PoAtnJtna olarans v gotovim. Leto Xm, št. 221 Ljubljana, četrtek 24« septembra I936 Cena 2 Din upi=t vlllSCvo. —juoijtklltt, natrijeva uJaca — Telefon at 3122, 3123. 3124. i125, 81261' Laserauu addeieK: t^jupljana, Selen« Durgova tli. x — let 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — leleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t i. — Telefon št L90 tiačuni pn poŠt Cen. zavodlb: Ljubljana št. 13.842. Praga fiislo 78.180. VCien št 105.241 vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka uUca 11. Telefon fit 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Španija in velesile V zadnjih dveh tednih se je vojaški položaj v španski državljanski vojni znatno spremenil na korist upornikom, vendar pa še vedno ne v taki meri da bi lahko že danes rekli, da je usoda madridske vlade definitivno zapečatena. Čim bolj se uporniški pritisk bliža Madridu, tem večja postaja napetost, in sicer ne le v razvoju državljanske vojne same na sebi, temveč morda v še večji meri tudi na zunanjepolitičnem terenu. '-jJmi velesil se ni posrečilo omejiti raz-paljene strasti na Španijo samo, kakor bi to biio želeti v interesu ohranitve evropskega miru Francoska pobuda o nevmeša vanju ni našla tistega odmeva, ki bi danes jamčil, da bo bratomorno klanje ostalo brez posledic za evropsko ravnotežje. Pogajanja se v tem pogledu še vedno niso premaknila z mrtve točke. Nasprotja med stadšči posameznih držav so očividno prevelika, da bi bilo mogoče s sigurnostjo računati na tak razvoj dogodkov, ki bi špansko državljansko vojno popolnoma lokalizirai. Pri tem pa ne gre samo za ideološke razlike, kakor bi se to dalo sklepati po zunanjih videzih temveč za vprašanja realne mednarodne politike, ki se v zvezi s špansko državljansko vojno čedalje bolj zapletajo. Nemški interesi v Španiji so n. pr. ka^ komplicirani. Boj proti komunizmu je nedvomno eno izmed gibal nemških simpatij do uporniškega pokreta generala Franca, toda tudi te simpatije izhajajo bolj iz želje, da bi po levičarskem neuspehu v Španiji posredno trpel ugled Sovjetske Poisije v Evropi, kakor pa samo iz žeije po zmagi španskih nacionalistov. Prav tako ni dvoma, da je zmaga nacionalne fronte za Nemčijo obenem prestižno vprašanje njenega režima, kar Ee zlasti po niirnberškem kongresu lahko z upravičenostjo trdi. In končno ni brez pomena dejstvo, da se Nemčija čedalje bolj želi uveljaviti na morju, za kar . ie državljanska vojna v Španiji kot nalašč, ker daje nemški mornarici možnost, da »zaradi zaščite interesov? pluje po Sredozemskem morju in s tem manifestira svojo obnovljeno silo. Spričo nemške zahteve po vrnitvi nekdanjih kolonij taka manifestacija ni brez realnega zunanjepolitičnega pomena. Tudi glede Italije ne moremo trditi, da bi njeno stališče v španski državljanski vojni narekovale edinole ideološke simpatije na osnovi njenega notranjega režima. Morda bi bili prav glede Italije najmanj upravičeni, kaj podobnega trdi i, saj je Mussolinijev realizem v mednarodni politiki prav dobro znan. Tudi verno, da se Italija ni odzvala niirnber-škemu protisovjetskemu alarmu, dasi ni italijanski fašizem nič manj protikomu-nistično orientiran kakor nemški nacionalni socializem. Angleži domnevajo, da se italijanske simpatije do španskih upornikov ujemajo v prvi vrsti z italijansko sredozemsko politiko. Čeprav so ta angleška namigavanja v zvezi z njih lastnimi težnjami in njih lastno zaskrbljenostjo glede razvoja dogodkov v za-padnem Sredozemlju, je vendar v tez:, da zanima Italijo predvsem možnost zunanjepolitičnih odmevov španskega klanja, več verjetnosti kakor pa v domnevi, da gre le za ideološke skrbi italijanskega fašizma. Spomin na nekdanje tesno sodelovanje s Primo de Rivero v vseh ta-kozvanih sredozemskih vprašanjih je za Rim nedvomno večjega pomena, kakor pa vprašanje notranjega režima tiste Španije, ki utegne jutri vstati iz razvalin. sedanje državljanske vojne. Še bolj kompliciran je položaj Francije. Ministrski predsednik Blum je sicer ponovno zadržal izlive simpatij svojih strankarskih in koalicijskih pristašev do madridske vlade, vendar ni dvoma, da je v interesu Francije predvsem skrb, da ne bi špansko klanje poslabšalo francoskega položaja v severni Afriki, kar bi se zgodilo, če bi za madridskim hrbtom stal kdo drugi na straži ob njeni sredozemski poti v afriške kolonije. Tudi tu so torej predvsem zunanjepolitični interesi, ki narekujejo francoski vladi izredno previdnost pri zasledovanju razvoja španskih dogodkov, čeprav seveda tudi ideološke plati ni podcenjevati. Najmanj jasno je zadržanje Anglije, vendar si tudi njenega stališča ne moremo razložiti samo z ideoloških vidikov. Anglija je zaradi Španije v veliki zagati. Spričo italijansko-anglešike napetosti v Sredozemlju je razumljivo, da bi zmaga španskih upornikov pomenila za Anglijo veliko nrestižn0 izgubo, ker bi se mogla oceniti kot uspeh italijanske sredozemske politike. Levičarska zmaga pa bi pomenila za Anglijo nevarnost predvsem na Portugalskem. Doč'm predstavlja sedanji portugalski, režim najboljše jamstvo za Ve1 ik0 Britanijo, da ostane Lizbona še nadalje podrejena angleškim pomorskim interesom, zastopajo španski in portugalski levičarji tezo o federativni združitvi obeh držav v eno samo državno telo, ki bi na zunaj seveda kaj kmalu iskalo lastnih afirmacij. Tako prihajajo tudi v angleškem zadržanju nasproti španskim dogodkom do izraza nasprotja, ki bi si jih brez upoštevanja ITALIJANSKO-NEMŠKA RIVAUTETA V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU Rim ne zaupa Berlinu, Berlin pa ne Rimu — Ločena diplomatska akcija obeh držav na istem terenu Pariz, 23. septembra, b. Navzlic veliki zaposlenosti francoske diplomacije s špansko državljansko vojno in z razgovori zaradi sklicanja konierence lokarnskih sil. posvečajo v političnih in diplomatskih krogih izredno pozornost posebno dogodkom v srednji Evropi in na Balkanu, kjer sta baš v zadnjem času razvila veliko aktivnost tako Berlin kakor Rim. Nemčija in Italija namreč na tem terenu ne vodita več paralelnih političnih akcij, kakor bi se to moglo pričakovati po dosedanjem zatrjevanju popolnega sodelovanja obeli sil, temveč so njuni sedanji napori obrnjeni predvsem na utrditev lastnih pozicij, glede katerih sta tako Rim kakor Berlin zelo občutljiva in jih skušata zato ljubosumno zavarovati. V Parizu vidijo v tem nov dokaz za domnevo, da ie takozvano italijansko-nemško sodelovanje samo navidezno, v kolikor vzbuja ta videz od časa do časa ista taktika, ki pa je le slučajna ker jo diktirajo čisto drugačne potrebe ene in druge države. Reakcija Italije na nemško aktivnost v Podunavju Po abesinskem intermezzu so začeli spremljati v Parizu razvoj dogodkov v srednji Evropi z večjim zanimanjem šele po av-strijsko-nemškem sporazumu z dne 11. julija. Ko je temu sporazumu kmalu nato sledilo čedalje bolj očito približevanje Budimpešte Berlinu je po mnenju pariških krogov nastopila prva italijanska reakcija na nemško akcijo v podunavskem bazenu: Rim se je odločil za »večjo aktivnost italijanske politike v srednji Evropi«. Ta aktivnost naj hi se začela najprej z utrditvijo takozvane-ga »rimskega bloka«, ki mu tvorijo osnovo Abeslnlja ne bo izključena Iz Društva narodov VeriSikaciiski odbor Društva narodov proti predložitvi abesinskega problema haaškemu razsodišču Ženeva, 23. septembra, g. Pred otvoritvijo plenarne seje skupščine so skušali dobiti . pravno formulo, ki bi opravičevala izključitev abesiuske delegacije. Na tajni "seji dopoldne je verifikacijski odbor v načelu odo bril besedilo, ki so ga včeraj določili pravniki in na katerega bi se haaško razsodišče naslanjalo pri svoji odločitvi. Ker bi se pa pri sprejemu zahtevala soglasnost, je bilo dvomljivo, ali bo plcnum skupščine sprejel to proceduro. Razen tega je italijanska vlada sporočila, da bo toliko časa vztrajala pri svoji abstinenčni politiki, dokler ne bo znana končnoveljavna odločitev. S tem zaže-ljeni cilj takojšnjega povratka italijanske delegacije ni bil dosežen, na drugi strani pa tudi ni bilo sporazuma glede takojšnje izključitve abesinske delegacije do odločitve haaškega razsodišča. Niti pravni niti verifikacijski odbor niti predsedstvo, niti posamezne delegacije niso hotele prevzeti odgovornosti za tak predlog. Zaradi tega je pričelo prevladovati prepričanje, da je nemogoče najti pravno opravičilo za iniciativo. ki bi bila vendarle docela političnega značaja. To vprašanje je verifikacijski odbor razpravljal danes na tajni seji. na kateri je končno veljavno sklenil, da opusti misel o predložitvi zadeve haaškemu razsodišču. zaradi česar je potemtakem abe-sinska delegacija še dalje upravičena sodelovati pri delu v skupščini Društva narodov Plenum skupščine je bil sklican z.a 1? uro. da razpravlja o novo nastalem položaju. Abesinska delegacija ostane v ženevi Ženeva. 23. septembra. \v. Po ponovni temeljiti proučitvi vsega kompleksa vprašanj je verifikacijski odbor Društva narodov sklenil, da ne bo priporočnl plenarni skupščini. naj se zaprosj haaško razsodišče za mnenje o pravni veljavnosti mandata abesinske delegacije. Ker obstoja samo dvom mednarodnih političnih momentov ne mori reševanju ak« tualnih mednarodnih problemov Odpoklic delegacije z radijske konference Rim, 23. septembra, o. Italijanska delegacija na mednarodni radijski konferenci, ki že več dni zaseda v 2enevi, je danes po nalogu svoje vlade zapustila konferenco in se vrnila v Rim. Razlogi za odpoklic niso bili objavljeni. Francija za priznanje aneksije Abesinije Pariz, 23. septembra, o. Francoska vlada uvideva pogreške. ki jih je napravila v ženevi, in se je Blum odločil, da jih popravi. Za petek je sklicana seja ministrskega -veta pod predsed:tvom predsednika republike, na kateri bodo razpravlja- zr.ani rimski protokoli iz leta 1934. sklenjeni med Italijo. Avstrijo in Madžarsko. Prvi korak rimske vlade na tej poti pa je bilo vabilo avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Schmidtu na razgovore v Rim. Znani so komentarji italijanskega časo- j pisja. ki so sledili temu obisku. Na Dunaju in v Rimu so istočasno in še med obiskom napovedali skorajšnji sestanek zunanjih ministrov vseh treh držav rimskega bloka, ki naj bi se vršil na Dunaju; Virginio Gay-da je v »Giornale dTtalia« napisal k tej napovedi celo nekaj uvodnih misli, ki so silno zbegale Berlin, ker se je dala iz njih brez posebnih težav razbrati želja Italije, da se svoji interesni sferi v srednji Evropi nikakor in nobenemu v korist ne odpove, temveč da hoče svoje že izdelane zveze v tem predelu še bolj utrditi in znabiti tudi razširiti, pri čemur je Ga.vda posebno poudaril možnost gospodarskega sodelovanja z državami Male antante. V Berlinu je ta razgibana akcija Italije v srednji Evropi najprej presenetila, potem pa vznemirila. Kakor se je po avstrijsko-nemškem sporazumu Italija zbala, da ne bi zaradi povečanega nemškega vpliva v podunavskem bazenu izgubila svojih postojank, tako se je zbala sedaj tudi Nemčija za svoj vpliv na istem terenu. Ta zaskrbljenost Berlina je bila tem večja, ker ni nobena, tajnost več da je dr. Schmidt še pred italijanskim vabilom prejel enako vabilo za obisk v Berlinu, odločil pa se je le za — Rim. Nemčija vnovič posega v razvoj dogodkov Tedaj je Berlin sklenil, da spet direktno poseže v razvoj dogodkov. Skoraj istočasno je poslal proti jugu in jugovzhodu svoje emisarje, da ugotove položaj: zunanji minister Neurath je šel v Budimpešto, minister Franck v Italijo, kjer se je v Viareggiu »zaradi izmenjave misli« sestal z italijanskim zunanjim ministrom Cianom, propagandni minister Gobbels pa je po najkrajši poti odbrzel v Atene, da se prepriča, ali se tam še porna vpliv nedavnega obiska dr. Schachta, kateremu je sledila uvedba Me-taxasove diktature. Neurathova misija v Budimpešti Izmed vseh teh obiskov pripisujejo v Parizu največji pomen posetu nemškega zunanjega ministra Neuratha v Budimpešti, ki ga spravljajo tu v zvezo z važno nemško misijo v madžarski prestolnici. Navadno dobro informirani oficiozni »Temps« piše o tem na uvodnem mestu in pravi med dru-grm: »Zanimivo je. da je prišlo do Neu-rathovega obiska v Budimpešti takoj po sklepu, sprejetem v Rimu po Mussolinijevih razgovorih z dr. Schmidtom. da se skoro skliče na Dunaj konferenca zunanjih ministrov Italije, Madžarske in Avstrije. Neurath je nedvomno skušal doseči z madžarske strani nekaj zagotovil glede te konference«. Berlin je s tem hotel preprečiti prenagel razvoj italijanske akcije v srednji Evropi, ker bi moral Schmidtovemu obisku v Rimu neposredno slediti tudi obisk madžarskega zunanjega ministra Kanye, da bi se čimprej sporazumno določil datum napovedane dunajske konference, o kateri je Gayda zapisal, da ne bo »niti v zvezi niti v antitezi« z nedavno bratislavsko konferenco Male antante. Protinemški izpad „Illustrazione Italiana" Veliko pozornost je končno vzbudila v Pa rizu reakcija nemškega časopisja na »nenavadno ostro kritiko nemškega stališča nasproti boljševizmu«, ki jo je objavila te dni doslej Nemčiji silno naklonjena ugledna italijanska revija »Illustrazione Italiana«. Avtor tega protinemškega izpada je znan italijanski publicist, ki v svojih člankih često tolmači mnenja najvišjih italijanskih krogov. V svojem članku očita namreč Nemčiji, da zasleduje iste imperialistične cilje, kakor jih je zasledovala pod Viljemom II, le da jih sedaj maskira s protiko-munistično kampanjo. Kako neugodno je ta članek deloval na Berlin, dokazuje komentar »Berliner Tageblatta«. ki piše med drugim: »Članek, ki je poln nerazumevanja in hudobnih razlag niirnberških govorov, je kaj malo primeren za olajšanje medsebojnega razumevanja, zlasti še v sedanjem trenutku. ki bi utegnil dvigniti zastor pred novimi evropskimi koncesijami«. Gdgoditev dunajske konference Rim, 23. septembra, o. Konferenca zunanjih ministrov držav rimskega sporazuma, ki bi se imela vršiti prihodnji teden na Dunaju, je bila na Mussolini jevo željo odgodena in se bo sestala š le v drugi polovici meseca oktobra. Mussolini namreč želi, da bi se ta konferenca dobro pripravila ter da bi se tako že v naprej zagotovil njen popoln uspeh. Doznava se, da se za to konferenco zanimajo zlasti vse podu-navske države, ki so že obrnile na mero* dajna mesta po informacije o namenu in pomerju tega sertanka. Kakor zatrjujejo v rimskih krogih, bo dunajski sestanek najbolj važen v gospodarskem pogledu, ker je Mussolini mnenja, da mora sloneti sodelovanje v Podunavju na gospodarstvu. Čisto politične pogodbe doslej niso dosegle zaželjenega namena in je gospodarsko sodelovanje tudi v duhu rimskega pakta. li zlasti o tem, ali naj Francija in Anglija parirata svet DruStva narodov s tem, da priznata aneksijo Abesinije po Italiji. Blum bo takoj nato odpotoval v ženevo, kjer se bo pogajal z Edenom in Litvino-vom, ki ju želi pridobiti za sporazum z Italijo. Sestanek delegatov Male antante in Balkanske zveze Ženeva, 23. septembra. AA. Jugosloven* ski poslanik v Parizu in prvi delegat na 17. skupščini Društva narodov v Ženevi dr. Furič. je priredil snoči večerjo na čast delegatov držav Ma'e antante in. Balkanske zveze, ki se mude v Ženevi. Večerje so se udeležili zunanji ministri dr. Krofta, dr. Tevfik Ruždi Aras in Antonescu, podtajnik grškega zunanjega ministrstva Mavrudis, češkoslovaški poslanik v Parizu O&uski, češkoslovaški poslanik v Bernu in stakii de'egat Češkoslovaške pri DN Kinzel-Jizer» ski, turški minister Šukri Kaja, turški delegat pri Društvu narodov Sada, grški poslas nik v Parizu Polit is, grški stalni delegat pri Društvu narodov Bibika Roseti, podtajnik rumunskega zunanjega ministrstva Viktor Padulescu, člani jugoslovanske delegacije bivši minister dr. Andrej Gosar, načelnik zunanjega ministrstva dr. Ivo Andrič, stalni delegat pri Društvu narodov dr. Ivan Subotič in šef odseka Društva naros dov v zunanjem ministrstvu dr. Stoian Gav» rilovič. Večerja je imela obliko političnega sestanka zastopnikov držav Male antante in Balkanske zveze in ji pripisujejo v mednarodnih krogih v Ženevi velik pomen. Anglija In Sredozemlje Pomembne izjave prvega lorda angleške admiralitete Hoarea o angleški sredozemski politiki London. 23. septembra, b. Ob svojem po-vratku z inšpekcijskega potovanja po Sredozemlju. je prvi lord angleške admiralitete sir Samuel Hoare izjavil: Trudimo se. da bi rešili vse pereče sredozemske probleme in zagotovili tako našo bodočnost. To pa ne pomeni nikakih groženj na naslov nobene sile. Jasno je. da moramo zavarovati naše zveze v Sredozemlju. saj gre pri tem za pot, ki je za britansko cesarstvo življenjskega pomena. Toda zato še ne počenjamo kake nove sredozemske politike. Naša politika je še vedno ista kakor je bila. ker hočemo še naprej živeti v kolikor le mogoče prijateljskih odnošajih z vsemi sredozemskimi narodi, pri tem pa seveda vestno skrbeti tudi za svojo varnost. Upamo, da bomo v bodoče navezali kar najboljše odnošaje z vsemi sredozemskimi državami, vštevši Italijo. Malti se nikdar ne bomo odpovedali. 0 vojaški bodočnosti Cipra se za sedaj ne da še nič reči. mnenja pa sem, da potrebuje Ciper za svoj bodoči razvoj boljšo luko. kakor je sedanja. Glede letalskega vprašanja obstoje za nas še razne težkoče. ki pa niso takega, značaja., da bi bila zaradi njih v nevarnosti naša, politika. Razkol med socialisti v Franciji Pariz, 23- septembra, d. Eden izmed vodilnih o-ebnosti francoske socialistične stranke Jean Ziromskv, član stalne upravne komisije socialistične stranke in vodja socialistov v seinskem departementu, je odložil vse veje funkcij", ker se je seinska socialistična organizacije izrazila soglasno z govorom Leona Bluma v Luna-parku, v katerem se je izjavil za nevmešavanje v španske dogodke. Ziromsky, ki je bil z nekaterimi drugimi pristaši ljudske fronte nedavno v Španiji in je tudi javno poročal o svojih vtisih, se namreč zavzema za intervencijo v španski državljanski vojni. Nemčija utrjuje vzhodno mejo Varšava, 23. septembra, b. Informacije iz Katovic in mnogih drugih obmejnih krajev govore o intenzivnem nemškem utrjevanju vzhodne meje. zlasti v sektorju okoli Vratislave. Tudi vzdolž Odre je bilo izvršenih v zadnjem času veliko novih del. Večina nekdanjih starih utrdb, ki jih je morala Nemčija takoj po vojni porušiti, je spet obnovljenih in moderniziranih. Prav tako &e v nagiem tempu grade nova letališča. Kaj pravi o Nemčiji Lloyd George London, 23. septembra, b. Liberalni j News Chronicle« objavlja nekaj vtisov starega državnika Lloyda Georgea, ki se je pravkar vrnil s svojega potovanja po Nemčiji. Llovd George ne verja/me v možnost oboroženega konflikta med Nemčijo in Rusijo še najmanj deset let ne, ker je prepričan, da nima Hitler nikakih ofenzivnih namenov proti slovanski Rusiji. Že zato ne, ker mu ni do tega, »da bi vsrkal milijone Slovanov, ki jih zaničuje in katerih navzočnost bi pomenila žalitev doktrine o čistosti germanske rase«. Tudi vse ostale Georgeo-ve izjave so podane v tem tonu. Stari državnik je mnenja, da gre Hitlerju dane« samo za gospodarsko obnovitev nemškega naroda, ne pa za osvajalne namene nasproti drugim. Če pa hoče Klajpedo in Gdansk, ima seveda prav, ker sta te dve nemški ozemlji, kakor je Hull angleški in Cardif galski. Edino protižidovske kampanje Llovd George ne odobrava. Titulescovo stanje boljše St. Morita. 