LISTEK. Vojne pridige v postu L 1916, Z deTeljenjem kn. Ik. L»Tantinakega ordinariate % dne 4. apriJ»T9lS. V. Peta postna nedelja. Evangelij sv. Janeza 8, 40—59. Tisti *as je rekel Jezus iudovskim množicam: Kdo \ir naed vaH me bo ubicl/.il greha? Ako vam rešnic/j govorim, ia. kaj mi ue yerujfr;!.- Kdor je iz Boga, posluša beaede božje. Vsled »ega ri ne ^uslušate, ker niste iz Boga. Judje bo tedaj odgovoiili in mu rekli: Ali ne govorimo mi prav, da sl 8araarfjan tn imaš hudega duha? Jezus je odgovoril: Jaz aimam budega duha, temvod Ca.stim svojega Očeta, iii vi Ht« ud vzeli fiasi. Jaa pa ne ifefiem svoje Casti; je nekdo, ki jo išče ui sodi. Kesnttno, resnično vam po\'em: Ako kdo izpolnjuje mo)o besedo, no bo videl smrti vekomaj. Ju^e « tedaj cekli: S<v daj smo Hpoonali, da iruaS hudega duha. Abraham je umrl m preroki, ln « praviA: Ako kdo iz>»iuiuje mojo besedo, n« l.o okuail wnr4 Tekomaj. Si li ti večji, ko naš o<5e Abraiham, i-;i je umrl lu preroki so umrli? Koga delafi sam W. sebe? Jezr.j je odgororll: Če jaz ča.stim fiam sebe, moja čaa* ni uič; moi Oč« je, ki me Casti, o katoiem vi pravite, da je vaS Bog. ln ga ne poznaie; jaz pa ga poznam. In ako rečem, da ga uo poznam, bom lažnik, kakor vi; toda poznam ga ln izpolnjuiem njegovo btsedo. Abraham, vaš oCe, se Je sllno veselil, da bl videl moj dan; vldel ga je In je bil vesel. Judje so mu tedaj rekli: Se petdeset let nimaS ln 8i videl Abrahama? Jczub iim ie rekel: ReenlCno, resniCno vam povem, preden je bil Abranam, s«m (az. Tedaj so pobirali kamenje, da bi JučaJi yunj; Jozbs pa se (e slcrll la (e 6ri lz templja. Krščanski vojajci! Presvetli vladar vaa ie poklical, da branite ogroženo domovino. Morali ste pod orožje. Velike križe 'in težave, telesne in dušne, vam je naložila božja previduost v grozoviti vojski. Prenašati morate neugodnosti vremena; zdaj vas nadleguje vročina., zojiet vas rrmSi mraz in deževje; cele dneve trpite večkrv.t v strelskih jarkih in taborišfiih na polju, premočeni skozinskoz, no da bi imeli priložnosti, se preoblefii in posušiti. Poleg tega vaa Irpinči tudi še žeja in glad. In koliko trpljenje varu povzročajo muogokr.t slahe poti in ceste! Potem j.a še zadene izmufienega vojaka sovražna krogla in mu prizadene krvareče in skeleče rane, ki mu tedne iu mesce povzroftajo grozne bolečine in končno neredkokrat orjaškega mladeniča in krepkega moža spravijo v liladni grob. K tem telesnim boleftinam pa se pridružijo še dušne bridkosti. Vojaka vznemirja misel na ljube stariše, ria drage brate in sestrice; muii ga skrb za pridno ženo, za nežno, nfidolžne otročiče, za gosjiodarstvo, in sto in sto drugih akrbi. Da, kratko rečem: Poiolnoma nemogoče je, popisati vse križe in f^žave, vse boleftine in bridkostL, ki tarejo in Uafijo vojaka! KrSčansKi vojak! Ako bi ti Irpljenje, ki ti ga ^ v voski naložila bož'a providnost. opazoval in premišljeval le s ftloveš ega, zgolj naravnegp stalifiča, bi ga raS nikakor ne mogel prenafiafi, temveft morol bi obupati. Pa glej, kakor v vsem hojem živl onjM, tako ti je tudi v strnSnih vojnih težavah in hririkostih sv. vera tvoja edina tolažnica! Po nauku sv. vere Bog pogilja ljiidora raznovrstne križe in težave. Tr[> lienje je posledica prvega greha. Odkar je Bog vsled greha izgnal človeka iz raja, je zemlja postala prava solzna dolina, kakor pravi sv. pismo: ,,Clovek .... je z mnogimi nadlogami obdan" (Job. 14, 1). Od Boga je ctobro, pa tudi hudo, kakor uči modri Sirah: ^Dobro