CELOVEC
ČETRTEK
MM
Poniževalna delitev denaria iz Sloveniie
30. JUL. 1998
Letnik 53 Štev. 30 (2972)
Cena 10 šil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Verlagspostamt ^9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.
štu ^fski "festival
F* inančne podpore republike I Slovenije za organizacije in ustanove koroških Slovencev v zadnjih letih kažejo na resen in zaskrbljiv odnos, ki ga ta razvija do Slovencev v zamejstvu. Te podpore razdeljuje Urad zunanjega ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vendar so višine podpo posameznim organizacijam in ustanovam koroških Slovencev v letu 1997 pravo ogledalo pristranskosti, neuravnovešenosti in celo škandaloznosti.
Vse organizacije, ki so vključene v ZSO ali ji blizu, so bile močno prikrajšane, kar kaže na to, da ta urad s krivično delitvijo denarja jasno in nedvoumno izsiljuje takšne politične koncepte znotraj manjšine, ki so po trenutni politični volji odločujočih v Sloveniji. Dovolj so nam že znana »priporočila« za t. i. poenotenje pod formulo skupnega zastopstva, kar nam je že dvakrat javno skušal dopovedati podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik in njegove grožnje, da bodo finačne podpore iz Slovenije v bodoče odvisne prav od tega.
Pred takimi botrskimi nasveti iz Ljubljane ne bomo popustili, tudi s finančnim izsiljevanjem ne. Pač pa slovenski javnosti dajemo v premislek dejstvo, da Slovenija s takim razdeljevanjem finančnih podpor ne samo škodi, ampak celo uničuje temelje kulturnim,
vzgojnim in drugim ustanovam koroških Slovencev, ki niso izrecno opredeljeni na strani NSKS.
V demokratičnih državah je pluralizacija interesov na političnem, medijskem, vzgojnem področju ena temeljnih demokratičnih dosežkov, ob podporah iz Slovenije pa zaskrbljeno ugotavljamo, da taka delitev ustvarja temeljne osnove za nastajanje novega enoumja, kar republiki Sloveniji izkazuje nedemokratičen odnos do zamejstva.
Kako resno naj jemljemo prizadevanja republike Slovenije na raznih področjih manjšinske politike, kot npr. v vprašanju otroškega varstva, če pa ni pripravljena pomagati vzdrževati niti tistih otroških vrtcev in dijaškega doma, ki so bili zgrajeni z njeno pomočjo? In kako je mogoče, da so Sloveniji eni otroci več vredni kot drugi.
Številke, ki jih objavljamo na drugi strani, govorijo jasno.
8. 8. 1998 • 14.00, k & k Šentjanž
program: glasba • radio • literatura • film • konc prireditelji: KSŠŠD, KSŠŠG, KSŠŠK
SAVSKE ELEKTRARNE
Skupen projekt z
Koroškemu energetskemu podjetju Draukraft, ki je od nedavnega včlanjeno v avstrijsko zvezno energetsko verigo, je na mednarodnem tržišču uspel velik uspeh. Po sklepu slovenske vlade bo namreč skupaj s slovenskim energetskim podjetjem Savske elektrarne gradil šest hi-drocentral na Savi.
Tozadeven sklep je slovenska vlada sprejela te dni, sodelovanje pa bo potekalo v obliki družbe na osnovi joint venture.
Draukraft se je uveljavila proti močni nacionalni in internacionalni konkurenci. Med
Do sv. Urha naj bi bilo seno pokošeno, kajti pozneje je trdo tudi še za tako ostre kose, je nekdaj veljalo pravilo. Radišani so ga pokosili nekaj dni pozneje, pri tem pa so se že pošteno potili. Toda zato je bilo po košnji (na sliki) veselje veliko. Stran S
Draukraft
ponudniki je bilo tudi podjetje Litostroj, ki se je skupaj s kanadskimi in francoskimi partnerji udeležilo natečaja.
Gradnja elektrarn na Savi se bo začela prihodnje leto. V prvi fazi je načrtovanih pet elektrarn, v celoti pa naj bi jih na Savi zraslo šest. in sicer Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško, Mokrice in Brežice.
Gradnja naj bi stala več kot sedem milijard šilingov, skupno pa bojo Savske elektrarne proizvajale 216 MW, letna produkcija pa naj bi dosegla 900 milijonov kilovatnih ur.
Zeleni določajo kandidate
Zeleni, partner volilne platforme »Demokracija 99“ so konec minulega tedna na volilnem zborovanju v Beljaku določili glavna kandidata v beljaškem volilnem okrožju. To je učitelj mag. Herwig Burian.
Na osnovi platforme Demokracija 99, ki jo poleg koroških Zelenih sestavljajo še EL (Enotna lista), Liberalni forum (LiF) in VGÖ, zelenim pristajajo sledeča mesta na skupni listi: 1,4,7, 10, 13, 16, 19, 22, 25. Deželni glavni kandidat Zelenih bo Michael Jordan. Ostale partnerice volilne platforme »Demokracija 99“ svojih kandidatov za posamezna volilna okrožja še niso določile. Glavni cilj platforme je sedež v deželnem zboru in sprememba koroškega volilnega reda.
PREBLISK
SEJA EU V POREČAH
Opozicija sumi volilno pomoč za SPÖ
Finančna
podpora
kulturnim
društvom
Na svoji zadnji (neformalni) seji narodnostnega sosveta pri Uradu zveznega kanclerja je predsednik ZSO in predsednik sosveta dr. Marjan Sturm predlagal, da bi se krajevnim kulturnim društvom izplačale finančne podpore za leto 1998. Čeprav o celotni razdelitvi subvencij za leto 1998 sosvet še ni sklepal, je večina članov sosveta ta predlog odobrila. Zato bodo kulturna društva predvidoma kmalu lahko dobila letošnje finančne podpore. Kako naj se subvencije delijo društvom, sta predhodno skupno in usklajeno predlagali SPZ in KKZ.
■ Pretežka tema za preblisk v počitniško-dopustnem času. Pa vendar ga je treba enkrat izraziti. Morda pa ga bo v tem času prebralo manj ljudi in bo zamera zato manjša. Kaj imamo spet opraviti s cerkvijo?
Preteklost koroških Slovencev se usodno vleče v današnji čas. Lipej Kolenik je v svoji spominski knjigi »Mali ljudje na veliki poti« opisal povojne krivice predvsem tistih, ki so prijeli za orožje ali sicer pomagali v borbi za osvoboditev. Kmalu so postali »izdajalci«, skorajda izobčenci. Nihče jim ni rekel hvala, bili so zasledovani od Angležev, ovajani od domačih nekdanjih prerojenih nacistov, bivša zaveznica komunistična partija jih je izključevala ali so
izstopali sami, cerkev jih je označevala z brezverci. Prišlo je celo do ekskomunikacije. Nedavno sem slišal, da se je neka starejša ženska vprašala, kako da ta Vestnik sploh še obstaja, saj so ga vendar prepovedali. In res so duhovniki s prižnic prega-
Kdaj cerkev?
njali Slovenski vestnik in bralce označevali za grešnike.
Komunistična partija Avstrije je pred nedavnim storila spravni akt, ko se je njeno vodstvo na zgodovinskih tleh upora pri Peršmanu slovenskim antifašistom in borcem opravičilo. Pozna, vendar poštena gesta. Bo cerkev kdaj zbrala toliko moči? J. R.
24. in 25. oktobra bo v Porečah ob Vrbksem jezeru zasedanje državnih in vladnih šefov članic EU. Ta brezdvomno največji shod evropskih veljakov na koroških tleh pa ne sproža le veselja, ampak tudi ostre kritike na račun kanclerja Klime, ki je obenem tudi predsedujoči tega zborovanja.
Opozicija je namreč mnenja, in to ne brez razloga, da je kancler in predsednik avstrijskih socialdemokratov zasedanje evropskih politikov načrtno »potisnil« na Koroško, da bi tako svojemu strankinemu kolegu Ausser-winklerju nudil potrebno reklamno in propaganadistično platformo. Kot je znano, bojo prihodnje leto na Koroškem deželnozborske volitve in social-
demokratom z Ausserwinkler-jem na čelu politični avguri in poznavalci intimnih dogajanj v stranki ne napovedujejo preveč rožnatih izgledov za uspeh. Razne javnomnenjske raziskave napovedujejo uspeh svobodnjakov, socialdemokrati pa naj bi zavzeli drugo mesto v koroški hierarhiji deželnozborskih strank.
Opozicijske stranke so srečanje v Porečah brez usmiljenja in spoštovanja označile kot »čenčarijo«, ki avstrijskemu predsedovanju EU ne bo prinesla zaželenega uspeha. Poslanec Zelenih v evropskem parlamentu Johannes Voggen-huber je zahteval, da naj se Avstrija zavzema za več demokracije v EU in za formuliranje in sprejem evropske ustave.
RAZDELITEV FINANČNIH PODPOR IZ SLOVENIJE V LETU 1997
Iz tabele so razvidne naslednje tendenciozne finančne delitve:
1.	Glasilo ZSO »Slovenski vestnik« se v finančni postavki za podpore sploh ne pojavlja, kar pomeni, da ni dobil nobene podpore in je bil zaradi tega prisiljen na redukcijo tako pri obsegu kot pri personalu. »Naš tednik« je s 6,350.000,- prejel ogromno vsoto denarja. Si Slovenija s takimi pritiski želi izsiliti »skupen« časopis oz. samo še enega?
2.	Politične organizacije, ki so blizu NSKS (NSKS, »naš tednik«, Enotna lista, CAN na Dunaju) so prejele skoraj 13 milijonov šil. Politične organizacije, ki so blizu ZSO (ZSO, Zveza koroških partizanov, Slovenski vestnik ) pa 3,4 milijona šil.
Če k organizacijam, ki so blizu NSKS, prištejemo tudi Mohorjevo, KKZ in inštitut Urban Jarnik, se skupna vsota zviša na 18 milijonov šilingov. Pri tem cerkvene ustanove niso upoštevane. V ZSO vklučene organizacije (SPZ, Zveza koroških partizanov, Slovensko šolsko društvo in Slovenska študijska knjižnica) so prejele
7.680.000,- šilingov.
