Poltnlna plačana v gotovim). PoMuaezo« itavilka ituc 1'2S Din. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din IB, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poitnina posebej — Oglasi po ceniku. SOCIALIST t) Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sadež urednlitva In uprava Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Slev. ©. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije V Ljubljani, dne 13. februarja 1925. leto 111. Sodrugom volivcem in somišljenikom! Včerajšnje volitve so pakazale — kjub zunanjemu neuspehu —, da ima Slovenija dovolj razredno zavednega socialističnega proletariata, ki je poklican tvoriti ogrodje za močan in zdrav socialistični pokret v Sloveniji kot del socialističnega gibanja v državi v okviru naše internacionale. . V Ljubljani je ostalo socialistično jedro zvesto svojemu rdečemu praporju kljub terorju in va bam režimskih in protirežimskih meščanskih strank, isto na Kranjskem, kjer smo vzlic razdvojenosti videli, da imamo povsod zveste kadre, kjerkoli je dan predpogoj za naš razredni pokret. Na štajerskem so naša središča, ^predvsem Mežiška dolina, pa tudi Celje, Šoštanj, Ptuj, vsi ž bližnjo in daljno okolico, izkazala svojo storo socialistično moč in zvestobo do stranke. Tu smo povsod dobili nove borce za našo internacionalno SSJ! Bodite nam pozdravljeni! Maribor z okolico je stal kot trdnjava v valu defetičnega Radi- če vstva! Odpadlo je, kar je bilo gnilega; vrzeli bomo izpolnili ^ novimi krdeli! Uveljavili smo se častno tudi v revirjih, iz katerih mora iziti ti-sočglava armada črnih pionirjev socializma. Vsi, ki ste ostali zvesti zastavi socializma in internacionale, vsi, ki so Vas te volitve privedle k nam: pomagajte s požrtvovalnim, neumornim in samozavestnim delom za organizatorično ujedinjenje delavskega razreda Slovenije v SSJ, za procvit našega časopisja, za po globljenje razredne zavesti med delavstvom! V to ime sprejmite našo sodruž-no zahvalo in pozdrav! Živelo edinstvo delavskega razreda ! Živela SSJ! Živela internacionala! V Ljubljani, 12. febr. 1925. Pokrajinsko načelstvo SSJ. Po volitvah. (Pašičeva zmaga. — Kako je zmagal! — Kombinacije. stranke.) Delavske razredne Kdo je zmagal? Nacionalni blok (vlada) ali opozicijski blok? Ta vprašanja so bila pretečene dni \ ustah vseh. Bili smo priča neresnemu časnikarskemu boju takoj po volitvah: dočim so vladni časopisi trdili, da je zmagal nacionalni blok in pisali številke od 158 naprej (toliko znaša namreč absolutna večina od 315 poslancev v parlamentu), je hitelo opozicijonalno# časopisje zatrjevati, da je nacionalni blok brej večine, da je opozicija zmagala ... Kakor, da ne bi imela laž volivnih številk zelo kratkih nog! Kaj koristi samo lagati, ko vidimo jutri resnico v številkah, če ne prej, pa pri prvem glasovanju v parlamentu! Resnično je samo eno in ta res-nica je, da je — zmagal Pašič! Staremu lisjaku se je posrečilo, da je povišal število poslancev svoje stranke tako, da imajo danes radikali vse parlamentarne karte v rokah: oni si poiščejo zaveznika tam, kjer si ga žele! Za silo izamo-rejo celo sami vladati, če Radičev zopet ne bo v parlament. # Pašič je zmagal, ker on to zna. "N redno je, da si to pogledamo! Naj-prvo je proglasil Radiča z boljše-vikom, dal ga je zapreti (in Radič se mu je dal ujeti!) ter zmešal Ra-dičevcem