23. septembra. w. Tittrlescu je zadnjo noč prebil nekoliko bolje. Zjutraj je zaržil nekoliko več hrane kakor običajno. Azana za pogajanja I Beležke Predsednik španske republike za končanje bratomorne vojne — Predsednik vlade Caballero mu je v odgovor zagrozil z aretacijo Pariz, 23. septembra, o. Današnji listi objavljajo senzacionalne informacije, da je prišlo med predsednikom španske republike Azano in predsednikom madridske vlade Ca-baiierom do hudih sporov. Azana je prišel do prepričanja, da je vsak nadaljnji odpor levičarjev brezuspešen ter da bodo slej ali prej zmagali uporniki. Zaradi tega je pripravljen pričeti pogajanja z uporniško vlado v Burgosu, da bi na ta način napravil konec bratomorni državljanski vojni. Predsednik vlade Caballero se temu odločno upira in je Azani zagrozil, da ga bo dal zapreti, če bo še nadalje s takimi nasveti povzročal malodušje in zmedo v vrstah vladnih pristašev. Caballero je trdno odločen voditi boj do kraja. Vlada je imela pet ur trajajočo sejo, na kateri je razpravljala c splošnem položaju. Najvažnejši je sklep, po katerem se dosedanja prostovoljna rdeča milica pretvori v redno vojsko in podredi regularnim četam. Doslej je bila milica pod posebnim poveljstvom, odslej pa bo pod skupnim vojaškim poveljstvom. Obenem je vlada sklenila izdati proglas, & katerim bo pozvala vse moške od 18. do 50. leta starosti, naj se prostovoljno javijo v vojaško službo. Ce ta poziv ne bo za legel, bo izvedena splošna in prifcilna mobilizacija. Vladne čete zavzele Alcazar Pariz, 23. septembra. AA. Poslednji stolp Al ca za rja v Toledu se je danes porušil zaradi obstreljevanja. Oblegani nacionalisti se še vedno upirajo. Madrid, 23. septembra. AA. Vladne čete so zavzele Alcazar v Toledu. Poslednji naskok na razvaline Alcazar-ia je izvršilo 400 miličnikov. Štrli so poslednji odbor upornikov, ki so se zatekli v kuhinjo velikega refektorija. Vladne čete s>o sedaj gospodar vsega Toleda. Predsednik vlade Largo Caballero je odpotoval iz Madrida v Toledo, da osebno čestita četam k uspehu. Poraz upornikov pri Toledu Madrid, 23. septembra, b. Po semkaj dospelih poročilih se je vladnim četam pri kraju Santa Cruz de Retafar posrečilo premagati uporniške čete polkovnika Yagua, sestavljene po večini iz Marokancev. Uporniki so zbežali v smeri proti Satna Ollali in so pustili na bojišču velike količine orožja. S to zmago vladnih čet v bližini Toleda se je položaj pred Madridom znatno popravil vladi v korist. Pred splošnim napadom na Madrid Pariz, 23. septembra, d. Zaradi pomanjkljive oborožitve in nezadostnega števila letal v vladnem taboru postaja vojaška premoč španskih upornikov čim dalje jasnejša. Uporniki so dobili s padcem Iruna in San Sebastiana na severni fronti več razpoložljivih čet, s čimer se je znatno približal koncentrični napad na Madrid, ki ga skušajo vladne čete zadržati s prevozi čet iz Katalonije na južno fronto. »Echo de Pariš« meni, da se bo napad upornikov na Madrid pričel 26. septembra, ker bi nacionalisti radi 12. oktobra praznovali takozvano slavje španske rase v Madridu. Potrdilo za to vidijo v veliki aktivnosti, ki jo razvijajo uporniki v bližini Madrida. Na baskovski fronti je mirno ter je povsem negotovo, aH bo prišlo do osvojitve *li pa prostovoljne predaje Bilbaa. Zdi se, da so baskovski nacionalisti mnogo bolj za drugo možnost, toda borbenost levičarsko usmerjenih čet za enkrat še ni popustila. »Figaro« poroča, da kontrolirajo vso severno špansko obalo čolni uporniških čet, ki so oboroženi s strojnicami in ki križarijo neprestano ob obali, da bi ovirali transporte municijc za vladne čete. Baje so cclo potopili neko vladno podmornico. Rdeče čete se umikajo iz Asturije Sevilla, 23. septembra. w. Iz Asturije javljajo, da so vladne čete pričele bežati in da umikajo svoje topništvo z rudniškega ozemlja. Vedno bli2e Madridu Rabat, 23. septembra. w. Kakor poroča brezžačna postaja, je kolona generala Ya-gua po zavzetju Talavere prodrla 55 km v smeri proti Madridu. V Kataloniji se je posadka v Leridi izjavila za nacionaliste. Zadnji boji čet generala Franca so se vršili 8 km pred Toledom. Pri tem je bilo mnogo vladnih vojakov ubitih. Alcazar se še vedno upira. Na fronti Siere Guadarra-me bodo nacionalistične čete v kratkem zasedle Loyosso, glavni stan vladnih č^t. Na severni fronti so nacionalisti zasedli Aspetio, Zumabazo in Ascetio. ^ Uporniki zasedli otok Ibiz Sevilla, 23. septembra. AA. Poveljnik uporniških čet na Balearskih otokih je poslal generalu Francu po zavzetju otoka Ibiza brzojavko, v kateri sporoča, da je večina prebivalstva že prej zaradi marksističnega terorja pobegnila v hnbe. Marksisti so poškodovali skoraj vse ceste in mnogo hiš, ter odnesli veliko dragocenosti in denarja. Marksistični stotnik Bajo, je odnesel s seboj nad 2 milijona pezet. Usmrtitev bivšega ministra Madrid. 23. septembra, b. Davi na vse zgodaj je bila izvršena smrtna obsodba nad bivšim španskim notranjim ministrom Sa-lazarjem Alonsom, ki ga je ljudsko sodišče obsodilo zaradi veleizdaje na smrt. Izvajanje agrarne reforme Pariz, 23. septembra. AA. Po vesteh iz Madrida se na španskem izvaja z največjo naglico definitivna razdelitev poljskih posestov med poljske in druge delavce. Španija bo zahtevala sankcije proti Portugalski London, 23. septembra, o. »Morning post« poroča iz Ženeve, da namerava španski zunanji minister Del Vayo izročiti Društvu narodov posebno noto, v kateri bo zahteval, naj se uvedejo proti Portugalski sankcije zaradi kršitve nevtralnosti in vmešavanja v španske notranje zadeve. Obenem bo madridska vlada v tej noti protestirala proti dobavljanju orožja, municije in drugega vojnega materijala španskim upornikom po nekaterih velesilah. London svari Irce pred podpiranjem upornikov London, 23. septembra, b. Vest iz Du-blina, da hoče general Duffy na vsak način poslati v Španijo 2.000 irskih borcev na pomoč španskim upornikom, je izzvala v angleških uradnih krogih veliko vznemirjenost in nezadovoljstvo. Angleška vlada bo zato nasvetovala irski, naj prepreči odhod irskih legionarjev v Španijo, ker bi bil v nasprotju z angleškimi obvezami glede nevmešavanja v španske notranje zadeve. Novi upori na Portugalskem Gibraltar, 23. septembra, g. Po vesteh iz Portugalske je zadnje dni v raznih krajih zopet prišlo do uporov proti lizbonski vladi. Stavkajoči delavci so pognali v ^zrak tri tvornice municije, ki so delale za španske nacionaliste. V mmogih industrijskih okrajih so proglašene stavke, da se prepreči dobava vojnega materiala španskim nacionalistom. Lizbonska vlad« doslej še ni demantirala teh vesti. Uragvaj prekinil odnošaje z Madridom Resen Incident zaradi umora treh sester urugvajskega podkonzula v Madridu Monfevideo, 23. septembra, b. Urugvaj-ska vlada je prekinila vse diplomatske odnošaje z madridsko vlado in odpoklicala svojega zastopnika iz Madrida. Naprosila je argentinskega zastopnika, naj bi on prevzel varstvo urugvajskih interesov v Španiji. V političnih krogih izjavljajo, da Urugvaj toliko časa ne bo obnovil svojih od-nošajev s Španijo, dokler ne bo dala madridska vlada vseh garancij za varnost urugvajskih podanikov na španskih tleh. Do nenadne prekinitve odnošajev med urugvaj-sko in madridsko vlado je prišlo zaradi tega, ker so vladni miličniki umerili tri se- stre urugvajskega vicekonzula v Madridu Agulara, Napadli so jih v Puerto el Solu, odkoder so jih odvedli v avtomobilu na neznano mesto, kjer so jih ustrelili. Dame so dolgo zaman iskali in so šele v madridski mrtvašnici identificirali njih identiteto. O prekinitvi diplomatskih odnošajev je urugvajska vlada obvestila tudi Društvo narodov s pristavkom, da je pripravljena obnoviti odnošaje, čim prejme od madridske vlade zadoščenje za te umore in jamstvo, da se taki dogodki ne bodo več ponovili. Socialistična vlada na švedskem Stockholm, 23. septembra. w. Kralj je poveril sestavo vlade vodji socialnih demokratov Hanssonu, ki je mandat sprejel. Nova zaostritev v Palestini Jeruzalem, 23. septembra, b. V notranjem delu mesta je danes eksplodirala bomba, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. Angleške čete so že prispele v Haifo. Vse palestinske železnice so sedaj na razpolago izključno le v vojaške namene. Oblasti so podvzele vse potrebne varnostne mere, da bi preprečile možnosti novih arabskih Izpadov. Fauzi bej je med tem izdal proglas na vse Arabce, naj se ne uklonijo angleškim zahtevam in naj povsod še nadalje uporabljajo silo, ker z mirosn Anglije ne bodo prisilili do izpolnitve svojih zahtev. Neurath pri predsedniku vlade Daranyiu Budimpešta, 23. septembra. w. Nemški zunanji minister Neurath je danes odpotoval na posestvo namestnika .ministrskega predsednika Daranyija, odkoder se bo vrnil v Nemčijo. čiščenje v ruski diplomaciji Pariz, 23. septembra, o. Po poročilih iz Moskve nadaljujejo sovjetske oblasti energično čiščenje v vrstah pristašev Trocke-ga. Sedaj je prišla na vrsto tudi sovjetska diplomacija. Zadnje dni je bilo aretiranih več vojnih atašejev. Pozvani so bili na manevre v Rusijo in takoj ob prestopu meje aretirani. Med drugim so zaprli londonskega atašeja generala Kutnega, pariškega atašeja generaia Venkova in nra-| škega atašeja polkovnika šmita. Varčevalci ln odpis kmečkih dolgov Z ozirom na vesti, da bodo morali denarni zavodi eno četrtino kmečkih dolgov poravnati iz svojih lastnih sredstev, sc je pojavila bojazen, da zaradi tega ne bodo mogli povrniti hranilnih vlog v polnem znesku. O tej stvari piše včerajšnji »Sloneč« na vidnem mestu in z mastnim tiskom naslednje: »Vlagatelji ne bodo izgubili ničesar! Vprašanje kmečke zaščite se bliža novi ureditvi. Gotovo vemo, da pri novi ureditvi vlagatelji ne bodo nič prizadeti. Kjub temu se pojavljajo nasprotni glasovi in so nekateri vlagatelji zaradi tega zbegani. Ponavljamo še enkrat: Vlagatelji z novo ureditvijo kmečke zaščite ne bodo ničesar izgubili in zato je njih strah popolnoma ne upravičen ter škodljiv njim samim, ker jih zavaja do prenagljenih korakov!« Novo nacionalistično glasilo v Zagrebu Zagrebški listi poročajo, da je obvestil drugi podpredsednik JNS g. Jura j Deme-trovič s posebnim pismom vse svoje prijatelje, da bo pričel z oktobrom izdajati v Zagrebu list »Jugoslovenske novine«. Novi list bo zastopal načela jugoslovenske nacionalne politike in propagiral zbiranje vseh nacionalističnih sil v skupno fronto. Uredništvo lista bo v Zagrebu, Tkalčičeva ul. 4. Akcija JNS v Rosni V ponedeljek je bila v Zavidoviču v Bosni velika konferenca zaupnikov JiNS. Govorili so narodni poslanci Milan Božič, Goj-ko Ristič in Ante Kovač ter senator dr. Vasa Glušac. S to konferenco, ki je tudi prav lepo uspela, je bila zaključena organizacijska akcija omenjenih parlamentarcev po Bosni, o kateri smo v »Jutru« že poročali. Imeli so celo vrsto shodov in sestankov, na katerih so obnovili občinske organizacije JNS tudi v onih občinah, kjer se niso obnovile že poprej. Važen predmet razgovora na vseh konferencah so bile tudi občinske volitve v drinski in vrbaski banovini. V obeh banovinah bodo nastopili pristaši JNS v vseh občinah, deloma s samostojnimi listami, deloma pa skupaj z drugimi opozicijskimi strankami. »Hrvatska straža" In »Hrvatski dnevnik" Radi člankov, ki jih je pred kratkim priobčil >Hrvatski dnevnika o dogodkih v Španiji, 6e je razvila, kakor 6mo že poroča« li, med zagrebškim klerikalnim organom i-Hrvatsko stražo« in dr. Mačkovim »Hrvatskim dnevnikom« ljuta novinarska vojna. »Hrvatska straža« je že parkrat posvetila čelo stran tej polemiki. V torek se je zopet na dolgo razpisala. Med drugim bere svojim pobratimom tako'e levite; »Urednik »Hrvatskega dnevnika« smatra, da mu je dovoljeno mlatiti na levo in desno, da se lahko postavlja s svojimi sodbami o Španiji in da sme deliti lekcije najvišjim predstavnikom cerkve. On misli, da se lahko u mešava v interne razmero katoliških re« dov, da lahko izdaja spričevala katoliškega zadržanja katoliškim listom. Če pa se potem prizadeti in poklicani branijo, postavi pred 6ebe in svoie pamflete avtoriteto dr. Mačka. Ali se tako služi voditelju hrvatskega naroda, ali se tako varuje njegov ugled? Ali naj spoštovano ime dr. Mačka, vodje in simbola narodnega odpora, služi za ščit, za katerega se bodo skrivali neodgovorni ele* menti, prevzetno 6e postavljajoč kakor neka njegova >okolicai, 6amo da izvršujejo 6VO* ie osebne obračune. >Hrvatr»ki dnevnik« z odgovorom najbrž ne bo ostal na dolgu, pa ee bo ta zanimiva polemika še nadaljevala. Madžarska justica Pred sodiščem v Baji je bil obsojen madžarski državljan Sabovljev, Srb po narodnosti, ker jc »razžalil madžarski narod.« Obtožnica mu očita, da je izjavil v neki družbi: »Kaj le more madžarski narod proti 60 milijonov Slovanov, ki prebivajo v njegovem sosedstvu!« Madžarsko sodišče ga je obsodilo zaradi teh besed na osem mesecev strogega zapora. Davidovič pogreša borbenosti v politiki V nedeljo je bila v Zaječaru skupščina srbijanske združene opozicije. Glavni govornik je bil Ljuba Davidovič, ki se je med drugim spominjal smrti Svetozarja Pribiče-viča in je nato nadaljeval: »Siromak Svetozar Pribičevid ni bil prvi in ne bo zadnji, ki ga jc doletela taka usoda. Nikola Pašič in jaz sva se borila drug proti drugemu in se prepirala, vedno pa sva se oba trudila pomagati državi in narodu. Pašič je dejal za našo državo, zastavil je za njo tudi svojo glavo, bil je zanjo obsojen na smrt. Tudi Stojan Protič ni bil moj prijatelj, a tudi ta mož se ni bal nobene nevarnosti, kadar je šlo za dobrobit domovine, Že kot bivši minister jc bil nekaj časa v kladovski jetni.šnici, vkovan v verige kakor običajen robijaš. Meni je žal, da je danes tako malo borcev, ker brez borcev ni zmage. Na skupščinah se govori o ljudskih svoboščinah, toda pri tem tudi ostane. Za svobodo pa se je treba boriti in nc samo o njej govoriti.« Predsednik vlade pri knezu namestniku Beograd, 23. septembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel v avdijen-ci predsednik« vlade in zunanjega ministra dr. Milan« Stojadinoviča v gradiču na državnem posestvu v Belju. Ugoden potek trgovinskih pogajanj z Italijo Beograd 23. septembra, o. Po poročilih, ki jih jc dobilo trgovinsko ministrstvo iz Rima, potekajo trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo dokaj ugodno in bodo po vsej priliki prihodnji teden končana. Pred podpisom trgovinske pogodbe z Nizozemsko Beograd. 23. septembra, p. Danes je prispel v Beograd »pravnik nizozemskega poslaništva Troppenburg de Brunis,.da prisostvuje zaključnim pogajanjem in v imenu nizozemske vlade predpiše novo akle-nieno trgovinsko pogodbo g Jugoslavijo, Naši parlamentarci v a vdienci pri kralju Karolu Bukarešta, 23. septembra. AA. Včeraj ajufcraj j« jugoslovanska delegacija na med-parlamentni trgovinski konferenci napravila izlet v dolino reke Prahove in si ogledala petrolejadce vrelce. Popoldne so delegati odšla v Sinajo, kjer jih je ob 17. sprejel y gradiču PeJešu v avdienci kralj Ka-rol. Danes se je jugoslovenska delegacija vrnila iz Bukarešte v Beograd. Na postaji so se od nje poslovili zastopniki ru-munskega parlamenta in osebje ju^oslovcn* skega poslaništva. Vseslovanski kongres lekarnarjev Beograd, 23. septembra, p. V ponedeljek se prične v Sofiji IV. vseslovanski kongres lekarnarjev. Udeležil« se ga bo tudi velika delegacija Jugoslovije. ki bo odpotovala v petek zvečer iz Beograda v Sofijo s posebnim vlakctn. Pod pa ne uničuje zajamčeno sRAXON< preparat najnovejših raziskavanj. Učinkuje 1O0V« zanesljivo, človeku In domačim živalim ne škoduje. Svobodna prodaja dovojena. S-edljiva uporaba. 1 mtklenica z brizga nl-co Se od 15 Din naprej. »RAXON r dobi'e v lekarnah, drogerijah in tam kj^r no nabiti piakati. — Izd-luje: Km.-tehn. tvornlca »Unio« dr. so. j. Maribor. Odobr. Min. za boc. p. S. Br. 10231 od. 12. 5. 1936. Dosežen sporazum v tekstilni Industriji Včeraj so zastopniki industrijcev in delavcev podpisali skupno kolektivno pogodbo, ki vsebaje tudi minimalne mezde - Delo v tovarnah se bo obnovilo Ljubljana, 23. septembra Po dober mesec trajajoči borbi je bil danes dopoldne v prostorih Zveze industrijcev končno podpisan sporazum za novo kolektivno in tarifno pogodbo v tekstilni industriji. Zapisnik, ki so ga podpisali za Zvezo delodajalcev tekstilne stroke predsednik Kavčič in tajnik dr. Golia. za delojemalce pa tajnik Splošne delavske strokovne zveze Jakomin, Narodne strokovne zveze Bučar m Jugoslovenske strokovne zveze Lombardo, vsebuje med drugim izjavo delavskih strokovnih organizacij, da smatrajo s podpisom kolektivne pogodbe stavko v tekstilnih podjetjih dravske banovine za zaključeno. Z rednim obratovanjem bodo podjetja pričela postopoma, kakor bodo dopuščale razmere po posameznih obratih. Podjetja pa se obenem zavezujejo, da brez posebnega razloga ne bodo nikogar izključila od zopetne zaposlitve samo zato, ker je stavkal, oziroma, ker se je v času stavke zadrževal na tovarniških tleh, da-si s to izjavo ne prevzemajo nikake pravne obveznosti. V spornih primerih pa bodo podjetja sprejela posredovanje strokovnih organizacij. Pogodba obsega 12 točk, ki obravnavajo vse podrobnosti o delovnem razmerju v tekstilni industriji. V poglavju o mezdnem sistemu je določeno, da se mezde plačujejo na uro, po akordu, s tedenskim pavšalom ali po premijskih sistemih, način plačila pa odreja podjetje. Akordni zaslužek mora znašati povprečno 15% več kakor znaša urna mezda v pripadajoči kategoriji. Ce je podjetje primorano delovni čas skrajšati, mora o tem obvestiti zaposleno osebje 14 dni poprej .Pri sprejemanju novih delavccv bodo podjetja pri sicer enakih okolnostih prvenstveno upoštevala ono delavstvo, ki jc bilo pri njih že zaposleno, pa je bilo odpuščeno zaradi pomanjkanja dela, zaradi vpoklica v kadrsko službo ali zaradi daljše bolezni. Delavci, ki imajo lastno gospodinjstvo, dobe enkrat na leto 10 m, drugi pa 6 m blaga, ki ga podjetje proizvaja, po najnižji prodajni ceni. Nova pogodba je veljavna do 31. decembra 1937. Tarifa, ki je priložena kolektivni pogodbi, navaja naslednje povprečne in obvezne urne mezde v predilnicah: Predilci na scl-faktorjih 5.78 Din, prisukovalci 4.27 Din, natikovalci in natikovalke (v starosti 16 — 18, 18 — 20 in nad 20 let) 2.50, 2.85 in 3.30 Din. Na trostlih podvijalci 4.14, predilci 2.61, 2.82, 3.50 Din, vdevači vrvi 4.20, vlagalke preje v zaboje 3.50. Na flajerjih 3.40, 3.50 in 3.60 Din. Služitclji raztczalk 3.20 in 3.30 Din, služitclji kard 3.60 in 3.80 Din, čistilci kard 4.25, brusilci 4.50. V čistilnicah in predalih mc^ar.ic moški 4. ženske 4.75 Din, moški pri odpadkih 4.25, ženske 3.50 Din. Po raznih oddelkih prejmejo ravnalci cevk 2.75, motovilke 3.25, stiskalci 3.90, pomctalkc in pobiralke odpadkov 2.75, mazači transmisij 5, delavci pri dvigalih 4 Din. V predilnicah odpadkov prejme prcddelavec pri stroju za trganje 5 Din, če-salec, brusač in čistilec po 4. Din. Predilci prejmejo (pod 20, nad 20 let s 5 ali 10 leti prakse) po 3, 3.50 in 4 Din; predilke po 2.50, 3 in 3.50 Din, vezaei vrvi 2.50 in 3 Din, ravnalci cevk in preje in delavke pri sortiranju 2.50 in 3 Din, moški pri stroju za odpadke 3 in 4 Din, ženske 3, krempljerji 4 in krempljerice 3.25 Din. V tkalnicah veljajo za tkalce in tkalke pri običajnem bombažnem in polsvilenem blagu osnovne urne mezde 3.25 in 3.50 Din, pri finejših in težjih opravkih še dodatki po 5 in 8%. Na avtomatskih statvah 3.75. Pri izdelavi hlačevine in modnega blaga vseh vrst 3, 3.50 in 4 Din. V tkalnicah za svilo so uvedene 3 kategorije po 3.25, 3.50 in 4 Din. V tkalnicah za laneno blago prejemajo nekvalificirani delavci 