Poštnina plačana v gotovini. Lelo XXI. 1923. SI. 4. April. BOGOLJUB Izhaja vsak mesec. — Naročnino in darove sprejema uprav-nišlvo, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. — Rokopisi se pošiljajo uredništvu, Leonišče v Ljubljani; doposlali se morajo za vsako nadaljno številko do 1. dne prejšnjega mesca. Koledar za april 1923. Dnevi Godovi Posebni namen so vsak dan še važne nujne zadeve češčenje presv. Rešnj. Telesa v ljublj. škof, lavant. škot. 1 2 3 4 i 3 6 i Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Velika noč VeK poned. Rihard Izidor Lev., š. Viricencij F. Sikst, p. Hermian Da odmeva v vsih srcih veseli aleluja Duhovno vstajenje in prerojenje Procvit katol. Cerkve na Angleškem Verska poglobitev naših društev Vdanost naše duhovščine škofu Zadoščenje za božje rope in bogoskr. Posnemanje Marijinih čednosti Konjšica Sv. Troj. p. C. Predvor Nemška Loka Dobrepolje Leskovica Zaplana Gomil sko Reka j Konjice j | Prihova i ! 8 9 i 10 i 11 112 13 114 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Albert, š. Marija Kleof. Ecehiel Leon Vel., p. Zenon, š. Hermegild Justin, m. Mir Kristusov v kraljestvu Krist. Zaupanje v Marijino pomoč Hiša za duhovne vaje Sv. oče, njegovi nameni Edinost mecl katoliškimi Slovenci Pogosto sv. obhajilo mož in fantov Malodušni duhovniki Suhbrija Brezje Podbrezje Blagovica Vrhnika Vrhpolje p. M. Sv. Lenart 1 | Čadr.' Sv. Duh pri J Središču | Sv. Miki. p. 0. 29 ,30 Nedelja Poned. Peter, m. Katarina Sij. Navdušenje za misij, med Slovenci Redovni poklici. Umrli Št. Jurij p. K. Stari trg p. L. Sv. Miki. p. 0. Svetinje SPOMINJAJTE SE UMRLIH! Jožefa Kodrič, Antonija Čučnik, Sv. Križ pri Kostanjevici.--Minka Repovž, Čatež pod Zaplazom. — Roza Incko, Sveče v Rožu na Koroškem. — Marija Hudej, Šoštanj. — N. p. v m.! V MOLITEV SE PRIPOROČAJO: Marijina družbenka H. J., da bi bila rešena neke hude časne skrbi. — R. in H. za skorajšnji srečen izid v neki važni življenjski zadevi. — Marijna družbenka za dosego redovnega poklica. — Marijina družbenka za pomoč v raznih dušnih in telesnih zadevah ter za pravi mir v družini. — Marijina družbenka za ljubo zdravje in dušni mir. — Neki mladenič v raznih dušnih in telesnih potrebah. ZAHVALE. Zahvaljujejo se: M. Zagoričnik bi. Tereziji od Deteta Jezusa za večkratno pomoč, posebno za ozdravljenje brata po opravljeni devetdnevnici preč. oo. trapistov v Rajhen-burgu. — Marijina družbenka presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu ter sv. Jožefu za veliko prejetih milosti, — Neka oseba sv. Antonu Pad., sv. Frančišku Ser. in bi. Tereziji od Deteta Jezusa za večkratno uslišanje. — M. H. sv. Antonu in sv. Frančišku za veliko pomoč. — Neki fant od Velike Nedelje presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za pomoč v veliki stiski in nadlogi. — T. R. presv. Srcu Jez. in Mar. za uslišano prošnjo. — J. Lagoia Brezmadežni in sv. Antonu Pad. za večkratno uslišano prošnjo. — Jožef Katz za srečno pre-stano operacijo, s prošnjo za milost trdnega in in trajnega zdravja. Matere, matere!... Zadnja leta se pogostokrat slišijo tož-t,< da mlade deklice ne marajo za Marijino družbo. 16, 15, 14 let staro dekletce, — pa ji že ne diši družba! Vidi starejša, odrasla dekleta, vsa najboljša dekleta cele iare v družbi; človek bi mislil, da si bo tako punče le v čast štelo in komaj čakata, kdaj bo smelo biti med njimi, — pa s-fc da šele prositi ali celo svoj nosek više nad družbo, češ, da to zanjo ni! Kaj io pr veseli tako stvarco, če je ne veseli kaj takega kakor je lepa družba poštenih deklet? Veseliti jo mora le svet, veselice, morebiti misli že na ples, morebiti se ozira žf po fantih . . . Kaj je vzrok tej prikazni? Ali je to iduh časa«, ali kaj je temu krivo? Da je v delavnik veliko premalo, skr.ro nič otrok pri sv. maši, to je Bogoljub že lansko jesen enkrat potožil. Ne samo med šolskim letom, tudi v šolskih počitnicah, ko imajo otroci tak ljubezniv čas. jih ni v cerkev. Ne samo daljnih, tudi ctrkvi bližnjih, ki imajo le nekaj korakov d i cerkve, ni. — Ponekod v drugih državah (n. pr. v Švici) imajo šolarji še vedno vshk dan šolsko mašo. Sveta cerkev pa žiii, da bi se otroci zgodaj navajali in navadili pogostnega sv. obhajila. Pa kako bodo hodili k sv. obhajilu, če jih še k iritši ni?! Kaj zopet je temu krivo? Kaj delajo t a m otroci med mašo, — če morda ne pa-sc.o? Ali še spe, ali že skačejo po hiši ali ol: d11 hiše? Da so se naše cerkve ob nedeljah popoldne strašno izpraznile, da se popoldanska služba božja silno zanemarja in opušča, tudi to je nedavno potožil Bogoljub. Pomagalo seveda ni nič. Glas vpijočega v puščavi! . . . Kakšen duh je naenkrat šinil med ljudi?! Ta sprememba 1 To bi bilo dobro materam prebrati ali pre-b:, .i dati. se je zgodila takorekoč od včeraj do danes. Pred desetimi leti popoldne cerkve natlačeno polne, danes marsikje še klop; napol prazne! Odkod to? Zakaj ta nagla in velika sprememba? Kaj ljudi zadržuje da ne pridejo v cerkev, ko so pred neka leti tako lahko prišli? Kaj počno v nedelje popoldne? Ali se veseličijo, ali se dolgočasijo? Ali leže ali skačejo? Tudi otrok ni! Celo popoldne polegajo ali postajajo ali se drvijo okoli, — da bi stopili v cerkev, tega ne! Tri žalostne prikazni. Dokazi verske mlačnosti in nazadovanja. So še druge podobne prikazni; a te posebno opažamo. Človek, ki to premišljuje, mora nehote vprašati; I, kaj pa pravite na to, ve matere?! Ali je vam to prav? Menda mora že biti, če ne, bi pa ne bilo tako! Ali otrokom nič ne rečete: čas imaš, pojdi v cerkev, stopi v družbo!? Ali pa iim rečete, a vas ne ubogr.jo? Eno kakor drugo je žalostno. Če jim ne rečete, ni prav; če vas ne ubogajo, slabo za vas in za otroke!... Ljube matere krščanske! Ali se zavedate, kaj je vaša naloga, vaš poklic? Ali ne veste, daženapodpiratrivogle hiše? Ali razumete, kaj se to pravi? Menda pač. Če trije vogli padejo, se podere cela hiša. Če pa trije trdno stoje, bo stal še četrti. Ali vidite, kako veliko vlogo imate ve v družinskem življenju? Ali se zavedate, da versko življenje družine sloni v prvi vrsti na vaših ramah in vaši vesti? Če mati ne moli pri hiši, kdo bo molil? Če mati ne hodi v cerkev, kdo bo hodil? Verna krščanska mati pa ne le sama moli doma in hodi v cerkev, ampak skrbi tudi, da vsi domači, otroci in posli, molijo, v cerkev radi hodijo in zakramente prejemajo. Tudi oče, da, tudi oče mora za to skrbeti! Kajti njegova ni samo ljuba živi- 4* niča v hlevu — če jo ima —, njegova ni samo obrt in kupčija, njegovi so predvsem otroci; in ne samo meso in kosti, ampak tudi duše njihove, za katere bodo dajali odgovor. In hvalo Bogu, dobe se možje, o še se dobe, ki drže stari krščanski red pri hiši, ki drže otroke z resno moško besedo v strahu in ko pride ura, zahtevajo kratko in odločno,- Otroci, v cerkev! — Če pa je oče