USPOSABLJANJE
Zveza slovenskih organizacij ....3.200.000,-
Slovenska prosvetna zveza .......3.200.000,-
Krščanska kulturna zveza.........3.275.000,-
Narodni svet koroških
Slovencev .......................3.000.000,-
Enotna lista.....................2.900.000,-
Naš tednik ......................6.350.000,-
Kulturno društvo člen 7..........1.800.000,-
SAK .............................1.300.000,-
Mohorjeva .......................1.250.000,-
Slovenski znanstveni inštitut ... 1.290.000,-
Slovenska glasbena šola ........ 1.000.000,-
Slovenska športna zveza ...........550.000,-
Dom v Tinjah ......................100.000,-
Slovensko šolsko društvo...........800.000,-
Center avstrijskih narodnosti.....700.000,-
Urban Jarnik.......................400.000,-
Društvo Naš otrok..................400.000,-
Višja šola za gospodarske poklice .350.000,-
Mladinski center Rebrca ...........350.000,-
Slovenska študijska knjižnica .....280.000,-
Strokovno pedagoško
združenje ........................280.000,-
Slovenska gospodarska zveza ... 1.300.000,-Slovensko prosvetno
društvo Srce......................340.000,-
Klub slovenskih študentov Dunaj...110.000,-
Klub slovenskih študentov Gradec ... 110.000,-
Časopis Nedelja...................105.000,-
Založba Norea.....................105.000,-
Zveza koroških partizanov.........200.000,-
Kmečka izobraževalna
skupnost...........................50.000,-
Klub slovenskih študentov
Celovec............................30.000,-
Strojni krožek Podjuna ........... 15.000,-
Društvo kulturni dom Pliberk .....500.000,-
Zvezna gimnazija za Slovence......253.000,-
Slovensko prosvetno društvo Borovlje . 200.000,-Slovenski generalni konzulat v Celovcu .......................... 6.000,-
Zneski so v šilingih
3.	Slovenija z izdatno finančno podporo Enotni listi podpira strankarsko-politični volilni boj na Koroškem in s tem neposredno tudi koalicijo na deželni ravni med Zelenimi, Liberalnim forumom in Enotno listo. Ali je v interesu avstrijskih političnih strank, ki so kot parlamentarne stranke deležne fi-
Radio AGORA omogočil šolanje pri Radio Študent
Na pobudo radia AGORA se nas je pet ljudi napotilo proti Ljubljani, kjer smo se med 7. in 13. julijem šolali pri Radiu Študent.
Spoznavali smo strukture radijskih priprav in opravil. Prva pot nas je peljala v uredništvo, kjer pripravljajo dnevne novice in pišejo aktualne komentarje.
Govorniške vaje so eden glavnih opravil za bodoče govornike na radiu. Ugotoviš , da je dihanje s prepono zelo važno, prebiraš besedila tudi od konca do začetka, in zanimivo, zelo koristi žvečenje žvečilnega gumija pred odajo, ker s tem razgibaš čeljustne mišice. Povohali smo v tehnične naprave, tako da sedaj - vsaj v osnovi -vemo kateri gumb je treba pritisniti ali zavrteti, da prideš do zaželjenega učinka.
Celotno delavnico je spremljal odlični mentor Borut Savski. V noči s srede na četrtek sva bila z Borutom povezana z Gradcem, od koder sva preko interneta dobivala prispevke in jih vključila v nočni program. Ce-lotnemu programu sva dodala kanček naših idej in s tem prispevala k pisanemu programu.
Zadnji dnevi so potekali ob pripravi lastnega programa. Nekateri udeleženci so se s tonskimi trakovi odpravili v osrčje Ljubljane in povpraševali ljudi, kaj mislijo o koroških Slovencih. Ljubljančani so na vprašanja odgovarjali primerno svoji mentaliteti. Drugi pa smo se podali v ljubljanske ulice, z na-
nančnih podpor avstrijske države, da prejemajo finančne podpore iz druge države?
4.	Slovenija finančno podpira Center avstrijskih narodnosti (CAN) na
Dunaju, čeprav so v njem poleg nekaterih predstavnikov NSKS zbrani nekateri deli drugih avstrijskih manjšin. Je v interesu Slovenije, da finančno podpira tudi druge avstrijske manjšine?
5.	Založba Drava se v finančni postavki za podpore sploh ne pojavlja, kar pomeni, da doslej s strani Urada za zamejstvo in za Slovence po svetu ni prejela še nobene podpore.
6.	Vzgojno-izobraževalne ustanove Slovenskega šolskega društva s tremi otroškimi vrtci, dijaškim domom in otroškim varstvom (otroški vrtec v Mladinskem domu - 47 otrok, otroški vrtec v Škofičah - 25 otrok, otroški vrtec v Šentprimožu -22 otrok, otroško varstvo ABCČ - 40 otrok, dijaški dom - 162 dijakov in 110 dijakov v opoldanski ali popoldanski oskrbi enkrat ali večkrat tedensko) so prejele 800.000 šil. podpore. Za primerjavo naj navedemo društvo »Naš otrok« v Mohorjevi, ki je za 35 otrok prejelo
400.000.- Očitno je otrok v Mohorjevi nekajkrat večvreden kot v ustanovah Slovenskega šolskega društva. To je eklatanten primer, da Slovenija že otroke deli po ideoloških kriterijih!
menom, da bi izvedeli, kakšno menje imajo ljudje o heterosek-sualcih. Pa smo jih dobili! Precejšen delež povprašanih je od-govorjal, kot da bi nameravali izvedeti, kaj menijo o homoseksualcih. Sledila je obdelava posnetih trakov. Za oddajo jih je bilo treba primerno rezati in dodati svoje komentarje.
Na dan oddajanja smo v kratki reportaži tudi orisali koroške osrednje politične, kulturne, izobraževalne, šolske in gospodarske strukture. Opisali smo tudi nekatera sporna dogajanja, ki jih na svoj brezobziren način povzroča del politikov matične države Slovenije (Marijan Podobnik). Triurnemu oddajanju smo dodali glabo po lastnem okusu. Medtem ko so nekateri vključevali mednarodno znano glasbo, smo se drugi lotili jugo rocka. Manjkalo pa prav tako ni partizanskih »Na juriš«, »Kovači smo«, ter slovenskih koroških pesmi. Pripravili smo še nagradno igro, v kateri smo hoteli zvedeti, kako poslušalec opiše koroški »Strudel«.
Enotedenska delavnica nam je omogočila, da pobliže spoznamo radijsko aktivnost in nam prinesla veliko novih izkušenj, ki jih nameravamo vložiti v program Radia AGORA: Vsi, ki ste zainteresirani, in ki bi radi sodelovali pri programu Radia AGORA, ste povabljeni, da se prijavite za takšen seminar v Ljubljani na tel. številko: 0 46 3/50 75 35.
Peppo
POPRAVEK
ZSO predlaga ustanovitev KOKS-a
Pri objavi društev, ki naj bi bila po predlogu ZSO zastopana v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev, je prišlo žal do nekaterih neljubih napak. Zato popravljeno listo objavljamo še enkrat in se za povzročene nesporazume hkrati opravičujemo:
Zveza slovenskih organizacij (3)
Narodni svet koroških Slovencev (3)
Slovenska prosvetna zveza (2)
Krščanska kulturna zveza (2)
Enotna lista (1)
Delovna skupnost »Avstrijske narodnosti v SPÖ« (1) Slovenska športna zveza (1)
Slovensko šolsko društvo (1)
Šolske sestre (1)
Mohorjeva družba (1)
Strokovno združenje pedagoških delavcev (1) Kmečka izobraževalna skupnost (1)
Slovenski znanstveni inštitut (1)
Slovenski narodopisni inštitut »Urban Jarnik« (1) Dušnopastirski urad (1)
Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (1) Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu (1) Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora (1)
Zveza slovenskih izseljencev (1)
Zveza slovenskih žena (1)
Katoliško žensko gibanje (1)
Slovenska gospodarska zveza (1)
Skupnost južnokoroških kmetov (1)
Strojni krožek Podjuna (1)
NOVA PONUDBA V BILČOVSU
Pešpot doživetja skozi gozd
* #eč glav več misli, in tudi V tako imenovane »majhne« pobude imajo lahko velike oziroma znatne posledice. Ti dve ljudski modrosti sta se v Bilčov-su izkazali za pravilni. Občina na Gurah je že nekaj let iskala vzvode in prijeme, da bi brez večjih posegov v naravo in brez škode za ljudi popestrila in razširila svojo turistično ponudbo.
Počasi se je izcimila in okrepila zamisel, da gozd ne daje samo drva in les, ampak da je to živ in zanimiv organizem, ki ga pozna vse manj ljudi. Torej gozd kot doživetje za meščane in tudi podeželjskega človeka.
Iz tega spoznanja seje rodila pobuda, da bi pod geslom »Naš gozd živi/Unser Wald lebt« uredili pešpot doživetij, ki naj gosta popelje skozi gozd na južnem obronku vasi, da na raznih postajah neposredno spoznava življenje v gozdu in ob njem, se informira o razpredeni biološki mreži, ki povezuje posamezne organizme in skrbi za vse potrebne podlage gozdnega življenja.
Pešpot je prava šola v naravi, saj obiskovalec dobi vpogled v to, kako večplastni in medseboj povezani so biološki procesi, kako usodni so lahko nepremišljeni posegi človeka, pa tudi, kako človek s preudarnim gospodarjenjem in v soglasju z naravo ohranja njeno ravnotežje ter svoje življenske osnove.
Pešpot, ki se lahko res razvije v privlačno turistično atrakcijo, je uredila občina v sodelovanju s Camico in domačimi lovci.
Županja Štefi Quantschnig in podžupan Hanzi Ogris ml. sta pohvalila pripravljenost zemljiških lastnikov, da so dali na razpolago potrebne poti in zemljišča, ter mnoge zasebnike, ki so odstopili ali pa naredili razne potrebne predmete, kot so to panji, drevesne hiše in podobno.
Pešpot je dobro speljana in tudi urejena.
