KADROVSKE ZADEVE Imenovanje delegata Skupščine občine Ljubljana-Šiška v Svet TOZD Razvoj in raziskave DO LEK Imenuje se: STOILJKOVIČ Bratislav, roj. 5. 9. 1953, stanujoč v Ljubljani, Ljubeljska 20, planer nabave, član delegacije KS Litostroj za delegiranje delegatov v slcupščine DPS. Imenuje se ga kot delegata SkupSčine občine Ljubljana-Šiška v Svet TOZD Razvoj in raziskave DO LEK. 'lObrazložitev: Tov. Stoiljkovič Bratislav je bil že v preteklem dvo letnem mandatnem obdobju delegat Skupščine občine Ljubljana-Šiška v Svetu TOZD Razvoj in raziskave DO LEK. Ker mu novembra 1987 poteče mandat, je DO LEK TOZD Razvojni inštitut zaprosil za imenovanje novega delegata. Tov. Stoiljkovič je pripravljen ponovno sprejeti funkcijo dele-gata v Svetu TOZD Razvojni inštitut DO LEK. Na podlagi navedenega ter po predhodnem mnenju Koordina-cijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu OK SZDL Ljubljana-Siška, je Komisija za volitve, imenovanja in administra-tivna vprašanja na 17. seji dne 22. 10. 1987 sprejela predlagani sklep. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve DELEGATSKA VPRAŠANJA 1N ODGOVORI 10. Seja zbora KS, 26. 3. 1987 KS ZGORNJA ŠlSKA VPRAŠANJE v zvezi z namembnostjo prostorov Pod hribom 76 ODGOVOR: Poslovni prostori Pod hribotn 76 stojijo na parceli štev. 978 k. o. Zgornja Šiška. Po podatkih zemljiške knjige je ta parcela družbena lastmna v uporabi Obrtnega podjetja Dekor. To podjetje se je združilo z Mercatorjem TOZD Steklo in se preselilo na novo lokacijo v Zbilje 42. Po besedah direktorja TOZD-a Steklo tov. Agenorja Lončarja bodo poslovne prostore Pod bribom 76 prodali najboljšemu po-nudniku. Odgovor pripravili Komite z urejanje proston - Marjan KERKOČ 12. seja dnižbeno-političnega zbora, 3. 6. 1987 POBUDA za organiziranje oz. oblikovanje pravne pomod v mestu Ljubijana za potrebe občanov ODGOVOR: Na pobudo delegacije SO Ljubljana Šiška v zvezi z oblikovanjem službe pravne pomoči na ravni mesta za potrebe občanov vSeh mestnih občin je Mestni sekretariat za občno upravo pripravil Porodilo o stanju na področju zagotavljanja pravne pomoči v mestu Ljubljana. Skupščina mesta Ljubljane je na svbji 29. seji, dne 10. 5. 1984 sprejela sklep, da se v okviru Izvršnega sveta SML oblikuje delovna skupina, ki bi na podlagi analize o tem, na katerih - področjih je pravna pomoč najbolj potrebna, predlagala ukrepe za zagotovitpv ustrezne vrste in oblike pravne pomoči. Do realizacije tega sklepa ni prišlo, pač pa je Republiški sekretanat za pravoso-dje in upravo v tem času pripravil obSirno informacijo o uresniče-vanju zakona o pravni pomoči (Ur. 1. SRS, št. 23/79) v SRS, ki jo v nadaljevanjU povzeraamo, saj podrobno analizira tudi stanje na področju zagotavljanja pravne pomoči v Ljubljani. V Ljubljani so delavccm in občanom zagotovljene naslednje vrste in oblike pravne pomoči: - Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, na podlagi pogodbe s štirimi odvetniki, in Služba pravne pomoči pri Mestnem svetu Zveze sindikatov Slovenije zagotavljata celovito brezplačno pravno pomoč delavcem pri uveljavljanju njihovih pravic, pridob-ljenih na podlagi dela; - Sodišče združenega dela v Ljubljani in sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji zagotavljata brezplačno pravno pomoč pri zadevah iz svoje pristojnosti v obliki pravnih nasvetov in sestavlja-nja vlog; - Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljane zagotav-lja brezplačno pravno pomoč v obliki pravnih nasvetov delavcev pri uveljavljanju njihovih pravic, pridobljenih na podlagi dela; - Pravne službe organizacij zdrdženega dela, delovnih skup-nosti in samoupravnih interesnih skupnosti zagotavljajo delavcem brezplačno pravno pomoč z dajanjem pravnih nasvetov in sestav-ljanjem