in budo, žhijenje in smrt, uboštvo in bof/astvo je od Boga" (Sir. 11, 14). Tudi vam, krščanski vojaki, je Bog naložil težko breme, ki ga morate nositi v vojnem času. Pa vprašali bote: ,,Zakaj pa nam jo l;ubi Bog nnložil to hu-taro križev in nadlog?" Na to vj;raSanje vam zopet odgovarja sv. vera. Bog naloži križe in težave grešnikom, da bi jih z njimi kaznoval, pa tudi poboljšal. Vsak greh zasluži kazen. Zato pravi sv. pi-smo: ,,Veliko šib pride nad grešidka" (Ps. 31, 10). Jii Bog udari grešnika nn tem svelu posebno z namenom, da bi ga spreobrnil s pota pogubl.lenja na f.ravo pot zveličanja. Sreftnega smemo imenovati tistega grešnika, ki ga Bog tepe tukaj na zemlji! Sv. Avguštin je milo prosil Boga: ,,Tukaj na svetn žgi, tukaj reži, samo tamkaj v večnosti prizanesi " Krščanski vojaki! Na stotine izmed vas jih je bilo, ki pred vojsko žal niso hoteli poznati svojega Boga, ki so Boga zaničevali, ki se niso brigali za njegove za ovodi, ki so kuj)i6ili greh na greh in leta in leta niso rrejemali svetih zakramentov. A trpljenjo in nevarnosti vojske so jim odprle ofii. Začcli so zoret sklef>ali roke v molitvi, obžalovali so svojc grehe, zapustili svoje strasti in našli so zopet svojega Boga. Premisli in prevdari, ali nisi morebifi tudi ti v svoiem življenju z grehom žalil Boga in tako zaslužil križe in težave, ki jih sedaj nosiS! PrenaftaJ jib zato v duhu poktore in kreni na pravo krSflansko pot, kakor izgubljeni sin, ki je v svoji veliki revš6ini in bedi žopet našel pot do svojega dobrotljivega 0i6eta. Nikakor pa ne smemo misliti, da je vsak že za to grešnik, 6e ga Bog obišfie s trpljenjem; kajti ludi v tem oziru nas sveta vera uči tolažljive resnice- B 0 g p ošlje trpljenje tudi pravift11 im, da jih skuša in poveča zasluženjo za nebesa. Bog se hoče prepričati, ali mu bodo prnvični tudi v trpijenju in iiesreCi ostali zvejti in ptanovitni. Pravični morajo v stiskab in nadlogan pokazati, ali njihova pobožnost rfis pribaja iz čiste ljubezni do Boga. Vojaki! Poglejte si pobožnega Joba. Bil je pravičen, kakor ga ni bilo na zemlji. Bog mu pošlje veliko skušnjo: vzame mu vse — otroke, bogastvo in nazadnje še tclesno zdravje. Hudobni duh je bil prepričan, da Job v teh irroznih nesreftah ne bode ostal zvest Gospodu. Vendar Job ni preklinjal Boga, temveč se je popolnoma udal v voljo božjo in s teni pokazal, da je Boga bolj ljubil, kakor vse drugo na svetu. Otfenem pa si je z voljnim prenašanjem od Boga mn naloženih križev in težav tndi poveftal zasluženje za nebesa. Ravno isto opazu.remo v posebni meri na Mariji. Z največjo poi)olnostjo i'n svetostjo je vedno služiia le Bogu. Pa Bog ji je pošiljal kljub temu trpljenje za trpljenjem. Sedem meftev žalosti in bridkosti je j.rebodlo Marijino sveto srce; znto jo sv. Cerkev v litanijab. z vso pravico nazivlje Kraljico mu5encev. Kes Marija je šla ,,po mnogih nadlogah v božje kraliestvo" (Dj. ap. 14, 21) in si je ravno s trpl.ior>jem zaslužUa najvišjo ftast in slavo med svetniki v nebesih. Krščanski vojaki! Tudi vi ste dozdaj zvesto sluJili Bogu; pa Bog vam je kljub temu naložil težko fcreme vojnih križev in težav. Naj vas pri tem tolaži niisel, da Bog s trpljenjem samo skuša vašo stanovitnost v dobrem in vam obenem ponuja priložnost, pomnožiti si zasluženje za nebesa. Da pa bodo križi in težave za vas res zaslužl;ivi, m o r a t e j i h p 0 t r p e ž 1 j i v 0 n 0 s i t i , u d a n i v v 0 1 j 0 b 0 ž j 0. Treba se je v stiskah in nadlogah