Na prvi pogled je tudi dvojezičnost zgledna. A to velja le za prvi pogled, kajti dvojezičnost oz. slovenščina sta omejeni na gesla, vse, kar pa je vsebinskega
pomena, je izkazano samo v nemščini. Ali ni bila tu zamujena priložnost, da bi dvojezičnost kraja vpletli kot sestavni del v pešpot doživetja? Mislim, da bi v smislu zajamčene in zapisane enakopravnosti občanov in obeh jezikov ter kultur, ter predvsem izkušenj, ki jih ima Bilčovs s samoumevnostjo dvojezičnosti, naj bili informacijske table in opisi konsekventno dvojezični, če ne celo tri ali večjezični. Saj smo vendarle člani Evropske unije ter alpsko-jadranske regije. Bilčovs pa bi dodatno pridobil na ugledu kot evropsko odprta občina. Sprašujem se, kako naj se gost iz Slovenije, Italije ali Francije seznanja z življenjem v gozdu, če mu ne nudimo potrebnih informacij v njegovem jeziku? Pa še to: tudi nemško govoreči so-deželan bi se upravičeno čutil prizadetega, če bi bila nemščina upoštevana samo v geslih kakor je trenutno slovenščina.
To je prva pešpot doživetja v Bilčovsu. Druge naj bi sledile. In prepričan sem, da bojo v Bilčovsu predloge, kritike in napotke primerno upoštevali.
a. r.
Pradoba
Že kmalu po prvi vojni so se na Dunaju sestajali študentje iz Roža, Podjune in Zilje in (najbrž) junija leta 1923 ustanovili Klub slovenskih akademikov. Prvi predsednik je bil Zdravko Zwitter. Veliko več pa o začetkih Kluba že ne vemo. Glo-bašan Jožko Hutter se v nekem pogovoru spominja, da so se člani srečevali po kavarnah ali v korekturni sobi tiskarne Mahat, kjer so lektorirali Koroškega Slovenca. Spočetka naj bi jih bilo kakih petnajst mož, očitno res samo mož, ker kot prvi člani so poleg Zwittra in Hutterja izpričani še Rudolf Bitimi, Matko Hafner, Joško Tischler, Marko Polzer, Tomaž Wieser in Tone Piskernik.
V prvi vrsti so klubaši zasledovali izobraževalne in narodnopolitične cilje. Vsi napori so bili usmerjeni na Koroško. Jožko Hutter navaja, da je bilo glavno delo prav priprava na počitniške seminarje v Pliberku, Dobrli vasi, Šentjanžu, Bil-čovsu. Selah, na Brnci in sploh na poznejše narodno delo na Koroškem. Ob tem so imeli razne prireditve in se urili v slovenščini. Po Hutterju so se študenti zavedali, da se po študiju morajo vrniti na Koroško in tam delovati v kulturnih društvih. Povsem v duhu dežel-nozborskega poslanca Ivana Starca, ki je na zborovanju koroškega slovenskega dijaštva v Pliberku leta 1927 dal vedeti: »Svojemu ljudstvu, svojim krvnim bratom in sestram hočete koristiti - to je vaš namen.«
Zlata doba
Zdravko Zwitter je ustanovil tudi Dunajski krožek, ki naj bi povezoval vse Slovence na Dunaju. Imel je pevsko, tamburaš-ko in dramsko skupino ter slovensko nedeljsko šolo. Če upoštevamo še začasno združitev Kluba s hrvaškimi akademiki in ustanovitev knjižnice leta 1931, se izkaže, da se takratne dejavnosti kluba dodobra ujemajo z današnjimi. Tudi iz političnega vidika.
Že s počitniškimi seminarji je klub skušal vplivati na dogajanja na Koroškem. Politično najbolj vpliven pa je bil klub najbrž v začetku sedemdesetih let, ko so nekateri študentje ustanovili Kladivo - Cajtnege za koroške Slovence in z napisnimi akcijami na Koroškem najbolj presenetili osrednji organizaciji. Leta 1973 je Klub soorganiziral prvo množično demonstracijo za pravice koroških Slovencev v Celovcu, na katero so študentje vabili tudi z agitko Ekstremist Matija Gubec Janka Messnerja in Florjana Li-puša. V boju za narodnostne pravice na podlagi 7. člena A DP se je kl ub povezal z demokratičnimi silami v Avstriji.
ŠTUDENTI PRAZNUJEJO
75 let slovenskega študentskega kluba na Dunaju
V letih intenzivnega političnega delovanja dunajskega kluba študentov je v njem gostoval tudi zvezni kancler Bruno Kreisky	Foto: SV
Že nekoč je marsikaterga Korošca, Kranjca ali Štajerca zaneslo na Dunaj. Postali so škofje, rektorji ali profesorji kot npr. koroški matematik Jožef Stefan. Predvsem na prelomu stoletja pa je na Dunaju žive-la cela vrsta slovenskih umetnikov, delavcev in seveda tudi študentov, ki so prihajali iz Koroške. Kmalu po rojstvu prve avstrijske republike so ustanovili svojo lastno organizacijo - Klub slovenskih akademikov na Dunaju. Letos obhaja njegov naslednik, Klub slovenskih študentk in študentov, svojo 75. obletnico. O dejavnostih te najstarejše mladinske organizacije koroških Slovencev se je pozanimal Andrej Leben.
Največja študentska prireditev v zadnjih letih »Mlada manifešta« v aprilu 1994
Pod geslom akcijske enotnosti je deloval tudi zunaj manjšins-kopolitičnega področja in leta 1980 prevzel tajništvo vseav-strijskega antifašističnega komiteja.
Marsikomu se zdijo prav sedemdeseta leta najžlahtnejša v klubski zgodovini. Še danes je včasih slišati nostalgične vzdihljaje, češ kje so tisti časi, ko smo se bali, kaj bojo študenti spet naredili. Klub je sicer tudi v šolskem vprašanju v osemdesetih letih in s kolesarskimi akcijami za dvojezične table posegel v Koroško manjšinsko politiko, vendar ni bil več tista sila, ki bi dajala impulze.
Iz dvajsetih let pa sije klub ohranil še nekaj - svojo nadstrankarsko. »Seveda je vsak od nas imel svoj politični nazor, vsak je bil naravnan po svoje, Slovenci so bili krščan-sko-socialni, socialdemokrati, liberalci, komunisti, vse sorte, ... strankarska politika pa je bila bolj stranskega pomena. Kot klub smo nastopali enotno ...«, je nekdanje delovanje ocenil Jožko Hutter in to velja še danes.
Ledena doba
V tridesetih letih je tajna policija nadzorovala klubaše in klubašinje. Po nastopu nacistov pa je njegovo delovanje domala usahnilo in tako je bila njegova prepoved leta 1941 bolj formalnega značaja. Skoraj vsi klubaši so morali v vojsko. Od leta 1939 do leta 1945 jih je padlo 16. Posvečena jim je drobna, ročno izdelana knjižica z naslovom Naši padli tovariši, ki je shranjena v klubski knjižnici.
Meddobje
Leto dni po vojni so koroški študentje na Dunaju ponovno ustanovili svoj klub. Spet so se srečevali po gostilnah in kavarnah in prijateljevali s češkimi in hrvaškimi študenti.
Prvo stalnejše zbirališče je v šestdesetih letih postalo stanovanje Mirka Schnabla na Ta-borci v drugem okraju. Organizirali so nedeljske izlete, skupne obiske kulturnih in družabnih prireditev, navezali stike z organizacijami v Celovcu in prirejali počitniške shode na Koroškem. Iz Ljubljane pa so dobili knjige za ustanovitev nove knjižnice. Praznih žepov so klubaši svoje dejavnosti tedaj financirali predvsem s prodajo jugoslovanskega vina in cigaret.
Število slovenskih študentov na Dunaju je z leti naraslo, tako
da so klubaši razmišljali celo o nabavi lastne hiše. Toda junija leta 1961 se je klub vselil v novi študentski dom »Korotan«, ki ga je vodil p. Ivan Tomažič. Med njim in klubom je prišlo do napetosti, ki so se po preselitvi Korotana leta 1966 v novo poslopje še stopnjevale in se maja 1968 končale z izključitvijo kluba z lepim številom klubašev vred, ki so se borili za neodvisnost kluba in se uprli vzgojnim metodam p. Tomažiča.
Sledila so leta brezdomstva, dokler klub ni leta 1971 najel lastnih prostorov v Mondscheingasse 11. Kljub temu pa prostorski problemi še zdaj niso rešeni, saj mora klub za večje prireditve najeti prostore drugje in ima stalno težave z nekim sosedom. Izhod iz te situacije se mogoče odpira v sklopu načrtovanega slovenskega kulturnega društva KUD Dunaj.
Sedanja podoba
Dejavnosti KSŠŠDv koroški manjšinski politiki so v zadnjih letih nekoliko popustile, toda posamezni člani slej ko prej sodelujejo v političnih organizacijah in krožkih. Klub sam je ena gonilnih sil znotraj Mladine evropskih narodnih skupnosti in goji redne stike s študentskimi in manjšinskimi organizacijami v Avstriji in
Nadaljevanje na strani 4
Mejniki
1923 Ustanovitev Kluba
slovenskih akademikov na Dunaju
1941 Nacistična oblast društvo prepove
1946 Ponovna ustanovitev Kluba slovenskih akademikov na Dunaju 1961 Organizacija se preimenuje v Klub slovenskih študentov na Dunaju 1971 Klub se preseli
v Mondscheingasse 11 v sedmem okraju 1983 Preimenovanje v Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju 1988 Ustanovitev slovenskega študentskega časopisa PUNT
1990 Preminenovanje v Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju
Nadalevanje s 3. strani
Sloveniji, predvsem z gradiščanskimi Hrvati, Južnimi Tirolci in Kurdi.
Vsekakor pa se je zadnje čase v klub vtihotapilo neko bi-dermaiersko vzdušje. Mogoče pa je redno beljenje sten in vrat samo refleks na nekdanje napisne akcije, za kar bi govorile tudi posamične mazaške akcije v klubu, a smo spet pri bider-majerstvu. Vsekakor sta klubska kavarna in nekoliko večja dvorana zdaj urejeni, pisarna je na novo opremljena in knjižnica, ki je mimogrede največja slovenska na Dunaju, obnovljena. S tem klub lahko izpolnjuje svojo nalogo kot servisna organizacija, kjer se strokovnjaki lahko informirajo o Slovencih, študenti pa lahko pišejo svoje seminarske in diplomske naloge-
K informacijskim dejavnostim kluba spada tudi izdajanje raznih knjig in predvsem edinega slovenskega študentskega časopisa v Avstriji PUNT, ki gre letos že v deseto leto. To pomeni nad 100 številk in nad 1000 strani, ki bodo kmalu na razpolago v vezani obliki.