2.50, pomc-talci, sukalci in vdcvalci 2.80, čistilci 2.85, snovalci 3.25, tkalci pa 3 Din. Samostojni tkalci vzorcev 4.60, tkalke vdevalke 3.00. Za pripravljalna dela so določene mezde za navijalce in sukalce 3, za snovalce na angleških strojih, navlačevalce in prisukoval-cc 3.50, snovalec na sekcionalnih in podobnih strojih 3.75, za stalne samostojne snovalce vzorccv pa 4 Din. Pomožnim dclav- Delavci po barvarnah in kuhinjah na mokrem ter palilci blaga dobivajo po 20 par na uro več. Kvalificirani pomožni delavci 4 do 4.50 Din, stalni mazači strojev 4 Din, dclavci pri Škrobilnih strojih in specialni kuharji škroba po 3.50 do 4 Din, profesio-nisti po sposobnosti 4 do 6 Din, s posebno sposobnostjo pa 7 Din. S profesionisti so izenačeni tudi električarji, kurjači in pazniki parnih turbin. Trgovinska pogajanja s Turčijo Beograd* 23. septembra, p. Po dogovoru med našo in turško vlado se bodo v kratkem pričela v Ankari pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. avtomobilisti pridejo danes v Ljubljano Zagreb, 23. septembra, o. Snoči je prispela v Zagreb večja skupina bolgarskih avtomobilistov, ki so priredili turnejo po Jugoslaviji. Zagrebški avtomobilisti so jih prisrčno sprejeli, mestna občina pa jim je noči priredila banket v Gradskem po-drumu. Danes so si ogledali Zagreb in napravili izlete v zagrebško okolico. Jutri odpotujejo v Ljubljano in na Bled, odkoder se preko Dalmacije in Besne ter južne Srbije vrnejo v Sofijo. V Zagrebu se je mudil danes predsednik ljubljanskega Autokluba g. Praprotnik, ki se je z bolgarskimi gosti dogovoril glede njihovega bivanja v Ljubljani in na Bledu. Rolgarski agronomi v Jugoslaviji Beograd, 23. septembra. AA. Davi so prispeli z brzim vlakom iz Niša v Beograd bolgarski agronomi. Na postaji jih je sprejelo mnogo agronomov iz Beograda in zastopniki raznih korporacij. Goste je pozdravil predsednik agronomskega združenja dr. Co-šič, odgovoril mu je pa vodja Bolgarov inž. Nikolov. Dopoldne so si gosti ogledali muzej kneza Pavla, Kalemegdan in druge beograjske znamenitosti. Ob 12.30 jih je sprejel kmetijski minister inž. Svetozar Stanko-vič, ob 13. pa jim je beograjska sekcija agronomskega združenja priredila obed. Velik Izlet Madžarov v Reograd Beograd, 23. septembra. AA. Madžarski potniški urad Egis v Budimpešti bo priredil veliko izletniško potovanje s posebnim vlakom v Beograd. Vlak bo odpeljal iz Budimpešte 30. t m. in se bo vrnil iz Beograda 5. oktobra. Tihotapstvo opija Brod na Savi, 23. septembra, o. V nekem tukajšnjem hotelu je policija zaplenila 70 kg opija. Pred dnevi Je prišel v hotel neki tujec in oddal dva kovčega. Ker ga več ni bilo na spregled, se je pričela policija zanj zanimati in je pregledala njegovo prtlja- go. Danes je prišel po kovčege neki mošM ki so ga takoj aretirali; izkazalo pa se je, da je pri tihotapstvu nedolžen, ker je bil najet le za to, da prenese oba kovčega iS Broda v Beograd. Policija je ugotovila, da sta kovčega last ruskega emigranta Borisa Nadervela, ki stalno živi v Beogradu, a j<5 sedaj brez sledu izginil. Za njim je bili* izdana tiralica. Legar v okolici čakovca čaKovee, 23. septembra, o. V občini Mala Subotica pri čakovcu je pre^ dvemS tednoma nastala epidemija legarja. Bolezen se je naglo širila, ker kmetje zadeve niso hoteli prijavit oblastem, boječ se kon« tumaca. šele, ko je bilo več smrtnih primerov so oblasti zvedele za širjenje te nevarne bolezni ter so odredile potrebne ukrepe, s katerimi se je epidemija omejil^ in zatrla. Umrlo je na legarju 7 oseb, veliko število obolelih pa fe zdravi v bolni« šnici. Konferenca o novem žel. voznem redu Beograd, 23. septembra. AA. Včeraj se je vršila v prometnem ministrstvu konfe-renca za sestavo novega voznega reda za 1937/38. Konferenci so prisostvovali poleg zastopnikov železniške uprave tudi zastopniki gospodarskih kr>gov iz posamejnih ba« novin. Obračunavanje pristojbin za vizume potnih listov Beograd, 23. septembra. AA. Finančni minister je izdal sklep, naj naše oblasti pri pobiranju pristobine za vizume listov računajo zlati frank kot švicarski frank, druge tuje valute pa po obračunskih tečajih, ki jih za vsak mesec vnaprej določi finančno minisitrstvo in ki se redno objavlja v Službenih novinah Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Po vsej državi vedro z nekaj oblaki v zapadnih in severozapadnih krajih. Temperatura je nekoliko padla v severnih krajih, v južni polovici države pa se je dvignila. Zemunska vremenska napoved za danes^ Prevladovalo bo vedro vreme po vsej državi, nekoliko oblačno morda v severnih m severozapadnih krajih. Temperatura bo padla. Solnce vzhaja ob 5.27 in zahaja ob 1( 32. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Srednje oblačno, deloma jasno, milo v^f me. (Ped toplim valom zlate Jeseni Včeraj je še sonce otvorilo letni čas na predvečer zime Ljubljana, 23. septembra I va približala 30® C, stanovitna pripeka je I pogosteje široke kroge barometričnih prog . _ J_____.__i__1 ti-__1 . _____■__t j_s____ I _- _ J___. ___-___. _ J^I__I__ Po začetku meteorološke jeseni 1. t. m je davi ob 6. uri 26 minut stopilo sonce v znamenje tehtnice in otvorilo astronomski začetek jeseni. ■Spet je, prav kakor pomladi 21. marca, v jesenskem enakonočju izšlo sonce točno na vzhodu vsakega kraja na Zemlji in za-tonilo na večer na dejanskem zapadu našega obzorja. Obe zemeljski polovici je v enaki men obsevalo sonce, dan in noč sta bila povsod enako dolga. Na Ljubljano je posijalo sonce v kotu 44\ še v nižjem loku bo objemalo severnejše pokrajine. Na najskrajnejšem severu Norveške je posijalo sonce že v poševnem kotu 19°. V lednih pustinjah okrog sever-nega tečaja je sonce danes še poslednjič krožilo 24 ur nad pokrajino, ki jo bo poslej zmerom bolj zajemal somrak tja do skoraj štirimesečne zimske teme. S severne polovice naše premičnice se bo sonce polagoma nižalo nad obzorjem in se iz umirajoče naše jeseni povzpelo vedno više nad južno poloblo, kjer bo vstalo iz zemlje novo življenje Tako se ponavlja vekomaj isti zakon vesoljstva, ko je nebesni popotnik določil Zemlji na njeni vsemir-ski poti čudovito lepo menjavo štirih letnih časov. Toda kakor neredkokdaj se je tudi letos izneverila jesen meteorologom in zvezdogledom. Z izjemo tridnevnega hladnega vdora morskih sap na evropsko kopno, je objemalo zemljo vprav poletno sonce še vse tri tedne kimavca, ki jih vremenoslovci že prištevajo jeseni. Bistvo vzroka lepega vremena. razporeditev visokega anticiklona, je mogočno prevladovala daleč nad Evropo in le v redkih presledkih se je pognala oceanska vlaga po običajnih jesenskih ciklon-fkih poteh. Zato je bilo razmeroma povsod prav malo dežja, pa mnogo sonca. Po jutrnjih meglah so vstajali zmerom lepši dnevi in raz jasno nebo se razprši na zemljo toliko blagodejne pripeke, da so podnevne temperature daleč presegle septembrski povpreček. Ljubljana se je zno- pa drugod, po kotlinah in ravninah države pognala živo srebro celo do 35* C. Iz teh rezervoarjev segretega zraka puha topli veter v naše predgorje. Dvignile so se celo nočne temperature na stopnjo sredi poletja. Spet so prišle platnene poletne obleke na dan in zagorele vročekrvneže je znova požgala kopalna strast. Saj je bilo v brezvetr-nem sončnem zatišju danes okrog 40, na Aleksandrovi cesti opoldne 29° C. Med prenasičeno vlago sredi toplega jesenskega vala je snoči križarila po nebu prava poletna nevihta. Nebo so zastrli ogromni kopasti oblaki, ki jim je grebene lepo ožarjalo zahajajoče sonce. V večernem mraku in pozno v noči so švigale strele daleč nad dolenjskim gričevjem in vzhodnimi ogranki Kamniških Alp. Toda le prav malo je kanilo dežja in spet se je po nemirni noči porodil lep sončni dan. Kajti poudarili smo že večkrat, da sedanji vremenski ravnalci še nikakor nimajo tipično jesenskega značaja. kakršen nam je ostal v spominu iz deževnih kimavcev preteklih let. V takšnih primerih je prevladoval nad Evropo v enakem obsegu kakor zdaj vedri anticiklon, krepko zasidran vlažni, deževni ciklon, ki je pljus-nil iz mogočne depresije tudi k nam velike nalive s poplavami Kdo je že pozabil na siloviti prelom oblakov v Polhovgrajskih dolomitih 26. septembra 1926, pa strašne povodnji v Strugah in Savinjski dolini od 21. do 24. septembra 1933? Samo nad Ljubljano se je tiste dni izlilo 236.6 mm dežjal Toda prav kakor letos smo imeli že večkrat enako lep prvi jesenski mesec. Ali tako stanovitno topel in suh kakor je bil doslej september, po večini države že dolgo let ni bil. Stanovitno, lepo vreme lahko prekine nenaden vremenski prevrat ali dokler ne bodo vremenske karte začr-tavale nad zemljevidom Evrope zmerom nizkega zračnega tlaka, tako dolgo bo še, tu pa tam z vmesnimii motnjami, kraljevalo jesensko sonce neovirano raz vedro nebo. Le priroda se ni zmotila v jeseni in brez ozira na dogodke pod nebom se je že davno pripravila na zimsko spanje. Razkošno pisan plašč, iz katerega se svetlikajo v soncu s čudovito sočnostjo nanizane barve, od zlato rumene do rjave in temno rdeče, je razgrnila na bregove in med polja. Iz ljubkih domačij naših vasi mežikajo v svetli dan pozlačene kite koruze. Na kozolcih, pa vzdolž hodnikov pod pri-strešjem so razvešene preproge slečenih storžev, da zajamejo čim več sonca, preden bo zmlelo kolo zrnje za sočne žgance in vsakdanji močnik. Za skednji se sončijo trebušaste buče, sladka piča ščetinarjev. Med late so razvesili poleg dišeče otave in zadnje detelje fižolovo stročje, v vasicah med hribi pa udarja že od daleč v nos vonj kuhanega žganja in prešanega mošta. Koščato in pečkato sadje, ki ni bilo godno za mizo in krhlje, se porabi za žganje in sladki mošt. V vinorodnih goricah kleše klopotec svojo pesem, le žal da trgatev, kljub obilnemu soncu, ne bo tolikanj donosna. Kakor sadjar bo tudi vinogradnik prizadeto grozdje v obilni meri izprešal v sladki mošt. Sadni in grozdni mošt sta najzdravejši ljudski pijači. Zlasti imajo veliko redilno vrednost sladkor in vitamini, ki jih vino pri kipenju mošta pretvori v alkohol, a vitamine porabijo kipelne glivice. Sadni in grozdni mošt, odlična in zdrava pijača za otroke, bolnike kakor odrasle bi ne smel manjkati v nobeni kmečki hiši. Napredni Švicarji so že davno postavili v kleti sode s posebno pipo in veho, s pomočjo katere je mogoče vse leto točiti sladek mošt, ne da bi se ta pri tem okužil s kipelnimi glivicami ter se z vrenjem pretvoril v vino. Tudi v naše kleti je treba postaviti čim več takih priprav, zdrava in krepilna pijača, sladki mošt, ki ga lahko izprešamo iz zanikrnega sadja, bo prihranil našim vasem mnogo gorja in nesreč, ki jih v nerazsodnih ljudeh povzroča nesrečni alkohol. I VSAKA REKLAMA BI BILA ODVEČ! ZADOSTUJE: Jutri v kinu Unionu premiera: Cftarlie Chaplin: Moderni svet] grebcev ob grobu Antona Juga Na vžškens pokopališču še ni bilo tolike množice Ljubljana, 23. septembra. Ko so danes ob 16. polagali zemske ostanke nesrečnega direktorja Antona Juga ik poslednjemu počitku na Viču, je Ljubljana najbolj zgovorno izpričala, kolikšnih simpatij je bil pokojnik deležen v vseh krofih naše javnosti. Kmalu popoldne so za-č"!e iz mesta proti viškemu pokopališču romati cele procesije ljudi, ki so bili v skrbeh-, da na mali predmesfni božji njivi ne bodo mogli najti prostora, da bi od bliža prisostvovali njegovemu poslednjemu romanju od mrtvašnice do groba. Kakor so ibili hodniki od mesta, do pokopališča pre- •polni pešcev, tako so bili nabito polni tudi vsi vozovi električne cestne železnice, da so ljudje viseli ob njih kakor čebele na to ju. Na vseh postajališčih so čakale velike gruče pogrebcev, a mnogi izmed njih so bili nazadnje prisiljeni, da napravijo peš teh par kilometrov, hkratu pa so drvele po Tržaški cesti cele kolone avtomobilov in avtobusov. Viško pokopališče je bilo skoraj premajhno, da bi vso to množico sprejelo med svoje obzidje. Mimo krste, ki je vsa s cvetjem zasuta ležala v mrtvašnici, so se pomikale neskončne vrste pogrebcev, da direktorja Juga še poslednjikrat pokro-pe in da na, tihem izrečejo še kakšno dobro misel zanj. ki je po tolikšnem trpljenju umrl najbolj žalostne smrti. Ko se je približala 16. ura, je z aerodroma priletelo nad viško pokopališče letalo, s katerim je šef letalskega centra, bivši narodni poslanec dr. Stane Rape napravil nad grobom vrfto drzno veličastnih krogov, pokojnemu prijatelju v poslednji poklon. Medtem so pogrebei prenesli krsto iz mrtvašnice v kapelo, kjer je katehet mestne ženske realne gimnazije prof. dr. Kotnik opravil prve pogrebne slovesnosti za svojega dragega druga in direktorja, pevci vseh ljubljanskih pevskih društev pa so pod vodstvom predsednika Hubadove župe dirigenta Zor-ka Prelovca ubrano zapeli v stcc segajoč o žalostinko. Tz kapele so krsto med gostim špalirjem, v katerem so bile tudi vse dijakinje liceja s profesorji, prenesli do groba na novem delu pokopališča. Za krsto pa je poleg pokojnikove rodbine korakala še dolga vrsta najodličnejših predstavnikov naše javnosti in pokojnikovih prijateljev in sodelavcev. Med drugimi so pogrebu prisostvovali načelnik prosvetnega oddelka banske uprave prof. Breznik, zastopnika mestne občine mestni svetnik inšpektor Wester in načelnik kulturnega oddelka prof. dr. Mole, ljubljanska narodna poslanca dr. Fux in Rajko Turk, soproga ministra ga. Anči Kramerieva, direktorji vseh ljubljanskih srednješolskih zavodov in njihovi namestniki in še množica pokojnikovih stanovskih tovarišev s predsednikom profesorske organizacije prof. Grafenauerjem, učiteljski zbor Mladike, predsednik ZKD prof. Jeran s tajnikom dr. Borisom Pucom in odbornikom Poharcem, zastopniki Sokolstva, Rdečega križa in ostalih nacionalnih organizacij, ki so imele v pokojnem direktorju Jugu najboljšega sodelavca nekdanji mestni šolski referent pisatelj Govekar, tajnik Ljubljanskega kluba Gorup, generalni direktor TPD Skubec z generalnim tajnikom Pogačnikom in častno število narodnega ženst.va. Ko je prof. dr. Kotnik ob grobu opravil molitve, je najprej spregovoril pokojnikov namestnik univ. doc. dr. Grošelj, ki je v svojem in v imenu svojih tovarišev z liceja v izbranem ganljivem govoru poveličeval dobrotnost pokojnikovega značaja. Nato je sedmošolka Nada Fuxova izrekla v imenu učenk pokojnemu direktorju naslednje prisrčne besede v slovo: »Zagrnila bo zdaj s svojim črnim pokojem domača slovenska gruda Vaše blago, zlato srce, ki je vsa leta tako očetovsko utripalo za nas, Vaše učenke. Ne bo Vas več zadnjem slovesu izrekam za vse Tvoje uspešno kulturno delo najiskrenejšo zahvalo. Zagotavljam Te, da bo Tvoje delo, ki si ga posvetil ZKD, z zlatimi črkami zabeleženo v njenih analih. Končno pa Ti želim, dragi Tone, da boš po tragediji svojega življenja našel večni mir in pokoj v domači zemlji, ki si jo tako vroče ljubil«. Poslovilne besede so na vso zbrano množico napravile najgloblji vtis, pevci pa so v veličastni ubranosti zapeli »Človek, glej«. Ko je nad krsto polagoma zrasla gomila, so jo zasuli kupi cvetja in vencev, med katerim je bil poleg vencev njegovih tovarišev in učencev tudi lep venec s trobojnico, ki ga je poklonil »Preporod« svojemu ljubljenemu pokrovitelju. Mnogi so se še dolgo j nastaja zadržali na kraju, kjer je pokojni direktor , vsn va, Anton Jug po velikem tragičnem nemiru svojega življenja našel svoj poslednji dom. Ko se je že bližal krasen jesenski večer, so se množice občinstva vračale proti mestu. Tako štedljivost nobeno oko ne more prenesti dalje časa. Vzemite raje žarnice Tungsram z nitko v dvojni vijačnici — niti one ne porabijo več toka, a dado pri tem vendar do 20n/, več svetlobe Škodilo bo Vašim očim. TUNGSRAM (D RITKA Y DVOJKI flJAČIICI za Taie oko renske tehnične sekcije za regulacijo Ljubljanice, da je zavrla nadaljnje odpiranje struginega dna zaradi prodiranja vode na ploščad, kd je pravkar v delu. Službo odvajalca rečnega materijala opravlja zdaj majhna lokomotiva, ki je vprežena v odvoz prsti in druge terenske navlake. Odvaža namreč po šest vagončikov materijala za nasipanje zgornjega dela Ja-nežičeve ulice, kjer je doseglo šitevilo izvoženih vozičkov skoro 4000. Zapornica na Špici zdaj dobro funkcionira, ker so jo na prodornih mestih zamašili z belo ilovico, ki se po dosedanjih izkušnjah izborno protrvij prodirajočemu vodovju. Predel od prulskega mosta je trenutno ves ipreprežen s tračnicami na obeh straneh Ljubljanice. Na Trnovskem pristanu se oporno zi-dovje vidno razširja proti koncu, namreč do prulskega mosta. Kot zaključek bodo opornik zgradili za 1.30 metra više kakor je visoka dosedanja betonska škarpa. Ves teren tod je več metrov globoko pokrit s prodovino. samo mivko, ki jo delavci režejo kar z lopatami. Ob gradaškem mostu še ved(no popravljajo in klešejo dolgi betonski opornik. Razbili so tudi ob izlivu Zalokarjev kanal, ki se je bil razpočil ob pomladni veliki povodnji. Ker traja tod spor, kdo bo plačal račun. dela .še vise. Vzpenjača ob Grudnovem nabrežju je v nedeljo izginila. Zabetonirali so namreč še preostali del pod njo. Vztrajata je skoro dve leti razen enega defekta, ko se je utišala glavna vrv in je zdrkni] vagonček v Ljubljanico. Koliko tisoč kubičnih metrov materijah je odvedla na nakladalni oder in ga je na tisoče delovnih rok in voz odpe* IjaJo daleč proč na sever in jug. Minuli teden so se spravili tudi na odvoz naplavljenega materijala izpod stare zaitvornice pred izlivom GradašČice, kjer je stala vzpenjača. Ker splošno odkrivanje Ljubljaničinega dna proti Špici za enkrat počiva, so nekaj ondi zaposlenih delavcev določili za to delo. Cez Sir struge so napravili jez iz ilovice, da se je voda odtekala po desni strani in da so mogli kopati ter nakladati prst z velikega kupa prodovine. To so spravili potem na vrh odra, odkoder so jo vozniki odvažali na Rakovnik, kamor so dosedaj izvozili že preko 3000 kubikov. Na prulski brežrini, obloženi s ploščadjo, so pobrali vse tirnice, po katerih so dova-žali kamenje za tlakovanje in pesek za do-vršitev dokončnih del, ki so v polnem teku. Na tej obsežni strani bodo vstavili na vsakih sto metrov po ene kamnite stopnice, katerih bo do prulskega mosta čettvero. Po teh stopnicah bo dostop do vode v primeru nezgode. Prulski most kakor tudi ves Trnovski pristan je zdaj zaradi zgraditve zbiralnega kanala tja preko Krakovskega nasipa za ves vozovni promet odprt, V celoti je zaposlenih 260 delavcev. Kino Sloga, teL 27-30 ^ Danes poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 B razkošna filmska drama z oboževano ([ najlepšo ženo Amerike Joan Crawford ŽIVIM IN LJUBIM I Sijaj in razkošje! Spodnje Jablane v ognju Velika nočna požarna katastrofa na Dravskem polju Ptuj, 23. septembra. V Spodnjih Jablanah v občini Cirkovdh na Dravskem polju je v pretekli noči požarna katastrofa, ki je ogražala j vso vas, je pa najhujše prizadela šest posestnikov, katerim je zgorelo okrog 50 gospodarskih objektov v skupni škodi nad 300.000 Din. Kino Union, tel. 22-21 Napeto in izredno zanimivo! Stroj-človek v fantastičnem carstvu tehnike! ŽELEZNI DEMONI Walter Franck, Sybila Schmitz, VValter Janssen Danes poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 Delo v Ljubljanici lepo napreduje Vreme je naklonjeno — Vzpenjačo so podrli — Zdaj je na delu 260 delavcev Ljubljana, 23. septembra. Pri regulacijskih del.ih v Ljubljanici dalje pojo kladiva marljivih kamnosekov. Dočim je Ljubljanica zadnje dni od ustja __ J ^ !! * !