Wahring Herrengasse 74. # Hajdrihova zapuSdina. ^ivo priporoCevaje objavljamo Vabilo na Naro&bo Hajdrihovih nJadran-skiti Glasov." Rodoljubi! „Das Aecbte bleibtder Nach-welt unverloren!" Gdthe. Nij ga vec ratarja, keji je pluzil duSni lerae^ i i njim rczal terdo, nerodovitno, skoraj zapuSieno le* dino i iz nje vstvaril krasen gaj, iz kojega cujejo se sedaj mdodoneLi, mofini, zalostni, tola^iloi i radostni glasovi, navduSevajoii krepostne t junaSke naravi;mo-2a, koji nam je serine obCutke svoje tako nepokvar-jene, tako naravne izroiil napisavSi je v sekiricah na borni listiC, da lehko vsakcitaje je obCuti, kar josam obcutil v onem trenotku, ko je je napisal, da se 2 njim jo<5e i smeje, da i njim obzaluje idase i njini povzdi-gne v rajske melodicne viSave, tega moza, goapodarja naSih sere, koji je se svojim umotvorom, svojo pesnijo, tolikokrat ocaral v kako slovesnost, zabavo zbranoob-5instvo, blazil mu duSo i vzbujal v njem dreaajocl narodni cut, tega moia nam je neusmiljena, kruta, strahovita, bleda 2ena, smert, pozvala v svoje podzem-ske prostore, kjer nij vec skerbij, kjer „kragulj ne kljuje serck,* kjer nij ve6 boleeio, kjer je mir, kojega svet ne more dati, i kojega je on tako neprestaao iskal, a ne nasel 1 Ali tega moid, nijsmo izgubili: telesa njegovega sicer nijmamo ve^ali duSo njegovo imamo serce; svoje nam je zapustil I „Dovolj je spomina. Me pesni pojd lB - Pesem njegova je njegovo serce I Dalec preko slovenskih mej glase se njegovi „Ja-dranski glasovi"; kedo je ne pozna? Komu nij solzi-ca zasvetila se ha o5nej vejici i narastla v debelo kap-ljo udcrla se mu po lici, ko je cul izurjene pevce iz krepkih pers zapeti melodijo Hajdrihovo? Nezmo^no je ubozoo pero moje naslikati lepoto; bojece se, da ne pomanjsa slave, — molCi 1 — Rodoljubi! V kraikem mislim izdati nadaljevanje Hajdrihove zapu§eice: drugi zvezek nJadranskih glasov", v istej obliki, kakor je bil izSel 0 svojem ca-su pervi; obsegal bode krasne dveterospeve i zbore; ako se oglasi zadostno Stevilo naroCnikov, vsaj toliko, da lehko poravnam tiskovne strodke. Od Vas je zavisno, da se ovi narodni biseri po-gube ili da ostanejo nam i nasim zanamcem v ponoB, spodbujo, uzor I Sodite i dolomite 1 JOH fa ci6 che pu6, fa quanta devel* (Kedor 8ttori| kw mu je mogofie, atvori, kw »9».) Zvezefc stane 1. forint, 20 kr., koji mi blagovo-lite stoperv tedaj poslati, ko bodete prejeli knjigo. Priporo&un Vara, rodoljubi, §e enkrat: dolomite osodovHajdrihove zapuScrae! V Cermiah (pri Gorici), 17, focembra 1578. Z odltfnim upostovanjem T. Kosovel. . Naioftla sprejezn* iz uljudnosti tudi uredniStvo .Sofc". Boparska drnhal 72 mol se je klatila dolgo let po Galiciji, scvernera Ogerskem, SedmograSken* in Bakovioi, no da bi mogla pravica le enega nevarnih klatezev v svoje kle&e dobiti. Na&dnik tej drubali je bil neki Jurko Dragiruk, krepak kmefiki fantina iz vaai 2ab)je v Koaovskem okraji v vzhodni Galiciji. Letos septembra meseca se je Se le nosreiilo 2an-darjem, da so kapiUna Dragiruk-a so sedraimi njego-vih tonriSev v fcablji vjeli; a en zaodar je pri tej priliki mrtev obleial. Pozneje so prijeli Se pet dru-gih roparjev y Galiciji in 59 v Bukovini; prvih 13 so sbranili v Kolomeji v zapor, drugih 5!i pa v Cer-aovicah, Pred kratkem se je vrSila pri okrozni sodni-ji v Kolomeji koncna obravnava proti naielniku Dra-girnk-a in njegovim 12 pajdaSem. Prvi je obsojen k srorti na vislicah, drugi pa k teSkemu zaporu od 8 do 15 let; en sam je obsojen na samo 4 leta. Proti onim 59, ki se Made v