Stalnica v klubskem življenju je seveda kultura. Že prej sta v klubu vadili lutkarska in gledališka skupina dunajskih študentov, zdaj se tam uresničujejo razni (socio)kulturni projekti. Klub ob diskusijskih večerih in veselicah prireja tudi branja, koncerte in razstave. Pod vodstvom Anje Kapun pa klubašinje in klubaši spet uglašeno pojejo. Tudi telesna kultura po zaslugi nogometne sekcije ni več zapostavljena.
Ko greš na Dunaj, ...
Kaj si od Kluba slovenskih študentk in študentov lahko pričakuješ? Klub je predvsem kraj, ki ob vseh uslugah nudi tudi veliko prostora za ideje posameznikov ali skupin. Kdor ve, kaj hoče, temu klub tudi pomaga pri uresničevanju raznoraznih prireditev in projektov. Saj klub oblikujejo študentke in študenti in ni sam sebi namen. Da pa so študirajoči na Dunaju še vedno močno navezani na Koroško, dokazuje fešta, ki bo 8. avgusta v šentjanškem k & k centru.
Predsedniki po drugi vojni
1946 Valentin Vavti 1947-1950 Milan Breznik 1951-1952 Simon Janach 1953-1956 Marko Dumpelnik
1957	Franc Leitgeb / Janko Lesjak
1957-	1958 Štefan Močilnik
1958	Janko Zerzer
1958-	1959 Pavel Apovnik
1959-	1960 Reginald Vospernik
1960-	1961 Janko Zerzer 1961 Ciril Stern
1961-	1963 Jože Wakounig
1963-	1964 Feliks Bister
1964-	1965 Miško Kulnik
1965-	1966 Pavel Zdovc
1966-	1967 Maria Erlach
1967-	1970 Alojz Popitsch
1970-	1971 Avguštin Malle
1971-	1972 Avgust Brumnik
1972-	1973 Engelbert Wuttej 1973 Vinko Wieser
1973-	1975 Majda Janežič 1975-1977 Mirko Boročnik
1977-	1978 Dušan Schlapper
1978-	1980 Franci Serajnik
1980-	1981 Mirko Srienc 1981 Olga Vouk
1981-	1982 Ursula Kelih
1982-	1983 Maja Haderlap
1983-	1985 Flori Wieser 1985-1987 Gabrijel Wutti
1987 Peter Stern
1987-	1988 Stanko Gregorič
1988-	1989 Sonja Wutte
1989	Andrej Leben
1990	Milan Piko
1990-	1991 Peter Krištof
1991-	1993 Joži Wutte 1993-1995 Saša Sturm 1995-1997 Nada Zerzer 1997-1998 Desko Deskoski
Častni predsednik:
Janko Messner
Novejše publikacije kluba
■	Die Feiern zum 10. Oktober in Kärnten, 1990
■	Smrt samokruhnosti. pesmi in proza, 1993 (razprodano)
■	Mladina evropskih narodnih skupnosti, 1995
■	Knjiga ob 25. obletnici Ortstafelsturma, 1998
Tradicionalni vsakoletni klubski piknik	Foto: sv
SEVERNI FRIZIJCI NA KOROŠKEM
„Imamo mnoge skupne probleme"
m * gosteh pri Krščanski kul-w turni zvezi v Celovcu je bilo v pretekem tednu 27 pripadnikov Severnih Frizijcev, avtohtone etnične skupine v Nemčiji. Zveza jim je pripravila bogat program, v katerem so dejansko lahko spoznali celotno paleto življenja koroških Slovencev.
Že prvi večer takoj po nastanitvi jim je v domu Sodalitas v Tinjah zapelo pevsko društvo Lipa iz Velikovca. V torek jim je značaj in probleme v dvojezični občini v Dobrli vasi predstavil mag. Rudi Vouk, popoldne pa jim je o problematiki kmetijstva in izobraževanja v njem na Potočnikovi kmetiji v Mokrijah spregovoril poslovodja Kmečke izobraževalne skupnosti (KIS) dr. Hans Madritsch.
V sredo so v Tinjah nadaljevali s spoznavanjem koroške realnosti. Dr. Janko Zerzer jim je spregovoril na temo politika/kultura, šolstvo jim je predstavil dr. Miha Vrbinc, popoldne pa so si v Celovcu ogledali slovensko gimnazijo in obiskali slovenski oddelek ORF.
Četrtek je bil dan spoznavanja kulturnih dejavnosti koroških Slovencev, saj so ga dopoldne začeli v šentjanškem k & k centru z ogledom razstave »Drava je svoja fraua«, nato so skočili v »Galerijo Gorše« v Svečah, po kosilu pri Mohorit-
schu v Rikarji vasi pa so obiskali še Mladinski center na Rebrci, kjer je ravno potekal »Teden mladih umetnikov«. Dan so kulturno povsem zapolnili z ogledom lutkovne predstave »Brat-je, škrat-je, tat-je« , s katero je na Rebrci nastopila lutkovna skupina »buba« iz Šmihela.
Učitelj Jörgen Jensen Hahn Foto:sv
V petek so celovški gostitelji Severnim Frizijcem razkazali Koroško, zvečer pa so gostje priredili svoj Večer Severnih Frizijcev. V soboto so imeli prost dan, zvečer pa so se od prijaznih gostiteljev poslovili in se odpeljali v svojo Severno Frizijo.
Vodja gostov iz Severne Fri-zije učitelj Jörgen Jensen Hahn nam je povedal:
»Smo zelo heterogena skupi-
na, sestavljena iz vseh socialnih in poklicnih slojev prebivalstva, od učencev, delavcev, obrtnikov, gospodinj do akademsko izobraženih. Na Koroško smo se odpravili z dvojnim namenom, in sicer prvič, da bi se ob enotedenskem druženju notranje utrjevali v smislu uporabe našega jezika in tudi seceršnjih pogledov do naše etnične problematike, in drugič, da bi spoznali, kako slovenska narodna skupnost na Koroškem ob večinskem jeziku ohranja svojo identiteto v jeziku in kulturi.
Ugotovili smo, da imata obe skupnosti mnoge skupne probleme kar zadeva šolski pouk in vlogo jezika v družinah. V povezanosti lastnega gospodarstva (posojilnice, zadruge) in kulture pa ste koroški Slovenci pred nami v prednosti. Mi teh lastnih struktur nimamo. Tudi v urejenosti in sistemu dvojezičnega šolstva ste pred nami.
Glede dvojezičnih napisov smo si nekako v podobni situaciji. V treh naših občinah obstajajo, v petih še ne. Občinski svet najbolj turistične občine pri nas je dvojezične napise odločno zavrnil. Problemov torej na pretek!
Na Koroškem smo se počutili izredno lepo, predvsem pa nas je presenetila izredna gostoljubnost Slovencev in tudi siceršnja vljudnost prebivalstva.«	J. R.
„TEDEN MLADIH UMETNIKOV"
Oaza oddiha in ustvarjanja
^■o poletje poteka v Mladin-I skem centru na Rebrci, v tako imenovani komendi, 19. teden mladih umetnikov, katerega prireja Krščanska kulturna zveza. Tudi letos ta dva kreativna tedna spremljajo izvrstni umetniki in pedagogi - Lorene Čertov (klesanje), Edi Oraže (petje), Nežika Novak (glina, keramika), lise Moeller, Barbara Moeseneder, Hermi Paulič (risanje, slikanje), Breda in Tine Varl (lutkarstvo), Izidor Štern (keramika) in Snežana Višnjič (slikarstvo).
Udeleženke/udležen-ci, to so otroci v starosti od 6. do 12. leta, razdeljeni pa so v šestih mentorskih skupin po 10 do 12 članov, pod strokovnim vodstvom mentorjev spoznavajo različna področja umetniškega ustvarjanja in sveta.
Geslo letošnjih tednov pa je »Alice v čudežnem svetu«. Čudovit kraj, čisto okolje in gorski svet nudi izvrsten oddih in animacijo za umetniško ustvarjanje. Na komendi se že od daleč čuje živžav številnih otrok, petje in veselje ob igranju. Nekatere otroke pa prevzame tudi domotožje in
tako se zgodi, da jih obiščejo mame in jih malo potolažijo. Tudi sicer je za vse odlično poskrbljeno - otroci so nastanjeni v obnovljeni komendi, za dobro hrano pa skrbijo marljive kuharice. Otroke spremljajo v prostem času sposobni domači pedagogi.
Voditeljici Andreja in Sabi na: »Smisel in cilj teh tednov je, da otroci spoznajo razna področja umetniškega ustvarjanja in da se igraje kaj naučijo oz.
Z leve mentorici Andreja Lepuschitz in Sabina Anderwald s Katjo iz Gorice	f0
izpopolnijo. V prostem času pa se mladi, ki prihajajo iz različnih krajev in slojev, med seboj spoznajo, igrajo in skupno doživljajo počitnice. Večina otrok je dvojezičnih, nekateri pa so samo enojezični. Pogovorni jezik je slovenščina in nemščina, komunikacijskih težav nimamo, otroci si med seboj pomagajo«.
Katja (8 let) iz Gorice: »Sem prvič na Rebrci; predvsem rada delam lutke. Spoznala sem tudi že nekaj otrok. V prostem času se najraje igram z žogo. Ne vem, ali bom drugo leto spet prišla.«
Nejc (8 let) iz Celovca: »Sem prvič na Rebrci. Tedna se udeležujem, da se kaj naučim. Želo rad rišem. V prostem času najraje igram nogomet.«
Nina (13 let) iz Ljubljane: »Letos se tedna mladih umetnikov udeležujem že četrtič. Zelo mi je všeč, ker počnemo veliko stvari: plešemo, rišemo, pojemo in izdelujemo. Spoznala sem že veliko otrok in pridobila nekaj prijateljev. Čisto okolje, lepa narava in sproščeno vzdušje mi zelo ugaja.« M. Š.