__ Za 1 - r, 1 - i 1, r -š/ 1 mn^Air #1/» InA Gradaščice že kakih 250 metrov daleč — do tretjega betonskega rebra _ zalila tlakovano dno, so kamnarji pokrili nadaljnja tla struge s ploščadjo ter sedaj ta predel na Vaš dragi licej, ne bomo več čule Vaše i čistijo im odvažajo kamniti drobir ter od- dobre, božajoče besede, toda vse, kar ste nam blagega in vzvišenega vcepili v naša mlada srca, bo trajno živelo v na« s svetlim spominom na našega ljubega predstojnika. Ta vam svečano obljubljam v imenu vseh vaših hvaležnih učenk. Iskrena, prisrčna Vam hvala za vse!« Poslednji je govoril predsednik ZKD prof. Jeran in dejal: »Zdaj, ko pred nami nem in tih ležiš in Te polagamo v Tvoje poslednje domovanje, se poslavljam od Tebe v v imenu one organizacije, kateri na čelu si stal več ko 10 let in na katere poprišču se ja izživljal ves Tvoj živahni temperament.. Pripadal si ožjemu krogu našega nepozabnega dr. Gregorja Žerjava. On ti je določil — kakor mnogim drugim — poseben delokrog. Ko je videl, kako znaš navduševati široke sloje naroda in jih zbirati okoli sebe, Te je postavil na čelo ZKD, one organizacije, ki na] bi dvignila duhovno obzorje in obče etične vrednote v našem narodu. Kot predsednik ZKD si se popolnoma izživljal. Vodil si zborovanja, hodil si predavat iz kraja v kraj. do zadnje gorske vasi, in tako z iniciativnim delom na terenu samem dokazal veliko požrtvovalnost. Otvar-jal si gledališke tečaje, prisostvoval otvar-ianju ljudskih knjižnic, navduševal na gasilskih prireditvah in marljivo vodil razne mladinske tečaje. Kot sedanjemu predsedniku ZKD mi je čast in dolžnost, da Ti ob višnje okleSke. Z drobirjem nasipajo zni-velirano korito, sortirano, debelejše kamenje pa izvažajo z majhno lokomotivo pred garažo v Švabičevo ulico, kjer je nakopičeno celo skladovje srednjedebelih okle-škov. Kamnarji so zasedli in dokončali s ploščadjo iztrebljeno in že nasuto strugo preko četrtega in petega betonskega rebra v dolžini skoro 9to metrov. Navoženega kamenja jim je kakopak zmanjkalo in so morali zadnjič prekiniti delo kar sredi popoldneva. Poslednje deževje pa dela ni ustavilo razen v soboto 5. t. m. Ker je zdaj vreme kakor zanalašč pripravno za taka dela, je tlakovanje že končano do šestega betonskega rebra. Obenem so pospešili do-važanje kamna iz kamnolomov v Preserju, da ga je zdaj sproti dovolj na razpolago. čiščenje in planiranje struge v zadinjem delu pred prulskim mostom pravkar nadaljujejo, ker že pritiskajo tlakovale i s ploščadjo. Zelo umestna je bila odredba te- Naročniki ponedeljskega „Jutra" prejemalo revijo »Življenje in svet" zastonj. Kakor pred mesecem • • • Vas Spodnje Jablane ima že žalostno predzgodovino požarov in požigov. »Jutro« je poročalo, da je ravno pred mesecem v noči 22. avgusta pogorelo četvero posestnikov, in sicer je takrat ravno o polnoči nastal požar pri Mariji Javornikovi, nakar se je razširil še na gospodarska poslopja Štefana Vnuka, Jerneja Beraniča in Neže Ja-vornikove. Škode je bilo okrog 150.000 Din, vzrok požara pa do danes ni pojasnjen. Splošna je sodba, da je bil požar podtaknjen. Od takrat so vaščani živeli v strahu in so se sleherni večer skrbno zaklepali ter prebdeli mnogo nočnih ur v bojazni, da utegne zdaj zdaj spet zakikirikati rdeči petelin na katerikoli slamnati strehi v vasi. Po napornem delu na polju so vaščani iz Spodnjih Jablan tudi sinoči legli s tiho bojaznijo k nočnemu počitku. Ko je bila vas najbolj pokojna, je okoli polnočne ure rezko zadonel po vasi pretresljiv alarm trobentača. Vaščani so planili pokonci, vsej vasi je grozila nevarnost. S strehe na streho Ob četrt na 1. uro je namreč nastal ogenj na gospodarskem poslopju Marije Frange-ševe, ki je deloma leseno in g slamo krito. Skedenj, drvarnica in ostala gospodarska poslopja, vse je bilo mahoma v enem samem plamenu. Franc Baklan, ki se je ob nastanku požara ravno pripravljal, da bi se odpeljal z vozom drv proti Mariboru, je presenečen opazil, da je že tudi očetovo poslopje v plamenu. Pogorela sta dva hleva, skedenj, svinjaki in ostalo. To se je zgodilo v kratkih minutah. V tem so bili vaščani pokonci, in kakor je že ob;čajno v takih nesrečah, je vse izgubilo glavo, nihče ni prav vedel, kje naj se loti reševanja. Predvsem so spravljali pohištvo iz hiš. Grozila je tem hujša katastrofa, ker je ravno razsajal hud vihar, ki je ogražal vso vas. S pogorišča Jakoba Baklana se je ogenj prenesel na gospodarske objekte pcsestnice Lrze Ekarjeve. Hitro sta zgorela dva hleva, klet, kolamica. drvarnica in svinjaki. Nato je ogenj zajel objekte posestnika Štefana Baklana, od tod pa se je preselil na imovino posestnika Matije Hrge, ki so mu zgOTele štiri parne, šest svinjakov, hlev in Se nekaj gospodarskih objektov. Ogenj se je tako razširil na daljavo 150 metrov, velikanski rdeči žar je bil viden daleč naokrog po Dravskem po-lju. Naporno delo gasilcev Prvi so prihiteli na pomoč gasilci iz Cir-kovcev, takoj nato iz Mihovcev, iz Draga -nje vasi, iz Slovenske Bistrice in iz Ptuja. V viharju in zaradi razsežnosti ognja so imeli naporno delo, vendar niso štedili truda, da rešijo, kar se rešiti da. K sreči je ob 2. začelo deževati in tako je bilo reševalno delo znatno olajšano. 0 veličini požara govori že samo dejstvo, da so samo ptujski gasilci napeljali 400 m cevi, čeprav so črpali vodo iz bližnjega potoka, imenovanega Reka. V akciji so bile tri motorke in ena ročna brizgalna. Polne štiri ure so gasilci neprekinjeno delovali. Navzlic njihovi vzorni požrtvovalnosti, ki je rešila vas Spodnjo Jablane, pa je katastrofa povzročila veliko škodo, ker so z objekti vred pogoreli tudi vsi v njih shranjeni poljski pridelki, mnogo krme in slame, koruze in sadja. Zlagane so se s preletava le kokoši, mnoge so zgorele. K sreči pa so vaščani z gasilci jadrno spravljali živino iz hleva na polje, kjer se je potem klatila in jo danes še ves dan iščejo in odbirajo vsak za svoj hlev. Kakor rečeno, škoda znaša nad 300.000 Din že po približni cenitvi, je pa tem hujša, ker je le delno krita z zavarovalnino in zlasti tudi niso bili zavarovani letošnji pridelki. Vincencu Per-natu. ki je spal na nekem hlevu, je zgorelo 1034 Din prihrankov. Ranjenci Pri naglem reševalnem delu so nekateri dobili tudi občutne poškodbe. Štefan Ekar in Franc Frangcš sta opečena na desnici, Štefan Frangeš je dobil poškodbo na glavi, Marija Hajnčeva je poškodovana na desnici, enako Matilda Ba klano va, dočim je Štefan Baklan ranjen na desni nogi. Vsem so ptujski reševalci nudili potrebno pomoč. Izmed gasilcev sta poškodovana Vinko Šile iz Ptuja in Anton Korže iz Cirkovcev na obeh rokah. Šile je z ranjeno levico moral danes poiskati zdravniške pomoči. Poleg gasilcev so bili takoj pri požaru tudi orožniki iz Cirkovcev, ki so pomagali organizirati reševanje in so danes ves dan skušali dognati vzrok nastanka katastrofe, katerega pa bo najbrž težko najti Splošno se sodi, da je tudi ta veliki požar bil podtaknjen. Gasiici iz Ptuja in iz Slovenske Bistrice so šele ob 5. zjutraj lahko zapustili pogorišče, na straži pa so ostali gasilci iz Cirkovcev, da v kali zaduše ogenj, če bi ee hotel 6pet razmahniti. 14 blesteče filmske zvezde v sijajni in zabavni opereti JUTRI PREMIERA ! WOLFGANG LIEBENEENER DORIT KREVSLER LEO SLEZAK in IDA WttST KINO SLOGA I NOČ NA DONAVI Dunajski humor, madžarski čardaš, smeh! Domače vesti Premestitve profesorjev in suplentov Antič Silva iz Maribora v Ljubljano, Ar- ko Ciril iz Križevcev na III. realno gimnazijo v Ljubljani, Boršnik Mara iz Celja na H. drž. realno gimnazijo v Ljubljani, Kocbek Edvard iz Varaždina na III. realno gimnazijo v Ljubljani, Kozina Elizabeta iz Tuzle v Kranj, Merčun Alojzij iz Kranja v Ljubljano na prvo realno gimnazijo, Moli-naro Ivan iz Ptuja v Ljubljano na III. realno gimnazijo. Oven Anton iz Maribora v Ljubljano na II. realno gimnazijo. Pobega j-lov Anatoi iz Kranja v Ljubljano na 1. realno gimnazijo. Sajevic Anton iz Ljubljane (III. realna gimnazija) na I. realno gimnazije. Smudj Zofija iz Maribora v Rumo. Vedra! Ljudmila iz mariborskega učiteljišča na ljubljansko učiteljišče, dT. Zavrtanik Peter iz III. realne gimnazije v Ljubljani na I. realno gimnazijo v Ljubljani, žužek Lojze iz mariborske realne gimnazije na humanistično istotarn Antič Julij iz Negotina v Celje. Baraga Srečko iz Novega mesta Maribor na realno gimnazijo. Bernik Lojze iz Sonja v Kragujevac, Bunc Stanislav iz I. realne gimnazije v Ljubljani na mariborsko realno gimnazijo. Dular Jože iz Ptuja v Kranj. Fabjan Viktor iz II. realne gimnazije v Ljubljani v Mursko Soboto, Fermeve Lelja iz Maribora v Ptuj. Gorjanc Leopold iz Podgorice v Ptuj. Jančič Ana iz Murske Sobote v Celje. Jesenovec Franc iz Ljubljane v Mursko Soboto, Lastavec Douglas iz Podgorice v Glino, Merhar Boris iz Ljubljane v Novo mesto, Mihelič Franc iz Kru-sevra v Ptuj, Novak Vera iz II. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Maribor. Ocvirk Nada iz Nikšiča v Karlova c. Opeka Anton iz Kočevja v Kranj, Petkovšek Viktor iz Ljubljane v Maribor, Pcnlgornik Ljudmila iz Ljubljane v Ptuj, Popovič Milan iz Ljubljane v Kočevje, Pretnar Zora iz klasične gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Maribor, Radič Anton iz Ljubljane v Kranj, Stanojčič Milka iz Maribora v Niš, Sterle Marijan iz Ljubljane v Kranj. Tominc Franc iz Šabca v Maribor, Verbič Nada iz Skoplja v Ljubljano na II. drž. realno gimnazijo. Vučetič Ladislav iz Šibenika na realno gimnazijo v Maribor. Žorga Friderik iz Kumanova v Mursko Soboto. Miloševič Miloš iz Ljubljane v Kranj. * Proslava Antona Martina Slomška. Danes poteče 74 let, odkar je v Mariboru umrl veliki slovenski vladika Anton Martin Slomšek, škof lavantinski. Po odredbi ministra prosvete praznujejo letos ta spominski dan vse naše šole s šolskimi svečanostmi. Tako bodo poslej naše šole poleg pro-svetitelja Save in vladike Sitrossmajerja sleherno leto proslavljale tudi velikega našega narodnega buditelja in učitelja Antona Martina Slomška. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne Franz-Josefove grenčice in zjutraj na teše želodec isto količino. Prava Franz-Josefova voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Of*i reg a Dr. IS485/36 * Novi generalni direktor uprave državnih monopolov. Te dni je bil upokojen generalni direktor uprave državnih monopolov Marko Markovič, za njegovega naslednika pa je imenovan Gjorgje Rakič, dosedanji načelnik oddelka državnega računovodstva finančnega ministrstva. Novi generalni direktor uprave državnih monopolov se je rodil leta IS78 v Negotinu, gimnazijo je obiskoval doma in v Zaječaru, pravne študije pa je dovršil leta 1904 v Beogradu. Nekaj let je služboval pri sodišču, potem pa je bil sprejet v službo uprave fondov, k.jor je ostal do leta 1919. Od tam je bil premeščen v generalno direkcijo državnega računovodstva. leta 1923 je postal komisar finančnega ministrstva pri upravi državnih monopolov in na tem položaju je bil upokojen. Renktiviral oto ob 20.30 bo naslednji; J. Gregorc: Moj ljubcek je niors nar, koračnica, X. Y. Venček narodnih; Matija Lipužič: v Idriji, recitacija; Idrijski rudnik, Z. Prelovec: Fantje zgodaj vstajaj* te in Ko tičica na tuje gre; M. Bajuk: Smu* kova; Slovenske narodne; Idrijski človek; Z. Prelovec; Rudarska; Rudar pri delu; M. Bajuk; Snoč sem »lieau čudno štim<"o in Vstani gor, Katrca; Z. Prelovec: Vse je veselo kar živi; M. Lipužič: Moj oče, recita* cija; Kitica slovenskih napevov; Sem in tja po Idriji in okoli nje; M. Bajuk; Oh žena me krega in .last pa eno ljubco imam: FuČik; Triglavska koračnica. Idrijske na« rodne pesnii bo pel oktet Ljubljanskega Zvona pod vodstvom g. Doreta Matuia. Godbene točke bo izvajal Cimermanov trio. * Smrt zaslužnega in uglednega jurista. V Zemunu je umrl upokojeni sodnik kasa-cije Vasa Petrovič, ki je od prevrata služboval v raznih ministrstvih ter si pridobil velike zasluge kot pravni strokovnjak. Sestavil je mnoge važne zakonske predloge, tako na pr. uradniški zakon, projekt zakona o banskih upravah, zakon o vaških občinah ter zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije. Pokojni Petrovič je bil doma iz Gornje Krajine in začel je svojo kariero kot sodnik v Bosni in Hercegovini. * Žrtev avtomobilske nesrefe v Ločici pri Vranskem je bil izdelovalec krtač Franc Sadnik iz Most pri Komendi. Večkrat je že naprosil avtopodjetje Rode, da mu je z avtomobilom prepeljalo par vreč krtač na Vransko, sam pa ee je peljal tja s kolesom. To pot pa se je kar vsedel zadaj na tovorni avto pod plahto in še kolo je spravil na voz. Ob nesreči je kolo ostalo popolnoma nepoškodovano, lastnika pa je prazni sod pritisnil, da je na poškodbah umrl. Avto* podjetje je oskrbelo prevoz trupla na njegov dom v Moste, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pokojni zapušča ženo in dva otroka. * Neznana samomorilka. V Sibeniku je skočila v morje neznana mlada ženska, katero so spravili na kopno sicer še živo, a je izdihnila v rokah svojih reševalcev. V nekem hotelu je bila vpisana pod imenom Marija Gorišek. doma iz Artič pri Brežicah, te-lefonistka glavne centrale v Beogradu. Iz Beograda so potem poročali, da tam ni nobene uradnice tega imena. Poizvedl>e so ugotovile, da se je samomorilka v nekem drugem šibeniškem hotelu legitimirala Marija Lacmmovičeva. Neznano mlado žensko so že pokopali, preiskava o njeni identiteti in o vzrokih njene tragične smrti pa se še nadaljuje. * Požar v Vranovlnl, v skladišču velike topilnice, o katerem je poročalo obširno že ponedeljsko >Jutro», še ni udušen. Ogenj se je razširil na skladišče topilnice, v katerem je kakih 70 vagonov premoga. Ogenj se je razširil po kanalih in se potem v skladišču razbesnel. precej materiala 30 sicer rešili in so pri tem požrtvovalno pomagali delaivci podjetja. Gasilci iz Siska in Karlovca so ves ta čas v akciji in da se ne bi ogenj razširil na ostale objekte, so z njih sneli lesene strehe. Pogled na kraj, ki je bil še pred nekaj dnevi poprišče živahnega dela, je turoben. Delavci žalostno gledajo, kako jim ogenj baš pred ziimo jemlje zaslužek. « * Ugotovitev, iz Trbovelj nam pišejo, da se o g. ravnatelju inž. Loskotu išrijo govorice, ki škodujejo njegovemu dobremu imenu. Na merodajnem mestu TPD pa s« odločno izjavlja, da so vse take govorice neresnične in brez vsake podlage. * Enoletna drž. konces. trgovska šola, znani »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje redno do 1. oktobra, ker ee je zaradi mnogoštevilnih prijav otvoril še en ra»red. Šola še prične 1. oktobra ko se učenke (ci) zberejo ob 8. zjutraj v prostorih na Domobranski cesti 15. Ponavljalni in dodatni izpiti za lansko« letne dijake (inje) se vrše kot objavljeno. Razpored je na šolski deski v šo'i. Ker se je otvorila nova paralelka, je Še prostora za nove učenke (ce). Pojasnila daje in tudi štiri žrtve Dunava Žalostna usoda Idrijčana Viktorja Burnika in njegove žene Beograd, 23. septembra. Kakor je »Jutro« že poročalo, so v nočt na ponedeljek v od košave razburkanem Dunavu utoniti štirje izletniki, ki so se vozili s čolnom, dočiim se je peti, dijak tehnične srednje šole Ivan Bernard, doma iz Virovitice. rešil po srečnem naključju. V skrajni sili mu je prihitela na pomoč neka motorna ladja. Ko so listi objavili poročila o katastrofi, sta bili znani po pripovedovanju rešenega Bernarda samo dve žrtvi: šivilja Gizela Felnerjeva in njen sinček Henrik. Rešeni Bernard je bil v družbi šivilje. pri kateri je stanoval, ostalih dveh žrtev — mladega moža in njegove soproge — pa ni poznal, ker so se prvič videli v nedeljo zvečer, ko so se s čolnom podali na usodepolno vožnjo. Poročila o nesreči, objavljena v beograjskih listih, so včeraj pripomogla do ugotovitve identitete ostalih dveh žrtev. Na policiji se je najprej zglasil šofer beograjske občine Mirko Bumik, ki je poizvedoval za svojim bratom Viktorje™ in njegovo ženo Anico, takoj za njim pa je prišel v policijski urad Viktorjev prijatelj, ključavničar Mate Boljkovac. Po pripovedovanju obeh in po tem. kar je izpovedal rešeni dijak, je bilo takoj ja^no. da sta utonila usodne noči j v Dunavu ključavničar beograjske električne centrale Viktor Burnik in njegova žena Anica, oba doma iz Idrije. Iz vode so bili prej potegnili tudi suknjič in Viktorjev brat in prijatelj sta- takoj potrdila, da je ta suknjič nosil Viktor, ko se je podal v nedeljo s svojo ženo na izlet. V suknjiču so bili tudi ključi od stanovanja nesrečnih zakoncev. Viktor Burnik. njegova žena Anica in Mate Boljkovac so bili v nedeljo popoldne v Pančevskem Ritu. Tam je našel Viktor neke slovenske rojake in obiskali so nekaj gostiln, zvečer, ko so bili dobro razpoloženi. pa je Viktor predlagal, naj bi se s čolnom. ki so ga našli na bregu, prepeljali preko Dunava. čeprav je bilo do pančevskega mostu komaj kakih 200 m. Viktor je služil nekdaj v italijanski mornarici, rad se je ponašal, da zna dobro veslati in plavati in zato je menda prišel na nesrečno idejo. Mate je bil proti vožnji s čolnom in Vik-torjeva žena se je še norčevala, da ae boji vode. ali pa da namerava morda še obiskati knke gostilne. Rekla mu je tudi. da bo najbrže zapil tistih 500 Din. ki jih ima pri sebi. Mate ji je dal 400 Din. da mu jih shrani, in še svoj suknjič ji je prepustil, češ. da ji ne ho hladno med vožnjo. Ko je Mate od- hajal. pa so prišli na obrežje Dunava šivilja Felnerjeva, nje-n sinčič 'in dijak Bernard. Čeprav s* niso poprej videli, so se v veselem razpoloženju vsi vkrcali v čoln, kamor jih je bil povabil veseli Burnik. Kosava jih je zajela sredi reke in. ko se ni dalo več veslati, je Viktor Bumik skočil v vodo. da bi čoln razbremenil. Za njim je skočila njegova žena. potem pa so valovi čoln prevrnili. Viktor Burnik je bil star komaj 25 let. Svoj rok je odslužil pri italijanski mornarici, leto dni pred izbruhom vojne med Italijo in Abesinijo pa so ga poslali v Somalijo, kjer je srečno prestal velike nevarnosti. Ko so Abesinci pri Ual-ITalu napadli italijansko postojanko in pobili nad 100 mož, je bil Viktor Burnik med redkimi, ki so se srečno rešili. Ta napad je bil. kakor znano, povod italijansko-abesinske vojne. Še več drugih abesinskih napadov je Viktor srečno prestal, napadla pa ga je huda malarija in tako se jo rešil nevarne službe v Somaliji. Pred mobilizacijo je emipriral v Jugoslavijo in se napotil naravnost v Beograd, kjer je že nekaj let služboval njegov brat Mirko. V Beogradu je imel srečo, kmalu je dobil službo, iz Tdrije je poklical svojo izvoljen-ko Anico, da sta se v Beopradu poročila m si uredila skromen, a prijeten dom. Ves pretresen je njegov prijatelj Mate pripovedoval na policiji: — Uboei Viktor! Tolikokrat je utekel smrti v Afriki, zdaj pa je utonil v Dunav« kakih 10 m od obale. Ali ni to strašno? brezplačna poročila pošilja ravnateljstvo. — Zaradi potrebe se je razširil učni zbor s profesorji drž. trgovske akademije. Zavod obštoia že 33 let, je oblastveno dovoljen in izdaja veljavna izpričevala. Šolnina ie najnižja za pogini trgovski tečaj, ker je to edina šola te vrste v lastnem poslopju. Za one, ki imajo maturo in se žele posvetiti trgovini, velja zakon: Dovršena nižja srednja ali meščanska šola nadomešča učno dobo in eno leto zaposlitve. * Pri nakupu treba paziti n& kakovosti! Ko nabavljate novo perilo, je Vaša največja skrb, da 1 i bo trajno. Trajnost pa ni odvisna toliko od samega perila, kolikor od načina pranja. Perite zato camo z odličnim jedrnatim milom, kakor je Schichs tovo Jelen milo. ker bo.