štreno, nekoliko na Hrvaškem, nekoliko drugod, popolno ma pa mu je onemogočil kandida-cije v Vojvodini in Južni Srbiji, torej na čisto »srbskih tleh«! Do večera pred volitvami ni nihče vedel, kaj bo z Radičevimi Skrinjicami! Tako je Pašič preskrbel 'za zmešnjavo, na dan volitev pa je pustil vse Radičevce na volišče in na Hrvaškem celo pričakovanih večjih nemirov ni bilo. Pašič seveda dobro ve, da bi Evropa čudno pogledala, če bi Hrvati ne šli na volišče. Tako pa so bile volitve »svobodne« in. Radič je dobil nekako toliko mandatov, kakor jih je imel doslej. O terorju torej ni govora, pravi Pašič in Evropa mu bo verjela. Pašič je samo mojstersko preprečil, da ni Radič nič pridobil! čeviča po poti izvedbe Vidovdanske ustave, notranjih bojev v državi še ne bo konec in oživotvorjenje oblastnih in »rezkih samouprav ne bo moglo pomiriti avtonomistično-fede-ralistično razpoložene polovice države. Boj za revizijo ustave se bo nadaljeval in to ne v dobrobit razvoju našega socialnega in gospodarskega življenja. Pašič je s^daj tudi dovolj močan, da grq po' drugi poti, po poti k »sporazumu«, po poti, ki vodi k delitvi pravice za eksploatacijo Jugoslavije med plemenskimi skupinami meščanskega razreda, pri čemur bo srbski buržuaziji lahko očuval največji kos. Dokler ni bil Pašič v parlamentu dovolj močan, ni hotel o »sporazumu« ničesar slišati, kajti ta »sporazum« bi bil tak, kakor bi ga bili drugi hoteli. Danes je Pašič lahko za »sporazum«, ker bo ta »sporazum« tak, Kakor ga bo Pašič hotel! Mi želimo, da se srbska, hrvaška, slovenska in turška gospoda enkrat pomenijo in »sporazumejo« med seboj, kajti te volitve so znova pokazale, da je uveljavljanje razrednih interesov delavstva nemogoče, dokler se vprašanje notranje ureditve države ne spravi z dnevnega reda. Delavski razredni stranki v državi: socialistična in komunistična sta tudi to pot plačale ceho za boj med meščanskimi strankami. Dočim niso komunisti že pri volitvah leta 1923. dobili nobenega mandata, je to pot izšla iz volitev brez mandata tudi naša stranka. Na uspeh smo mogli upati edino v Vojvodini in nekoliko v štajerskem volivnem okrožju, toda radikalni teror v Vojvodini je ne samo onemogočil našo agitacijo, ampak celo preprečil tisočem volivcev, da niso mogli na dan volitev na volišče, na Štajerskem je zmešal val Radičevščine glavo vsem razredno manj zavednim delavcem, ki vidijo svoj spas v .razpadu Jugoslavije, ki so jim ga obetali Radičevci, ne pa v razrednem boju proti vsem meščanskim strankam. Ti delavci so pozabili, da je osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega jarma delo delavskega razreda samega! Mi smo samozavestni dovolj, da lahko čakamo na iztreznjenje v širokih masali delavstva in malega kmeta; k iztreznjenju pa moramo pripomoči z neumornim organizacijskim delom, s širjenjem našega časopisja in z buden jem razredno zavesti! Glave in srca kvišku! Na delo torej! Kje pa je dobil Pašič toliko novih mandatov? Zelo poučno je to: Radikali so uničili po vrsti vse malo in šibke stranke na takozv. »srbskem« teritorju, torej v Vojvodini, Južni Srbiji, deloma Bosni in Hercegovini in sami Srbiji. Ves prirastek na radikalnih mandatih je nastal na ta način, da jo radikali onemogočili z najkrutejšim terorjem socialistom in Nemcem v Vojvodini, Turkom (džemi-jet) v Južni Srbiji, zemljeradnikom v iSrbiji