TEKMA KOSCEV NA RADIŠAH
Kosa ostra, trava gosta in družabnost domača
Kot dober kosec se je izkazal Boris Povše	Foto: sv
^akšne prireditve mi zelo I ugajajo, saj so pravšnja priložnost, da se domačini spet srečamo v prijetni družbi«. Tako in podobno so minulo nedeljo, 25. julija, popoldne na Radišah pokomentirali uspešno tekmo koscev, ki jo je na Pri-dovnikovem travniku v Verov-cah priredilo SPD »Radiše«.
Že nekaj dni je na Radišah in v okolišnjih vaseh odmevalo klepanje kos, starejši in izkušeni kosci so učili mladino, kako kosa postane bridka, kako jo je treba klepati, da dobi dober rez. Vsakdo se je hotel v nedeljo postaviti z najbolj ostro koso. No, nekaterim je bilo klepanje preveč zamudno in so si pomagali kar s »fleksarico«, ker so mislili, da je rez pač rez in je vseeno, kako ga dobiš. Resnici na ljubo je treba reči, da so umetno nabrušene kose na začetku res rezale bolje, a z vsakim nadaljnim zamahom in debelim šopom trave so se bolje odrezale sklepane.
Pridovnikov travnik so razdelili na 20 (za ženske) in za moške na 30 kvadratnih metrov velike parcele, ki jih je bilo treba v čim krajšem času poseči. Podobno kot v zgornji Podjuni tudi na Radišah sečejo, ne pa kosijo. Tri ženske in poldrugi ducat moških se je zakadilo v odmerjene krpe trave. Kdor se je posla lotil samo z močjo, je kmalu krepko pihal in se potil, kajti trava je bila gosta in viso-
ka, kar je znak za to, da pri Pri-dovniku dobro gnojijo. Z močjo in primemo tehniko pa so končno vsi prikosili na cilj. Zmagovalec dneva je bil Hanzi Pisjak, Pridovnikov sin.
Med kosci smo videli župnika Pepa Marketza, predsednika SPD »Radiše« in vodjo manjšinskega šolskega oddelka Tomija Ogrisa, tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja, zdravnika Maksa Zdovca, režiserja Nužeja Wieserja, predsednika »Kik-boks in karate-kluba Žrelec« Milana Hribernika, poštarja Folteja Lampichlerja in druge. Mlajši rod, ki je tokrat še pokazal nekaj usodnih napak pri držanju kosišča in pri mahanju
s koso, pa je obljubil, da bo v prihodnje redno kosil in si tako nabral dovolj izkušenj za naslednjo tekmo. Med vrsticami pa smo tudi zvedeli, da društvo v zimskih mesecih načrtuje tečaj za klepanje kos in srpov, da ta stara veščina ne bo šla v pozabo.
Po tekmi je strokovno-tek-movalna žirija dalj časa zasedala, preden so bili podatki jasni in nesporni. Med tem pa so tekmovalci in gledalci posedli v senci košatih dreves in se okrepčali s pijačo ter s klobasami z žara. Na Radišah pa se zdaj že veselijo društvenega izleta na Šmartno goro na Veliko gospojnico.
Alpsko-jadranski studenec sredi cvetja
Miklavževa gostilna v BilČov-su se že kar precej let ponaša s trijezičnim napisom »Gostišče-Gasthof-Trattoria«. S tem samoumevno in samozavestno izpoveduje svojo umeščenost v alpsko-jadranskem proštom, na stiščišču jezikov in kultur. Brez nadaljnega lahko rečemo, da pri Miklavžu povezujočo zamisel in geslo »Brez meja - ohne Grenzen - senza confini« uresničujejo že dolgo pred vsakr-šnjo olimpijsko navezo.
Sedaj, v okviru širše obnovitve zunanjosti poslopja, pa so zamisel regionalne zasidranosti
obogatili še z dodatno in zelo smiselno potezo. Pri vhodu v gostilno so uredili alpsko-ja-dranski studenec, ki ga kot simbol povezanosti in skupnosti regije sestavljajo tri skale iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julij-ske krajine. Skale iz Hotavelj pri Škofji Loki, Table/ Pontebbe v Kanalski dolini in Šentjakoba v Rožu je mladi Miklavžev gospodar in gostilničar Ogi sam izbral in pripeljal na dom.
To pa ni edina novost pri Miklavžu. To poletje so pokrili teraso pred gostilno in tako pridobili precej pokrite gostinske površine, kar se bo obrestovalo predvsem ob deževnih dneh. Konstrukcija je delo domačih podjetij. Vrhu tega so asfaltiran prostor med gostilno in cerkvijo, doslej parkirišče, s cvetjem in zelenjem preuredili v ličen cvetlični vrt, ki je prava paša za oči. Hanzi Ogris mlajši je prepričan, da sta denar in delo bila smiselno naložena, kajti s tem je središče Bilčovsa dobilo še bolj prijazen in vabljiv videz, brez investicij in inovacij pa se tudi turizem ne bo razvijal naprej. Vtisi in reakcije gostov to mnenje samo potrjujejo.
n. c.
Studenec vsakomur pade v oči in razširja prijeten hlad	Foto:sv
IV4I ec*tem ko je poletje za IVI številne družine čas dolgo pričakovanega oddiha in dopusta, je za kulturne iniciative in festivale na Koroškem in seveda tudi drugje priložnost ponuditi domačinom in seveda tudi gostom vsestransko kulturno ponudbo. Tako so tudi letos pripravili vsem kulturno željnim pester kulturni program, ki sega od gledaliških predstav do raznovrstnih koncertov. Še imate časa dovolj za izbiro iz bogatega kulturnega menuja.
Vstopnice so na voljo v predprodaji v turističnih agencijah, bankah in pri večernih blagajnah.
Evnuh
Poletne igre v dobrolskem samostanu so bile v preteklih letih čisto v znamenju antičnih komedij in s to tradicijo nadaljujejo tudi letos. Režiser Joerg Schlaminger je spravil na oder komedijo »Evnuh« antičnega avtorja Terenca, igra pa isti ansambel kot lani. V središču te vrhunske komedije so zaljubljenci, nedolžna devica, ljubeči mladenič, prebrisan suženj, dekle, pristni in nepravi evnuh. Za komičnost, prijetno razvedrilo in smeh je torej zagotovljeno (predstave v torek, četrtek in petek ob 20.30. Do 15.
8.,	tel: 0 42 36/22 21).
Prafaust
Kulturna iniciativa K. L. A. S. že uspešno deluje 4. leto na vov-brškem gradu in se je letos lotila zahtevnega, a zelo aktualnega projekta - mitu o Faustu. Vodja iniciative Stefan Pfeist-linger:« V Faustu sem našel
V naslednjih dveh letih nameravajo kulturni delavci podjunske iniciative v okviru triletnega projekta prikazati Faustove dramatizacije sodobnih avtorjev (premiera bo 30. julija ob 20.20 uri. Do 29. avgusta,
telefon 0 42 32/44 40).
KOROŠKO KULTURNO POLETJE
Sisi
V spomin na 100. obletnico smrti avstrijske kraljice Elizabete je skomponiral Roland Baumgartner musical »Sisi«, v katerem obravnava življenje kraljice retrospektivno na osnovi njenih pisem in pesmi, ki
tudi drugo plat - bedo in vojne te slavne epohe (dnevno od 10. do 17. ure, v sredo in petek do 19.30, do 26. 10.).
Arena
Najbolj popularen in uspešen koroški festival na starem gradu v Bekštajnu nudi tudi letos številne kakokovostne koncerte domačih in tujig glasbenih skupin. Skrivnost uspešnosti tega festivala pa je, da vsebuje za vsak okus nekaj (9. 8. gostuje Konstantin Wecker, 14. 8. Glenn Miller Orchester, 16. 8. Ludwig Hirsch in drugi, do 3.
9.,	predstave so ob 20. uri).
KUMST
Marljivi žitrajski prosvetaši imajo v avgustu na sporedu ker nekaj poslastic: 9. 8. bo nastopil tudi pri nas na Koroškem pri-ljublejni in znani »New swing kvartet« iz Slovenije. 16. 8. se bo predstavila graška formacija »Voice factory«. 22. avgusta pa bodo zaplesali folkloristi, med njimi ansambel France Marolt iz Ljubljane, skupina iz Gradiščanske in pa domači plesalci.
Slikarski teden
Vzačetku septembra bo v Svečah potekal že tradicionalni slikarski teden z mednarodnim obeležjem. V okviru tega tedna so na sporedu razne spremne prireditve.	M. Š.
Sisi, Evnuhi, Faust in še kaj
zgodovinsko zanimivo snov, katero je mogoče obdelati preko več let. Doktor Faust je verjetno živel konec 16. stoletja, v dobi velikih družbenih sprememb. 200 let kasneje, tik pred francosko revolucijo in pričetkom industrializacije se je Goethe spoprijel s to osebnostjo. Faust je mit, ki je močno zakoreninjen v genskem codu moškega v zapadnem svetu«.
Faust je torej tip človeka, ki se nahaja v krizi in v njem se zrcalijo današnje družbene razmere, v katerih živimo tik ob pragu novega tisočletja. Faust predstavlja človeka, ki veruje v neznanske možnosti genske/ tehnike, istočasno pa se strašansko boji prihodnosti.
t 1 MMS
jih je zapustila Elizabeta in ki so bili objavljeni leta 1956 v Ženevi. Režijo je prevzel Joerg Schlaminger, kostume in odrska slika pa je od znanega slikarja prof. Ernsta Fuchsa (Šentvid ob Glini, hotel Rogner/Zo-diac, do 13. septembra, tel: 0 42 12/46 60-220).
Barok
V benediktinskem samosta-nu Šentpavel v Labotski dolini je na ogled obširna raz-M stava z nad 1000 eksponati o zanimivem obdobju naše pretekle zgodovine - »Barok - slike v ogledalu časa«. Dragoceno blago, zlato, srebro, krasni mobiliar , žlahtni kamni in redko orožje dokumantira okus, življenjski stil in radost, ter
PRIREDITVE
SOBOTA, 1. 8.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
20.30 B. Veras: »Dr. Faust - parodija«; ponovitev
NEDELJA, 2. 8.
ŠMARJETA PRI ŽELEZNI KAPLI, - Župnjiski urad Železna Kapla
10.00	Žegnanje
NA VRHU OBIRJA, - SPD Valentin Polanšek
11.00	Pohod na Obir v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku. Nazaj grede piknik na Marofu;
SREDA, 5. 8.