-te na ta način ohranili trajnost Vašega perila in si pri; Sledili nove izdatke ♦ Ali Vas nadlegujejo podgane? V prometu se nahajajo različni preparati, kijih same ali pomešane med hrano uporabljajo za vabo podganam, žal pa ne izpolni vsak preparat glavnega pogoja, da bi bil ljudem in domačim živalim neškodljiv. Rezmltat najnovejših raziskovanj je zajamčeno učinkujoče sredstvo, brdisi da ^e uporablja proti hišnim, poljskim ali vodnim podganam, ki je pa hkrati neškodljivo za ljudi in domače živali. To sredstvo se nakapa na kruh ali drugo vabo in se imenuje >Ra. xon«. »Raxon« se dobi brez potrdila za strup in je oblastveno priporočen. * Avtoizleti: Trst. Gorica—Trst eno*. dvo* in tridnevni; Benetke—Padova, 4dnevni. Brzovlak; Beograd—Oplenac. (kraljev grob). Rim—Neapelj. 12 dni po Italiji. Pojasnila zastonj. Uprava »Po božjem svetu«, Ljublja. na, Wolfova 1- • 27. t. m. avtoizlet po Koroški. Informacije in prijave; Izletna pisarna Okorn, Ljubljana hotel Slon. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno čiščenje in s tem traino olajšanje. Zahtevajte pov* sod FranzeJosefovo vodo! Iz Ljubljane u_ Članom Avtomobilskega kluba, spre; jem bolgarskih avtomobilistov. Danes proti 11. uri dopoldne dospe v Ljubljano del bolgarskih avtomobilistov, ki so na turneji po Jugoslaviji. Predsedstvo ljubljanskega Av* to.kluba naproša članstvo, da prisostvuje prihodu bolgarskih avtomobilistov pred se« dežem kluba. Kongresni tri; LI. ter s tem izreče dobrodošlico bratskim gostom, ki so v lanskem letu naj gostoljubne je sprejeli naše avtomobil iste v svoji domovini. Po sprejemu ee odpeljejo gosti v hotele ter odpotujejo ob 14. uri v spremstvu naših avtomobilistov izpred sedeža kluba na Bled, od koder ee vrnejo proti 6. uri popoldne v Ljubljano. Zvečer priredi ljubljanska sekcija Avtokluha na čast gostom banket v klubskih prostorih. Jutri dopoldne si Ik>-do ogledali izletniki Ljubljano, nato pa od« potujejo ob 12. čez Karlovac proti Plitvi-cam. „Lumbago-bolečine u— Uprava Hubadove župe vabf vsečla-ne upravnega in artističnega odlK)ra na izredno važno sejo danes 21. septembra oJ> 18. v poslopju Glasbene Matice (soba št- 6) Uprava. u— Društvo »Talvor . Drevi ob 20.30 članski se tanek s predavanjem »Naš idrijski kot«. Predaval bo tov. Lado Božifc. Pri predavanju se bodo predvajale ski-optične slike. I Samo še danes ob 18.30 in 20.30 FRANKENSTEINOVA NEVESTA Od sobote 26. t. m. dalje B JOSEPH SCHMIDT I ZVOKI MLADOSTI S v filmu petja, mladosti in veselja H sodeluje Szokc Szakall g Cene: od Din 3.50 do 6.50. KINO MOSTE u— Lisička Tita jp imenitna, razvajena gospodična, da se nikakor ne more razumeti s svojimi tovarišieami v Živalskem vrtu c.b l^attermannovem drevoredu. Ni čuda. saj je do sedaj spanCkala v svoji posteljici na mehki blazinici skupaj s fino vzgojeno muoko. Mlekca ji je dajala prijazna učiteljica, jo česala in bežala, da je Tjta postala razvajena živalca. Njena dobrosrčna mamica tam v vinorodni štajerski se je pa morala ločiti od nje, da jo ;e neznansko bolelo r-rce. ,\V posti, niti že« leznici ni zaupala lisičke Tite, pa jo je sama prinesla v živalski vrt in jo solznih oči izročila v varstvo društvu - Noe«, go-ftpodični lisički se tudi dobro godi in s« že veselo trga in igra s svojimi malimi prijateljicami. Iz Celja v križu" Ako trpite na usedu (Hesenschuss) bolečinah v križu, poskusite KRUŠEN-sol. Po krajši uporabi bolečine ponehajo. Zdravljenje s Krušen-soljo prinaša olajšanje od useda. Priporočano od zdravnikov. Dobiva se v lekarnah. R. S. br. l<51Ži36 n— Umetnostna razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu se bliža zaključku in je odprta le še ta teden. Ne zamudite jo ogledati. u_ Dražbe in hipoteke. Od oktobra do srede novembra se bo vršilo na sreskem sodišču 22 prisilnih javnih dražb raznih nepremičnin, ležečih v mestu in okolici. Na dražbo pride 8 hiš v mestu, pa tudi dve večji posestvi v okolici, ki nista pod zaščito. Celotna cenilna vrednost vseh nepremičnih znaša 6,C84-88-> Din, najnižji ponudek za nje pa 3-459.218 Din. V' Ljubljani pride na dražbo večji objekt s stavbišči, ki je ce» njen na okoli 3^000.0odo prodajale tudi po hišah. Nove člane Rk zbira društveni bla* gajnik g. Josip Kramar, drogerija Sanitas. c— Težka nesreča v Gaberju. Pri trjjovrri s stroji g. Gobcu je bil zadnje tedne zaposlen 4?4etni slikar Bogomir Pasero s Sp. lludinje s pleskanjem strojev. Ko ie delal Pasero v torek na lestvi, je izgubil ravnrv* težie in padel 12 metrov sloboko. Pri padcu si je prebil lobanjo in brado, izbil devet zob, zlomil tri rebra in nalomil desno nogo. Težko poškodovanega slikarja so prepeljali v bolnišnico. e_ Strela je vpepeMla kozolec. y noči od torka na sredo je med hudo nevihto treščilo v kozolec cinkarniškega delavca in jx>sestnika PHherška v Lokrovcu pri Celju. Kozolec je bil takoj v plamenih. Ogenj je začel kmalu ogražati tudi Pli-berškovo s 6laino krito hišo, ki stoji tik poleg kozolca. Na kraj požara eo prispeli ga* silci z Babnega ter iz Celja in Gaberja. Ker eo bili gasilci j>repozno obveščeni, so se morali omejiti eamo na lokaliziranje poža* ra in eo rešili etanovanjeko hišo, ki je bila v veliki nevarnosti. Požar je uničil ves kozolec ter v njem epravljeno eeno, gospo* darsko orodje in premog, ki ga je dobil Pliberšek šele pred dnevi. Škoda zna£a okrog 15.000 Din. e— Občnj zbor Starešinske organizaeij« iSlogec v Celju bo drevi ob 20- v Celjskem domu. KINO METROPOL. — Danes »VESELA ŠKOTA« in nov foxov tednik. e_ Pod vozom. Ko ie vozil 57*letni po- eestnik Jakob Zerak iz Strmca pri Rogatcu drva iz gozda, je padel pod voz. Kolesa eo šla čezenj ter mu zdrobila prsni koš in ga hudo poškodovala po vsem telesu. Zerak se zdravi v celjski bolnišnici. Iz Maribora a— Dobro srce Krčevine. Preteklo nedeljo je bila v krčevinski narodni šoli svečana proslava 601etnice društva Rdečega križa. Predsednik odbora RK razrešeni šolski upravitelj g. Cvetko Franjo je pozdravil vse zbrane pomladkarje in številne ostale ter orisal zgodovinski razvoj in pomen RK, nakar so mladi pcmladkarjt deklamirali prigodne pesnitve, neka učenka pa se je lepem govoru zahvalila za do. brote, ki jih je bila deležna uboga šolska deca. Odposlanec sreskega odbora RK g. dr. Vrečko je sporočil, da je na predlog banovinskega odbora RK odlikovan g. Cvetko Fran s srebrno kolajno, ki mu jo je 3 prisrčnimi čestitkami izročil. Odliko-vancu so čestitali v imenu domačega odbora RK nadučitelj v p- g- Zupančič Franjo, za občino župan g. Cerinšek, za učiteljski zbor pa začasni upravitelj g. Andrejčič, ter gdč. Cerinškova s prigodno pesimijo. Odlično uspelo proslavo sta posetila poleg zastopnika sreskega odbora g. dr. Vrečka tudi župan g. Cerinšek Ivan in za Sokolsko društvo Maribor HI. starosta br. prof-Struna. i— Iz vinarske in sadjarske šole. Enodnevni tečaj o brezalkoholnih sadnih tn grozdnih pijačah se bo vršil v sredo 30-septembra na banovinsl: i vinarski in sadjarski goli v Mariboru. Tečaj, ki je brezplačen, je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14. do 18- ure. Za hrano sknbe tečajniki sami. Prijave je poslati pravočasno ravnateljstvu šole. a— Gledališke novice. Ob 60-letnici Cankarjevega rojstva uprizori mariborsko gledališče njegovo vedno aktualno farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Predstava bo druga v novi sezoni (prihodnjo soboto) ter govori spominski govor dramaturg dr. Ivan Dornik. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič. Zasedba je popolnoma nova in igra letos Jacinto Rasbergerjeva, Petra Nakrst, zlodeja Gorinšek. v ostalih ulogah: Starčeva, Zakrajškova, Kraljeva, Savinova, P. Kovič, Košuta, J. Kovič, Ras-berger, Blaž, Borko, Verdonik in drugi. a— Delavnost šentiljsKih sokolov, v Št. IIju urejujejo agilni Sokoli svoje letno te-lovadišče, ki bo osobito za nadaljnji razvoj šentiskega Sokola velike važnosti. Pripravljalna in gradbena dela se bližajo koncu, tako da bo otvoritev letnega telovadi-šča in stavbe v nedeljo 4. oktobra, kjer bo istočasno okrožni zlet vseh mariborskih in okoliških sokolskih društev. V primeru slabega, vremena se vrši otvoritev in zlet prihodnjo nedeljo 11. t. m. » a— Požar. Posestniku Ernišu Kolomanu v Tešavcih je zgorelo gospodarsko poslopje v vrednosti 10.000 Din. Na Muti pa je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Rudolfa Parta. škodo cenijo na 7 000 Din. a_ Nevaren zagrebški vlomilec pr! Grafu. Zloglasni 25-letni delavec Ignac Ilešič, ki je izvršil v Zagrebu ve* drznih vlomov, je bil aretiran v Varaždinu in zaprt v tamkajšnjih zaporih. Posrečilo se mu je, da je pobegnil, nakar se je klatil po mariborski okolici. Tezenskim orožnikom pa se je sedaj posrečilo, da so ga vlo-■vili in ga oddali v zapore okrožnega sodišča. a— Ker je ubil mačeho. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred mariborskim malim kazenskim senatom 48-letni delavec Ludvik Matuša, ker je 30. maja v Adrijancih ubil svojo mačeho, 69-letno Ano Matuševo. Obtoženi se je preživljal s prihranki, ki jih je bil prinesel iz Amerike. Ko so mu pa prihranki pošli, je naprosil svojega polbrata za streho in hrano, čemur pa je na-.?protovala mačeha, pokojna Matuševa. Polbrat se je Ludvika usmilil, mačeha pa ni mirovala, dokler ga ni nekega dne hotela s silo odstraniti iz hiše. To je obtoženega tako razburilo, da jo je parkrat udaril s palico po glavi ln ji prebil lobanjo. Matuševa je dobljenim poškodbam podlegla. Pri včerajšnji razpravi je obtoženi Ludvik Matuša dejanje priznal in ga je mali senat obsodil na dve leti robije ter ■Izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. Sokol Sokol I, Ljubljana-Tabor bo priredil v nedeljo celodnevni jesenski pešizlet članstva, naraščaja in dece v Dobrunje. Odhod s Tabora ob 9. uri, povratek na Tabor ob 18.30 uri. Temu izletu se bodo pridružila tudi nekatera druga ljubljanska sokolska društva. Obleka je civilna z znakom. Izleta se udeleži seveda tudi društvena godba, poljska kuhinja pa bo nudila kosilo vsem udeležencem, ki se bodo do petka 25. t. m. prijavili v društveni pisarni na Taboru, ki posluje dnevno od 17. do 20. ure in plačali 5 Din za kosilo. Jedilni pribor mora vsakdo vzeti s seboj. Ob tej priliki se bodo vršile prijateljske tekme članstva in naraščaja v odbojki, hazeni in koškanju, h katerim so vabljeni tekmovalci in tekmovalke vseh ljubljanskih društev. Razen tega bo prilika tudi za druge zabavne igre, s petjem in narodnimi koli se bomo poslovili od prelepe jeseni. Vabimo pa tudi vse prijatelje Sokolstva, da izrabijo prekrasno jesen za lep družabni peš izlet. Iz-letna točka je oddaljena iz Ljubljane eno uro hoda. Ce bi ob uri odhoda padal dež, Ho izlet odpadel. Dne 11. oktobra bo društvo priredilo tekmo članstva in naraščaja za prvenstvo društva v prostih panogah, 14. novembra pa telovadno akademijo, za katero se telovadnica že pridno pripravlja. Zdravo! Uprava. Naše gledališče DRAMA Začetek ob '20. Četrtek, 24. septembra: Za narodov blagor. Premierski abonma. Petek, 25. septembra; Zaprto. Red A. Cankarjeva igra »Za narodov blagor« bo drevi otvorila začetek dramske sezone. Ta politična satira se prilega vsaki dobi; v njej slika avtor boj med voditelji, ki trgujejo z "^narodovim blagrom«. Režiser ing. arh. Bojan Stupica je vnese! v to igro ne* katere režijske novosli. Predstava bo za premierski alx>nma. Shakespearjev »Kralj Lear« z g. Levar-jem v naslovni vlogi bo druga predstava tekoče sezone. V glavnih vlogah bodo nastopili gg.: Gregorin. Lipah, Skrbinšek. Jan in Debevec, glavne ženske vloge bodo igrale dame: Saričeva, Mira Danilova in Boltar-jeva. Režiser g. C. Debevec. OPERA Sobota, 26. septembra: Matija Gubec. Premierski abonma. Nedelja, 27. septembra; Pod to goro zeleno. Opereta. Izven. Gene od 36 Din navzdol. V soboto 26. septembra se bo igrala kot otvoritvena predstava v operi Risto Savinova opera »Matija Gubec« v režiji prof. Šesta z g. R. Primožičem v glavni partiji. Nadalje sodelujejo gg.: Betetto, Zupan, Pe-trovčič, Franci, Janko, Kolacio. Gorski, Se-kula, Hvastja, Kristjančič in Burger, ter dami Ribičeva in Kogejeva. Predstava se bo vršila za premierski abonma. Gledališke abonente za sezono 1906s37 vljudno prosimo, da vselej oddajo biljeter-je>m po en kupon v zaporednem redu, ka* kor jih imajo v svoji knjižnici, bodisi za dramsko ali operno predstavo. Brez kupona vstop v gledališče m dovodjen. Nopoino* jevarčevotf Škodo perila. Manj vradno^mil dujejo tkanina Samo zares? jedrnato milo pere perilo temeljito prizanesljivo: SCHICHT0V0' MILO JELEN varuje perilo ZA NAMAKANJE ŽENSKA HVAIA Gospodarstvo Zadružništvo zahteva spremembo uredbe o odpisu kmečkih dolgov Iz krogov Zveze slovenskih zadrug smo zvedeli: Načrt za dokončno ureditev kmetskih dolgov je povzročil v zadružnih vrstah precej razburjenja, čim je Zveza obvestila svoje kreditne zadruge o vsebini načrta in o svojem prizadevanju, da se zaščiti tudi interese zadrug kot istočasnih predstavnic dolžnikov in vlagateljev, ki so po večini iz kmečkih vrst, so zadruge tudi od svoje strani brzojavno obvestile pristojno ministrstvo, da bi nameravana rešitev izpodKo-pala temelje Kmečkih kreditnih zadrug. Poleg nevarnosti, omenjenih v predvčerajšnji in včerajšnji številki >Jutra« je treba opozoriti tudi na to, da s tako rešitvijo niso docela zaščiteni vlagatelji, od-nosni ni pomagano dolžnikom v zaželjeni meri. Pri zadrugah so namreč dolžniki istočasno tudi člani, ki jamčijo za zadruge torej predvsem za hranilne vloge. Visok odpis dolgov na račun zadrug bi pom-nil torej, da bi morali pasivnost zadrug nastalo zaradi odpisa, plačati oziroma povrniti dolžniki v obliki jamstva. Prav tako tudi ni vrnjena kmetu kreditna sposobnost. Kdo mu bo še kaj posodil, če bo najprikladnejši kreditni instrument — kmečka kreditna zadruga — oslabljen ali uničen in če si bo vsakdo premislil, kmetu še kdaj posoditi in riskirati, da ne bi mogel izterjati svoje terjatve. Hranilne vloge sicer niso ogrožene, močno pa bo omajano že itak slabo zaupanje vlagateljev v denarne zavode, saj zavodi, zlasti zadružni, ki so v prvi vrsti finansi-rali kmetijstvo, dolgo vrsto let ne bi mogli izplačati hranilnih vlog. Zdi se, da bodo prav ustanove, ki so nudile kmetijstvu največje koristi v obliki cenenega in dolgoročnega kredita, naravnost kaznovane za to svoje občekorist-no delo. Treba bo veliko potrpljenja in spretnosti, da se bo zadružništvo, ta nacionalno-gospodarsko hrbtenica in rešitelji- ca Slovencev pred potujčenjem, ohranilo in zopet usposobilo z občekoristno delo. Teh pomislekov ni razumeti tak<5, da je zadružništvo proti konverziji *kmeČ"Uh dolgov. Na-protno, prav zadružništvo je vedno predlagalo najradikalnejšo rešitev v korist dolžnikov, vendar v tak; obliki, da s tem ne bi nastala škoda zadružništvu samemu in upnikom. Možnosti za zadovoljivo rešitev na obe strani je več in jih je zadružništvo tudi pravočasno nakazalo in utemeljilo. • + ! Iz Beograda nam poročajo, da je gospo-: darsko.finančni odbor ministrov na intervencijo predstavnikov zadružništva, vzel načrt uredbe znova v poučevanje in je pričakovati, da bodo nekatere določbe še spremenjene. Načrt uredbe bo predložen ministrskemu svetu v odobritev šele v četrtek zvečer. Tudi zastopniki bank niso zadovoljni Beograjski »Jugoslovenski kurir« objav lja izjavo predstavnika bank v Beogradu, kii pravi med drugim: Listi so objavili vest, da so predstavniki zagrebških bank zadovoljni z načrtom nove uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Mi to ne moremo verjeti. S takim načrtom ne more biti zadovoljna nobena profesionalna organizacija denarnih zavodov. Iznešeni primeri kažejo, da bodo tnali denarni zavodi prisiljeni likvidirati. Trditev, da lahko tak majhen denarni zavod zahteva zaščito in da lahko zniža obrestno mero na 1%, je de-plasinana, zlasti ker obrestna mera po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in more biti manjša nego 2%. Poudarjanje možnosti, da denarni zavodi lahko prosijo za zaščito zaTadi posledic urodbe o likvidaciji kmečkih dolgov pomeni, da se stanje v našem denarništvu poslabša in da se s tem ustvarjajo nove težkoče v procesu likvidacije bančne krize. Borba trgovcev proti veleblagovnicam že včeraj smo obširno poročali o vprašanju veleblagovnic (velikih trgovskih ma-gacinov), glede katerih bodo odpadle po 27. oktobru vse omejitve, če tozadevna uredba ne bo podaljšana. Poročali smo tudi, da so predstavniki gospodarskih zbornic sklenili sklicati nujno konferenco, na kateri bodo zbornice zavzele svoje stališče proti nameri, da se v bodoče dopusti ustanavljanje veleblagovnic. Tudi na seji Zveze trgovskih združenj, ki je bila v torek v Ljubljani zaradi sklepanja o bodočih volitvah v zbornico za TOI so delegati trgovskih združenj izven dnevnega reda obširno razpravljali o vprašanju veleblagovnic. Podpredsednik zveze g. Franjo škrbec je pri tej priliki poročal o seji Centralnega predstavništva trgovskega združenja v Beogradu, kjer je bilo sklenjeno, da se bodo 4. oktobra vršili shodi trgovcev in obrtnikov, na katerih bodo protestirali proti nameri, da se dopusti ustanavljanje veleblagovnic. Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« poroča, da bodo trgovci v večjih mestih, kjer obstoja nevarnost, da bo znana beograjska družba »Ta-Ta« ustanovila velike trgovske maga-cine, v znak protesta zaprli 4. oktobra vse trgovine, ako ne bodo dana jamstva, da se uredba podaljša. Listi tudi obširno poročajo o poteku kongresa Zveze trgovskih združenj za dunav-sko banovino, ki je bil v nedeljo v Suboti-ci. Na tem kongresu so trgovci odločno nastopili proti industrijskim prodajalnicam in trgovskim magacinom. Glede na naša včerajšnja izvajanja o potrebi izenačenja konkurenčnih pogojev, zlasti v pogledu davčne zakonodaje, ki favorizira trgovine, ki so last družb (veleblagovnice, industrijske prodajalnice), so zanimiva izvajanja, ki jih je imel na kongresu predsednik beograjske Zveze trgovskih združenj g. Ne-deljko Savič. Gosp. Savič je obširno razpravljal o vlogi inozemskega kapitala v naši državi s posebnim ozirom na trgovino in je zlasti poudaril, da imajo inozemske družbe vedno ugodnosti, ki jih domači podjetniki ne uživajo. Tvrdka »Ta-Ta« je bila ustanovljena 1. 