sam pijanec ali posvetnjak, ki mu cerkev mrzi, kako bo skrbel za božjo službo otrok? Če pa oče za to ne skrbi, aii boš tudi ti, mati, zanemarjala svojo dolžnost? Matere, ali boste tudi ve odpovedale zvestobo cerkvi? Ve, ki ste zadnje upanje naše? Če še matere odpoveste, potem smo na koncu! Potem ni nobenega upanja več. Potem mora vera propasti. Zato vam je že enkrat Bogoljub klical: Matere, ve nam morate vero ohraniti! Ve, ki imate otroke v rokah od prvega početka njih življenja, ki so najbolj na vas navezani, ki imate največji vpliv nanje, ki vam je največ zanje. S a j sreča vaših otrok je vaša sreča, in njih nesreča vaša nesreča, Ali ne boste torej storile vse, kar je v vaši moči, da bi bili vaši otroci dobri? In ker vam cerkev pomaga vaše otroke vzgajati in jih na pravem potu ohraniti, ali ne boste tudi ve cerkve po svojih najboljših močeh podpirale? Zdaj pa ve še dobro pomnite, kako so ljudje še pred desetimi leti popoldne v cerkev hodili, danes pa vidite, kako malo! Vaši domači, vaši otroci, mali in veliki, vaši posli, med božjo službo doma poseda o, polegajo, pohajkujejo, se potepajo, igrajo, pijejo itd. Kaj pa vendar ve na to pravite? Ali vam je to prav? Ali jim kaj rečete v cerkev iti ali ne? Ali menite, da je današnja navada boljša od stare navade, ko so ljudje bolj v cerkev hodili? Ali varn je vseeno, kje vaš sin in vaša hči hodita? V kakšni družbi sta? Da, družbi! Ali ni ravno družba ali druščina tisto, kar vam otroke pokvari in vse sadove vašega truda uniči? Da ne bodo v slabi družbi, ali bi ne bilo prav, če bi bili v dobri? Kajti neko družbo mlad človek mora imeti; če ne bo imel dobre, bo imel pa slabo. Ali pa je Marijina družba dobra ali ni? Kaj pravite?! Zakaj torej svojim otrokom ne privoščite in poskrbite dobre družbe, da se bodo obvarovali slabe? O, kako veliko več deklet bi lahko bilo še v Marijinih družbah in koliko šele fantov, — ko bi matere hotele! Ko bi otrokom svojim kaj k temu prigovarjale in ko bi jih na to pripravljale! Zdaj je pa mnogim vseeno, ne rečejo jim niti besedice; da, nekateri jim družbo naravnost odsvetujejo ali celo prc-povedu'ejo! Ker torej njih otroci niso v Marijini družbi, so pa večkrat — v hudičevi . .. Potem ko fantje podivjajo, dekleta se pa spridijo, potem — potem — ko je vse prepozno, je pa stok in jok ., In še marsikaj bi bilo drugače, ko bi matere hotele. In očetje seveda tudi. Da mladi fantalinčki že kadijo in da se dekleta nosijo čez ^.oj stan in pačijo z obleko, kdo je zopet kriv, če ne starši? Nobene" resnobe pri vzgoji, nobenega strahu nimajo otroci, vse dovoljeno, počnejo, kar hočejo. K pijači pa otroke sami zapeljujejo, kar silijo jih ž njo in jih s tem vzgajajo za — pijance. Eno ped daleč nekateri starš; ne vidijo pred seboj; ne pomislijo prav nič. kam lahko to pripelje, do kakšnega žalostnega konca. Starši, posebno ve matere, kaj pa mislite? Ali kdaj molite križev pot? Ali poznate osmo postajo? »Jezus tolaži jeruzalemske žene« je zapisano na postaji. Ne vem, kako da je tako zapisano, — saj jih ni tolažil, ampak le svaril jih je, še bolj prav rečeno: grozil jim je. Le poslušajte! Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Zakaj glejte, prišli bodo dnevi, ob katerih poreko: Srečne so nerodovitne; telesa, katera niso rodila, in prsi, ki niso dojile! Takrat bodo začeli govoriti goram: Padite na nas! in hribom: Pokrijte nas! Če namreč nad svežim lesom to delajo, kaj se bo godilo s suhim!« Žene. ali razumete? Nc mislite pa, da to velja samo jeruzalemskim ženam, ampak tudi — slovenskim . . . Matere, matere, mislite pravočasno, kako boste prestale tisti strašni dan! ,, . Knjižica »PojteS« je naprodaj. Dobite jo v Dobrodelni pisarni v Ljubljani, v Cirilo vi tiskarni v Mariboru in pri Sv, Jožefu v Celju. Vezan izvod 8 Din, nevezan 6 Din. Na 10 izvodov 1 povrhu. Poštnina posebe. Z agitacijskih potov Šel je priporočat naše liste: agitiral jc tanje. Kdo? To nam nič mari. Omenjal jc njih nizko ceno: Komaj par litrov vina, pa imaš toliko dobrega branja v hiši. Pa jo jc koj dobil: »Kaj! Par litrov vina: Ga vsaj nekaj časa čutim. Od časopisa pa od nobenega nič nimam." Tako je. Mož pač ve, kaj se pravi: čutiti ga. Mož pozna svoje telo, njegove potrebe in nepotrebe, A na duhovni užitek je prav čisto pozabil. In časopisi nosijo in prinašajo precejšnjo mero duhovnega užitka. Plemenitosti in sirovosti, ki je doma pri nas. se nauži-ješ iz časopisov. Zakaj so bralci neke »Domovine najbolj sirovi? Zato, ker se iz nje na-vžijejo in napijejo sirovosti. Ali mar ne? II. Namenila se je na shed Preroda'., v Ljubljani. Vabljena je bila kot prednica Marijine družbe v K. Omenila je materi. Oh. da moreš biti tako neumna! Zakaj neumna? -Zato! Včasih vseh teh shodov ni bilo. pa smo vseeno lahko živeli.« > V časi h tega ni bilo. To je za-cetek in konec vsega modrovanja naših staril. očetov in mater, ki žive le bolj v spominih na preteklost in se ne morpjo ali pa nočejo prav uživeti v današnje vse drugačne čase. Včasih tega ni bilo. Slišite: včasih so eelo iz Dolenjskega hodili peš ali pa na vozovih k Mariji Pomagaj na Brezje. Danes se pa vozijo po železnici. In vsak bo rekel, d., je to pametno. Svet napreduje. Napreduje pa v dobrem m v slabem. Cim bolj ce utrjuje kraljestvo Kristurovo med nami, tem bolj se hudoba prizadeva. da bi omajala stebre Kristusovega kraljestva. Svet napreduje. Ali naj napreduje samo hudobija? Kar nas je takih, ki sc štejemo med dobre, naj pa roke križem držimo in čakamo, da pride sani Kristus ali vsaj Elija in nam zlobo pokonča? Ne, ne! ljuba mati! Izredni časi potrebujejo tudi izrednega dela od strani vernih katoličanov. Danes so taki shodi potrebni, če jih prav pred 40 ali 50 leti ni bilo. III. Oče! Ali sc boste naročili na Domoljuba? In na Bogoljuba? Saj vem, da sc boste! »Ne vem. Ko bi bilo po mojem, bi časopisov ne bilo treba. Ta reč je čisto odveč. Kvečjemu za gospodarstvo naj bi imeli par časopisov. In mož je cerkveni ključar pri podružnici sv. Križa v B. j Ko bi bilo po mojem ...« Oče! Veste kaj? Vi ste prišli skoro za šest tisoč let prepozno na svet. No, pa recimo vsaj za par sto. V ljubem starem testamentu menda ni bilo nič časopisov. Vsaj v naših krajih ne. Kitajci so jih pa menda že takrat poznali. »Ko bi bilo po mojem . . .