DOBRLA VAS, v samostanu - SPD Srce 20.30 Gorenjski večer. Nastopajo: Igor in zlati zvoki;
SOBOTA, 8. 8.
ŠENTJANŽ, k & k - KSŠŠD, KSŠŠG, KSŠŠK
14.00	Študentski festival. Program: glasba, radio, literatura, film, koncert; program v okvirju!
NEDELJA, 9. 8.
ŽITARA VAS, - SPD Trta
20.30	Open-air »New Swing Quartett«. Cena: 250.-; vstopnice veljajo za tri prireditve;
TOREK, 11. 8.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
19.30	Odprtje razstave »Trenutki«. Razstavlja: Kurt Zissler iz Gradca;
NEDELJA, 16. 8.
ŽITARA VAS, - SPD Trta
20.30	Open-air »Voice Factory«. Cena: 250.-; vstopnice veljajo za tri prireditve;
SOBOTA, 22. 8.
ŽITARA VAS, - SPD Trta
20.30 Folklorna noč. Cena: 250.-; vstopnice veljajo za tri prireditve
Galerija Rožek
obvešča, da je razstava Iva Prančiča
Malerei -slikarstvo podaljšana do 10. 8. 1998
Ogledate si jo lahko v običajnem razstavnem času od srede do nedelje od 15. do 18. ure.
GALERIJA »MAGNET« V VELIKOVCU
Razstava
»Glave - maske - profili in lesorezi Wemetja Berga « do 19. septembra vsak dan od 10. do 12. ter 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih med 10. in 12 uro
<
študsfrfski
festival
8. 8. 1998 • 14.00, k & k Šentjanž
15.00	do 16.30 ŠTUDENTSKA ZBORA
Zbor KSŠŠ Dunaj (vodi Anja Kapun)
Zbor KSŠŠ Gradec (vodi Bertej Logar)
17.00	do 18.30 BRANJE
Maja Haderlap Fabjan Hafner Erwin Köstler Janko Messner Jani Oswald psevdo-literati
19.00	do 23.30 KONCERTI
Jani Kovačič (20.30)
Tonč Peinig Funktet (22.00)
FILMSKI HAPPENING:
found footage & glasba pripravil Stefan Hafner
INŠTALACIJA IN RAZSTAVA
Simona Krajger Petra Kohlenprath
KNJIŽNE MIZE predstavijo se KLUBI (dokumentacije, publikacije študentske informacije)
Študentska organizacija univerze v Ljubljani Študentska organizacija univerze v Mariboru radio KOROTAN radio AGORA
TEKA IN ŽAR, VSTOP PROST
SLX3YENSKI
VESTNIK
Bralcem in prijateljem SV!
Tudi letošnji Vestnikov izlet bo v običajnem jesenskem času, in sicer
od petka 9., do nedelje,
11. oktobra.
Kraj izleta in podrobnejše informacije bomo objavili takoj, ko bomo prijeli najugodnejšo ponudbo turističnih agencij. Rezervirajte si proste dneve!
SLOVENSKI
VESTNIK
Caritas
išče za šolsko leto 1998/99 gospodinjstva z majhnimi otroki, v katerih bi lahko učenci/ učenke strokovne šole za socialne poklice spoznali naloge in življenje v gospodinjstvu. Učenci/ učenke so med šolskim letom tedensko enkrat ves dan, enkrat pa pol dneva v gospodinjstvu. Gospodinje, ki bi želele prev-žeti učenko ali učenca, naj se pismeno ali po telefonu javijo na naslov: Fachschule für Sozialberufe /, 9020 Klagen-furt/Celovec, Viktringer Ring 36; tel. 0 46 3/56 7 29-0.
Radio Agora, bo konec oktobra poslal prve valove v koroški eter. Da nam bo to dobro uspelo, iščemo še angažirane sodelavke in sodelavce z izkušnjami na naslednjih področjih: PROGRAMSKA KOORDINACIJA S TEŽIŠČEM
Windows NT, analogna in digitalna audiotehnika
■	organizatija sodelovanja s prostimi sodelavci
■	uredniško delo
■	glasba, tehnika
■	organizacija tajništva in PR
■	proste sodelavke in sodelavce
Če Vas delo na tem področju zanima in \ V veseli, javite se pismeno ali preko zvočnega nosilca pri: AGORA, Badgasse 7,
9020 Klagenfurt/ Celovec,
Fon/Fax ++43 463/50 75 35
Anči Golavčnik iz Stare vasi pri Šentlipšu - rojstni dan; Anka Golavčnik iz Dobrle vasi - osebni praznik; Marjan Fera z Dvora pri Šmihelu - 40. rojstni dan; Ančka in Fric Kumer z Blata pri Pliberku -osebne praznike; Marta Gorič-nig iz Sveč - rojstni dan; Ančka Nograšek iz Železne Kaple, Ana Maloveršnik iz Remšeni-ka in Ančka Kordež-Grubel-nik z Lobnika - godove; Fran-
PRAZNUJEJO
ziska Smolle s Kota pri Šentjakobu - osebni praznik; Danica Pšeničnik iz Strojne - 60. rojstni dan; Jožko Koncilija z Dvora. Marta Dumpelnik s Štebna in Igor Kraut z Bistrice - osebne praznike; Ana Petrač s Komlja pri Pliberku - 86. rojstni dan; Marta Urch s Plazni-ce - 70. rojstni dan; Naei Karničar z Obirskega - 70. rojstni
dan; Ani Knafl z Velike vasi, Franc Keuschnig s Šempetra in Nani Bandtner s Svaten -osebne praznike; Rudi Sukali-ja z Borovelj - 40. rojstni dan; Rudi Končič iz Vogrč - god; Marija Germadnik s Kokja pri Dobrli vasi - 80. rojstni dan; Ančka Apovnik s Senčnega kraja pri Pliberku in Ančka Petrač s Komlja - osebne praznike; Milka Sienčnik iz Dobi le vasi - 80. rojstni dan.
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 30. 7.
18.10	Rož - Podjuna - Zilja
PETEK, 31. 7.
18.10	Kulturna obzorja
SOBOTA, 1. 8.
6.08 Od pesmi do pesmi -od srca do srca
NEDELJA, 2. 8.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. Stanko Olip)
18.00 Za vesel konec tedna
PONEDELJEK, 3. 8.
18.10	Kratek stik TOREK, 4. 8.
18.10	Otroška oddaja SREDA, 5. 8.
18.10	Glasbena mavrica 21.04 Primorski obzornik
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 2. 8.
13.30 ORF 2
PONEDELJEK, 3. 8.
2.45 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I Prizadevanja za ohranitev: Kako zagotoviti pomoč manjšini?
I Pod lipo pri farni cerkvici: žegnanje v Ukvah
I Rezljana kronika življenja pod Peco v lesorezih Karla Micheua
I Obnova stare podgorske kapelice
I Avstrijski pokal: SAK gosti v prvem krogu štajerskega ligaša iz Kčflacha
SLOV ENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 046 3/514300-0 ♦ faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE.............Jože Rovšek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34) politika, manjšinska družba
Tajništvo.................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba.........Milka Kokot (-40)
Prireditve............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-------------------VSI------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
LOVSKA BRATOVŠČINA
Visok jubilej Mihe Gabriela - Tišlarja iz Šentjanža
brali smo se pri Tišlarju, da čestitamo gospodarju, gostilničarju in lovcu Mihu za njegov življenjski jubilej. Gospodarstvo in gostilno je prevzel od staršev, lovec je postal iz prepričanja, da je treba poseči in podpreti ogroženo naravno selekcijo. Pridružil se je zeleni bratovščini, se vključil v Klub prijateljev lova in bil vsa leta njegov odbornik. To svojo dolžnost je izpolnjeval redno in vestno. Na preteklem občnem zboru lani je njegovo funkcijo v odboru prevzel sin Hanzi, v zeleno bratovščino pa sta se ob tem z lovskima izpitoma vključila tudi njegova vnuka.
ki bosta zagotovo šla po poti svojega spoštovanega deda.
Tišlarjevo gostilno v Šentjanžu poznamo kulturniki, športniki, gospodarstveniki, skratka vsi, ki smo se kdajkoli udejstvovali v pomembnih dejavnostih naše narodne skupnosti. Njena vrata so bila vedno odprta za igralske skupine, pevske zbore, za športne prirediteve, v začetnih povojnih letih pa je v njej uradovala celo šentjanška posojilnica.
Hiša je bila zgrajena v začetku tega stoletja, ko je bila v gradnji tudi železnica skozi Rož. Taje bila za prebivalstvo
zelo pomembna, saj ze povezala železarski središči Borovlje in Jesenice.
Takrat je gostilna tudi samoumevno dobila dvojezični napis, saj so jih imele celo železniške postaje. Ta napis je na Tišlarjevi gostilni prestal razpad monarhije
leta 1918, plebiscit leta 1920 in vso prvo republiko. Po anšlusu leta 1938 pa je moral izginiti. Takratna nacistična oblast ni dovolila, da bi ga le prekrili z desko, ampak je zahtevala, da ga premažejo za vse večne čase. Pri obnovi so bili najdeni tudi ostan-
ZA NASE PLANINCE
Bleščeča še vedno brez vode
Kljub obilici deževja v zadnjem času v vrelcu pri Solnicah na planini Bleščeči ni vode. Treba jo je sproti nositi na planino. Na poti s Kopanja na Bleščečo je voda na razpolago na tretjini poti na Po-tučah in pri lovski koči levo od poti. Velika hvala gre prizadevnemu dežurniku Toniju Valnentiniču, ki jo na planino občasno pripelje s svojim terenskim vozilom. Velik problem je seveda sveža voda, ki pa naj si jo vsak, ki hoče kuhati, sam oskrbi med potjo s Kopanja.
Krivdo za sušo na planini ima ogromni zbiralnik vode, novi karavanški cestni predor, iz katerega odteka v Dravo in Savo, nam pa je zato primanjkuje. Objokovati novo situacijo na planini nima smisla, treba se je enostavno znajti z njo - dva do tri litre vode s seboj
in problem kuhanja v koči bo rešen. Za pomivanje in za kotel pa bo že nekako poskrbljeno, tudi deževnica bo prišla prav. Če pomislimo, koliko »tekoče hrane« obiskovalci pritovorijo na planino, potem je dobava sveže vode res prava malenkost. S to poletno situacijo se moramo sprijazniti, zato pa bo pozimi lažje, ko bomo topili sneg.