ter slednjim in Muslimanom v Bosni in Hercegovini, da bi dobili ono število mandatov, kakor so jih imeli. Radiča streti pred očmi Evrope, tega se je Pašič previdno čuval, šibke stranke razbiti, tega se ni pomišljal! # Drugo dejanje te politike bomo videli v teku prihodnjih dneh mesecev. Nihče ne ve, kako ho nova vlada in nova vladina večina, morda še sam Pašič ne ve, kaj bo napravil, zato tudi mi ne prorokujemo. Večina ljudi misli, da bo Pašič vrgel po volitvah Pribičeviča in Žerjava in njihove samostojne demokrate črez krov svoje vladne la-dije in da si bo poiskal drugih zaveznikov — in morda se ti ljudje ne motijo. Pravijo tudi, da si naši klerikalci zelo žele v vlado. Morda bo to tudi resnično; za meščansko stranko, kot so klerikalci, ki imajo ogromno večino mandatov v Sloveniji in ki so edini zastopniki slovenskega naroda, kakor sami pravijo, večna opozicija nima pomena. Udeležba na vladi je za meščansko stranko edini smoter političnega boja. Klerikalci imajo tudi z ozirom na pred-stoječa pogajanja z Vatikanom za sklepanje konkordata ogromen interes na tem, da konkordatu ne ku-niujeta Pribičevic in Žerjav, sicer bi res utegnili doživeti, da zlomi \ atikan moč politikujoče duhovščine! Eno je jasno: Pašič ima'odprte dve poti in usoda notranje politike bodočih let v Jugoslaviji leži v njegovi roki. Če gr« s pomočjo Pribi- Volitve v Sloveniji. Pretečene volitve so se vršile v znamenju državnopravnih sporov. Na eni strani se je bojevala centralistična gospoda (Narodni blok) zato, da se uredi država po enotnih centralističnih nazorih. Na drugi strani je pa zahtevala federalistična gospoda (Klerikalci in Radič) naj se razdeli država v federativne ali autonomistične plemenske in verske skupine, ki naj bodo sestaven del države. Socialisti imamo v teh vprašanjih svoje lastno stališče. Ustavni načrt, ki ga je izdelal v konstituan-ti naš parlamentarni klub jasno zarisuje, kakšen način ureditve drža-žave bi odgovarjal našim socialističnim zahtevam. V glavnem je v tem načrtu zahteva, naj se uredi država z enotno centralno zakonodajo, posameznim oblastem ali pokrajinam naj se pa prizna čim širšo samoupravo. Naš načrt se torej bistveno razlikuje od centralističnega in v enaki meri tudi od federalističnega načrta. Naš je pač prikrojen zahtevam in koristim delavnega ljudstva. Jasno je pa bilo, da bodo pred vsem odločali meščansko kapitalistični načrti, ker je pač država meščansko kapitalistična. Zato je obstojala že od vsega začetka nevarnost, da se bo sukal ves boj samo v znamenju obeh meščanskih skupin. Obstojala je nevarnost, da se bo v te meščanske boje zapletel tudi proletariat, celo njegovi kadri in da bo zmlet med obemi mlinskimi kamni. Mi smo to nevarnost 'pravočasno opazili, zato smo se trudili z vsemi silami, da se proti obema meščanskima blokoma postavi tretji — proletarski blok — ki bo v tej veliki bitki zastopal tretje, to je proletarsko stališče. Priznati je treba, da v naših stremljenjih nismo povsem .uspeli. V kolikor so pa spašeni vsaj proletarski kadri pred meščansko poplavo, v toliko je pa to pred vsem za sluga mojsterske taktike naše stran ke. S socialistično ideologijo prepojeni delavski kadri se naša stremljenja hitro razumeli in z njimi nam je uspelo v tako kratkem času, ki smo ga imeli, vendarle ohratniti nedotaknjena kulturna žarišča .proletariata od kapitalistične infekcije. Kako so v primeri z nami vzdržale druge tudi delavske stranke se jasno vidi iz naslednje tabele. Volilni rezultat. Volilno okrožje SSJ. Bernot. Kom. ■ Ljubljana 497 427 Kranjsko H95 715 2792 Štajersko 4099 1050 2112 Skupaj . 