vlog, ko ti pred organi teh organizacij in skupnosti uveljav-Ijajo svoje, na podlagi dela pridobljene pravice; - Temeljno sodišče v Ljubljani zagotavlja brezplačno pravno pomoč občanom pri uvetjavljanju in varstvu njihovih pravic v zadevah iz sodne pristojnosti s pravnimi nasveti ter z drugimi opravili in dejanji v obsegu, kot ga določajo procesni predpisi: socialno ogroženim občanom, ki' ne zmorejo stroškov pri odvet-niku, pa dajejo tudi drugo pravno pomoč; - Upravni organi občin in mesta Ljubljane zagotavljajo obča-nom brezplačno pravno pomoč v zadevah iz upravne pristojnosti z dajanjem pravnih nasvetov, v skladu s procesnimi predpisi pa tudi s sestavljanjem vlog; - Služba pravne pomoči v SOZD Emona zagotavlja celovito pravno pomoč OZD, ki so statusno povezana v SOZD ter delav-cem v teh OZD; - 124 odvetnikov na območju mesta Ljubljane, ki opravljajo odvetniško dejavnost z osebnim delom samostojno kot poklic, zagotavlja celovito pravno pomoč; Stanje zagotavljanja pravne pomoči na območju mesta Ljubijane je vsekakor treba oceniti kot zadovoljivo, saj je pravna pomoč zagotovljena načelno vsakomur, ki jo v določenih okoliščinah potrebuje. Ob tej splošni oceni pa je treba ugotoviti, da je stopnja zagotovljenosti pravne pomoči različna po posameznih ljubljanskih občinah in da število odvetnikov narašča ravno na območjih, kjer je njihova koncentracija že sedaj velika. Ustanovitev službe pravne pomoči na ravni mesta problema neenakomerne razporejenosti subjektov,,ki zagotavljajo pravno pomoč na območju ljubljanskih občin, ne bi dokončno razrešila. Ob tem je treba posebej pouda-riti, da ustanovitev službe pravne pomoči kot delovne organizacije v sedanjih družbenoekonomskih razmerah ne bi bita smotrna iz razlogov finančne narave (potrebno bi bilo zagotoviti znatna fmančna sredstva za ustanovitev in začetek delovanja), kakor tudi iz razloga dolgotrajnega postopka ter pogojev, ki jih zakon o združenem delu zahteva ža ustanovitev in delovanje delovne orga-nizacije. Glede na to, da veljavni predpisi, enako kot večje, obravnavajo najmanjše delovne organizacije, bi poslovanje službe pravne pomoči zahtevalo znatno več režijskih stroškov kot poslo-vanje odvetnika posameznika. Cene storitev pravne pomoči bi morale biti zato višje od cen pravne pomoči odvetnikov posamez-nikov. Zaenkat torej niso podani pogoji za ustanavljanje služb pravne pomoči kot delovnih organizacij, vendar pričakujemo, da bodo spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu zagotovile ustreznejše pogoje za organizacije združenega dela drobnega gospodarstva (dnižbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi se urejajo z enim samoupravnim splošnim aktom, ne voli se organ upravljanja, knjigovodstvo in evidence, pomembne za delo, se vodijo na enostaven način, ipd.). Ob upoštevanju ugotovljenega stanja in zaključkov zajetih v že navedenih informacijah tnenimo, da ne bi bilo smotrao ustanav-Ijati službe pravne pomoči na ravni mesta. Pač pa naj v tistih ljubljanskih občinah, v katerih pravna pomoč ni zadovoljiva, poskrbijo za njeno okrepitev. S tem mislimo n. pr. pravno pomoč odvetnikov, s katerimi občine sklenejo pogodbo o nudenju pravne pomoči občanom, ki je zaradi slabega premoženjskega stanja niso sposobni plačati, z zagotavljanjem ustreznih pogojev odvetnikom v smislu davčnih olajšav v primeru, ko odvetnik zaposluje priprav-nike, z zagotavljanjem prostorov za opravljanje odvetniške dejav-nosti ipd. Še nadalje bi morale občine in mesto skrbeti za razvoj pravne pomoči delavcem pri uveljavljanju njihovih, na podlagi dela pri-dobljenih pravic, v okviru občinskih in Mestnega zvega Zveze sindikatov Slovenije. Z namenom spremljahja staiija na tem in še nekaterih drugih področjih, smo se predstavniki rriestnega in občinskih sekretari-atov za obio upravo dogovoHti zastalrip obliko sodelovanja, kar bo omogočalo boljši pregled riad stahjem.' '.','"' Odgovor pripravil: _________ Mestai šekretariat za Občo upravo 15. scja zbora KS, 1. 