« Ali, očka, svet se ne bo oziral na niišc pobožne želje. Mi sc moramo ravnati po svetu. Samo, da me prav razumete: Svet napreduje in mi moramo tudi napredovati. In če se ves svet poslužuje časopisja, tudi mi katoličani ne smemo zaostajati. Gorje nam, če bomo roke križem držali! V časopisju je danes neizrečena moč. In kaj bo, če bomo to moč zametovali? Zalo pa ne velja tista prazna: Ko bi bilo po mojem . . . IV. Pri shodu je bilo. In vodnik jc vabil člane in članice, naj gredo in naj nabirajo še novih članov. Pa se je po shodu oglasila pri njem po- „ božna, sveta, pa sitna dušica v podobi Kugel-novc Anice in je dejala: Oh, gospod, kar sitno se mi že zdi, ker nas vedno priganjate, naj dobimo še novih članov. Ali nimate že z nami dovolj dela? Že zdaj se nam smilite, ker imate toliko truda z nami. Kaj pa, če nas bo še več! I. kje si pa, dušica božja, pobrala te besede ? Ali ti jih res narekuje skrb za gorečega dušr.ega pastirja? Silno dvomim. Bolj verjetno sc mi pa zdi, da tvojo dušo razjeda črv duhovne nevcščljivosti. Bojiš se, da bo tvoja svetost obledela, ali pa si v skrbeh, kaj bj z milostmi, ki jih bodo še drugi deležni i« ne samo ti in tvoje izvoljenke. Ne boj se! Učenjaki računajo, kdaj bo zmanjkalo na zemlji lesa in premoga, belijo si glave z vprašanjem, kdaj bo ugasnila solnčna luč in kdaj bodo usahnili petrolejski viri. In res bo prišel čas, ko bo vseli teh in še mnogo drugih dobrot zmanjkalo. Studenci milosti božje pa ne bodo usahnili, vekomaj ne. Nič se ne boj zanje! Bog je večen in večna je njegova milost Zlate jagode. Tri reči zahteva ponižnost, ki nam jih je Kristus priporoča! z besedo in zgledom. Najprej moramo biti prepričani, da zaslužimo grajo ljudi. Potem moramo biti veseli, če drugi naše napake opazijo in nas zato zaničujejo. Nazadnje moramo vse, kar Bog po nas dobrega stori, pripisovati božjemu usmiljenju. (Sv, Vincencij Pavi.) Sv. Vincencij se je imenoval starega grešnika, ki ni vreden življenja. Enkrat se je pred duhovniki svoje družbe vrgel na kolena in vskliknil Ko bi vi vedeli, kako hudoben sem jaz, bi me pahnili iz svoje družbe, kateri sem samo v breme, jo one-čaščujem in ji škodujem.« Velikokrat jc govoril o nizkem stanu svojih staršev in sorodnikov. Če pa je prišel pogovor na n egova dobra dela, je njih uspeh pripisoval samo gorečnosti drugih. O svojem jet-ništvu v Tunisu ni nikdar govoril, ker se je bal, da bi ga ne navajala k temu niče-murnost. Molimo! Vseh očitkov, sramote, zaničevanja in poniževanja sem vreden. To spoznavam pred teboj, o Gospod. Pripravljen sem tudi sprejeti iz tvoje roke vsako kazen. Kaznuj me le kot dober oče in prizanesi mi v večnosti! 10. Vedno imejmo druge za sveje predstojnike ia, če so tudi naši podložniki, pod-vrzimo se jim, skazujmo jim vso čast in služimo jim z vesel om. To je koristna vaja in Bog daj, da bi si jo prisvojili! (Sv. Vinc Pavi.) Čeprav je bil sv. Bernard žarna luč svojega stoletja in so ga zaradi njegove svetosti, naukov in izrednih del vsi občudovali, se je vendar sam imel za nevrednega hlapca in nerodovitno drevo. Zato pravi njegov življenjepisec: On, nad ka- terim je ves svet strmel, je bil edini, ki n« opazil si aja svoje slave. V očeh sv. Vincencija so bili vsi drugi ljudje boljši, popolnejši in sposobnejši ka -kor on. Zato je svoje mnenje brez ugovora podvrgel mnenju drugih. Kako mislimo in delamo pa mi? Afi ne ravno narobe, kakor svetniki? Mi s m* res grešniki, slabotneži, polni napak, p ■ želimo veljati za dobre, svoje napake pri krivamo in jih izgovarjamo, se nad drug povzdigujemo in jih ostro sodimo. Oh. kije naša ponižnost?.' Molimo! Pač zaslužim, o Gospod ponižati se poci vse stvari in nobeneg». vzroka nimam poviševati se nad druge. \ se kazni sem vreden in brez tvo*eg s usmiljenja bi se gotovo pogubil. O, usmiU se ubogega črviča. ki se je drznil teb žaliti! 11. Kdo/ hoče biti večji od drugih, naj . ■■: manjši cd njih, je rekel Gospod. To je re • niča, ki jo verujejo vsi kristjani. Zakaj jih je vendar tako malo, ki tako ravnajo? (Sv. Vincencij Pavi.) Sv, Pavla, kakor pripovedne o nji sv. Hieronim, je bila tako zatopljena v sver nič, da kdor je ni poznal ali ni o njeni slav-slišal, si ni mogel misliti, da ima njo sam pred seboj. Kdor jo je videl sredi pobožni! devic, s katerimi je skupaj živela, bi bi po njeni vnanjosti, njenem vedenju in govorjenju sklepal, da je zadn a izmed onih ki jim je bila mati in vzor. Molimo! Uči me, o Gospod, d.-, bom majhen v svojih očeh in da se bon imel za zadnjega izmed vseh. Daj mi spoznati mojo nevrednost in nehvaležnost ia zapiši mi globoko v srce, kako sem za -služil pogubljenje, da me ta misel varuje \fake ničemurnesti! Zgodi se Tvoja volja! 5. Zepreke zoper vdanost v voi Ijo božjo. (Konec. Pri globljem premišljevanju nauka o božji previdnosti zadene človek na nevarno zapreko, ker mu stopa pred oči dolg 3 vrsta nerazrešljivih ugank, kako je to in ono mogoče, c Bog res tako skrbi za svet. N. pr. kaki more Bog pripustiti toliko greha, kc h lahko vsak greh zabranil? Zakaj Bog pr - pusti, da je končno vendarle mnogo * j.idi pogubljenih, in sicer pogubljenih za večne čase? Kako da Bog ob času splošnih nadlog (kakor ob vojski, lakoti) pusti, da pravični enako trpe kot hudobni, večkrat pa ,se bolj? Zakaj Bog tolikrat pripušča, da hudobija zmaga nad pravičnostjo? Teh za-kajev je toliko, da ne pridemo izlepa do konca. Pri takih vprašanjih je nevarnost, da se začne majati vera v božjo previdnost. Ali moremo na to odgovoriti s popolno jasnostjo? Najprej naj rečemo: kdor bi hotel popolne jasnosti glede vseh teh vprašanj, ta bi zahteval nekaj nemogočega, ker bi za, hteval vsaj tako spoznanje, kot ga imajo zveličani v nebesih, kar je popolnoma izključeno. Ali naj se torej predrznemo dvomiti nad božjo previdnostjo, ker je ne doumemo? Po preroku Izaiju nam pravi Bog. Moje misli niso vaše misli, tudi ne vat>a pota moja pota. Ker kolikor višje je nebo od zemlje, toliko višja so moja pota od vaših potov in moje misli od vaših misli.« (Iz. 55, 88.) Pa če tudi so božje misli toliko vzvišene nad naše, vendar nam je vsaj nekoliko mogoče prodreti skozi zagrinjalo skrivnostnih božjih sodba, V teku te razprave smo že vsaj deloma odgovorili na nekatera vprašanja; temu hočemo sedaj dodati le še nekaj rnisli. Ker je Bog neskončno dober, bi ne mogel storiti ali pripustiti nobenega zla, :.,o oi iz vsakega ne izpela! kaj celega. >.o je nepebitna resnica. Toda pomniti moramo ii": : r.v, irmažn: d ari vse hudo. kar Bog stori ali pripusti, meri na nekaj dobrega, vendar tisto hudo ni vselej v dobro tistemu, katerega zadene; ampak včasih je dobro komu drugemu ali pa v dobro celega vescljstva Tako je n. pr. Bog pripustil krvavo preganjanje kristjanov, pa ne v korist preganjalcev, ampak v korist preganjanih (mučencev). In Bog pripušča, da jih je toliko pogubljenih, gotovo ne v korist pogubljenim, ampak da se skaže njegova pravičnost. Slišali smo pa tudi že, kako izvoljencem božjim služi vse k dobremu, in da ima Bog zanje neko posebno, odlično skrb. Kar pa zadeva one, ki bodo zavrženi, večkrat ni njim v dobro, ampak izvoljencem, zaradi katerih — tako se zdi •— so hudobni na svetu. Ni pa naša stvar, preiskavati, zakaj n, pr. je ta in ona nesreča zadela posameznika, ali kako družino, ali cel narod itd.; zadostovati nam mora prepričanje, da Bog, ki ima pred .očmi celo vesoljstvo in .celo večnost, pri tem namerava nekaj dobrega, četudi nam jc tisto dobro neznano. Zakaj Bog pripusti toliko greha? K onemu, kar smo že povedati glede tega vprašanja, dostavimo le še to: Bog je dal človeku prosto voljo. Prosta volja pomeni plemenitost in najvišje dostojanstvo človekovo. Če bi jo Bog vzel človeku, bi mu vzel njegovo dostojanstvo; tega pa on noče, četudi človek pozabi na svojo čast in Boga žali. Kako lahko bi bilo Bogu, prepiečiti vsak greh, a ga laje pripusti, da le ohrani človeku prosto voljo, po kateri je človek njemu podoben. In vprašajmo se: ali greh rodi le hudo? Ali ne daje večkrat povoda za dobro? Bolnišnic, misijonišč, dobrodelnih zavodov in polno dobrih stvari bi ne bilo, če bi ne bilo greha Seveda se ne smemo veselili greha radi tega, ker ni greh vzrok tistemu dobremu, ampak le še ovira; božja previdnost pa vse tako modro ureja, da iz greha sledi kaj dobrega in nad tem se moramo veseliti. Tu imamo tudi že odgovor na vprašanje, *,akaj večkrat hudobija zmagi nad pravico. Zakaj trpe obenem s hudobnimi tudi nedolžni? Obširnj smo že govorili o tem, kako trp'jenje — naj bo že tako ali tako — pravičnim služi k dobremu; pristavimo pa še nekaj misli cerkvenih učeaikov. Grehe ljudstva Bog kaznuje včasih s tem, da da ljudstvu fU:-bega vladarja ali slabo vlado, vsled česar morajo trpeti potem tudi nedolžni. Tako beremo v knjigi Jobovi (34, 30.): »(Bog) stori, da zavoljo pregreh ljudstva kraljuje hinavski človek.« Obratno pa Bog tudi grehe vladarjev kaznuje nad podložnimi, tudi nedolžnimi, kakor je bil Izrael kaznovan radi greha Davida, ki je iz pregrešnega namena dal šteti ljudstvo. Včasih pravični premalo svare hudobne, tako da so tudi pravični vsaj deloma krivi hudobij, ki jih uganjajo hudobneži in morajo potem obo;i prenašati kazni. Dalje: mi ljudje nismo popolnoma ločeni med seboj, ampak vsi skupaj tvorimo nekako eno telo. čigar udje smo posamezniki. Zato moramo eden iia drugega gledati, da ne greši; in če eden greši, kazen, ki enega doleti, prehaja tudi na nedolžne, podobno kakor če je en ud telesa bolan, je bolno nekako vse telo. Zgled o Ahanu, zaradi katerega je bila izraelska vojska premagana, nam je služil v potrjenje te resnice. Na krivi poti bi bili, če bi upali, da si bomo vdanost v voljo božjo pridobili brez boja 111 truda. Naša spačena narava kajpada se umika vsakemu naporu, ker bi rada le uživala. A če krepko primemo za orožje, če ;e bojujemo, zatajujemo in premagujemo, bomo uživali sladke sadove te vzvišene čednosti. Ne pozabimo besede Tomaža Kempčana: »Le toliko boš rastcl v dobrem, kolikor boš sam sebi sile storil.« (Hoja I. 25.) Edina pot, ki vodi do Jezusa, je pot križa. Nikdar pa bolj naravnost ne bodimo po tej kraljevi poti, kakor tedaj, ko vse sprejmemo voljno iz rok božjih, karkoli nam pošilja božja previdnost. Zadnji zadržek, ki ga moramo odstraniti, je naša nestanovitnost. Marsikdo je dobro začel, pa slabo končal, ker ni bil vztrajen. Vztrajajmo torej pri dobrih sklepih, ki smo jih napravili ob premišljevanju božje previdnosti. Navadimo se polagoma, da bomo vse dogodke na svetu presojali v luči sv. vere, tako da nam bo nekako druga narava postala beseda: Zgodi se Tvoja volja! Velika sobota. Vzgoja otrok v krščanski družini. (Piše župnik Jos. Vole.) Kaj še podžiga otroško lakomnost. Druga reč, ki v otrocih zelo pospešuje lakomnost, je igra za denar. To vam je tudi prava pošast, ki se zagrize v otroka kot klop) Najdejo se že taki, ki si porežejo gumbe od hlač, da imajo kal kar je količkaj podobno denarju; svoje malice in malhe poprodajo in so rajši lačni da imajo za igro; najdrznejših podjetij se lotijo, naj bi iih tudi stalo glavo, da le je cvenk za irfro. Nobenega prihranka se jim ne zdi preškoda. nobena lastnina jim ni presveta, nobena muka prehuda, nobena zvijača pregrda, če je treba denarja za igro. Skoro bi dejali, da se pokaže v malokateri drugi reči otroška lakomnost tako očito in srdito kot v tej. V igri spoznaš — pravi pregovor — koga pred seboj imaš. Kot volkovi in tigri se pokažejo celo jagnjeta v denarni igri. Sv. Bernardin sporoča o nekem mladem človeku, ki je tako hlepel po denarju za Igro, da se sani sebi ni smilil, pa si je dal izrvati zob zzobom po grošu, da je mogel ustreči si/Oji strasti. Kaj tiči za tem drugega kot pohlep po denarju? Zdaj si pa mislite otroka, ki ga dobi ta strast že v nežnih letih v svoje kremplje! Kam ga bo doti-rala! Saj že lakomna igra sama na sebi n: drugega kot vljudna tatvina. Pazite torej, starši, da se ne bo udomačila med vašo mladino igra za denar! Denar naj vaši otroci le imajo do gotove mere, da pokažejo, kako znajo gospodariti z njim in da tu in tam tudi iz svojega podile kaj miloščine — ali denar naj nima a aših otrok. Od igre pridobljeni denar je pr. vsak otroku na kvar. Najbolje, da ni vred otroki nobene igre za denar, ne metanja krajcarjev, ne sekanja, ne tombole, ne loterije, najmanj pa kvartanja. Če se pa otroci že udeleže katerikrat kake take igre za kratek čas ali ob posebni priliki radi druščine, naj se jim vnaprej deleči vsota: toliko smeš porabiti in ne vinarja več! Strogo je pa paziti, da otrok pri igri ru goljufa, ker to spet posebe podžiga lakomnost. Modri starši ukrenejo tako, da namenjajo otrokom za igro namenjeni denar v lešnike, orehe, fižol, kroglice a i i cknarne znamke, da omilijo v otrocih firast po denarju. — Mnogo dobre clece 51 pa izpridi tudi po kegljiščih: tam pa-><;o zijala, poslušajo baharije in kletvine, vidijo prepire za denar, zanemarjajo službo božjo in svoje dolžnosti, služijo malopridne vinarje, hlepe sami po igri — iz takih otrok ne bo nikoli nič prida. — Še hujše j t- pa seveda tam, kjer je sama domača hiša igralna beznica — visoka šola denarnega pohlepa. Tam gleda otrok, kako žare oči radi denarja, se krčijo pesti, sika jezik in preklinja, se zanemarja najnujnejše delo in najsvetejše dolžnosti, je dovoljena vsaka laž in zvijača — vse zaradi denarja. Kot zmagalec se šopiri in občuduje oni, ki grabi; kot reva in slaboumnih se zasmehuje oni, ki je propadel. O v rok pa opazuje in pije v polnih požirkih i/ mlakuže lakomnosti. Znabiti ne sežemo preveč vstran, če omenimo tod še tudi otroškega beračenj a. Radi priznamo, da izhaja mnogokrat tudi iz bridke potrebe: glad in nraz sta huda mojstra — še volka priženeta iz gošče. Oče pijanec, mati malo-pridnica, ubogi otroci pa strgani in lačni, dela nezmožni in neuki — kaj hočejo? Premagajo strah in sram in gredo cd hiše do hiše. —■ A so tudi drugačne vrste tički: dovolj napaseni in oblečeni, celo dobrih staršev včasih. A hlepe po denarju. In se gredo igrat za denar — ne z lahkomiselnimi in topimi tovariši, ampak z milosrčnimi človekoljubi. Izvabljajo jim denar z lažmi in prošnjami, podarjeno obleko in jed prodajajo, dobrotnike pa skozi zobe vlečejo. To je tudi neke vrste pre-frigana lakomnost in dosti nesramna. Odtod pa že ni več daleč do najgršega kotišča lakomnosti: do tatvine. Široka mr?