5491 1765 5331 Ta tabela nam pove vse. Naša stranka je na Štajerskem vzdržala vse svoje kadre. Nekatere majhne postojanke, ki jih je obkrožalo preveliko morje meščanske poplave so sicer nekoliko nazadovale, zato smo pa razširili svoj delokrog tudi v one industrijske centre, ki so jih ■do sedaj obsolutno obvladovali Ber-notovci in komunisti. Priznati moramo pošteno, da smo nekoliko podcenjevali moč državopravnih gesel meščanskih strank, zato smo precej računali, da dobimo vsaj 1 mandat. Kar se pa tiče razmerja moči naše stranko, do ostalih dveh delavskih skupin na Štajerskem, je bil pa naš račun popolnoma točen. Na Kranjskem pa sami nismo mnogo .pričakovali, kajti pokret je bil tukaj silno razbit še iz komunističnih časov, tako da smo v tej volivni borbi šele .^zbirali posamezne dele v eno celo-Jlto. Pošteno povedano, smo komaj ^pričakovali, da bomo dobili več glasov kot Bernotova skupina, ki je bila tukaj organizacijsko precej močnejša. »N apr e jeva« skupina v celoti ni vzdržala meščanskega navala. Njeno vodstvo ni 'razumelo, da se ne 'bije bitka med nami in njimi, temveč med kapitalizmom in socializmom. Zato. je naperila ves ogenj na nas, zlasti v zadnji številki »Napreja«, docim mi nismo nanje izstrelili niti enega strela. Posamezne njihove organizacije so sicer potrojile svoj napor, da vzidrže surov naval kapitalizma, če so omagale ni njihova krivda, kajti dobile niso od vodstva niti namanjše duhovne zaslombe. Nekatere so pravočasno uvidele kapitalistično nevarnost in so ramo ob rami z našimi preprečile kapitalističen napad. Zlasti v Mežiški dolini v Crni in Mežici se jim je na ta način posrečilo vzdržati delavske kadre neoskrunjeno od kapitalističnih strank. Nasprotno pa one organizacije, ki če tudi v zadnjem trenotku niso poiskale bratske pomoči, so pa po veliki večini silno decimirane. Zlasti drastičen primer nam nudi Dravograd, kjer ima »Naprejeva« skupina župana in večino v občinskem svetu. Od 210 proletarskih glasov je bilo oddanih: 2 naši stranki, 7 Bernotovi skupini in 201 glas je pa vrženih v fevdalno-kapitali-stieno žrelo Radičeve stranke. »Naprejeva« stranka je pri teh volitvah pokazala, da tudi najboljše organizacije ne morejo vzdržati, Če nimajo vodstva, ki ima dovoljno duhovnih in organizacijskih sposobnosti. # Komunisti so zgubivali že dalje časa svoje volivce, ki jim trumoma uhajajo h klerikalcem. (Zlasti železničarji.) Pri teh volitvah so »pa v tem pogledu dosegli rekord. Tako so jim naprimer v samem Trboveljskem revirju vzeli klerikalci okoli 1300 izrazito delavskih glasov. Mogoče jih bo ta katastrofa izučila, da samo zabavljanje na »socialpa-triote« še ni dovolj za zmago nad kapitalističnim razredom. # Volivni izid za delavski razred Slovenije ni razveseljiv. Vendar je pa naša stranka dobila zaupnico slovenskega proletariata is tem, da je izšla iz te ogromne bitke kot največja delavska stranka Slovenije. Zavedamo se, da je proletariat Slovenije dvignil našo stranko na to častno mesto pred vsem zato, ker odobrava naše delo za ozdravljenje in združenje delavskega pokreta v enotno falango. Mi bomo to plemenito željo uveljavili in gremo nemudoma na delo, da napravimo iz rdečega bloka — rdečo stranko. Nekaj volivnih številk. (Vse sodruge, posebno pa odbornike naših organizacij itd. opozarjamo na ta članek. Številke v oklepajih pomenijo število volivcev iz 1. 