10. 1987 KS HINKO SMREKAR VPRAŠANJE v zvezi s prislojnostjo članov sveta republike ODGOVOR: Pristojnosti, način dela, volitev članov Sveta republike in druga vprašanja v zvezi z delom in organizacijo Sveta republike urejata Zakon o Svetu republike (Ur. list SRS št. 3/75) in Poslovnik Sveta republike, ki ga je Svet republike sprejel v soglasju s Predsedstvom SR Slovenije (Ur. list SRS št. 16/75). V skladu z določili Zakona o Svetu republike je Svet republikc politično posvetovalno telo Socialistične republike Slovenije, ki na svojih sejah obravnava politična vprašanja v okviru pravic in dolžnosti republike in daje o njih ranenja in predloge. Predsedstvo SR Slovenije po dosedanji praksi sklicuje seje Sveta republike tri do petkrat letno. V skladu z zakonom lahko Predsedstvo zaupa posameznemu članu Sveta republike, da razen na sejah da svoje mnenje o posameznem vprašanju oziroma da zastopa Predsedstvo SR Slovenije, kar pa se razen ob slavnostnih dogodkih v dosedanji praksi ni dogajalo. Člani Sveta republike imajo pravico, da so redno obveščeni o vprašanjih, ki jih morajo poznati, da bi Svet republike lahko uspešno opravljal svojo svetovalno vlogo v republiki. Po zakonu imajo člani Sveta republike pravico do povračila stroškov, ki jih imajo z opravljanjem svoje funkcije. V praksi so to povečini stroški prihoda na seje Sveta republike, ki se poravnavajo po predpisih in v isti višini kot to velja za delegate Skupščine SR Slovenije. Poleg tega se v redkih posameznih priraerih povrnejo tudi potni stroški ob udeležbah na proslavah in podobno. Vse od ustanovitve in začetka dela Sveta republike v letu 1974 pa do danes ni bila nobenemu od članov Sveta republike izplačana nikakršna nagrada za njihovo sodelovanje pri delu tega posveto-valnega telesa republike. V skladu z 9. členom Zakona o Svetu republike pripada članom Sveta republike, ki nimajo osebnega dohodka iz drugega naslova nadomestilo osebnega dohodka v skladu s posebnimi predpisi. Ta določba se v praksi do sedaj še ni nikoli uporabila in tudi niso bili sprejeti posebni predpisi, ki jih omenja, ker so člani Sveta republike vsi upokojenci. Odgovor pripravil: Svet republike pri Predsedstvu SRS - CERKVEMK MARTIN KS ZGORNJA SlŠKA: Ponovno vprašanje v zvezi z asfaltiranjem cestc Pod hribom ODGOVOR: Asfaltiranje Ceste pod Hribom je uvrščeno v srednjeročni pro-gram in sicer v programih krajevnih skupnosti, kjer je potrebno zagotoviti lastno udeležbo občanov. Omenjena cesta bo obravna-vana ob pripravi planskih dokumentov za leto 1988. Obnova Vodnikove ceste se je izvajala na podlagi posebnega odloka o začasnem plačevanju prispevka iz dohodka za izredno vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, ki ga je sprejela skupščina mesta Ljubljane na svoji 11. seji, dne 7/5-1987 (Ur. list SRS, št. 19/87) kjer je v 5. členu določeno, kateri objketi se morajo realizirati. Ta program je bil v javni razpravi 6 mesecev in nanj ni bilo pripomb. Predlagani program, ki se izvaja po odloku, je bil predlagan na podlagi predloga upravljalca cest KPL TOZD Komunalne gradnje ob analizi stanja vseh cest, katero je napravil Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij ob sodelovanju Inštituta za ceste pri Fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo. Šišenska cesta je prav tako predmet navedenega odloka in je po terminskem planu predvidena za obnovo v letu 1988. Obnova Derčeve ulice se je izvajala na podlagi obnov in rekon-strukcij komunalnih objketov in naprav skupne