ža pohlepa je to, s prav gostimi zankami, in malokateri otrok se ji čisto izogne. Zablodijo pa otroci v tatinstvo deloma iz radovednosti, kakšno je li to in ono; tudi iz sladkosnednosti, ker morajo vse pokusiti; pa tudi iz porednosti, da nagajajo; iz nevoščljivosti, zakaj bi drugi imeli in oni ne; celo iz sovražnosti, da se zmaščujejo — iz vseh teh nagibov otroci krade.o. Dovolj je pa en nagib in še tisti prav skrit. Polagoma se otroška duša privaja krivičnosti: spoznava — tako mimogrede! — notranjost domače omare, vsebino raznih predalov, žepe svojih bralcev in sestric, skrinje poslov, torbice součencev, sadovnjake in shrambe sosedov — drznost raste in strast z njo. Pa pride čas, da otroci ne izmikajo več iz sladkosnednosti, ne iz potrebe, niti radi slabih nasvetov ali prilike, ampak iz golega pohlepa, iz nekega zverinskega nagona. Morajo krasti, drugače niso mirni in zadovoljni. Zgodil se je že neverjetni slučaj, da je skril fant svoje cokle v grmovje in pobegnil proč; potem se je pa plazil tatinsko do njih, planil nanje, zbežal z njimi in jih sam sebi »ukradel«. Čudovito globoko zgrabi strast kradljivosti otroško srce! Ob strah in sram spravi otroka, ob previdnost, cb um. Ne more si človek takšnega pohlepa včasih drugače razložiti kakor tako. da je prinesel otrok že precej te strasti podedovane s seboj na svet: znabiti otrokov oče ali ded ni bil prav rahločuten, znabiti mati ali stara mati otrokova ni bila prav vestna ozir pravičnosti? Mnogo pa seveda zagreši tudi vnemama vzgoja, ki presoja otrokove krivice kot mladostno nepremišljenost in neumnost ali celo kot juna-čenje. naprej pa nič ne misli, da ni ta strast nikoli sita. Spomnite se na onega, ki je ukradel samo šivanko, pa ga mati ni pograjala, kje je končal! Zakrknjen tatic bi ukradel vodo z mlinskega kolesa, ko bi šla z njim, pravi pregovor. Tako huda, nasilna je ta strast! (Konec.) Fantje — na marijanski shod v Celje! Kakor napovedano, bo letos na bin-koštni ponedeljek, 21. maja, velik shod mladeniških Marijinih družb in drugih dobrih fantov pri Sv, Jožefu nad Celjem, Razpored bo kratko ta-le; Ob 8 zjutraj je v mestni farni (opatijski) cerkvi v Celju tiha sv, maša, K tej maši ali vsaj med mašo se zberejo fantje v cerkvi; kar jih v cerkev ne more, pa zunaj na trgu pred cerkvijo. Po končani sv. maši se razvrsti procesija, ki gre — med sviranjem godbe — skoz mesto ven k Sv. Jožefu. Pri Sv. Jožefu bo ob lepem vremenu sv. maša v kapelici zunaj cerkve. Med mašo pojejo fantovski zbori. Po sv. maši zborovanje in govori istotako na planoti poleg cerkve. Govorila bosta dva duhovnika dopoldne, dva popoldne; drugo fantje. Kdor želi govoriti, naj se naprej priglasi našemu uredništvu. Opoldne odmor. Ker pri Sv. Jožefu nt gostilne in bi bilo v mesto (splošno) predaleč hoditi (kak posameznik bi že mogel iti), storite fantje prav, če prinesete kak prigrizek s seboj. Dobilo pa se bo tudi gori kruh in kaj gorkega (klobase) in tudi kaj, kar po grlu steče. Popoldne ob 2 pete litanije v isti kapelici, nato nadaljevanje zborovanja do blizu 4. ure, ko odide vlak v Savinjsko dolino. Če bi bil dež. bo moralo seveda biti vse v cerkvi. Zdaj pa, dobri fantje, pridite na ta lepi shod v velikem številu! To mora biti cel tabor fantovski! Možje se smejo fantom pridružiti. Spomnite se, kako ste bili lansko leto isti dan v Ljubljani s shodom zadovoljni. Letos gotovo ne boste manj. Celje je naravno središče Slovenije (jugoslovanske). Celje, tretje slovensko mesto po velikosti, je prav lično mestecc. Celjska okolica je najlepši del slovenske Štajerske. Sv. Jožef, misijonska in romarska cerkev, stoji na prijaznem nizkem griču, dobro četrtinko ure izven mesta. Z griča je najlepši razgled daleč po okolici. Cerkev sv. Jožefa je lepa, prav prijazna. Meseca maja bo Sv. Jožef v najlepšem cvetju in zelenju, — To so vnanje okoliščine, ki močno vabijo na ta shod. Govoii bodo tudi brez dvoma lepi. Godba in fantovsko petje, ki se bo razlegalo po griču, to bo nekaj krasnega. Zastave tudi morajo biti. Južna železnica je lani dovolila polovično voznino. Tudi letos se bo prosilo z t znižanje. Priglašajte se že zdaj! Sporočite na-kratko, koliko se vas misli udeležiti iz Vaše župnije. — Pisma naslavljajte: »M i -sijonska hiša pri Sv. Jožefu, P. C e 1 j e.« Slovenci še zniiraj preklinjajo Mater božjo fo italijansko. Kdaj bo konec ttj sramoti? Kaj ste storili, da to ostudnost preprečite? Misijon i na slovenskem Koroškem. Ker so se na zahtevo celovškcga škofi dr. Adama Hefterja zadnja tri leta vršili po nemškem Koroškem sv. misijoni. je odredil, naj se vrše tudi v slovenskih župnijah njegove škofije. Zato so začeli po škofovem naročilu ljubljanski jezuiti letos meseca januarja svete niisijone v slovenskem delu Koroške, in sicer v pliberški dekaniji. si štirje dosedanji misijoni so prav dobro uspeli. Ob istem času sta se vršila dva misijona: v Š v a b ek u in Suhi, od 14. do 21. jan. V Švabeku je bil misijon naravnost izvrsten. \ odila sta ga dva misijonarja. Udeležba pri pridigah sijajna, obhajil je bilo v župniji, ki šteje 650 ljudi, 1450. Ustanovila se bo za žene Marijina družba po prizadevanju goie-čega g. župnika. Samo par domačinov ni bilo pri spovedi. — Na Suhi. v sesedni župniji, ki je ustanovljena le od občine, a ni še potrjena od škofijstva in vlade, in jo je prej oskrboval švabeški župnik, je vodil misijon eden patrov. Tudi ta misijon je bil prav dober. Udeležba prav obilna, ker mnogi so v hribih. Obhaiil 750. Pri procesiji v nedeljo dopoldne s sv. Rešnjim Telescm so imeli ljudje goreče sveč'.'. Ob sklepu blagoslov misjonskega križa na pokopališču. Cerkev je bila z zelenjem lepo okrašena. Upokojeni č. g. msgr. in. dekan b'j vpeljal Marijino družbo za žene in dekleta. Ljudje so se s solzami v očeh zahvaljevali mi- rijonarju. Lc nekaj jih ni bilo pri zakramentih. Od 28. jan. do 4. febr. sta bila istodobno rni-sijona v Š m i h e 1 u pri P 1 i b e r k u in v K a z a z a h. V Šmihelu sta težko delo vršila dva misijonarja, Obisk pri pridigah je bil prav dober, na svečnico in nedeljo ob sklepu sijajen. Zadnji misijon je bil tu pred 45 leti. Obhajil je bilo 2700, Dela je bilo toliko, da spovedniki niso bili vsemu kos, kakih sto jih ni bilo pri spovedi. Zelo veličastni sta bili procesiji s sv. Rcšnjim Telesom na Svečnico zvečer ob šestih s prižganimi svečami in sklepna z novim misijonskim križem, ki se je krasno razvila po polju; samo moških je bilo 400, žensk pa nepregledni množica. V župniji so bratovščina presv. Srca Jezusovega, rožnega venca, če-ščenja sv. R. T., tretji red, škapulirska; prvo nedeljo majnika se ustanovi dekliška Marijina družba. Istočasno je vodil eden patrov sv. misijon v