1923. Pripomnimo, da ,so bile 1. 1923 na Štajerskem dve liste SSJ, ena Mariborska (s. Golouh), ena Naprejeve skupine (s. Koren); na Kranjskem je bila 1. 1923 samo ena lista iSSJ (Kisovec), za drugo listo »Zveze delovnega ljudstva« e glasovalo tudi nekaj socialistov. Ljubljani je bila 1. 1923 samo ena lista »Zveze delovnega ljudstva«, za katero so glasovali socialisti in komunisti. Kratice pomenijo G = Golouhova 1. 1923, K = Korenova lista 1923, Z = Zveza delovnega ljudstva 1. 1923, B = Bernotova (Naprejeva) stranka leta 1924, Kom = komunisti, R = Radičeva.) I. Obči značaj volitev v Sloveniji. V glavnem se je bil iboj med vladnim narodnim blokom na eni in med klerikalci in Radičevci na drugi strani. Narodni blok je sicer napram 1. 1923 nekaj napredoval, a klerikalci so v glavnem obdržali svojej pozicije, čeprav so dobili nekaj tisoč glasov manj kot 1. 1923. Na Štajerskem so Radičevci napredovali. Napredovala je tudi sam. kmetska stranka. Topogledno preglej tabele o volivnem izidu, ki so natisnjene na drugem mestu. SSJ je dobila med vsemi delavskimi strankami največ glasov, namreč, 5473, B je dobila 1715 glasov, Kom 5331. Vse te tri stranke so torej dobile 12.500. glasov, dočim so dobile 1. 1923 okroglo 19.000 glasov. Tem strankam so odpadli pri teh volitvah vsi glasovi onih, ki niso bili dovolj razredno zavedni, temveč so podlegli meščanskim vo-livnim geslom, kar se je pokazalo prav posebno v Ljubljani, pa deloma tudi drugje. Poleg tega je odpadel vsem tem strankam del kmečkih glasov izven delavskih središč. Razredni izobrazbi delavstva, organiziranju in razširitvi delavskega tiska je zato posvetiti vso pažnjo. II. Ljubljana. Z je dobila 1. 1923 v Ljubljani 1866 glasov, letos pa .SSJ in Kom skupno le 906 glasov, toTej skoraj za tisoč manj. Te glasove so dobili klerikalci, ker ni bila ideologična linija med delavsko in meščansko-opozicdjonalno politiko dovoljjasno začrtana. Ne gre hvaliti klerikalcev za to, ker so proti režimu, kakor smo tudi mi; treba je povedati in z dejanji pokazati, d« nam j« 5000 glasov, kar znači napram leta 1923 izgubo od 3000 glasov. To zgubo je treba pripisati na rovaš ne-stvorne in osebne borbe B proti SSJ in pa okoliščini, da je del delavstva in kmečkih volivcev videl svojo rešitev v — Radiču, torej pomanjkanje razredne vzgoje. Pregled moči SSJ ter B nam kaže sledečo sliko po srezih: 1. 1923. 1. 1925. G K SSJ B 1. Maribor 1. br.: 1190 62 865 42 2. Maribor d. br.: ; 1054 na 550 102 3. Celje: 111 922 614 127 4. Prevalje: 38 1262 642 178 5. Sl. Gradec: 530 531 566 260 6. Ptuj: 4J0 146 231 21 7. Laško: 1893 467 204 160 8. Brežice: 69 210 146 59 9. Konjice: 59 83 97 13 10. Ljutomer 94 7 24 6 11. Ormož 21 22 12 2 12. Šmarje: 106 145 35 31 13. Mozirje: 60 80 23 2U 14. M. Sobota: 73 154 70 18 15. D. Lendava: 46 77 29 11 5734 4280 4099 1050 V prihodnji številki priobčimo natančni pregled posameznih važ- nejših volišč na Štajerskem m leto 1923. in leto 1925. Danes pripominjamo k posamea-nim srezom samo sledeče: Martibor d. in 1. breg: Mesto Maribor 742 (G. 889), Krčevina 