rabe za leto 1987, ki je bil sprejet na 9. seji skupščine KSLO, dne 9/4-1987. Program obnov je bil zasnovan na istih osnovah kot za program iz odloka, to je na podlagi ekspertize Zavoda za raziskavo raateri-alov in kostrukcij, ki je izvršil na vseh cestah ljubljanskih občin meritve in na podlagi le-teh predlagal prioriteto in način obnove cest. Odgovor pripravila Komunalna skupnost Ijublj. občin - SRECKO ZORN - KSSORA VPRAŠANJE: Ali lahko KZ (po zakonu) v svoje poslovanje vnesejo tudi odkup lesa? ODGOVOR: .,, ; ^ Po določbi 13. člena zakona b;gozS 9/1 Preska. Enaka stališča je imela tudi skupnost krajevtiih skupnosti Medvode in krajevna skupnost Medvode. Stališče KS Sora, da ne soglaša s pozidavo območja ŠS 9/1 Preska in zahteva po finančnih sredstvih od Sklada stavbnih zem-Ijišč na račun bodočih kupcev teh stanovanj sta protislovni. Zaradi tega Sklad v tem območju ne raore sofinansirati telefonskega omrežja dokler ne bo sprejet zazidalni načt. Če krajevna skupnosl Sora ni zadovoljna z doscdanjimi akcijami za izgradnjo telefonskega omrežja in kabclske tclcvizijc v širšcm območju Medvod, ni za to odgovoren tov. Jarc Ludvik, vodja enote za urcjanje zemljišč Šiška, TOZD-a Urcjanja zcmljišč v Zavodu za izgradnjo Ljubljane. Nasprotno, tov. Jarc je tisti, ki zagovarja strokovni pristop k realizaciji tako zahtevne nalogc in je v vzezi s tcm tudi pripravil ustrezno gradivo v zvezi s sofinansiranjem, vsc z namcnom. da uporabniki telefonskega priključka, tako (isti. ki že stanujejo v tcm prostoru in bodoči stanovalci družbcno usmerjcne stanovanjske gradnje, prispevajo enak delež pod enakimi poguji. Odgovor pripravil ZIL BIZJAK Brane KS VAŠE GORIČANE POBUDA za sprcmembo kriterijev za plačevanje prispevkov za odvoz smeli. ODGOVOR: Površina, to je m2, je kot enota mere za navcdenc sloritvc uvaljavljena v 56. občinah SR SLOVENIJE. Samo v trch primc-rih, kot je razvidno iz skupščinskega poročevalca, ki vam ga prilagamo, je obračun storitev po številu oseb. Površina (m2) je najmanj spremenljiv element in jc zato ludi zajemanie in ažuriianje podalkov najccnejše, zato jc obstoječ obračun storitev v primerjavi z drugimi oz. predlaganim, ncd-vomno znatno cenejši. Obračun po številu oscb bi za pretežno večino hiš, zlasti pa za visoko blokovno zazidavo in nekatere druge predele mesta zago-tovo pomenil nikoli zajetega dejanskega stanja. Gibanje šlcvila začasno prijavljenih ali drugih občasnih podnajemnikov oz. stano-valcev je praktično nemogoče spremljati, saj je znano, da za to pristojne službe niso oz. ne morejo biti ažurnc. Obračun odvoza po številu stanovalcev bi nenazadnjc pomenil znatno večjo finančno obremenitev materialno šibkih družin, saj so praviloma velike družine v majhnih stanovanjih. Plačevanje odvoza po m2 pa lahko pripomore k večji izrabi stanovanj in sploh stanovanjskcga fonda, pomeni pa z enotno ceno (solidarnostno) na vsem območju Ijubljanskih občin tudi obliko solidarnosti, ki je izražena že na nekaterih drugih področjih. Glede na različno namembnost poslovne dejavnosti bi pomcnil za poslovne površine prehod na kakršenkoli drug način obračuna storitev odvoza komunalnih odpadkov velike konflikte in odstopa-nja od obstoječe optimalne enote mere, ki je v Ljubljani in drugod v Jugoslaviji že vseskuzi v uporabi. Odgovor pripravilo: Komunalno podjelje TOZD JAVNA HIGIENA DUŠAN BUTINA \ 44 . ¦ : ! I | J / 46 Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Šiška. Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 - Gradivo pripravit za tisk: Sekretariat skupščine občine Ljubljana-Šiška - Tisk: Tiskarna ČGP Delo, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije izvr&nega sveta SRS št 421/1/72 z dne 26.9.1977 je Javna tribuna oproščena prometnega davka.