Kazazah pri Šmihelu, ki je bil prav dober. Ljudje so prav pridno prihajali k pridigam, obhajil je bilo 950. Pri sklepu je bil tudi g. dekan pliberški, č. g. Hribar, in štebenski gospod, ki zdaj to župnijo oskrbuje. Dosedanji upravitelj, č, p. Evgen Merše, kapucin, je maral pred misijonom oditi v Škofjo Loko Prazno je vse naše delo brez božjega blagoslova. Molite, molite, da Bog naše delo blagoslovi! Kaj se vidi na Goriškem. (Zakaj li potopisi? Piše urednik. Dalje.) Morda me kdo na tihem malo zavida zavoljo mojih potopisov, češ: temu se pa godi! Pohajkuje po deželi, hodi od farovža do fa-rovža, se da lepo pogostiti in gre naprej, kakor pravi tista pesem:. Danes tukaj, jutri tam — drugi kraji, druga mesta — če mi všeč ni, pa drugam — urno me popelje cesta! — Toda če bi kdo imel moja potovanja za golo pohajkovanje, bi se nekoliko motil. Zdelo bi se mi škoda dragega časa. Ne rečem, da se mi slabo godi na mojih potih, — Rog varuj kaj takega reči! — a samo zato, da bi se mi prijetno godilo, vendar ne potujem, marveč imam s svojim potovanjem vedno kak koristen namen. Podoben namen imam pa tudi s svojimi potopisi. Nekdo' je rekel ali nekje so rekli, da je Bogoljub zaradi mojih takih in enakih spisov »voden«, Z drugo besedo: da vodo za drag denar prodaja. Prostor, ki ga takole pisanje in čenčanje zavzema, bi se dal boljše porabiti. — Drugi, in kolikor mi je znano, je teh velika večina — pa to reč drugače razumejo. Pravijo, da je tudi voda časih dobra, da je vino mešati z vodo zdrave. Z drugo besedo: pravijo1, da je prav, da Bogoljub tudi take reči prinaša. Da! Če jaz svoje potopise nadaljujem, ste tega krivi samo Vi, naši bravci, ki me spodbujate, da naj le še take reči pišem, ker da jih radi berete; sicer bi bil že davno nehal. Če Vam to ni všeč, mi pa le kar povejte, bom pa nehal, saj si bom s tem le malo dela prihranil! Namen tega in takega pisanja je trojen: 1, prav ta, da Bogoljub prinese tudi malo »vode<, to je: lažjega, kratkočasnejega beriva. Saj prinašamo tudi dokaj »vina . to je močne hrane, praktičnih krepkih naukov za krščansko življenje. Ali je n. pr. današnji uvodni članek voda ali vino? In podobnih je še več. Časih pravijo, da je naše »vino« še malo premočno. Zato mu je treba malo vode priliti, to se pravi: ostrost naših naukov in zahtev je treba s kako prijazno besedo malo ublažiti. Zdaj mora po Bogoljubu burja pihati, zdaj pa milejša sapica. Če bi smel biti nekoliko neskromen, bi rekel: Pokažite mi nabožni lis', ki bi segal tako živo v praktično življenje kakor Bogoljub! Kdor hoče vse izpolnjevati, kar Bogoljub v eni številki naukov prinese, ima za en mesec dosti. O, ko bi le četrtinlco tega hoteli izpolnjevati! — 2. Posvetnjaki mislijo in trdijo, da je pobožno življenje dolgočasno, le posvetno življenje to je veselo. To je te* me lin a zmota, ki zapelje nešteto mladih .judi na pota posvetnosti in razuzdanosti. Mi ri -ramo to usodno zmoto pobijati, — pa ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem. P o b o t -nost mora biti vesela, prijetna, prikupljiva! To je pravilo Bogoljubi. Zato ne smatramo za onečaščenje svetih re četudi nabožni list zapiše kako lcratkoča^Bo. Ta ali oni, ki bi »Bogoljuba« še v roko ne vzel, ga pogleda zaradi tega, zraven pa še kaj drugega bere. — 3, se da tudi v potopis vplesti marsikako koristno in porabno zrno. To so razlogi, ki me — poleg prigovarjanja naših bravcev — nagibajo, do pišem in kracljam te-le potopise. Nekaj vam pa moram pri tej priliki j:.. -vedati, da me je prav pošteno goljufalo. Kaj pa? \ idite, ravno iz teh vzrokov sem napisil tudi tisti dve prošnji »Ančkam in Micikam, pa vsem, ki niso Micike in Ančke* . Mislil sem. da jih bom malo v dobro voljo spravil, pa bodo tem rajše in tem več dale za zap. šene namene. Na — in kaj se je zgodilo? Moja namera se je popolnoma ponesrečila. Mic:ke iu Ančke in vse druge so me skoro popolncat i — na cedilu pustile. Darov v zaprošene mene je prišlo tako malo, da se mi je čudno zdelo. Za obe cerkvi v Bosni se je nabralo dobrih 2000 dinarjev, za katoliško dvorano v Belgradu pa komaj 300. Kaj menite, kdaj cj-mo začeli s temi vsotami cerkve in dvoran-.> zidati?! Vsaj od An sem pričakoval, da bot{ > zo cerkev svoje patrone rade po svojih močeh prispevale; a darovali so drugi, ki niso bdi ime no prošeni, Ančk pa je dalo prav mal i. Več kakor za bosenske cerkve mi je pa za dvorano v Belgradu. Tam so naša slov. -ska dekleta, ki takega zavetja krvavo potrebujejo. Človek bi pričakoval, da bodo njt!t slovenske sestre, ki so doma na varnem, rade priskočile svojim ogroženim tovarišicam v daljnem mestu na pomoč, da se tam ne z"'u.. > — v nesrečo sebi in v sramoto vsemu katoliškemu slovenskemu narodu. Da vam odkrito povem, skoro zamalo se mi je zdelo, ■>... Shod imamo v cerkvi sv. Ignacija in sicer na galeriji. Narejena je kakor mala kapelica z lepim Marijinim oltarčkom, ki je samo za Mar. družbo prirejen. Najprej, ko pride vsaka notri, naredi v knjigo črto k svojemu imenu, potem ena razdeli glasilo M. dr, kakor pri nas »Bogoljub«, nato pride g. voditelj in najprej prebere evangelij, potem ima govor. Tukaj povsod tudi popoldne bero evangelij. Potem so litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Nato g. voditelj odnese Najsvetejše nazaj v c?rkev in ne pride več nazaj. Vse članice ostanejo skupaj in zapojo in sicer vse enoglasno več krasnih pesmi, ki so že vse razdeljene po klopeh. Potem se še en čas pomenijo med seboj. Jaz sem se na koncu priglasila, da me je starosta (tako se tu imenuje prednica) zapisala. Ko ji povem, da sem Jugo.slovanka, se je prav začudila in bila prav vesela, da sem se k njim priglasila. Dobila sem maio knjižico, kjer je popisan ves red Mar. družbe, obenem so popisane tudi vse članice in odkod da so. Tu imamo vsak mesec dvakrat shod, drugo in zadnjo nedeljo in enkrat zjutraj skupno sv. obhajilo. M. dr. ima v Pragi dva sedeža; ena družba je pri sv. Ignaciju, drupa rH sv. Jožefu. T"kaj pri nas je vseh članic 48, čaka jih pa na sprejem 6,.. Ena stvar se mi je tukaj posebno aopadla in to je, cla se članice med seboj nazivaio »sestric-ka (sestra) Če hočem katero kaj vprašati, ji moram reči le »sestrička«, ne oa »slečna (gospodična). Saj to je tudi pravilno, ker pod Marijinim pleščem smo si vse sestre med seboj. Lepo bi bilo, če bi se ta lepa navada tudi pri nas upeljala. Vse članice so tu jako ponižno in preprosto oblečene. Malo jih je sicer, pa so res vse tako lepo domače med seboj, jaz sem bila kar iznenadena in sem tu-cb takoj naročila tukajšnje glasilo Marijine družbe. , . . ; Mladeniške Marijina družba v Bobre-poijah. Na praznik Brezmadežne smo slavili 20 letnico naše družbe. Ob dvajsetletnici je družba imela veliko žrtev. Ko smo se popoldne zbirali pod Marijino zastavo in odhajali skupno v cerkev, so v Ljubljani