Cernoviskih zaporih in mej katerimi je tudi ena zenska z iraeiom Irina Libastjuk, zaCne se te doi kontna obravnava. V Banjaluki so 28. noverabra o poldne, prvi-krat po 400 letih na veliko veselje tamkajSnjih kato-licanov zapeli zvonovi v stolpu katoliSke cerkve. V Zagrebu na kolodvora sta trcila vlak ki je iz Karlpvca in vlak, ki je iz Siska priael tako mofino, da je veC vagonov potrtih in iz tira vrzenih bilo. Po sreci nij nobeden clovek ubit, temuC le nekaj lebko poSkodovanih. Primorska lnka Spica, katera bode nasemu ozemlju utelovljena, naslanja se z jedne strani na dal-matinsko luko kotorsko, a z druge ^strani odmejena je z novirai mejami Crnogore, in na d&lje od jadran-akega morja. Luka spiika dolga je 9 kilometrov, a Siroka 3.7 kiloraetra; povrSina znaia 35.9 km. Vnjej leze vasi Misici, Gjurmani in Papani, v katerih zivi do 120 rodbin grSko izto6ne vere, zatem Miljevif-i, Za-gradifii in JankoviCi, Brknmin Sotomori Spica all SpiC na tako zvanej luki spiikej, nadalje Brca in Magjari f 176 rodbin katoliakega veroizpovedanja. Na Brco in Magjare naslanja se selo SaSanj s kakimi 70 rodbi-nami. Gelo prebivalstvobroji kakih 1700 doS, ve&nom Albanci, ki pa govore" jednako srbski, kakor albanski. Vsa ta navedena mesta imajo le malo hi§, ki so dosta dalec* jedna od druge, vsled Cesar so sela jako pro-Btrana. LISTNICA UREDNISTVA. Gosp. dopianiku s Primor-akega: Vstrezete nam s tocninu porocili iz Vaaih krajer; tako dolgih razmisljevanj pa o rpraianjih, ki so se t slor. casnikih uze na vse strani razpratljali, ne moremo porabiti. Vsakakor „ert landanda Toluntas.' Zdravi! Gosd. Fr. Z. VaS clanek obsega marsikaj flobrega in reaniSnega, — a naie obSinatro bi ga recinoma ne razumelo; sicer pa nismo nikakor preverjeni, da ital. rladar io name-raTa, kamor men rogorilenje mnogih prenapetnezeT t njego-Tem kraljestra in & njimi tudi naSih domacih in iraportiranih italianissimoT. TSe zamerite tcdaj, ako Vam ne TBtreiemo. Bogt 6aet. gosp. prijate^j t D. YaS listek porabimo po no-vem leta, Le bomo ie zirt Yesele praznike! Dunajska borza. 20 dec. Euotni drf. dolg v bankoycih . . . • 1860 drz. posojflo .»,-.... Akeiie sarodne feanke 4..... 61 gl. 45 62 „ 70 73 „ 55 113 „ 20 780 „ — 216 w 50 117 „ 15 100 „ 10 9 „ 36 5 „ 59 kr. » » n n » Napol............. w C. kr r«jkioi . . . ,...... n gate Bettea and FreUwBrdifl»te«= Die Regenmantel, Vagendecken (Pladicn). Bfltrmlagw, ZelfstcSFe m jder k, k. pr Fabrikj j von M. J. Elsinger & Sohne ~g I in Wien, Neuban, Zollergasse 2/' ||H des k. na« k. Knenministtttatna, Sr. Maj. I irine, vtelcr Hummnltltianaflteii etc. etc. I 4 >fu-i Javna ixjanrn. T Ker je sklenjeno, da bode prva Dunajska med- Y 1 narodna cksportacfja blaga likvidirala, razprodajo t se sledeSe kraane strari za 1 samih 5 gld. 40 kr. in sicer: 1 dobra Pariaka brontena l lep album za fotografi* nra z belo, em&ilirano ci-| Jje, zlato obrezan za 50 * frenico; da pojde tocnoJ tografij. i garantira se eno leto. |i Gentlemen — aavoj za T 1 kristalna, sladkorniea smodke, jako praktifen. «^ •li posodazasurovoniaslo Mm0T4p zafajf ^jbolj. X g potrebno fino pnpraTO. f" komtrukciic T vazi, a« zlato-okineanimi.1 onjenf.kra?nalKl5eta,Iep T podobanit. [ d*r ^* d*mt- t 1 .ronteno-nlita pimalO fimh jeklorisor, kopij ^ prtprava, predstavljajoia slaTnih »lik»r]«v. T ikrato s perosnikoro. jg k«M«v ..roraat. 