51 (G. 44), Dogoše 39, Pobrežje 158 (G. 170), Ruše 92 (G. 166), letos so tu kom. in R. nekaj pridobili, Studenci 125 (G. 106), Tezno 52 (G 129), R. 197. V vseh važnejših krajih smo obdržali trdne postojanke, deloma smo celo napredovali. Celje: Mesto Celje 108, B. 10 (G. 31, K. 115), Breg 57, B. 17 (G. 3, K. 81), Goberje 151, B. 11 (G. 5, K. 147), Griže 43, B. 7 (G. 22, K. 62), Petrovče 16, B. 25 (G. 0, K. 70), Škofja vas 87, B. 1 (G. 4, K. 98), Teharje (Štore) 64, B. 32 (G. 1, K. 143). Z ozirom na to, da imamo mi naše organizacije samo v Celju, celjski okolici (Brog, Gaberje) ter v Štorah, kjer ima povsod tudi B. svoje organizacije, je uspeh SSJ naravnost presenetljiv. Posrečilo se nam je v celjskem srezu spraviti — z malo izjemo — vse, kar socialistično čuti pod prapor SSJ! Prevalje: priobčujemo pregled o delavskih voliščih, ker so Številk« zelo zanimive: vsaka meščanska stranka, bila na vladi, bila v opoziciji, enako ^nasprotna režimu, nas ne sme vreči v naročje meščanski opoziciji. II. Kranjsko. Na Kranjskem je komunizem izvršil svoje radikalno delo tako, da je imela naša stranka ob začetku volivnega boja v celem samo tri organizacije. C e smo kljub temu zbrali pod zastavo SlSJ 895 glasov, znači, da smo ohranili to, kar je bilo 1. 1923 v Z. socialističnih glasov. Nazadovali so komunisti od okroglo 5000 glasov 1. 1923 na 2800 in B od 1443 na 715. Volitve so pakazale, da imamo lepe kadre v ljubljanski okolici, v Zagorju, Tržiču in v Radovljiškem okraju. Ker volivni odbor za Kranjsko še ni končal dela, ne moremo še priobčiti podrobnih številk. in. Štajersko. Na Štajerskem je 1. 1923 dobil G 5734, pri čemur je dobil kakih 2000 komunističnih glasov, K pa je dobil 4280. Komunisti so svojih 2000 glasov, ki so jih 1. 1923 dali G, nekako obdržali. Letos sta dobila SSJ 4099 in B 1050 glasov, torej skupaj nekaj nad Volišče: 1923 1925 G | K SSJ B Radič Guštanj Dravograd Mežica Prevalje Črna 15 5 1 7 1 145 137 314 290 300 (samo naša lOO organiz.) n (nimamo * organiz.) (nimamo organiz.) oq„ (samo naša organiz.) (nimamo organiz.) 5 _ (ima organ. ‘ in župana) 106 «”* S, 25 op- (ima orga-nizacijo) 41 201 133 33 46 Te številke povedo, da so dosedanji pristaši B. volili ali SSJ ali pa — Radiča. Najpoučnejši je vzgled v Dravogradu. Laško: Ta zres obsega Trbovlje in Hrastnik in je bil trdnjava ko munizma v Sloveniji. Od 10.854 (10.328) je glasovalo le 6023 (6275) volivcev, kar pomeni za industrijski center sramotno apatijo. Od teh 6023 (6275) glasovalcev pa je glaso valo za klerikalce 3139 (3045) voliv- cev! Za SSJ je glasovalo 204, za B. 160, za kom. 1107 volivcev! Strašna slika posledic bratomornega boja! Sl. Gradec: Lepe uspehe zaznamujemo v Marenbergu 53, B. 1 {G. 58, K. 0); Muta 162, B. 1 (G. 171, K. 0), Šoštanj 123, B. 6 (G. 4, K. 123), tu ste obe organizacije, naša in B. sporazumno skupaj nastopile; Topolšica 36, B. 0 (G. 0, K. 34); Velenje 27, B. 76 (G. 59 s komunističnimi glasovi, K. 58). V tem srezu je Mesto Ljubljana Leto Število volilcev Število glaso- valcev Udeležba V °/o Zveza delavnega ljudstva Narodni soc. Kleri- kalci Demo-f? krati Dr. Šuštarji« 1923 12622 8874 703 1866 552 2814 3510 132 SSJ Komunisti Dr. Ravn. Nar. blok 1925 13158 10119 76-8 479 427 847 i 4366 dobe poslanca 4000 Volilno okrožje Ljubljana - Novomesto Leto Število volilcev Število glaso- valcev Udeležba v 0 - v .0 SSJ Naprej. skupina Zveza del. ljudstva Narodni socialisti Klerikalci Demo- krati Radi- kali Samoatoj. Kmeti ŠuSterSič 1923 97.390 72.227 • • i 74.2 1.443 (Za njo je glasovalo P| tudi ne- © kaj soc- 1.259 48.497 (9 poslan.) 