polagali v grob zvestega člana in svetovalca naše družbe, Jožeta Mikliča iz Zagorice. Bi! je izvrsten fant. pobožen in navdušen za čast Marijino. Ob 10 letnici naše družbe je Marija poklicala k sebi tedanjega prednika, Jožeta N:čiča iz Vodic. Nučič je bil izredno goreč fant. Iz daljnih Vodic je tudi v najhujšem mrazu prihajal k adventnim zorni-am in bil celi fari zgled vernega kristjana. Za 20 letnico si je Marija izbrala našega pridnegj Jožeta. Pokojni Jože je bil zelo skromen in pobožen mladenič. Ob prvih petkih ga ni nikoli manjkalo pri obhajilni mizi. — Tudi sicer je bilo v preteklem letu več sprememb v iaši družbi. Poleg Mikliča nam je smrt pobrala še dva fanta. Poslovila sta se od družbe tudi dva svetovalca, ki sta spremenila svoj stan. Oba sta bila več let svetovalca v družbi in njena goreča člana: Jože Kralj iz Zagorice ni Janez Drobnič iz Vidma. Obema bo družba ohranila časten spomin. Oba sta darovala družbi lep dar, — Mi pa, ki smo še v družbi in veliko nas je, krepko naprej! Pomladili sr-o re, obnovili smo vse predstojništvo. Naj naša družba procvita, naj Marija izprosi obilo blagoslova našemu delu! Vogrče na Koroškem. Majhna je sicer naša vas, vendar imamo nekaj, kar kinča našo faro, namreč dobro vzgojeno Marijino družbo ter vnetega in neutrudljivega dušnega pastirja. Oh, ko bi bili tudi še fantje tega mnenja, di bi posnemali Marijino družbo, potem je naša fara v verskem oziru dobra, ko bi tudi fant)e pristopili k mladeniški Marijini družbi. Ravno tista dekleta so danes nesrečna, ki so pred nekaj leti rekle: Saj tako lahko prav živim, čeravno nisem v Marijini družbi. Naši fantje, naše veselje, naši bodoči gospodarji, krenite na pravo pot. namesto da hodite v sosedno faro k sv. maši, katero skoro vedno zamudite in potem tam po gostilnah razgrajate in zapravljate denar po nepotrebnem! Hodite rajši pridno v našo ljubo cerkvico, in videli boste, da tam zadobite mir, drugod pa ga ni nikjer! Fant od fare. Tur j? k, V novoustanovljeno Mar. drržbo je bilo po šestmesečni pripravi 8. decembra sprejetih 24 deklet, Marijina družba za žene s3 bo ustanovila 2. februarja. Ob prvih petkih je cerkev polna častivcev Srca Jezusovega. Kin božjega Srca stoji ob strani velikega oltarja in se zdi, kakor da bi Jezus klical: Pridite k meni! Moški in ženske so se odzvali vabilu. Na praznik Vseh svetnikov in na dan enodnevnega češčenja so bili skoraj vsi ljudje pri sv, obhajilu. Vsakdanje sv, obhajilo se množi. Na praznik celodnevnega češč°nja sta bili dve pridigi, Med sv. mašo se tudi fantje dostojno obnašajo. Božio službo poveličuje krasno petje na koru. Ob nedeljah popoldne je pri nauku skoraj toliko Hudi, kakor pri sv maši, ker hodi vsak rad poslušat dobre pr-dige. Pred pol letom ie prišel novi g. župnik, pa je z božjo pomočjo veliko storil. On in vrli gospod učitelj Ločniškar delujeta vzajemno Srečna župnija! Iz Tinjana — Istra. Tinjanska dekliška Marijina družba plaka nad izgubo svoje zveste članice Ivane Primožič, ki je po kratkem a velikem trpljenju izdihnila svojo deviško dušo v tržaški bolnišnici dne 24. januarja t. 1. Čudna so božja pota! Pokojna Ivana je čutila v sebi poklic za samostansko redovno življenje in bila je sprejeta v Maribor k čč. šolskim sestram. Ne da se opisati, kako je hrepenela po samostanu in celo želela še v strožji red. Bilo je 8. januarja t. L, ko je Ivana, spremljana od svojih tovarišic, na južnem kolodvoru v Trstu poslavljala se od njih, ki so jokale, a ona je vesela stopila v brzovlak Trst—Dunaj rekoč: Ne jokajte! jProsila jih je, naj izmolijo na Tinjanu pred kipom Brezmadežne češčena-marijo, da srečno pride v Maribor, nato se začne vlak pomikati, a naša Ivana, sloneč pri odprtem oknu kupeia zapoje na ves glas s svojim krasnim glasom: »Trenutek je prišel vesel« in vlak je izginil v daljavo. Srečno je prišla v Maribor, bila zelo srečna, toda par dni pozneje je hiporua zbolela; vodstvo ji je svetovalo, ko je vstala, naj gre v Tomaj. kjer je zrak zanjo ugodnejši. Revica je šla. a ne v Tomaj: na pol mrtva je prišla v Trst, odkoder so jo prenesli v tržaško bolnišnico, odtod pJ mrtvo na tržaško pokopališče, kjer čaka večnega vstajenja. Zagorje pri Pilštanju. Letos kakor vsako leto bomo zopet obhajali slovesno . tridn^v-nico v čast preblažcne Device Marije 10., 1! , 12. in 13. maja po prazniku Kristusovega vnebohoda in v odili bodo tridnevnico preč. gg. misijonarji od sv. Jožefa pri Celju. — Častilci Marijini, hitimo pred oltar Marijin in čujmo pri podbojih njenih duri. Kdor mene najde, najde življenje! S Slapa pri Vipavi. Tudi pri nas se je začelo z resno poživitvijo Marijine družbe, ki je tekom svetovne vojske skoro izbirala. Malo številce 7 se je do danes pomnožilo na 24 Naša družba je letos slovesno proslavila že svojo dvajsetletnico z lepo uspelo prireditvijo, obsegajoče; krasno nalašč v ta namen spesnjeno deklamacijo č. m. Elizabete, petje in igro Nežika z Bleda«. Dne 2. februarja je bilo znova sprejetih 7 deklet. Temu zgledu bodo sledila gotovo še druga dekleLi ki polagoma uvidevajo, kolike koristi je Marijina družba za pravi verski in narodni preporod našega naroda Sv. Trojica pri Tržišču (Dol.). Ustanovili >»io evharistični, dobrodelni, časniški odsek. Imamo pod skupnim ovitkom 152 Domoljubov, 72 Bogoljubov. Od 24. februarja do 5. marca se je pri nas vršil sv, misijon s 3100 obhajanci. Ob misijonu se je ustanovila družba apostolstva m o ž. Pristopilo je 66 mož 111 mla-deničev. Ob sklepu misijona je bilo sprejetih S mladeničev in 48 deklet v Marijino družbo. \ stolpu pa nam pojo bronasti zvonovi, lepši in večji od prejšnjih. Sromlje pri Brežicah. Naša fantovska in dekliška Marijina družba ima en mesec v cerkvi nauk, drugi mesec pa v župnišču, kjer poleg duhovnega voditelja nastopajo z različnimi govori tako fantje kakor dekleta. Posebno čudno pa jc to, da so bili na glavni društveni praznik S. decembra na novo spreleti trije fantje v družbo in nič deklet. Pliberk (Koroška). Po triletnem obstoju si je naša Marijina družba nabavila zastavo. Na dan Brezmadežne, 8. decembra, se je slovesno blagoslovila. Zastava je krasna. Naše rlavnosti so se udeležile članice Marijinih, družb iz Tinj, Kazaz, Št. Lipša, Globasnice, Vogrč, kandidatinje iz Šmihela s svojim voditeljem č. g. Koširjem, k: so nas v nagovoru navduševali za boj marijanski. Sledila je sveta maša z asistenco in slovesnim petjem, med katero smo skupno pristopile k mizi Gospodovi. Popoldne se je vil sprevod z novo zastavo iz dekanije v cerkev, kjer je bil govor našega voditelja č. g. dr. Zeichna; Vselej in vse z Marijo. Sledil je sprejem treh kandidatinj. Po cerkvenem shodu se je vršila slavnostna akademija v dvorani izobraževalnega društva. Vrstilo se je petje, deklamacije in govori. Govorniki in govornice so poudarjale, da je družbi zabava potrebna, in