1934 s kapitalom 1 milijona Din in ima danes 300 trgovskih pomočnikov in 50 uradnikov. Spričo uredbe o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic je tvrdka »Ta-Ta« ustanovila sedem trgovinskih obratov v enem samem lokalu, kar je v nasprotju z uredbo o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic. Veliko zanimanje so vzbudila izvajanja g. Nedeljka Saviča ko je poročal, da je finančna direkcija v Beogradu družbi »Ta-Ta« odmerila za 1.1936. (t. j. za 318 dni) le 1740 Din davka, čeprav ima družba dnevno okrog 150.000 Din prometa. S kongresa je bila poslana na pristojna mesta brzojavka, v kateri zahtevajo trgovci, da se v interesu trgovine in širokih slojev potrošnikov uredba o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic podaljša v smislu predlogov trgovskih zbornic in to še pred potekom veljavnosti sedanje uredbe. V zvezi z borbo naših trgovcev proti veleblagovnicam je zanimiv proces, ki se tre-notno vrši v Pragi glede na tožbo tamoS-njih veleblagovnic »Aso«, »Teta« in >Je-pa« (ki so služil« beograjski dražbi »Ta-Ta« za vzor) proti strokovnemu listu izdelovalcev rokavic. Ta list je namreč poročal, kakšno blago prodajajo te veleblagovnice in je med drugim zatrjeval, da prodajajo te veleblagovnice usnjene rokavice, ki jih je neka tvornica izdelala za Anglijo, pa jih angleški kupec navzlic nizki ceni zaradi izredno slabe kakovosti ni hotel prevzeti. Ker teh rokavic dotično industrijsko podjetje baš zaradi tega ni moglo nikomur prodati, jih je končno kupila veleblagovnica »Aso« in jih sedaj prodaja kot kvalitetno dobro blago. List nadalje zatrjuje, da prodaja dotična veleblagovnica rokavice iz navadne ovčje kože, kot rokavice iz jelenove kože. Tudi producenti usnjene galanterije so šli v borbo proti tem veleblagovnicam, ker prodajajo torbice iz lepenke, na katerih so nalepljeni tanki sloji usnja, kot torbice iz usnja. Vsa češkoslovaška javnost z zanimanjem pričakuje kakšen bo rezultat teh procesov. Gospodarske vesti = Nov pomočnik generalnega direktorja Šipada. Iz Sarajeva poročajo, da je bil inž. O to Mundorfer postavljen za pomočnika generalnega direktorja »Šipada«. Generalni direktor dr. Ulmanski bo šel na dopust in bo za ita čas njegove posle že prevzel novi pomočnik. Inž. Mundorfer je bil pre.j direktor lesnega industrijskega podjetja Pgulin — Lika. = Državna garancija za 20 milijonsko posojilo Glavnega saveza srbskih zemljo-radniških zadrug. Ministrski svet je izdal na osnovi § 98. finančnega zakona uredbo, s katero prevzame država garancijo za posojilo, ki ga je najel Glavni savez srbskih zemljoradniških zadrug pri Privilegirani agrarni banki in sicer v višini 20 milijonov Din. To posojilo bo glavni savez porabil za povečanje svojega poslovanja. Potreba tega posojila se utemeljuje s tem, da je glavni savez dal včlanjenim zadrugam za 60 milijonov Din posojila in s temi sredstvi ne more razpolagati. = Emisija tretje transe posojila za javna dela. Iz Beograda poročajo, da je bila te dni izvršena emisija nove tranše 5% srednjeročnega posojila za javna dela. Kakor prva tranša, ki je bila izida na že lami in druga tranša, ki je bila izdana letos, znaša tudi tretja tranša 100 milijonov Din, tako da je doslej emitiranih 300 milijonov. Vso tretjo tranšo so prevzele v enakih odstotkih Narodna banka. Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka. = Zanimanje za državne blagajniške zapise. Iz Beograda poročajo, da je bilo doslej izdanih za 500 milijonov Din državnih blagajniških zapisov m je država s tem izkoristila ves kontingent, ki je v ta namen dovoljen. Zanimanje za te blagajniške zapise je nadalje prav živahno, zlasti odkar je mogoče vpisati poleg 3 mesečnih tudi 6 mesečne in enoletne zapise, ki nosijo višje obresti m si vpisniki prihranijo skrbi zaradi pogoste zamenjave starih zapisov za nove. Kakor znano znaša obrestna mera pri 3 mesečnih zapisrih 4%, pri 6 mesečnih zapisih 4.5% im pri enoletnih zapisih 5.5*/«. Ker je nadalje mnogo interesentov za te zapise, obveSfe JSrodoa kuka, do senti lahko v rokih dospelosti, kd pričenjajo potekati ob koncu tekočega meseca, vpišejo nove zapise, ki se bodo izdali namesto starih, že dospelih- V U namen naj ae prijavijo Narodni banki alri njenim podružnicam, ki vrše vpisovanje vsak dan in jim bo potem Narocina banka v roku dospelosti starih zapisov izdala nove. = Nakup železniškega materiala v Nemčiji. Iz Beograda poročajo, da je odpeto vala v Nemčijo strokovna komisija pro metnega ministrstva zaradi znanega nakupa železniškega materiala v višini 400 mr 1 i jonov Dim. Na čelu te komisije je inž. Stanoje Milivojevič, načelnik ekonomskega oddelka državne direkcij« državnih železnic. Proti (temu nakupu so bili od strani naše .industrije izraženi ponovno pomisleki, ker gre za material, ki se lizdeluje tudi pri nas, odnosno ki ga bo že prihodnje leto lahko izdelovala železarna v Zenici v novi veuki Uvinl. = Strokovna usposobljenost za rokodel sko obrt se ne da pridobiti v lastnem obratu. Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« poroča o zanimivem primeru prošnje za priznanje strokovne usposobljenosti za rokodelsko obrt, ki jo je vložil lastnik obrtnega obrata, ki ima za vodstvo tega obirata usposobljenega poslovodjo. Dotični lastnik obrtnega obrata se je skliceval na to, da že 5 let praktično dela v svoji delavnici pod nadzorstvom strokovnega poslovodje in da želi položiti mojstrski izpit. Banska uprava dunavsloe banovine je prošnjo odbila, sklicujoč se na to. da prosilec ni delal v obrtnem obraftu ikot vajenec, niti kot pomočnik in se more po § 45. točke 4. obrtnega zakona polaganje pomočniškega in mojstrskega irpita dovoliti samo osebam, ki so bili nasproti lastniku podjetja v od-nosaju vajenca in pomočnika in to lahko dokažejo z rednima dokumenta ali z ne* sumljrvtimi drugimi dokazi. 23. septembra Na ljubljanski borzi sta se devizi London in Newyork nekoliko okrepili in tudi ostale devize so bile za malenkost čvrstej-še. V privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.56, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 234. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.52, v Beogradu 13.4464 in v Zagrebu 13.4550. Klirinške nakaznice v lirah so se v Beogradu nudile po 3.20, v Zagrebu pa po 3.19. Na zagrebškem efektnem tržišču je noti rala vojna škoda 365.50—367 (v Beogradu promet promet po 366.50). Zaključki pa so bili v 7% investicijskem posojilu po 85 in 7% Blairovem posojilu po 73 (v Beogradu po 73), v delnicah PAB po 237 in 238.50 (v Beogradu 238.50) in v delnicah Trboveljske po 150 in 160. Deviz«- Ljubljana. Amsterdam 2958.87 — 2973.47, Berlin 1753.48 — 1767.36, Bruselj 737.75 — 742.81, Curih 1424.22 — 1431.29, London 221.19 — 223.25, NewVork 4336.79 — 4373.11, Pariz 287.86 — 289.30, Praga 180.61 — 181.72. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2225, London 15.5750, Newyork 307.125, Biruselj 51.8750, Malin 24.15, Amsterdam 207.80, Berlin 123.3250, Dunaj 56.70, Stockholm 80 JO, Oslo 78.25, Kobenhavn 69.55, Praga 12.69, Varšava 57.80, Budimpešta 60. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 365-50 — 367, za sept — dec. 364. den„ 7% invest. 84 — 86, 7% stabiliz. 82.50 — 83.75, 7Vo Orž. hip. banka 86 den., 7% Blair 72 — 75, 8°/» Blair 82.50 — 83.25; delnice: PAB 236 — 238, Trboveljska 165 — 160, Šečerana Osijek 122 — 135, Gutman 25 den. Beograd. Vojna škoda 366-50 — 367 (366.50), 6% begluške 68.75 — 68.90 (68.90), 7% invest. 84.50 — 84.75, 7V. stabiliz. 83 — 84. 7% Drž. hip. banka 86.50 den., 7*/t Blair 73 — 73.50 (73). 8% Blair 82.50 — 83.25, Narodna banka 6500 — 6650, PAB 237 — 238.50 (238.50). blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 23. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 116.875, za dec. 116.25, za maj 114.75; koruza: za sept. 110, za dec. 94.87, 94.875 in za maj 90.50. + Wlnnipeg, 23. septembra. Začetni tečaji: pSenica: za okt 111.50, za dee. 109.50. + Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica (v svobodbem premetu): baška, okolica Som bor in Novi Sad. srednje baška, gomjebaška, južnoba-natska, sremska in slavonska, 78 kg 130 — 132; baška ladja Tisa in Begej 143 — 14i5; baška in banaitska ladja Dum v 141 — 142; sremska ladija Sava 137 — 139. Ječmen: baški m sremski, 64 kg 96 — 98. Ove«: baški, sremski ki slavonsko 87.50 — 90. Rž: baška 108 — 110. Koruza: baška in sremska 92 — 93; banatska 90 — 92. Moka: baška, sremska, slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 215 _ 225; »2« 196 _ 305; »5« 175 — 185; »6« 155 — 165, »7« 135 — 146; »8« 97.50 — 102.50. Otrobi: baški, sremski m banatski 69 — 73. Fižol: baški in sremski brez vreče 162.50 — 165. + Budimpeštanska termlnska borza (23. t m.) Tendenca čvrsta. Koran za sept 12.42—12.44, za maj 11.31—11.31. Šport Kolesarji amaterji in dri. prvenstvo Kakor znano, se je vršila preteklo nedeljo na 150 km dolgi progi Ljubljana — Zagreb državna prvenstvena tekma za kolesarje, na kateri sta med številnimi znanimi vozači startala tudi udeleženca »Krožne vožnje po Rumuniji« Prosinek in Po-kupec. 2e na startu je bilo zaradi udeležbe teh dveh nekaj spora in se je nazadnje stvar rešila tako, da sta oba smela iti na progo, češ, ker v Rumuniji le nista vozila kot profesionala in je vše njune nagrade prejela kolesarska zveza. Med udeleženci te dirke pa med najbolj znanimi amaterji ni bilo Mariborčana Bruna Faningerja, ki je lani v enaki konkurenci zasedel prvo mesto in dobil naslov državnega prvaka. Kakor slišimo, je Fa-ninger odrekel aktivno sodelovanje na tej dirki zaradi tega, ker kot popolni amater noče in ne more vzdržati konkurence z vo zači, ki gojijo kolesarstvo tako ali tako poklicno in uživajo pri tem še podpore raznih faktorjev. Odsotnost lanskega zmagovalca na tej tradicionalni prvenstveni dirki v letošnjem letu meče precej čudno luč na razmere * kolesarski zvezi in bi bilo gotovo le * interesu zdravega razvoja tega športa, d« se med kolesarji amaterji in kolesarji pro-fesionali določi stroga razlika. Če pa bc zveza držala križem roke, je verjetno, d« bodo najbolj idealni aktivni pristaši tegi športa obrnili hrbet njemu in njej. V nekaj vrstah Za udeležbo na VTI. balkanskih igrah v Atenah smo dobili denar (ali vsaj kredit?) tako da bo zdaj odpotovalo v Atene 29 naših atletov v dveh skupinah. Prva skupina je Sla na pot včeraj, druga pa pojde 29. t. m. Spored obsega dne 27. t. m. 100 m izbirno in finale v krogli, 110 m zapreke izbirno in finale, 800 m, 10.000 m, skok v višino in štafeta 4X400 m. v četrtek L oktobra bo samo met kladiva, v soboto 3. okt. 400 m zapreke, disk prosti stil, kopje, met v daljino, 200 m izbirno in finale, 5000 m in balkanska štafeta, v nedeljo 4. okt. pa maraton, 400 m izbirno in finale, 1500 m, štafeta 4X100 m, skok oh palici, disk helenski stil in troskok. Državno prvenstveno tekmo med Ha-škom in Gradjanskim v Zagrebu bo to nedeljo sodil ljubljanski sodnik g. Deržaj. Vsfkakor dogodek, ki ga je treba posebej zabeležiti! V Ptuju se je preteklo nedeljo vršila prvenstvena nogometna tekma med Gradjanskim iz Cakovca in SK Dravo, ki se j« končala s 6:2 za čakovčane. Drava je dc odmora vodila z 2:0, pezneje pa je bfl bleziran njen najboljši igralec Koren in še dva druga, tako da je igralo moštvo do konca samo z osmimi igralci. V pred tekmi je rezerva SK Ptuja zmagala nad rezerv* Drave a 4:1. Službene objave LNP Nadaljevanje seje p. o. 16. t. m. 1936 Vse želje glede sporeda, začetka tekem, igrišč in podobno morajo javiti klubi do seje p. o., ker se sicer ne bodo jemale v poštev. -— Na podlagi sodniških poročil se predajo k. o.: Uhan Adolf, Slovan, Stupica Leon. Stupica Milan, Pipan Josip, vsi Grafika, Šorn Ivo, Amater. Sestanek smučarjev, ki so ali pa žele po-aAati člani srouške sekcije SK Ilirije, bo danes ob 19. v klubovem lokalu v kavarna Evropa. V interesu vsakogar je, da se udeleži tega sestanka: tam bo povedal svoje svoje mnenje o dosedanji organizaciji in o organizaciji t1 hi jonskega smučar-sbva v nastopajoči letošnji sezoni. Pridite torej vsi! SK Ljubljana. Danes ob 16. obvezen tre-reing prve skupine. Po tehničnem treningu igramo na dva gola. SK Slovan. Danes ob 30. članski sestanek. Obvezno za vse igralce I moštva rn juniorjev. Jankovič, Turna. Stojanovič sigurno! Kdor še ni dal meriti čevljev, naj bo na sestanku. A. S. K- Primorje (lahkoatletska sekcija) Na mitingu Korotana dne 27. t. m. na stadionu >Planinec. imajo nastopiti tekmoval« ei; Vahtar T ros t, Žagar, Tominc, Žo%ar, Adamič, Potokar, Pivec Lad., Možina. Na-bernik, RenČelj, Majer, Boltavzar, SkaZa, Weibl, Sušteršič, Slapar, Cerar, Teršar, Korče, Putinja, Pogelšek, Kosec, Baloh, Slanina, Kajfež, Serše, Rupnik, Pečenko Boris. Zargaj, Stojkovič, Ribičič, Ktriakov. Svajger. Oni ki bi tudi želeli nastopiti naj se javijo pred začetkom tekmovanja tehn. vodji g. Sancinn. — Discipline, ▼ ka» terih bodo atleti tekmovali, bodo ob ja vije« ne v petek na deski v garderobi na igrišču. Udeležba obvezna. Srečke državne razredne loterije L razreda 33« kola ZADUttNI HRANILNICI — žrebMde 1. rmmim mL *• Lovski rog odmeva po goščavi Merilo ljubezni ai nai bi celo iakost čustev računali 1 ) Sedaj naj bi celo jakost čustev računali s stroji. Prof. Marinescu, specialist za živčne bolezni v Bukarešti, je izumil pripravo, ki navaja baje točno stopnjo naklonjenosti neke osebe so druge osebe. Poskusnim osebam je prof. Marinescu polagal na roke dve svinčeni plošči, ki sta bili zvezani z galva-nometrom. Nato je čital seznam imen in čim je izgovoril ime kakšne osebe, ki jo je poskusna oseba ljubila, se je začela igla galvanometra gibati. Cim globlja naklonjenost, tem živahnejši so nihaji igle, tako pravi vsaj prof. Marinescu, ki še dodaja, da ta priprava nikoli ne laže. Nova serija - novi klobuki Bar Staviskega Najnovejša pariška senzacija je bar »Mery go rcund«, ki so ga otvorili pred nekoliko dnevi. Ustanovitelj tega bara ni bil nihče drugi nego bivši tajnik Staviskega Gilbert Romagnino, ki je moral zavoljo sodelovanja pri sleparijah svojega gospoda presedeti 23 mesecev v ječi in o katerem so pred kratkim poročali, da so ' ga na španskem ubili. Atrakcija posebne vrste je tudi vratar bara: Henri Voix, zadnji poslovni drug Staviskega. Na večer otvoritve je bil naval na bar tolikšen, da so morali že po eni uri odkloniti vsakogar, ki je hotel noter. Švedski kralj Gustav V. je velik prijatelj lova na divjačino Utrjevanje v jesen! Peč zahteva v hladni dobi več kurjave, telo pa več hrane K jesenski negi kože spada tudi previdno, sistematično utrjevanje, ki naj zmanjša občutljivost kože za razne motnje in naj ji ohrani nežnost ter svež>st. Naravna barva kože je še vedno učinkovitejša in bolj zaželjena nego umetna. Razen tega povečuje utrjevanje z mrzlim umivanjem, drgnjenjem, sobno telovadbo in športnimi vajami odpornost telesa zoper bolezni in vremenske spremembe. Manj jesenskih nahodov je tudi za kozmetiko prednost. Seveda ne smemo utrjevanja pretirava ti. Za utrene ljudi je na primer razga^ ljen vrat tudi jeleni razveseljiv, ker utrjuje človeka še nadalje. Bilo bi pa na' pačno, če bi hoteli imeti razgaljen vrat Polet skozi „ fantastičen predor " Sovjetski letalec Levanevski, ki je v spremstvu Levčenka letel iz Los Angele-sa. v Moskvo, poroča v moskovski > Pravdi« o tem poletu in pravi med drugim, da sta si s tovarišem izbrala severnejšo progo, nego je bila tista, na kateri se je smrtno ponesrečil slavni ameriški letalec Post. Do Aljaškg je šlo vse razmeroma v redu, le v bližini Swancyjskega zaliva sta imorala zasilno pristati visoko v gorah. Od Fairbanksa dalje je bil polet izredno težak, ker sta morala skozi najbolj g-osto meglo. Tu sta letela kakor v fantastičnem predoru. Vsenaokrog letala so bili gosti oblaki. Trajalo je dolgo, da sta odkrila v spodnjih oblačnih plasteh »okno«. Poletela sta tja in zagledala nejasne obrise otoka Wellena. Tam sta na sovjetskem ozemlju prvič pristala. V zadnjih treh letih ee je tam mnogo spremenilo, nikakor se nista počutila osamljena. Ko je Levčenko med poletom vključil radio, sta začula cel zbor severnih oddajnih postaj, ki so se zanimale zanju. Vse so jima poročale o vremenu, vse vpraševale, kje sta. vse so sprejele njiju poročila in jih oddale naprej. Letalca sta preletela 19.000 km. Trg v parah kisline Na Kussuthovem trgu v Budimpešti je trčil voz, ki je vozil posode s solno in žvepleno kislino, v cestno železnico, posode so se razbile in v trenutku se je ves ogromni trg zavil v gost oblak kislinske pare. Ljudje so bežali iz tega kraja, kar So jih nesle noge. Policija je trg takoj zaprla in reševalci so se spravili na delo. Vczača avtomobila, ki je vozil kislino, je precej poškodovalo, več oseb pa se je s parami zastrupilo. v tem času tudi tedaj, ko smo si nakopali kakšno vnetje v grlu. Iz podobnih razlogov je tudi bolje, da se odločimo v tem času za vrhnjo obutev, ki nas varuje v kilavem vremenu. Varovati se katar jev je ena izmed glavnih indirektnib zahtev kožne nege v jesenski dobi. Jesen in zima nikakor nista pripraven čas za shujševalne kure. Tudi peč požre v tej dobi več kurjave in telo je tedaj potrebno več jedi. Kakor že pri zadnjem zasedanju DN, se je tudi te dni Haile Selassie nenadoma pojavil v Ženevi. Pripeljal se je tja z letalom, odločen do skrajnosti na pravno obrambo svoje izgubljene države V zaupnem pogovoru '•;.•> t-»• t " '-V / *. i i*'*,"' V"' " MF < ». 'Jr ■ Španski zunanji minister del Vayo in Litvinov v ženevi Ljubosumnost med častniki Zakonska drama rumunskega poročnika Pred nekoliko meseci se je odigrala v rumunski Moldaviji krvava drama ljubosumnosti. Nad poročnik Konstantin Diaco-nescu je streljal na svojo ženo Iveto iz svojega predstojnika, majorja Bruma-Gerg-hiesca. Streli so zadeli ženo v trebuh, majorja v pljuča, Diaconescu sam se je ranil v roko. Po atentatu se je javil svojemu poveljstvu, žrtvi pa so spravili v bolnico, kjer sta okrevali. Te dni se je pred vojnim sodiščem v Brašovi vršila razprava. Diaconescu je izpovedal, da se je 1. 1925. poročil in je imel v zakonu hčerko, ki je stara danes devet let. Večkrat so mu namigavali, da mu žena ni zvesta. V letošnjem maju se je vrnil nekega večera domov z zemljišča, kjer je nadziral gradnjo nove hiše za Postani in ostani član Vodnikove družbe! Po eksploziji dinamita ženo. Na njegovo presenečenje mu je žena odprla šele po 20 minutah. Opazil je, da je le površno oblečena. Naslednjega dne je prejel anonimno pismo, da je bil prejšnji večer neki moški pobegnil skozi zadnje okno hiše. Tedaj je začel sumiti o zvestobi svojo žene. Nekega dne je dejal, da gre spet nadzirat gradnjo, v resnici pa se Je skril, da bi opazoval ženo. V resnici jo je zasačil kmalu v rokah majorja Bruma-Gherghiesca. Priče so izpovedale, da je imela žena z njim že dalje časa razmerje. Diaconescu je stopil k majorju in ga pozval na odgovor. Major mu je namesto opravičbe dal zaušnico. Tedaj je v nadporočniku vzkipelo in potegnil je samokres. Vojaški sodniki bo stvar preiskovali dalje in so ugotovili, da je bil major uničil že več zakonov svojih; tovarišev. Nadporočrnka so obsodili zaradi tega samo na tri mesece ječe. Alcazar p« prvih rtinamttnfh eksplozijah, katere so izzvali oblegovalci Fotografija izdala vlomilca Ob kcncu junija je bil izvršen vlom ur stanovanje vdove avstrijskega feldmar-šala von Jakohsa v LLnzu. Storilec je odnesel razno obleko, dragulje in hranilno knjižico za 4000 šilingov. Sum je padel na nekega Jakoba Tasotta iz Guštanja. Storilec sam je z Dunaja poslal okraden-ki po pošti zastavne listke izmaknjenih stvari in jo prosil, naj bi stvari ne ovadila policiji. Da mora biti tat na Dunaju, je bilo razvidno tudi iz tega, da je dobila policija v roke razglednico, ki je Tasotta predstavljala na obisku v Schon-brunskem vrtu. Pozneje je zvedela, da nastopa mož tudi pod krivim imenom Avgusta Pucha. Na tej podlagi ga je začela iskati in ga je res zasačila v nekem hotelu 8. okraja. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je bil vlomilec ljubček domače služkinje. Ko je bila gospodinja z doma, je fant obiskal dekle ter ukradel dva plašča, dragulje in vložmo knjižico. Dragulje in obleko je izročil nekemu po-streščku, da jih je nesel v zastavljalnico^ Abesinija vznemirja Ženevo Jesenska moda prinaša čisto majhna pokrivala za ženske glave Pobeg iz mrtvašnice Senzacija z navidezno smrtjo na Poljskem Kramarica Marija Gadava iz Kentvja pri I več na nekem polju truplo Gadave. Tu je Biali na Poljskem je kakor vsako leto na j nadaljnih sledov zmanjkalo. Policija je stala pred uganko. Truplo so secirali, toda v njem niso našli niti sledu kakšnega strupa. Šele sedaj je policija po naporni preiskavi in zanesljivih izpovedih prič pojasnila skrivnostno zadevo: Marija Gadava je bila po svoji omedlevi-ci le navidezno mrtva. Ponoči se je v mrtvašnici zbudila in jc začela klicati na pomoč, kričati in jokati. Redki ljudje, ki so bili slišali te glasove iz mrtvašnice, so naglo utekli. Zbali so se strahov, kakor so potem sami povedali. Gadava je tedaj poskusila sama priti na prosto. Vrata mrtvašnice niso bila zaklenjena in tako se je res lahko oddaljila nekoliko sto metrov od mrtvašnice. Na polju pa se je zgrudila in tam ji jc sedaj zares nehalo biti srce. dan domačega patrona postavila svojo stojnico na prostem. Sredi vrvenja sc je nenadno zgrudila nezavestna. Zdravnik, ki so ga takoj poklicali, je ugotovil smrt zavoljo srčne kapi. Truplo so spravili v mrtvašnico, da ga drugi dan pokopljejo. Ko je pa grobar naslednje jutro stopil v mrtvašnico, je opazil, da jc truplo izginilo. Ves v grozi je stekel na policijo, ki je menila, da gre za kakšen zločin. Že nenadna smrt pokojnice je bila sumljiva in kdo bi naj imel kakšno korist od tega, da truplo ugrabi, če ne kakšna oseba, ki je pokojnico zastrupila? Ta sum so podpirali še sledovi nog, ki so šli cd mrtvašnico po pokopališču in potem proti vasi. Toda čez nekaj časa sicer niso našli morilca in ugrabitelja, tem- Moč sugestije Kakšen vonj razširja destilirana voda... »Napolnil sem steklenico z destilirano vodo«, pripoveduje prof. Slosson z vseučilišča v Wyomingu«, zavil sem jo v vato in nato dobro zaprl v neko škatlo. Potem sem šel. da preizkusim, v koliko so ljudje dostopni za sugestijo. Na neki seji sem izjavil, da bi rad zvedel, čez koliko časa, bo mogoče v predavalnici, Turški kaviar prihaja Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada angažirala v sovjetski Rusiji specialista za izkoriščanje kaviara, ki bo organiziral turški ribolov na jesetre ob izlivih nekaterih črnomorekih rek, prvo turško tovarno za izdelavo kaviara, izvoz turškega kavia« ra i. t. d. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! kjer smo pravkar bili, doznati vonj izlite tekočine. Prosil sem navzoče, naj dvignejo roko, ko bodo ta vonj začutili. Previdno sem nato odstranil vato in izlil vodo, nakar sem se delal, kakor da se hitro umikam z mesta, kjer sem tekočino razlil. Potem sem vzel uro v roko in čakal na rezultat, med tem ko sem glasno dejal, da ni gotovo Se nihče izmed navzočih duhal tekočine, ki sem jo pravkar izlil. da pa, sem ta duh bržkone nikomur ne bo zdel neprijeten, čeprav bo morda, zelo močan«. In Slosson pripoveduje dalje, kako je po petnajstih sekundah večina izmed oseb. ki so sedele blizu njega .dvignila roko. po štiridesetih sekundah so se javile osebe iz ozadja. Po eni minuti je moral profesor poskus ustaviti in povedati ljudem, kako jih je bil »potegnil«, kajti osebe v prvih vrstah so hotele dvorano zapustiti, češ. da ne morejo zdržati vonja razlite tekočine. Tako se je ubil slavni letalec Letalo angleškega letalca Blaeka Campbella, ki je trčilo nad Liverpoolom v zraku z drugim letalom ter se je zrušilo na zemljo, Campbella so potegnili smrtno ranjenega izpod razvalin in je pozneje v bolnišnici umrl Black Campbell Nova najdišča zlata v Sibiriji Pri mestu Zaočernaji ob prekosibirski železnici so sovjetski geologi odkrili novo najdišče zlata. Leži ob bregu izsušene reke Bugnaje in je zelo izdatno. Tu nastaja sedaj novo mesto, ki ima že svoj poštni in telefonski urad ter radijsko postajo. Kupuj domače blago S ^ ANEKDOTA Stari feldmaršal Moltke je bil zelo molčeč. Vsako leto je povabil na dan cesarjevega godu vse častnike velikega generalnega stana k sebi in vsakokrat je izustil istona-pitnico: »Njegovo Veličanstvo naj živi!« Ko je v zadnjem letu svoje službe dejal: »Njegovo Veličanstvo cesar in kralj, naj najmi-lostivejši gospod, živi.« so menili neki gospodje z nasmehom: »Starec postaja norčav in klepetav«. VSAK DAN ENA »Kaj pa morem za to, če ima glavo podobno nogometni žogi!« (»Evervbodjs »'in.- .T »JUTRO« št. 221 7 Četrtek", 24. IX. 193(5. A. Poltzer: 1 Pot brez cilja Roman 1. poglavje Bilo ie dne 24. aprila, dvanajst minut pred enajsto. Dan in ura sta se mi neizbrisno vtisnila v spomin. V tistem trenutku se je pričela dolga vrsta čudnih dogodkov, ki so me pograbili kakor blazen vrtinec in me strmoglavih v neslutene prigode. Ime mi je Eberhard VVeindal. Še pred dvema letoma sem bil slaven artist. Nastopal sem v največjih cirkusih in varietejiih tega sveta, in plačevali so mi izredno visoke gaže- Že deček sem osupljal vzgojitelje in tovariše s svojo spretnostjo v streljanju. Konec vojne me je našel na fronti. Vrnil sem se domov in poskušal vse mogoče poklice. Z veliko vztrajnostjo in majhno srečo. Zadnji, ki sem bil pri njem v službi, je bil moj bivši stotnijski poveljnik. Ko me je moral odsloviti, je sočutno dejal: »Škoda, \Veindal, da pod milim Bogom ne znate drugega kakor. streljati!« Te poslovilne besede so mi pokazale pot. S prismojenim imenom »Buffalo Bellini« sem pričel v majhnem potujočem cirkusu kariero umetnega strelca. Tu me je nekega dne odkril podjeten varietej-ski agent. Od tistih dob" so se ravnatelji kar trgali zame. Kakih osemkrat sem prepotoval svet. Pred dvema letoma se je pripetila meni, slavnemu umetnemu strelcu, skoraj smešna, v svojih posledicah pa usodna nezgoda. Ko sem bil v Varšavi, me je grof S., bogat veleposestnik, povabil na lov. Po neprevidnosti se mi je sprožila lovska puška, in šibre so mi razmesarile desno lakett. Iz te, na prvi pogled dokaj vsakdanje nezgode so se rodile zame zelo hude posledice. Morda je napravil vaški zdravnik, ki mi je prvi pomagal, kako napako; gotovo še. da je teh deset in nekaj svinčenih zrn uničilo mojo kariero. V dvajsetih mesecih so me enajstkrat operirali-Toda desna laket je ostala trda. ln ker pride nesreča malokdaj sama, sem med boleznijo pri polomu neke banke izgubil vse svoje dokaj znatne prihranke. Pred tremi dnevi so me bili odpustili iz bolnišnice. Mooa desna laket je bila »ozdravljena«, s pripombo, da ne bo nikoli več dobra za streljanje. Z levico sem bil pa samo povprečen strelec. Mislil sem si: morda se ti posreči z dolgo in vztrajno vajo popraviti ta nedostatek... Na žalost nisem bil ravno v sijajnem položaju. Ob jako varčnem življenju sem se utegnil še nekaj tednov ohraniti nad vodo.-- Takšne so bile moje misli, ko sem stal tistega 24. aprila na Knežjem nasipu pred neko draguljarsko prodajalno in ogledoval razstavljane dragocenosti. Imel scin še uro, ki ni bila majhne vrednosti, vendar sem premišljeval o tem, da bi jo prodal. Po- tegnil sem jo iz žepa; bila je ploščata in lz težkega zlata. Kazala je dvanajst minut pred enajsto. Tisti mah sem opazil tujo damo- Kar nenadno ie obstala vštric mene, in na mičnem obrazku se ji je razločno zrcalila zmedenost in zadrega. Privzdignil sem klobuk in vprašal: »Ali vam morem s čim ustreči?« Tiho. a hlastno je odgovorila: »Poglejte, prosim, naravnost proti dvojici, ki stoji na vogalu. A tako, da ne bo opaziti, prosim...« Storil sem, kakor mi je velela. Kakih sto korakov od naju sta stala gospod in gospa. Čeprav nisem slišal njunega pogovora, sem vendar videl, da se poslavljata. Resnoba njunih obrazov je takoj zbudila mojo pozornost. »Nakar se ne zavzemate nad mojo čudno prošnjo.« je 'ta čas nadaljevala moja neznanka. »Ko pojdeta svojo pot. bodite tako dobri in idite za moškim. P o vsaki ceni moram zvedeti, kje stanuje ...« Ta mah sta se gospod in gospa razšla. Bilo mi je, kakor da bi bil on skrivaj ošinil mene in neznanko z očmi. »Prosim, storite mi to!« je zdaj tujka zacepetala- Njen glas je bil skoraj proseč. Hitro je odprla ročno torbico in vzela iz n;e pisemski ovoj, v katerega je nekaj vtaknila. Ker nisem hotel izgubiti gospoda in gospe izpred oči, nisem videl, kaj je bilo. Neznanka mi je zdadci stisnila ovoj v roko. Gotovo je bil v njem njen naslov. Že v naslednjem trenutku Je odhitela za neznanko. Še enkrat se .ie kratko ozrla po meni. Bržkone se je hotela prepričati, ali pojdeni za moškim ali ne. Šel sem. Ko sem stopaJ za neznancem, sem se nehote vprašal, ali bi bil sprejel to čudno naiogo, če naročnica ne bi bila mlada gospodična toli mikavne vnanjo-sta. Segel sem v žep in izvlekel pisemski ovoj. V svoje veliko presenečenje, da v svoj strah sem videl, da je bil v ozkem ovojčku bankovec za pet sto mark. In razen bankovca ni bilo v njem ničesar. Nobene besede, nobene črke, kii bi mi povedala, kod naj iščem Jepe neznanke, ki je tako lahkomiselno razsipala velike vsote, kadar opravim njeno naročilo. Hlastno sem se obrnil, toda o tujki ni bi-vec ne duha ne sluha. Ali ie bilo še kaj pameti v tem, da bi šel za tujcem? Vsekako sem hotel storiti, kar sem bil obljubil. Neznankina lastna skrb bodi potem, da me na de v velikem milijonskem mestu! Tolikanj sem bil zaverovan v premišljevanje o čudnosti tega naključja, da sem za nekaj trenutkov izgubil zasledovanca izpred oči. Ko sem ga spet opazil, 'je sedid v taksiju. Gledal sem na vse stran , a nikjer ni bilo videti drugega izvoščka. Zmerom sem bil človek hitrega sklepa. Mignil sem zasebnemu avtomobilu, ki je pravkar vozil mimo. Šofer se je očividno tudi hitro odločil. »Dvajset mark« če me potegnete za onimle iz-voščkom!« sem mu zaklical. Namesto odgovora ie brez besede odprl vratca. V tem, ko je dal plina in zapeljal taksiju skoraj za hrbet, sem mu s kratkimi besedami rekel, da sem zasebni detektiv in da moram nadzorovati moža, ki se vozii v taksiju. Kulturni pregled Pefruškova popotna kronika Pesnik Radivoj Peterliu - Petruška je prijel izdajati svoje spomine (Ahasverjeva kronika. I. det; K matuški Rusiji. Ljubljana 1936. 160 str., naložba »Odmevov«), Pi- eec zbirko «Po cesti iu stepi«, svojega naj-originalnejšega doneska v našo literaturo, je dobro spoznal, v čem je tista poteza, ki ga najbolje označuje. Ahatver! Podoba blodnega Zida, ki venomer tava po svetu, te zliva z romantičnim pojmom popotnika, večno hrepenečega v daljave, za sinje gore na obzorju, v dežele onkraj morskih širin; popotnika, ki je doma povsod in nikjer in ki so mu Nemci vzdeli simbolični naziv »VVandervogel«. Peterlina. študenta iz ljubljanske cukrar-lie in degradiranega avstrijskega predmoj-stra v podčastniški topničarski šoli v Kotom. so neodoljivo zavabile daljave. Dvakrat pobegne v Črno goro, drugikrat za vedno, ker sc mu skozi pritlikavo zaveznico velike Rusije odpre pot k zasanjanemu cilju slovanskih romantikov — k matuški Rusiji. Tako se pričenja Peterlinovo Ahnsverstvo, ki mu med našimi literati ni rpimere. Ne z lepimi kovčegi, kukor sta jih vozila s seboj dva naša gosposka potovalca, Stritar in Aškerc, marveč s culo, kakor je z njo romal po Rusiji Gorkij ali pred desetletji po Levantu tja do južne Francije nadarjeni Romun Panait Istrati, krene Petruška v široki svet. Prepotoval je do malega vso Rusijo, oblegal švedske in Norveške gore, taval po temnih gozdovih med tisočimi finskimi jezeri, romal z ruskimi božjepotniki v Jeruzalem. — Na večini teh poti je imel palico v roki in culo na ramenu, pa zavest: omnia mea mecum porto. V Rusiji in na potovanjih so mu potekla najlepša leta, tu so nastale njegove najznačilnejše pesmi. Goethejev rek, da lahko tisti, ki je veliko potoval, mnogo pripoveduje, bi smeli mirno zapihati za metto Petruškovi Ahasverski kroniki. Toda pisec je na to mesto postavil še snacilnejše svoje verze: Jaz pa pojdem po svetu kot brat naš cigan, Kot Ahasver — od mesta do mesta ... Petruška ni pisatelj, ki bi mogel v svojem opisovanju doživljencga presenečati z originalnimi oblikami, z filozofskimi medeta-cijami ali s čemerkoli izrednim. Njegova »Ahasverjeva kronika« jc v bistvu knjiga spominov in obenem potopis; spisana je v lahkom. "podlistkarskem slogu, prepletena s podobnimi pesniškimi slikami, metaforami in mislimi kakor njegova poezija. Petruška tip človeka, ki doživlja svet z očmi: vri njegovi dojmi sr> vizuelni, povsod ima predvsem široko odprte oči in vso njego-gnvo ahasversko psihologijo bi lahko označili z zavidanja vredno Oegmo, z veliko za- Revija Philosophia v Beogradu Profesor filozofije na beograjski univerzi dr. Arthur Liebert jo ustanovil univerzalno filozofsko družbo, ki naj bi spojila filozofe vseh narodov k vzajemnemu sodelovanju v glasilu te družbe »Philosophia«. Nedvomno zanimiva ideja in za nas tem pomembnejša, ker bo središče tega mednarodnega filozofskega kroga v Beogradu. V svojem pozivu poudarja prof. dr. Liebert, da naj nova organizacija in časopis »izražata in zastopata solidarnost filozofije in filozofov na vsem svetu. Celotnemu načrtu 60 docela tuje vse druge tendence razen čisto filozofskih in čisto znanstvenih. Gre zgolj za to, da se služi filozofiji na univerzalen način, ki ustreza njeni tradiciji«. Beograjska mednarodna filozofska družba in njen časopis ne zastopata potemtakem nobene določene filozofske smeri ali šole. Med sodelavci so pristaši raznih struj, vse pa združuje načelo znanstvene objektivnosti in nezavisnosti. Časopis, ki ima latinski naslov »Philoso- logo dobrih živcev in z nekakim prirojenim optimizmom. Prvi del »Ahasverjeve kronike« nas vodi od Ljubljane do Kotora, od Kotora preko Cetinja do Bara in odtod preko Brindisija na Grško: Patras, Korintski prekop, Atene, Smirna in Carigrad so postaje na tej poti. Opis vojaških všečnosti in nevšečnosti je vzlic neprilikam (dvakrat v vojaškem zaporu) neverjetno idiličen; svoj živi dan nisem čital, da bi kdo opisoval tako prijazno, kakor Petruška. S svojo potrpežljivostjo, hladnokrvnostjo in čudovito prilagodljivostjo se prebije skozi nepriiike, ki bi človeka drugačnega temperamenta stale mnogo živcev, in doseže z neko lahkoto reči, ki bi se drugemu zdele od sile težke. Tako postane v nekaj dneh črnogorski državljan in dobi še denarja za pot v Carigrad, odkoder se z brezplačno vozovnico prepelje čez črno morje v Odeso, v objem svoje zasanjane matuške. Kakšni idilični časi in kakšni dobri ljudje so bili nekoč na svetu; sredi današnjega sveta, ki je tolikanj nasičen z medsebojno mržnjo in zavistjo, gledamo nostalgično v preteklost in ne pozabljamo, da je tudi tedaj bilo življenje trdo. Toda koliko lažje se vse prenese, čo je tako rekoč že v samem ozračju občutje svobode, trdnosti in vere v svetli jutrišnji dan! Kaj bi dali za njo v teh časih! Radivoj Peterlin Petruška piše svoje popotne spomine brez visokih literarnih stremljenj, po Čebovljevem nasvetu, da bodi vedno naraven, tak, kakšen si kot človek. Zato bo njegovo »Ahasverjevo kroniko« s pridom čital slehern, tudi preprost slovenski človek, če ima le nekoliko pisateljevega hrepenenja po belih cestah in sinjih daljavah. Knjiga je ilustrirana z razglednicami, ki jih je pisec pošiljal svojcem s poti. 1 Sicer je Petruškova pot »k matuški« značilna za naše rusofilstvo, ki je od Vrazove in Majerjeve dobe tja do študentov - poetov v cukrarni moralno živelo od zaljubljenega in zato kaj naivnega občudovanja daljne, neznane ^matere Slovanov«. Rusija jim je bila dobra domovina velikega naroda — in majhen vedno na tihem občuduje velikega in ga zavida, — obenem pa svet vzhodne, stepne širine, v katerem jo lahko mlada fantazija razmahnila svoje najdrznejše sne in upe. Ruski popotnik in slovenski novoromantični pesnik Radivoj Peterlin Petruška je pravi protitip nekdanjega ru-sofila. Piscu »Ahasverjeve kronike«, prijatelju, ki v teh mrzlih časih še varuje slabotni pla-menček slovenske literarne T>oheme, želimo, da uspešno dovrši svoje započete spomine. —o. pfhiia. Pbilosophorum nostri temporis vox universa«, prinaša prispevke v svetovnih jezikih. Na leto izidejo štirje zvezki po 9 do 10 tiskovnih pol, tako da bo ves letnik obsegal 85 do 40 pol. — Pojav novega časopisa in za njim stoječe »societalis Pbilo-sophiae« je vzbudil pozornost po širnem svetu. Pozivu iz Beograda so se odzvali mnogi odlični modroslovci iz evropskih in izvenevropskih kulturnih središč. Tako so časopisu »Philosophia« zagotovljeni ugledni sodelavci zlasti s filozofskih stolic največjih univerz Francije, Velike Britanije, Japonske, Zedinjenih držav, Švice, Češkoslovaške itd. Iz Jugoslavije so se priključili novi filozofski družbi univerzitetni profesorji dr. Albert Bazala (Zagreb), dr. Dragiša Djurič (Beograd), dr. Arthur Leibert (Beograd) dr. K. Ozvald (Ljublj.), dr. N. Popovič (Beog.) in dr. France Veber (Ljubljana). Jugoslovanski člani družbe Philosophia plačajo 150 Din na leto in dobe za ta denar časopis in ev. druge izdaje. Priglasila se pošiljajo naravnost prof. dr. Arthurju Liebertu, Beograd, Dositejeva 43. Zapiski Ponatis Čapkovega »Molčanja s T. 6. Mae sarjkom«. V najnovejšem zvezku »Ljubljan-ljanskega Zvona« je izšel celoten prevod eseja Karla Čapka »Molčanje e T. G. Masa-rykom:. Pisec. ki je dandanes eden izmed svetovno vidnih vrhov češke literature, je namenil »Molčanje« za epilog svojemu znan* stvenemu spisu »Pogovori s T. G- Masarv« kom«, vendar je ta bistro in krasno spieani esej povsem samostojno delce. Če so »Po« govori« najlepša in najintimnejša knjiga o velikem češkem državniku in filozofu, je »Molčanje« vprav vzor kratkega, zgoščenega in vendar preglednega orisa osebnosti T. G. Masaryka. Je to literarni portret v profilu, narejen kakor s kredo na hitro roko, toda zelo premišljeno, fino in učinkovito. Prepleten je z anekdotami, kt ostro osvet* ljujejo izjemno osebnost častitljivega Nestorja čeških politikov in ustvaritelja ene naj* bolj urejenih držav na svetu. Capkovemu »Molčanju s T. G. Masarykom« je dal nai mladi v Pragi živeči pesnik in kritik dr. Oton Berkopec verno, v vsakem pogledu dovršeno slovensko obliko. »Tiskovna zadruga« je pravkar postavila v promet 50 izvo« dov ponatisa tega spisa in ga prodaja, dokler traja malenkostna zaloga, po pet di« nariev izvod. Opozarjamo na ta tisk, ki je izšel 6amo v 50 izvodih, naše bibliofile, ker 6e bo kmalu uvrstil med knjižne raritete. Tema. V Berlinu je bila prejšnji teden razpuščena Lessingova družba in zaprt Les-eingov muzej. Tako se je Nemčija odrekla kultu velikega filozofa pro6vetljeno6ti, učitelja verske in narodne strpnosti in oZna> njevailca nove humanitete. Ob istem času, ko je bilo izvršeno maščevanje nad zdavnaj mrtvim Lessingom. se je vršil v Dusseldor. fu pod državnim pokroviteljstvom kongres astrologov. Astrologija (nauk o zvezah med dogodki na zemlji in pojavi v vsemir, ju, tudi o vplivu zvezd na u6odo ljudi in narodov) je pri sedanjih vodite1 jih Nemčije močno priljubljena, prav kakor literatura i la K. May. Češka anketa o povesti. Tudi pri naspre* vladuje mnenje, da ima krajša lepa proza (povest) malo čitateJjev, zato jo neradi izdajajo založniki, a knjigarnarji malo prodajajo. Potemtakem utegne zanimati anketa, ki jo je priredila med češkimi pisatelji pra« ška revija »Pritomnost«. Med drugimi od« govarja Karel Čapek, ki pravi, da ljudje za« radi tega ne čitajo povesti, ker so se navadili citati površno in malomarno; povesti se malo pišejo zaradi tega, ker se malo čitajo, pa tudi zato, ker jih celo kritika smatra za nižjo, manjvredno literarno zvrst in slednjič zato, ker je za pisanje povesti treba poleg pisateljske nadarjenosti še_ znat« ne mere invencije, izkušenosti in stvarnega znanja. Pisatelj Josef Kopta veruje, da pn« de kmalu zopet doba povesti, pri čemer opozarja na razširjenost ameriških shoit etory in na najnovejše uspehe domačih no» velistov. — Pisatelj Karel Polatek pravi, da imajo široki sloji romane rajši kakor povesti zaradi tega, ker se jim zdi, da so romani kos resničnega življenja, kratke po* vesti pa izmišljotine. Kakor ljudstvo ne čila umetniških romanov, ne mara tudi takih povesti, ki so na višini pripovedne umetnosti. V ostalem pa Polaček misli, da so krivi tudi pisatelji, ki ne znajo pisati dobrih povesti. Potemtakem je prav kakor Anatole France mnenja, da je kratko, res dobro povest težje napisati kakor povprečen roman; mnenje, kj popolnoma drži. Pisateljica An« na Maria Tilsehova razpravlja o odnosu či> tateljev do romana in povesti s psihološkega vidika. Sodobnemu povprečnemu čitate-lju se zdi, da bo v romanu našel več vpo» gleda v življenje, ki ga zanima in odgovo. rov na vprašanja, ki ga mučijo. Razširjenost romanov ustreza duhu sedanjega časa in potrebi, da se ljudje pogrezajo v kar moči široko zasnovani svet pojavov, misli in fik« cij; v majhnem okvirju povesti se jim zdi pretesno. Toda ko se kdaj vrnejo mirnejši in idiličnejši časi, 6e utegne zopet razcvesti umetnost drobne lepe proze. Odvetniška pisarna v gorenjskem mestu se prepusti s 1. oktobrom prevzemniku pod ugodnimi pogoji. Ponudba pod »Dobra eksistenca« na ogl. oddelek »Jutra«. Točno plaču) »Jutru« naročnino Varui svojcem zavarovalnino POZOR TRGOVCI! Opozarjamo vse gg. trgovce, da FERDO GRABRIJAN N I pri Vinocet — Vič v službi in ni upravičen za naš račun inka-sirati terjatve in tudi ne sklepati posle za nas. Ker nam je imenovani poneveril prometno knjižico avtomobila Pontiac siv štev. 2-456 opozarjamo vsakogar, da ne nasede nikomnr, ki bi se skušal ž njo ali pa z našo naročilno Knjižico legitimirati. Radio Izvleček iz programov Četrtek, 24. septembra Ljubljana 12; Pesmi donskih kozakov na ploščah. — 12.45; Poročila, vreme. — 13; Čas, spored, obvestila. _ 13.15: plošče po željah. — 14; Vreme, borza. — 18; Kmečki trio, vmesne vložke poje g. Banovec. — 19: Čas. vreme, poročila, spored obvestila. — 1930: Nac. ura; Sokolstvo in socialni po-kret (g. Marjo Sabljič — iz Beograda). — 19.50: Josephina Bakerjeva poje na ploščah. .