5.981 2.126 6.470 (1 poslan.) 743 SSJ Bernotova stranka Komunisti Narodni blok Samostoj. Kmeti Prepeluh Muren ‘925 112.396? 76 711 68 2? 895 715 2.792 828 47.939 (8 poslan.) 10.410 (1 poslan.) 8.712 (1 poslan.) 4.034 386 Volilno okrožje Maribor - Celje. Leto Število volilcev Štev. glaso- valcev Udeležba v *« SSJ Komu- nisti Narodni socialist Kleri- kalci Demo- krati Radikali Samost Kmeti Radii Novačan Nemci Golouh Koren 1923 140.115 97.484 69.4 5.734 liJš e cm s? iii w O j tc 4.280 1 «■§ g E o 3 o-s 3® o 2.090 56.665 1 S O. CM 5.169 1.365 4.553 10.186 I CM, 1.461 5.981 I m o ClL 1926 139.146 99 674 71.6 SSJ Bernot. stranka 2.112 Bratski sporaz. 52.678 J 1 v— Narodni blok 1088 3.615 16.392 1 i rt Radiievi disidenti 4.347 Hartner Hribar Zagor- 4.099 1.050 2.137 9.339 1 poti. 193 1.999 35» 870 dobila B. več kot SiSJ razu n v Velenju samo še v Št. liju nad Velenjem SSJ 9, B. 13, Št. liju pod T. SSJ 0, B. 90, Št, Janž SSJ 4, B. 10, Škale iSSJ 16, B. 54. Brežice: V tem srezu smo dobili v Pišecah 90 glasov, bili smo najmočnejša stranka, B. je dobila 1, v Brežicah mi 17, B, 1, v Dobovi 12, B. 0, v Sevnici 12, B. 3, v Globokem 1, B. 9. Ptuj: Mesto Ptuj 83, B. 3 (G. 36, K. 64), Breg pri Ptuju 50, B. 1. Prinesli smo suhe številke, sko-ro brez pripomb. Vsak naj si ustva- ri sam svojo sodbo na podlagi lastnega pregleda številk. Rezultat volitev je pokazal, da je večina soc. delavstva tudi pri B. uvidela potrebo skupnega nastopa in da moramo na začrtani poti delati za konsolidacijo socialističnega in delavskega po-kreta v Sloveniji in za poglobitev razredne zavesti. Volitve so pokazale, da je naša pot prava; zato gremo po njej samozavestno naprej. Vse pa, ki ste so prepričali o našem pravem, poštenem in stvarnem delu, vabimo pod organizacijsko okrilje Strojne ključavničarje, strugarje, kotlarje, livarje, modelne mizarje, samo starejše moči, sprejme industrijsko podjetje v Sloveniji. Za neoženjene stanovanje. Ponudbe z navedbo prakse pod „Praksa“ na anončno ekspedicijo Alojzij Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Naročajte ,SOCIALISTA1! Kulpin, konzervna tovarna d. d. Novi Sad. Proizvaja iz popolnoma zrelih zelo sladkih paradižnikov dvojno konzervirane , , Tovarna jamči, da je ekstrat pristen in čist in da POIfll(IOV*0 ne vsebuje nikakih barvil in soli. Proizvajamo (paradižmi ekstrat). tudi prvovrstne marmelade, kompote, grah, fižol in mesne konserve. Dobe se v vsaki trgovini SIEGEL & DRUG d. z o. z* • •) J*. tkalnica platnenega in bombažnega blaga Ljubljana, Dunajska cest. 31 Svitavy WIen (Č. S. R.) (Nem. Avstr.) | Zahtevajte povsod J ! »Jadrati* S terpentinovo čistilo za čevlje, ker je najboljše. Ako čistite čevlje edino [e z »Jadran« kremo«, si prihranite mnogo denarja. Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni. I I I I I I I Prvorazredni moderni pisalni stroj ST0E1NER Vrhunec fine mehanike, * vefcletnln* jam« atvom dobite aamo pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 6/1. V zalogi barvni trakovi, Indigo- karbon In povoSČenl papir, hektograflčni in kopirni zvitki, olje za stroje 1. t. d.