ravnati po nauku modrega Siraha, ki pra\i: ,,Nosi, kar ti je Bog naložil; skleni se z Bogoni in potrpi . . . Vse, kar se ti prigodi, sprejmi, in prenašaj bolečine ter imej potrpljenje v svoji ponižnosti" (Sir. 2, 3, 4). Zgled prave udanosti v voljo božjo naj vam bo trpeči Job, ki je pri vsaki nesreči in izgubi, katera ga je zadela, zaklical: ,,Gospod je dal, Gosiiod je vzel: kakor je Gospodu dopadlo, tako so je zgodilo; bodi češčeno Gos; odovo ime" (Job. 1, 21). Vojaki!. V najhujših bolef;ina.h pa se spomnite trpefiegh Jezusa na Oljski gori. Naš Zveliftar je tam imel pred svojim duhom vse trpljenie, ki miv ga je namenf Bog. Njegova človeška narava se ie tresla pred tern groznim trpljenjem, in prosil je svojega nebeSkega Očeta, da odvzame grenki kelih trpljenja od njef!a; pa svolo popolno udanost v voljo božjo je poka^ zal s tem, da je pristavil besede: ..Pa vendar no. kakor jaz hočem, ampak kakor ti" (Mat. 26, 39). Ganljiv vzgled potrpežljive udanosti kršftanskega vojaka v božjo voljo nam pripoverluje Bernbard Duhr iz D. J. v svojih ,,Vojnih zgledih": V tomnem cozdu sn nafili fežko ranjenega vojaka Viljema B., ki je že pet dni ležal tam brez vsakft iiomoči in brane. Komaj so ga prenesli v bolnišnico, je umrl. Imel ie pri sebi bilježnico. V to je še v zadnjih urah svo.iega življenja s tresočo roko zapisal nekatere stavke, iz katerih posnamemo, da so njegove misli vedno bile pri Bogu. On piše: ,,Ker je volja božja, da umrjnm, zato velja moj zadnji pozdrav Ijubemu Bogiv. Zadet od sovražne krogle, ležim že pet dni tukaj in si nc morem pomagati. Umreti bom raoral gladu. V©6- krat sem prosil Gospoda pomoči. Bog mi poinoči ni poslal, pa jaz ostanem kljub lema zvest svojemu Bogu in ne tožim, 6e mi j e naklonil t u d i s m r t. Na svidenje tukaj na. zemlji ali pa v nebesih!" Vojaki! Kakor ta vaš tovariš, tafco se tudi yf udajte popolnoma v volio nebeškega Očeta. Ce ti Je Bog doloCil tudi smrt, sprejmi jo udano iz njegovlh rok, rekoč: ...Jezus, tebi živim; jezus, tebi umrjem; Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Naj se zgodi v vsem voIja Gospodova!" Slovenski vojaki! V neštetih bojih že ste junarško zrli smrti v obraz in niste se ustrašili najhujšega ognja! Zadenite tudi križe, ki vam jih pošilia att dopušča Gospod, junaško na svoje rame in nosite iih možato, kakor nekdaj sveti mučeniki. Mučence so trjnnčili na najraznovrstnejše načine. Razpenjali so jih na natezavnice, da so se udje lofiili od udov, pe~ kli so jih na razbeljenih ražnjih, kakor sv. Lovrenca; bičali so jih z železnimi verigami, trgali so jim meso z živega telesa, žgali jih z razbeljenim železom, ]:olivali jih s smolo, povezali v slamo in potem sežgaJi. da so kot žive bafclje razsvetljevn.li no6no temo, pribijali jih na križe, kuliali jih"v razbeljenem olju^ m pofienjali vse druge grozovitosti ž njimi. Pa vse to muke so mufieniki firenašali možato in junaSko ter L-rez vsega godrnjanja. Prepeva'o sv. pesmi so šli v smrt in so bili veseli, da so smfili trfieti za Jeznsa. Kakor mufienci Kristusovi, tako storite tu(H vi, krščanski junaki! Sprejmite iz bcžjih rok ufTano vsah Vovrstne križe in bridkosti ter jih prenaSaite oo'rp6žiiivo in možato brez mrmranja, brez godrnjanja ln brez preklinjanja. Z udnnost^o v trplienju zafiOatite /a svoje grehe, s potrpežljivostjo v križih in težavaft si nabirajte in množite dan ra dnevom zaslnge za n»besa tfir si snletajte nevenljivi venec nebeške slave. Prof. A. Jerovšek.