2dra\stve- ˇ 1 Cedna pctrolna lamp* * nega mjila q& dr. Dupuot. «m kroglo in zavarnikom. \ * Vse te sttari se prav spostobijo ?a tlarila in atanejo y aknpaj samo 5 gl, 40 kr. i Wiener Export-Geschaft x I, Klisahethstrasw X. « ˇ PoSil/a se proti poatni predpluri ah da »t»d»>nar *<»sj»'. ^ Zastonj i si prizadova tiakdu, naifrau bLtgii iti na»im ccnaw kon-kureneijo dclaii; mi hj»o veadar edini in nik»l<> na< ni na tern poljf dosogol; najniunjs;» narticitov za pu«Kumu vstrt-ztimo. DOLOCENK CENE: 100 vizitnih liatkor 50, 80 kr. 1 gl. 50 kr. 100 p61 papirja za pisma r 11MM) pol najfinpjirga pwpir- j» za frtsllllt TrtrtViTki s iisk»rio ttrmo fgl. iif ' 1000 yioi dotto v oomcrki f?i. 4, 5, B. 1»K)0 k'.n-rtov h ti-ikano fir- mo ^1. '.'.50. najholjsih fjl. 2.SO. 1000 racunovviietvtrrki pi,7 1000 „ onmceki #1. .*> 1000 poSiljavnih Ustov „ 4 osmerki a kuverti vred a kakorsnim koli ime-nom gl. 1.20, gt. 1.50, 1 kascta tnglnisk. popirja za ptaina s kuvcrti vred in s kakorSuim koli monogramom gl. 1.50, 2, 3, 6. 1000 pecatmh mark gl. 2, 3, 3.50. Kdor se skupaj za 10 gl. naroui, dobt primorno ceneje. Tiakorine vsake b»ii© m dobirajo nagto "m po ceni. Zaloga vsakovratnega papirja za poitno in uradno rabo, za risanje in zaboje. Hpanj»ki tosk, odpisne knjigo, droilo, jeklcna pereiia, , pereaniki, STin&iki, pisala, pisne garniture itd. po naj- nizi& tfornifinib cenah. Da prihronimo naiim castitim p. n. nurocntkoiH , nepotrebne pisarije in poatno stroSke, prigkrbujento ka- korSno si bodi stvar naglo in ne da bi si vrufiunili bako 1 prorizijj. , Kdor naroei za rsaj 10 gld. — dobi zasto^]; e- leganten comptoir-koledar za leto 1379. Na dezelo se po§ilja blago samo proti predplaSi , ali poStncm povzetju. , CfiBlnl-Cspot fiir Papier, Sch?eib-S,equisiten it 2rucksortsa Wien III. Diesslergasse 10. 0 hoi'iivi pride na svetlo knjiga opisal po SYOjih stenografskih bilje^kah Ant. Bezensek. Razen to&iega ppisa sveCanosti, vseh Taznih zdravic, govorov, vseh telegramov in pisem imela bo ta knjiga tudi lepo in verno sliko dr. Bieiweisa, pa njegqv givotopis (spisal prof. dr. Celestin). MT* Zavolj svoje elegautnosti bo ta knjiga prav primerna za boliCna in novoletna darila. A sploh tega lepega spomioka velike narodne sveCanosti ne bi smelo manjkati nobenemn zavednemu Slovencu. Cena s poituino 60 kr. — Narofiuje ae s po§t-nimi nakaznicami pri UredniStvu „Jugosl. Stenografa" v Zagrebu, tvoroice za strto i 1M0 im Dobiva se v prodajalnici za disavino I (drogh(Tiji)Kosp.AXTONA MA/ZOIJ-ja v ««sposki ulici v Gorki, kot zastti in brc»x dru^r prinu'sj rabiji*; /. njimi xx& GOST1LN1CO pri iNGELJU" (AXUELO D'ORO) v Gorici prevzel je podpisani ter zagotatlja, da bode njegova asjvcLa skerb, imeti naj-boljso domafio, dobro kihinjo in sploh ?so natancno postrezbo v vsakem obziru. I Tudi vozniki bodo vselej skrbno postre-zeni. VoditeJjica gostilne ostane ROZA HAPPACHER. PriporoCa se uljadno Mihael Bras. b Vazno oznanilo. S pomofijo slavnoznanega prabu Iwells zamore si vsakdo v nekaterih minutih, in ne da bi se motil z umetno zloienimi stroji, napravljati PIVO, odlidno po svojem okusu in po zdraTsttenih lastnostih in niS niie od onih piv, ki se narejajo v C'aveni, na Dunaji, na Bavarskem, in sicer prav po ceni, kajti liter stane, 5e se vsi stro§ki vradnnyo, samo 14 centeiimov. Navadna cena zaboja za 125 litrov 6 gld. » " a » 60 „ 3 „ -„ » » » * 30 n 2 n {Prosto poitnine v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakem zabojtt je prav razumljiv podukj kako se ima ravnatij kar je tako lahko, da se ni mogoSe zmotiti. NaroCuje se pri G. Perino in Coggioia (Italia). l*aavate!j in odgovoroi wedoik: AKTOIS HABUAJNI. — Tiakar: MAiLUSG y GoHcT