— 20.10; Slovenščina za Slovence Mr. Rudolf Kolarič). —20.30: Koncert okteta »Ljub« lianskega Zvona«. — 21.15; Čajkovskij VI. simfonija v H-molu. — 22: Čas. vreme po« ročila, spored. _ 2220: Instrumentalni du- eti, sodelujeta gg. Antunovič in Heršlag. Beograd 18; Narodna glasba. _ 18.40: Plošče. — 20: Orkestralen ln pevski koncert. — 20.50; Plošče. — 22.20: Lahka glas« ba. — Zagreb 17.45: Koncert orkestra. — 20; Saksofon. _ 22.15; Plesna muzika. — Praga 19.10; Plošče. — 19.25: Pesmi. — 20.30: Zvočna igra. _ 22.15; Šramli igra« jo. — Varšava 19.40; Baletna muzika. — 21: Koncert orkestra. — 22.15: Godba za ples. — Dunaj 12; Plošče- _ 16.05: Šlager» ji. — 17.25; Brahmsove pesmi. _ 19.10; Arije in pesmi. — 19.40: Koncert vojaške godbe. — 21.15. Dunajski program.—22.10; Iz Wagnerjeve opere »Valkira«. _ 23.30: Plesni orkester. — Berlin 19.15; Mozartov koncert v B-duru za klavir in orkester. — 20.10: Plesni večer za vsaka leta. — 22.3<>: Lahka glasba. — Miinchen 19: Ljudski večer. — 20.10; Koncert Berliozove glasbe___ 21; Zvočna igra. — 22.45; Lahka godba orkestra. — Stuttgart 20.10: Orkestralen in zl»orovski koncert. — 22.30; Brahmsove pe5 smi. — 22.45; Štiriročne klavirske skladbe. _24: Nočni koncert. — Rim 17.15; Komor« na glasba in petje. — 19.20: Mešan glasbe« ni program. — 20.40: Spevoigra. Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka— Najstarejši tovarniški delavec v Kamniku umri. Na pokopališču v Nevliah so pokopali 76!etnega Jurija Končnika, ki ie bil brez dvoma najstarejši tovarniški delavec v Kamniku. Vse do zadnjega je bil točno vsak dan na delu v smodnišnici. kjer je bil zaposlen polnih 42 let. Na zadnji j ti so ea spremili vsi delavci in uradniki smodnišnice ter oficirski zbor s poveljni« kom Kamnika podpolkovnikom g. Pauno-vičem, neveliski pevci pa so mu zapeli v 6lovo žalos-tinke. ka— Novo domače delo na odru. V okviru tedna Rdečega križa bodo vprizorili na odru Narodne čitalnice trodejanko Le« genda o križu ljubezni«, k; jo ie spisal g-dr. Igor Vidic, nekdanji agilni delavec na odru naše Čitalnice. Igra j-3 kakor nalašč primerna za proslavo društva Rdečega križa in bo občinstvu brez dvoma ugajala. Sodelujejo najboljši kamniški igralci. ka— Zanimivo predavanje o plinski voj« ni bo drevi ob 20. v Čitalnici. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega moža, očeta, starega očeta, strica, tasta itd. gospoda NIČMANA AVGUSTA se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti za izraze sočutja in za poklonjeno cvetje in vence. Vsem skupaj najiskrenejša zahvala. Posebej pa naj velja naša zahvala požrtvovalnemu prizadevanju vsem zdravnikom, ki so mu lajšali bolečine, čč. duhovščini, vodstvu mestne elektrarne in uslužbenstvu, pevskima društvoma Krakovo-Trnovo in »Liri« iz Kamnika za ganljive žalostinke ter vsem, ki so rajnkega spremili v tako častnem številu. LJUBLJANA, 23. septembra 1936. ŽALUJOČA ŽENA JN OTROCI ter sorodstvo. ZAHVALA Ob neizmerni žalosti in bridkosti, prizadeti nam z nenadno smrtjo našega ljubljenega moža, očeta, tasta, strica in svaka FERDO KARIS-A VIŠJEGA POŠTNEGA UPRAVITELJA V P., se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili. Zlasti se zahvaljujemo za zadnje spremstvo čč. duhovščini, zastopnikom Sokola, Narodne Odbrane, Jadranske Straže, Nanosa, Jadrana in ostalih drugrih nacionalnih in kulturnih društev, številnim njegovim stanovskim tovarišem in prijateljem. Dalje se zahvaljujemo pevskemu društvu Nanosa in Jadrana za ganljivo petje žalostink, za iskreni poslovilni govor predsedniku Nanosa g. Marino Kralj-u in za v srce segajoče poslovilne besede g. prof. Bizjaku v imenu Jadranske Straže. Prisrčna hvala tudi številnim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, in vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje. še enkrat najprisrčnejša hvala! MARIBOR-LJUBLJANA, dne 24. septembra 1936. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. U m V sredo, dne 30. septembra 1936, ob 10. uri se vrši pri »reškem načelstvu v Kamniku ponovna Javna dražba ribarskega zakupnega okraja štev. 29» c—Moravče za izklicno ceno Din 500.— in 10 letno zakupno dobo. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 19. IX. 1936. ZAHVALA Ob težki izgubi naše zlate, nepozabne mamice, gospe MARIJE UKOZAR VDOVE PO NADUČITELJU V POK. nam je bilo od vseh strani izraženih toliko dokazov iskrenega sočutja, pokojnici pa poklonjenega toliko prelepega cvetja, da nas veže dolžnost, izreči vsem tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Enako se zahvaljujemo tudi vsem, ki so v tako častnem številu spremili našo zlato mamico k večnemu počitku! LJUBLJANA, KRANJ, 23. septembra 1936. Žalujoči rodbini LIKOZAR — COF. □□□□□□□□□□D Vojvoda in Ambrož sta zavzela s strojnima puškama v rokah svoja mesta. Zavedala sta se, da je to njuna poslednja velika igra. Nad hišo je zavladala grobna tišina. Samo Pat je tiho mrmral, ko si je slačil površnik. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo orel, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—k Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« )Q|f| X. odgovor, priložite v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tieoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Beseda 1 Din. davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek !7" Din. Frizerko dobro moč, sprejme v stalno službo salon Pol.tk frizer. Rakek. 32900-11 Praktikantinjo »prejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica-. 32933-il Kuharico pcrfektno, katera prihaja iz serije, sprejme takoj boljša restavracija. Ponudbe z siiko na ogl. odd. Jutra pod »Pridna« 229Č6-1 Trgovski pomočnik zmožen za ekspedit dobi mesto v večjem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen ;>nmoč-nik«. 22915-1 Frizerko (ja) mlajšo, dobro moč. sprejmem. Rudolf Eratner. frizer Stožice 78. 32S32-1 Vsaka beseda 50 par; davek S Din, ta dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Prodajalka izvežbana v špeceriji. deli-katesi, čevljarski obrti, išče službo ta takoj. Cenj. ponudbe pros: na ogl. odd. Jutru pod jPošt-ena proda jalka«. 32009-2 Službo sluge «li kaj slienega. iščem.— Položim lahko tudi kavcijo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Kav-cij.it. 33910-2 Brivski pomočnik dober biibi štucer. želi stalno službo. Nastop; lahko takoj ali po dogovoru. Rudi Košir. št. Vid pri Stični Dolenjsko. 22929-2 Absolventka drž. dvor. trgovske šole s prav dobrim uspehom. 10 mesečno prakso, dobra ste-notipistka, vešča slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, išče primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolventka t. 23883-2 Postrežnica mlada, dobra kuharica, išče celodnevno ali poldivevno zaposlii tev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne daleč od mesta«. 32838-2 Trgovska pomočnica vsestransko izurjena v vseh panogah trgovine želi službo za takoj. Najboljše reference: Mlajša moč. Ivanka Koienc, Slovenska Bistrica. 22802-3 Prodam Beseda 1 Dtn. Iavek . Din za šifro al! dajanje oaRlova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Skungs in vseh vrst kožuhovino — najugodneje prodaja in spe-cielno izdeluje krznar Josip Dolenc, Ljubljana. Sv. Petra 19. telefon 22-62. 219 S Sadna preša sodčki, pulti, prs. mize, skobelniki, pregraje i. t. d. ceno naprodaj. Beethovnova ul. 9. priti. 32903-6 Besed3 1 Din, davek 3 Dir. is šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kislo zelje, repo novo, prvovrstno ln glavic« za sarmo v sodčkih dobavlja po naročilu v vsaki množini po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklaveo. Ljubljana. Kodeljevo, Pov šetova 10. Telefon 25-91. 209-33 2 železni postelji belo emajlirani z bakreno žično podlago, 2 žimnice polnjene z volno, 1 obešalnik, 2 mizi, 1 etažera in 1 ležalni stol prodam. Rimska cesta 23. 32920-6 Pražilnik za kavo na ročni pogon, kompleten v dobrem stanju, vsebine 12 kg poceni naprodaj. Velika kavarna. Maribor. 32926-6 šemiš črni čevlji št. 38. samo enkrat nošeni, prodam za Din 100.- Poizve se naslov v vseh posl. Jutra. 329:9-6 Železno obešalo za konfekcijo prodam. A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. 23S71-6 Pozor! Originalni Steyer kroglični ležaji, normcilm". ftožila-sti. tlačni in ležaji na valjčke so vedno na zalogi v železn'n! Ft. Stupica. Ljub ljana. Gosposvetska 1. 22900-6 11 ni Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Motorno kolo j>UH 250 cm, v prav dobrem stanju ugodno naprodaj. Franc Berlič, Zapuže 3. nasproti tovarne Store. 33895-10 Elektromotor 3—4 PH, malo rabljen, za industrijski tok, kupim. Anton Gosar, Skofja loka. 32899-29 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje 21 Naslednji vlak je odhajal uro pozneje. Ko je gospod Kozamurnik v čakalnici pojedel nekaj kruhkov s sirom, ge je šel tehtat, da bi mu čas hitreje minil. Od vsega, kar se mu je bilo zgodilo, je bil pa tako raztresen, da je s težkim kovčegom vred stopil na tehtnico. »Sveti križ božji,« je vzkliknil, »ali tehtam res sto petdeset kil?« Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši nesek 17' Din. Spalnico najfinejši plesk. kavkaški oreh in več kuhinjskih oprem proda Krže. mizarstvo. Vrhnike. Ogleda 6e pri Janežič, pleskar. Tyr ševa 23. Ljubljana. 32867-12 Gospodarsko podjetje Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dumas, Grof Monte Christo roman, kupimo. ponudite Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. 32467-8 Živali Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Volčjakinjo čistokrvno, dresirano prodam za Din 300- D. Godec, Aljaževa 3. 22897-37 Kupim Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova P Din Najmanjši znesek 17 Din Jekleni valj rabljeni kupimo za kisik 10-literski. Gospodarski procvit. Ljubljana. Reslje-va 13. 2291:6-7 S ragocenosti Vsakovrstno zlato snpu)e po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana. VVolfova allca i Beseda 3 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge kupite ali prodaste najbolje potom moje pisarne. Rudolf Zore LJubljana Gledališka 12. Telefon 3S-10. 22914-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. izvršuje najbolje nakup ln prodaj« HRANILNIH VLOG vseb denarnih zavodov. — Za odgovor Din 3 znamk. 217-16 Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje ln prodaja najbolje Al. Planinšek aj>. Oančnih Kredit, poslov, Ljubljana. Beethovnova ol. štev. 14/1 Ž14-16 Hranilne vloge Mestne hran. ljublj. in Kmetske pos. ljublj. večje in manjše zneske imam oddati. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledal. 32. 239.13-16 Posojilo Din 5.000.- ičem za 1 leto. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe z navedbo obresti na podruž. Jutra v Celju pod značko: »Sigurna vrnitev«. 23923-16 v Zagrebu, koncesionirano, specielne vrste, Sitrogo se-riozno. osobito dobička-nosno. dokazano dobroido-če, prvovrstno, uvedeno po celi državi, posluje mnogo s Slovenijo, išče zaradi svoje razširjenosti, marljivega in poštenega družabnika (družabnico) za slovensko korespondenco s 100.000 Din. Polovico sprejmemo v bančnih knjižcah. Vse ponudbe poslati na: Poslovnica Paviekovič. Zagreb, Ilica 144. 22927-16 Witajim Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Di n Trgovino s stranskimi prostori v Slov. Bistrici oddam v najem s 1. novembrom. Trgovina ima šest izložb ter popolno opremo. Do-slej se je v teh prostorih nahajala ie- 25 let dobro uvedena trgovina s pisalnim: ;n šolskimi potrebščinami, galanterijo. knjigami, igračami in dTobnino. Vprašati pri Roži Pitschel. Slov. Bistrica, Kolodvorska ulica 165. I. nadstropje. -2924-17 Stanovanja Beseda 1 Din. Iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje opremljeno, g kuhinje iščeta zakonca za 1. oktober. Ponudbe na ogl. #odd. Jutra pod »-Severe. 228S7-3!a UIlLLKLLLIL Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali lajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo v mestu, poceni oddam gospodu. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 22499-23 Souporabo velike pisarne s telefonom, v centru mesta, takoj oddam na Tyr-ševi cesti 15/1. tel. 29—52 32902-23 Vinotoč — bufet na prometni točki, kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinotoč«. 33891-17 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Manjše skladišče ali garažo v bližini kolodvora vzamem v najem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra. 23901-19 Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Nova hiša dvostanovanjska naprodaj v Slov. Bistrici 225. Poizve se istotam. 32930-30 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pritlično stanovanje dveh sob. kuhinje, kopalnice, pritiklin, takoj oddam. Prule, Privoz št. 4. Ljubljana. 22905-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddam solidni stranki za Din 600.- Ci-glarjeva 20. 2S90&31 Trisob. stanovanje sončno, z vsm komfortom oddam v Levstikovi ul. s rl. nov. Naslov v vseh posl. Jutra. 32931-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo oddam za 1. oktober na Tržaški ulici 24. 33392-31 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu. Telefon na razpolago. Zore, Gledališka ul. 12. 229 Milo %a zobe edino more raztopiti mastne ostanke j Opremljeno sobo oddam dvem osebam. Fri-škovec l/I. 23913-23 Lepo sobo solnčno. v centru, oddam s hrano ali brez. Naslov v vseh posl. Jutra. 32682-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno .parket, posebni vhod. oddam v pritličju boljšemu gospodu ali gospodični za takoj ali s 1. oktobrom. Cesta v Rožno dolino, cesta 4/28. 32893-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 23896-23 Sobe išče Beseda 1 Din, davek <* Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Sobo za eno osebo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »15 oktobeT«. 22911-33a Opremljeno sobo solnčno, s strogo separiranim vhodom iščem za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Leipa«. 23932-23a Prazno sobo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »O-na in lega«. 2č8S5-33a Opremljeno sobo z vhodom iz stopnjišča išče uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna ulica«. 32894-33a Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik LUL.— Vsaka Oeseda i Dn; Iavek 3 Din. zs Jure ali lajanje naslova 5 Din isjm^njS' znesek 90 Din »Prva diskrecija« prosim v petek ob ist uri isto tam. 23834-34 Fant išče prijateljico, katera bi šla v plesno šolo. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ifro »Harmonija« 22886-24 Razno Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro »li dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din Informacije Beseda 1 Din, davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Davčne pritožbe zoper pridobnino, prošnje za obročno odplačevanje, odpis: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Šelen-bur-gova ulica 7/1. 2W«3-31 Telefon 2059 Suha drva, jrj^ premog, karbopakete 0 dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5. ZA JESEN SMO zopet CENEJŠI. — Trenškoti Din 375.—, Hubertus Din 250.—, Pum-parce izpod Din 100.—. V ogromni izberi modne hlače. P R E S K E R, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. Rastline za Alpinum dobite veliko cenejše kot iz inozemstva. V zalogi imam tudi juni-perus, Chamaecy-paris — lepotično grmičevje i. t. d. Vrtnarstvo Adolf VATOVAC, Vrazov trg pri šentpeterskem mostu. Hindenburg jagoda največja na svetu 100 rastlin Din 30.— Zajamčeno najpleme-nitejše sadje, TRTNI CEPIČI, rože itd. itd. Navodila za sajenje, opis vrst in glavni poučni katalog pošljemo bretplačno Akad. dipl. višji vrtnar HIRSCHL VLA-DISLAV I DRUGOVI, Velika trtje- in sadje-reja. Subotica, Trg Cirila in Metoda 7, tel. 66. INSERIRAJ V ,,JUTRU"! KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL" LJUBLJANA, Tyrševa 36, tel. 27-16 Da razpecom del svofe£a ogromnega sfeladiscu servisov, nudim po nedc-sežtto nixfcih cenah ti« pr.: kavne in čajne garniture za 6 oseb, 15 delne, dekorirane, po Din 75.—, 85.—, 95.—, 110.— itd. mocca-servise za 6 oseb 14 delne, dekorirane, po Din 60.—, 65.—, 70.—, 80.— itd. jedilni pribor, ki ne zarjavi, v lepih etuijih, 24 kosov, Din 260.—, v različnih modernih oblikah. Oglejte si mojo v Ljubljani na novo urejeno trgovino! Za servise in slično Vam nudim ugodna odplačila na mesečne obroke. ff steklo in LJUBLJANA, p porcelan, Miklošičeva 36. „€n£e1e GOSPE ki ljubijo kristalno čisto perilo, bleščečo svileno opravo uporabljajo samo čudežno sredstvo za pranje s hitrim delovanjem. Idealno sredstvo za mm najfinejših tkanin, ki ne vsebuje niti iup niti mila Ono se lahko najkoristneje uporablja za pranje: svile polsvile umetne svile čiste volne polvolnenih tkanin rokavic preprog otroških oblek itd. Pere mnogo hitreje in se peni mnogo bolje, celo v trdi vodi. Tudi v najtrši studenčnici daje obilno peno. Dobiva se v vseh drogerijah, parfume-rijah, trgovinah z mešanim blagom, trgovinah z barvami in trgovinah z nogavicami. Originalen zavoj Din 2.50 Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb. Vzorec poSIje zastonj »RADIOSAN«, Zagreb, Dukljaninova 1. ure ju je Davorin ftavljea. — izdaja ca Konzorcij »Jutra« Atoli ttttmikar. — £a Narodne tiskarne d. d. kot nskamarja Franc Jezeriek. — Za maeratnl del Je odgovoren Aioja Novak, — Vat y LduDiiaru Pat je rade volje poslušal Samovo povelje. »V imenu zakona! Odprite!« n—m- »Ne, preslabo merita gospoda. Še enkraiA »Vdajta _ :se! Ves odpor je brez zmisla. Obkoljena sta « p i't' i 'C •i ;. r • • j V;i I! li I^ . King Fciture* 5yriicatc. Inc . Grrat Br.:..:n ci utjsicu pa trulf Jtoman v slifcah. Copyrignt »Pantlieon« & »Jutro«. Pat je stegnil roko proti kljuki na vratih.