Kljub tej nevšečnosti s pomanjkanjem vode pa imajo naši planinci še letos v načrtu dve akciji: obnovo pločnika na južni strani koče, da bo naš planinski domek še bolj privlačen.
Skupine, ki hočejo uporabljati kočo, ponovno opozarjamo, da se predhodno javijo gospodarju koče Tomažu Miklu v Svatnah, tel.: 0 42 53/81 81, kjer bodo zvedeli, ali je takrat, ko bi želeli, koča prosta.
ki neke čudne barve, s katero so premazali samo »gostilna«, »Gasthaus« pa je smel ostati.
Po vojni so se pri Tišlarju po tekmovanjih ob razglastitvi rezultatov in podelitvi priznanj in nagrad zbirali mnogi pogumni smučarji, predvsem skakalci.
Pri Tišlarju pa se je oglasila celo »Miklova Zala« in se v salonu na odru, ki so ga postavili društveniki, predstavila številni navdušeni publiki. V tej gostilni je potekal tudi prvi povojni politični miting v Šentjanžu, prav tako pa so svojo valeto v njej praznovali prvi maturanti slovenske gimnazije v Celovcu.
Tudi lovci se pri Tišlarju oglasimo zelo radi. Tokrat pa smo se ob gospodarjevem jubileju (ko na sliki) zbrali predsednik Kluba prijateljev lova Mir-ko-Fric Kumer, podpredsednik Mirko Kelih, tajnik Jurij Mandl, Janko Oitzl in Marica Pradetto. Jubilantu smo čestitali in mu ob dobri ženi v krogu njegovih otrok in vnukov zaželeli vse najboljše.
Miha, hvala ti za Tvoje široko srce in vedno odprta vrata.
M. P.
PO 45 LETIH USPEŠNEGA DELOVANJA ŠD ZAHOMC:
Olimpijski kandidat Zahomc dobi sodobno večnamensko hišo
V petek, 21. avgusta, položitev temeljnega kamna, tradicionalni žegen pa bo letos že 23. avgusta in ne šele septembra!
Ziljska vas Zahomc nima le slavne športne preteklosti in kot deželni nordijski center uspešne sedanjosti: kot kandidat za tekmovanje v biatlonu v okviru zimskih olimpjskih iger »brez meja« 2006 imajo Zahomčani velike načrte tudi za prihodnost!
Zahomc, ki je v 70-tih in 80-tih letih s senzacionalnimi u-spehi »zahomških orlov« Karla Schnabla, Hansa Wallnerja, Hansa Milloniga in Francija Wiegeleja ml. postal pojem v svetu smučarskih skokov, bo -pravočasno ob 45-letnici slovenskega športnega društva na čelu z »očetom« slavnih »orlov« Francem Wiegelejem -namreč končno dobil sodobno večnamensko hišo. S tem bo skozi skoraj pol stoletja delu-
Qred nedavnim je prazno-■ vala Ančka Stefitz, rojena Tomaž iz Konovec pri Pliberku, svojo 75. obletnico. Pri Vi-terniku so se zbrali njeni najbližji sorodniki, da ji v lepem in mirnem gorskem svetu čestitajo za rojstni dan in ji zaželijo še mnogo zdravih in srečnih let. Tomaževa Ančka, kakor ji domačini še vedno pravimo, se je rodila v Šmarjeti nad Pliberkom v znani in zavedni družini Jožefa in Brigite Tomaž, p. d. Tomaž. Na lepi in sončni Šmarjeti je s svojima bratoma in sestrama preživela otroška leta. Paša živine in hoja v bližnjo šolo sta bili njeni prvi skrbi mladostnih let. Leta so tekla v lepi družinski sreči, če ne bi v našo deželo prišla tista pošast v rjavi obleki, katera je od vsakega poštenega človeka terjala veliko tveganja in žrtev. Takrat, leta 1943 spomladi, ko so prvi partizani trkali na okna šmarjeških domačij, so se tudi Tomaževi zavedli svoje dolžnosti. Posebno aktivne so bile hčerke in predvsem Ančka, ki
je opravljala kurirsko in obveščevalno službo, ne da bi pomislila na nevarnost in tveganje. Koliko takih poti in dolžnosti je opravila v tem groznem vojnem času, ve le sama. V tem času je bila tudi predsednica mladine in z njo poma-
drugi dan našli v Petkovem grabnu, so Tomaževi ranjenemu pomagali. Ančka je kot srnica stekla na Jamnico, poiskala zvezo s partizani, ki so nato prišli in odnesli ranjenca k Sonjaku na zdravljenje. Vse to tveganje hrabre Ančke ni spra-
KONOVECE PRI PLIBERKU
75 let Ančke Stefitz
gala partizanom na vseh področjih. Tudi tedaj, ko je bilo več Šmarječanov in okolišanov aretiranih od policije in domačih nacistov, Tomaževa družina ni klonila ali se potuhnila, temveč je še bolj pomagala tistim, ki so se uprli Hitlerjevi tiraniji. Tudi takrat, ko so se jeseni leta 1944 pri Tomažu utaborili policisti, ko so prišli partizani proti domačiji Tomaževih, ko so zaregljali mitralezi, kljub strahu niso klonili od svoje zavesti in dolžnosti. Takrat, ko je bil hudo ranjen partizan Lipej Leskovec, ki so ga
vilo s prave poti. Neizmerno pa je bila srečna, ko je prišel tisti čudovito lep in srečen majnik leta 1945, ko so utihnile puške in je prišla tako težko priborjena svoboda in z njo težko pričakovani mir. Srečo in veselje pa je grenila žalostna vest, da se brat Lojzej ne bo nikoli vrnil iz vojske. V letu 1945 je porodila deklico Gretko. Da bi šlo življenje v dvoje lažje, si je izbrala za življenjskega druga Pumprnikovega Anzana Stefitz. Rodila je še hčerko Elfi in sina Poldeja in družina je živela v slogi in sreči.
Pridna in delavna, kakor sta bila oba, sta si v Konovecah postavila svoj dom. Mož Anza je bil zaposlen pri grofu in delal po gozdovih, največ pa je popravljal stroje in avte, ker ima poseben dar, da se vsega loti in tudi vse zna narediti. Prav radi tega ima tudi sedaj dela čez glavo, čeravno je že v pokoju. V življenju pa niso samo brezskrbni dnevi. Pred več leti je jubilantka težko zbolela in bila operirana. Vedno pa je še taka, kot je bila v mladosti, vesele narave in družabna, pa čeprav mora že leta vsak dan k zdravniku. Kot nekdaj jo tudi danes drži pokonci železna volja do življenja in vesel značaj.
Ančki Stefitz res prisrčno želimo, da bi s svojim možem še dolga leta uživala zasluženi pokoj, da bi ji bilo zdravje še dolga leta podarjeno in da bi tudi v bodoče živela srečna med svojimi in vsemi, ki jo poznamo in cenimo.
lkej
joči kovačnici številnih novih talentov na razpolago potrebna infrastruktura, ki bo temelj za nove podvige mladih in pre-spektivnih zahomških smučarskih skakalcev.
Predsednik ŠD Zahomc Martin Wiegele nam je s tem v zvezi sporočil, da je po več mesecev trajajočih pripravah in pogajanjih končno izdelan skupen projekt zahomških športnikov in gasilcev in tako tudi ni več ovir za uradni začetek gradnje. Zgodovinski trenutek položitve temeljnega kamna bo v petek, 21. avgusta 1998 v okviru tradcionalnega zahomškega žegna, položitvi pa bo sledila velika zabavna prireditev, na katero skupaj vabita ŠD Zahomc in zahomški gasilci.
Zaradi pomembnosti skupnega projekta se je namreč skupnost vaških fantov odločila za preložitev žegna, ki je bil doslej na sporedu drugo nedeljo v septembru. Zato bo letošnji žegen v nedeljo 23. avgusta, novo določeni termin (okoli 23. avgusta) pa naj bi veljal tudi v prihodnosti.
Otvoritve nove večnamenske hiše predvidoma jeseni leta 1999 se ne bodo lahko veselili le športniki, temveč tudi gasilci, ki bodo skoraj 100 let stari gasilski dom končno zamenjali s sodobnimi prostori in sodobno opremo. Skupen projekt bo stal približno osem milijonov šilingov, finančna sredstva pa bodo poleg občine Straja vas prispevali tudi dežela Koroška in Urad zveznega kanclerja na Dunaju oz. sosvet za koroške Slovence.
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
USPEH ZA K-K ŽRELEC
Veronika Niemetz koroška prvakinja
|k I everjetno naglo se je Kara-111 te in Kik-boks-klub Žrelec povzpel med koroške prvake. V soboto, 18. julija, je bilo v Vrbi koroško prvenstvo v kik-boksu.
Sodelovalo je nad 30 moštev, zaradi poškodb in nerazpoloženosti pa moška ekipa K-K Žrelec ni sodelovala.
Tem bolj pa je presenetila članica ženske ekipe Veronika Niemetz. Zavzeta in nadebudna športnica je namreč na mah postala dvakratna koroška prvakinja. In sicer v kategorijah šemi in lahek kontakt. V finalni tekmi je obakrat premagala Spi-talčanko Hoferjevo, ki je na avstrijskem prvenstvu dosegla odlično tretje mesto in je upravičeno računala z zmago na koroški deželni ravni. A Nie-metzova ji je krepko zmešala štreno, saj je obakrat prepričljivo zmagala ter s tem priborila prvi deželni naslov za žensko ekipo K-K Žrelec. Novopečeni koroški prvakinji v kik-boksu čestitamo za pomemben uspeh v njeni še mladi športni karieri. redno vesel te zmage. V pogo- saj upa in pričakuje, da bo us-
Predsednik in duša kluba voru za Slovenski vestnik je peh Niemetzove navdušil mla-Milan Hribernik je seveda iz- poudaril njeno pomembnost, dino za ta šport.
Veronika Niemetz z Milanom Hribernikom in nečakom Filipom fow sv
TRNJA VAS
SAK v pokalu proti Köflachu
% # petek, 31. julija, se za SAK w začne nova sezona s pokalno tekmo proti štajerskemu Köflachu. Tekma se bo pričela že ob 17.45 in ne kot napovedano ob 18.00 v Tmji vasi.
Köflach igra v štajerski deželni ligi. Prejšnjo sezono je moštvo končalo na izrednem 3. mestu in je za prvakom zaostajalo le za tri točke. Ekipa je tudi sedaj po pričakovanju zelo dobra in naj bi doprinesla k napeti igri. Vseeno je SAK jasen favorit, saj igra za razred višje in
trenerju dr. Ivanu Ramšaku so razen tega na razpolago tudi vsi igralci z eno izjemo. Robert Zanki mora pavzirati še to tekmo, ker je v prejšnji sezoni v zadnji tekmi proti Pliberku dobil rdeči karton in je vrhu tega še poškodovan.
Največja motivacija za igralce SAK pa mora biti, da bi v primeru zmage proti Köflachu
v 2. krogu pokala gostoval v Trnji vasi štajerski prvoligaš GAK.
Edini cilj proti Köflachu naj bi bila zmaga - poraz bi bil pravo razočaranje za vse navijače. Zaradi tega upajmo na dobro predstavo in hkrati za SAK lep začetek nogometne sezone 1998/99!
T. G.
PRIPRAVLJALNA TEKMA
Globasnica zmagala kar z 9:2
prejšnji konec tedna so no-■ gometna moštva odigrala zadnje pripravljalne tekme pred začetkom prihodnje sezone.
Globasnica se je v nedeljo pomerila z Dobrlo vasjo. Tekma je bila v Ponikvi, kjer bodo Glo-bašani igrali vse tekme jesenske-
Športne vesti
Nogomet
Klubi so pred začetkom sezone 98/99 še enkrat odigrali pripravljalne tekme z naslednjimi rezultati:
Dobrla vas - Žitara vas 3:6, Ruda- Velikovec 2:1, SAK II - Šentpeter 3:0, Šentja-kob/R. - Kostanje 4:1
Nogomet
V Borovljah je bil spominski turnir za ddr. Geramba. Sodelovala so moštva Borovlje, Šmarjeta, Šentilj in Sele. V nedeljo je sicer moštvo Sel premagalo Šmarje-to s 6:0, toda potem je podleglo Šentilju z 0:3 in tako je moštvo Šentilja ta turnir odločilo zase.	T. G.
ga dela prvenstva, ker bo njihovo domače igrišče v prenovi.
Ta pripravljalna tekma je bila kot pričakovano zelo enostranska, saj igra Globasnica v podli-gi, Dobrla vas pa v 2. razredu. Tako so gledalci prav od začetka tekme pa do zadnje minute videli dosti golov, saj je Globasnica zmagala kar z 9:2. Dobrolčani so le redko prišli pred nasprotnikov gol in v zaključku niso imeli sreče. V nasprotju pa je Globasnica pokazala, da je zrela za
Trije novi trenerji
Slovenski šport na Koroškem ima tri nove trenerje: na Inštitutu za šport ljubljanske univerze sta Stefan Hribar in Jernej Jager (Košarkarški klub KOŠ) uspešno opravila strokovno izpopolnjevanje za pridobitev strokovnega naziva »trener mladih« v košarki, mag. Franci Ru-litz pa je pri šahovski zvezi na Dunaju uspešno položil trener-
močnejše nasprotnike in da ima tudi brez Adija Blažeja dosti sposobnih napadalcev. Bomo videli, ali bo moštvo naslednji konec tedna sposobno na ta način nadaljevati proti Vetrinju. Dobrla vas pa naj bi bila kljub jasnemu porazu enakovreden nasprotnik Žvabeku v 1. krogu 2. razreda E.
Globasnica - Dobrla vas: 9:2. Strelci za Globasnico: G. Sadjak (3), Pasterk (2), Silan, M. Sadjak, Hribar, Buchwald.
T.G.
ski C-izpit za šah. Rulitz je v zadnjem letu intenzivno delal z mladinci šahovske sekcije SŠZ.
Strokovno usposabljanje novih trenerjev je sestavni del programa Slovenske športne zveze (SŠZ), ki je tudi prevzela del finančnih stroškov za udeležbo novih trenerjev na tečajih v Ljubljani in na Dunaju.
Slovenska športna zveza in uredništvo našega lista novopečenim trenerjem iskreno čestitata!
ELO-LISTA ZA PRVO POLLETJE 1998
Pri SŠZ pridobila največ točk mag. Gorazd Živkovič in Arnold Hattenberger
|k I e samo v nogometu ali lil kakšni drugi športni panogi - tudi v šahu »legionarji« iz Slovenije in drugih vzhodnih in jugovzhodnih držav odločilno prispevajo k večji kvaliteti in atraktivnosti prvenstev in turnirjev na Koroškem. To potrjuje pravkar obljavljena avstrijska Elo-li-sta, veljavna za drugo polletje 1998. Med najboljšimi desetimi šahisti, ki igrajo v koroških klubih, je kar devet ino-zemcev iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije (skoraj polovica) - edini domačin je na šestem mestu avstrijski mednarodni mojster Franz Hölzl.
Na čelu koroške top-ten-lestvice sta madžarska velemojstra Joszef in Csaba Horvat (2537 oz. 2506 Elo-točk) od edinega koroškega zastopnika v 1. državni ligi, celovškega ASK/KSV. Na tretjem mestu je Slovenec Robert Želčič (2439), ki tekmuje za Feistritz-Paternion, še pred hrvaškim mednarodnim mojstrom Vladimirjem Hreščem (2414 Elo/ASK/ KSV). Drugi najboljši Slovenec je na sedmem mestu Marko Tratar (SV Šentvid) z 2389 Elo pred Fide-moj strom Leonom Mazijem (Schachfreunde Beljak) z 2387 Elo-točkami na 8. mestu. Deseti je z 2381 Elo slovenski Fide-mojster Rudolf Osterman (Feistritz/Pa-temion).
Najvišji rating v ekipi Slovenske športne zveze (SŠZ) imajo igralci ŠD Tomo Zupan iz Kranja:	Dušan Zorko
(2239), Aleš Drinovec (2202) ter mladinec Uroš Kavčič (2192). Sledita Idrijčana dr. Vinko Cuderman (2147), Silvo Kovač (2133), drugi mladinski igralec iz Kranja Žiga Žvan (2098) ter Idrijčan Boris Mitrovič (2070). Najboljši domačin v ekipi SŠZ je Arnold Hattenberger (2060!)
pred mag. Gorazdom Živko-vičem (1942), ki je pridobil največ točk - kar 40!. Sledita: dr. Joži Amrusch (1792) in Dunja Lukan (1786).
Pri SŠK »Obir« je Škofje-ločan Dušan Jokovič vnovič zvišal svoj rating na zdaj že 2190 Elo-točk. Sledita mu brata Hans-Christian Wolte (1950) in Harald Wolte (1902).
RATING igralcev in igralk SŠZ/Ca-rimpex I, SŠZ/Posojilnica Borovlje II in SŠZ/Posojilnice Bilčovs III (v oklepaju razlika k zadnjemu ratinigu): 1. Dušan Zorko 2239 (0), 2. Aleš Drinovec 2202 (0), 3. Uroš Kavčič 2196 (0), 4. dr. Vinko Cuderman 2150 (-3), 5. Silvo Kovač 2133 (+3), 6. Žiga Žvan 2098 (-6) 7. Boris Mitrovič 2070 (0), 8. Arnold Hattenberger 2060 (+36!), 9. mag. Gorazd Živkovič 1942 (+40!), 10. dr. Joži Amrusch 1793 (-24), 11. Dunja Lukan 1786 (-23), 12. Avgust Vukanič 1778 (+10), 13. Aleksander Lukan 1764 (-6) 14. Rupert Reich-mann 1683 (-9), 15. Ivko Ferm 1653 (+2), 16. Robert Hedenik 1614 (+18), 17. Ivan Lukan 1575 (+22).
Mladinci: 1. Roman Weber 1340, 2. Stefan Reichmann 1212, 3./4. Simon Einspieler, Mitja Kolter - po 1200.
RATING igralcev SŠK »Obir« I in II (v oklepaju razlika k zadnjem ratingu): 1. Dušan Jokovič 2190 (+11), 2. Hans Christian Wolte 1950 (+11), 3. Harald Wolte 1902 (0), 4. Mirsad Besič 1884 (0), 5. Adern Ramaš 1819 (0), 6. Wolfgang Moser 1798 (+6), 7. Johann Wolte 1671 (-28), 8. Andreas Karner 1669 (-12), 9. Rainer Strasser 1649 (0), 10. Johann Stossier 1628 (+2), 11. Josef Hanschou 1584 (-17), 12. Manfred Topar 1549 (-17), 13. Peter Jammer 1532 (-42), 14. Andreas Ojster 1373 (+80!), 15. Johannes Joschtl 1264 (-50), 16. Thomas Soukup 1231 (-17).
RATING ostalih slovenskih igralcev v drugih koroških moštvih: Seppi Gal-lob (ASKÖ Bekštanj) 1924 (-8), Boris Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1882 (+10), Marko Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1871 (+11), rav. Pepi Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1867 (-1), Alojz Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1827 (+20), mag. Franci Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1732 (+12), Herbert Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1692 (-23).
L L.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 25	Silvo Kovač
Müller - Dummer/1958
Vse črne figure so aktivno posegle v borbo, medtem ko je bela dama zagospodarila na kraljevem krilu. Toda kljub temu je črni, ki je na potezi, organizirano pripravil napad na belega kralja. Mala mojstrovi-
a b c d e f g h
na napada črnih figur, bo poplačala trud, ki ste ga vložili ob analizi zgornje pozicije. Beli kralj se bo hitro znašel v matu!
Rešitev št. 24
Čeprav izgfeda, da črna obramba dobro deluje, si beli skakač dovoljuje zmagoviti skok s potezo I.Se7+! Te7: Črna trdnjava mora zapustiti osmo vrsto in zato sledi nov udar bele dame 2.Df6:!! črna pozicija je v trenutku razsulo! Na jemanje 2...Df6: sledi 3,Td8+ z matom. Črnemu kralju pa grozi tudi matiranje na polju g7 in zato se je črni upravičeno vdal!