kako gojiti veselje. H koncu je bil prizor: vzgoja sveta in Marijine družbe. Vladalo je splošno veselje in navdušenje. Hrušica v Istri. Tudi mi se moramo malo oglasiti v našem Bogoljubu , da ne boste mislili, da smo že vsi pcmrli, čeprav je bila tudi naša družba že blizu smrti! Saj znate: kakor drugod po naših krajih, tako pri nas: med vojsko je družba vedno boli hirala, a po vojski bi bila kmalu umrla. A vendar ni, hvala Bogu in Mariji! V jeseni 1921 smo imeli v Hrušici sv. misijon — vodili so ga z veliko vnemo preč. gg.. lazaristi iz Ljubljane — in po sv. misijonu se je začela družba vedno bolj oživljati, tako da šteje sedaj dekliška družba 82 druž-ibenic, posebej pa še ima odsek za matere in vrtec za male deklice. Shode imamo redno vsak mesec. ^Bogoljubov dobivamo 50 (seveda: premalo! boste rekli \ i drugi — a če bi poznali Istro, ne bi. najbrže tako sodili!)1. Zu pustno nedeljo in torek so dekleta prav lepo igrale krasno igro Dve materi«, kar je bilo vtem pametnim mnogo bolj všeč kot pa ples. Da bi se naša Mar. družba še bolj po- Po domovini. Dve novi škofiji sta ustanovljeni v Jugoslaviji, na bivšem Ogrskem, Imenovana sta tudi že nova škola: v Subotici (Bačka) Ljudevit B u d & novic, v Velikem B e č -k e r e k u (Banat) pa frančiškan o. Rafael Rodi č. Dar svetega očeta. Za novo katoliško erkev, ki se ima zidati v Belgradu, je daroval D&pež Pij XI. 240.000 dinarjev. Novi vizitator (provincijal) misi;onarjev-iazaristov. Za naslednika blagopokojnemu vi-zitatorju Fr. Javšovcu je imenovan preč. g. Leopold Š m i d , i bivši superior misijonske hiše pri sv. Jožefu v Celju. Novi vizitator si je izbral za svoj sedež misijonišče v Grob-1 j a h , kjer je obenem superior. — V Celju je postal superior č. g. Gregor Flis, v Mirni pri Gorici pa č. g. M i h a e I K 1 a n č n i k. — Č. g Alojzij Plantarič, dosedaj superior v Grobljah, je šel v misijon v Bitoij. Za provincijaia-ESjnestmka frančiškanske provincije je izbran (po smrti provincijala P. Holečka) dr. P. Regalat Č e b u 1 j, doslej gvar-dijan v Ljubljani. Njegovo mesto je prevzel P. Salvator Zobec; varih provincije je P. Placid F a b i a n i. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Podeljena je župnija Št. Vid pri Stični Janezu H 1 a d n i k , župniku na Trebelnem, — Nameščen je kot kaplan na Dobrovi Karel M a t k o v i č. — K sv. Petru " Ljubljani ima priti kot kaplan Viktor T ur k iz Cerkljan pri Kranju. Ssntaa kosa. Dne 14, februarja so pokopali v Ljubljani provincijala frančiškanskega reda o. M a r i o f i 1 a H o 1 e č e k. Pokojni provincijal je bil star šele 50 let. Ko je dokončal gimnazijo, se je odločil za službo pri železnici. V zakon je dobil dobro gospo Dolžan Vestno je izvrševal svojo službo, živel vzorno ter stopil s svojo ženo v tretji red sv, Frančiška. Ko mu je ženo pobrala smrt, se je odločil za življenje v samostanu. Postal je re- ži vila, bi prav rade Lnelc kak poučni sestanek pri nas ali kje v bližini, kakor jih imate pri ^ as na Kranjskem. Gospod urednik, po- pomagajte nami--(Rad, a povejte, kako bi želeli, — Lr.) dovnik in dosegel v redu najvišjo službo provincijala. Odlikoval se je v vestnem izvrševanju svojih stanovskih dolžnosti kot spovednik, misijonar, pa tudi kot pisatelj. Skromnega sina sv. Frančiška so vsi čislali. Truplo rajnega je v cerkvi frančiškanski blagoslovil ter opravil obredne molitve prevzv. g. knezo-škof. —- Par dni zatem se je preselil v večnost pokojnega redovni tovariš P. Klemen G r a m • p o v č a n , ki je bolehal dalj časa v novomeškem samostanu. P Klemen je misijonaril večkrat med našimi Slovenci na Vestfalslcem. — Dne 2. marca so v Šmartnem pri Kranju zagrebli ondi umrlega mladega kaplana A n -d r e j a K a j d i ž a , ki je bil zgled vestnega delavca v vinogradu Gospodovem, — Dne 2. marca ca je preselil v večnost starosta ljubljanske škofije Karel K 1 i n a r , ki je kot vpokojeni ekspozit oskrboval službo boijo v božjepotni cerkvi pri Novi Štifti skoraj 40 let. Zadnji čas je bival v Ribnici. Pokojnik je ugiasbil znano pesem o slepcu: Le enkrat bi videl...•< — Bog jim daj nebesa! Dr. Tavčarja odhod s sveta. Umrl je dr. Ivan Tavčar, bivši ljubljanski župan, poslanec itd., oče slovenskega liberalizma kakor ga je imenoval neki list. Imel je to veliko srečo, da se je . pred smrtjo lepo spravil z Bogom. Vere — po svoji lastili izjavi — ni nikdar zgubi!, le pozabil je preveč nanjo. Zadnji dve leti je spoznal, da se je v marsičem motil; oživela je zopet v njem vera njegovih mladostnih h t. Prejel je večkrat sv zakramente. Toda tega nobeden liberalnih listov, ki s o toliko pisali o njem, ni omenil.,. Misijoni v Zagrebu. Meseca maja bodo imeli ob istem času v desetih zagrebških cerkvah misijon. Ta duhovna prenovitev bo najlepša priprava za evharistični kongres, ki bo meseca avgusta v Zagrebu, Pastirski listi naših škofov za postni čas obravnavajo naslednje času primerne nauke; Ljubljanski knezoškof razlaga glavne misli prve okrožnice sedanjega papeža Pija XI. Po- leg tega opozarja vernike, nai skrbe za vzdrževanje duhovščine, če bi država odrekla zadostno pomoč; dalje izraža bojazen radi nevarnosti mešanih zakonov. Končno priporoča vestno posvečevanje nedelj. — Nadškof vrh-bosenski dr. Ivan Š a r i č govori v svojem pastirskem listu o katoliški Cerkvi in papeštvu. — Mostarski škof o. Alojzij Mišic razpravlja o krščanskih dolžnostih v sedanjosti. — Zagrebški nadškof dr. A, B a u e r je posvetil svoj list središču naše sv. vere: sv. Evharistiji, Djakovski škof dr. A. A k š a m o v i č govori obširno o svetosti sv. zakona. — Senjsko-modru-ški biskup dr. J. M a r u š i č razvija krščanski nauk o delu, o vprašanju zasebne lastnine, o bogastvu in siromaštvu. — Dubrovni-ški škof dr, J. M a r č e 1 i č govori o Jezusu, kot našem Učeniku in najvažnejših resnicah sv. vere. — Šibeniški škof dr, J Mile ta z žalostjo omenja nenravno rano sedanjega časa — zakonsko nezvestobo in divje zakone. — Splitski gen, vikar L. Ivaniševič opozarja vernike na zvesto izpolnjevanje božjih in cerkvenih zapovedi Z Reke se nam piše: Kaj pravite, g. urednik, ko bi se tudi v Reko enkrat malo poKa-zali? Na nas reške Slovence in Hrvate ste pozabili. Petnajst let sem že v Reki in zelo veliko se je spremenilo v mestu, ali še večja sprememba se vidi v cerkvi. Nekdaj oblegana spovednica p. Grgura od slovenskih deklet, sedaj prazna samuje. Kaj je temu vzrok? Mislite li, da ni več v Reki slovenskih deklet? O, še so, še, in veliko jih je, ali namesto na spovednico naslanjajo se na italijanske vojake. Veliko deklet je zginilo iz cerkve, ko so nam vzeli p. Grgura, velikega ljubitelja slovenskih deklet in sploh slovenskega naroda. Nekateri so ga imenovali »slovenski pater«. Ali naj kaj pričakujemo sedaj, ko nimamo več nobenega hrvaškega duhovnika? Mislim, da ako bi hoteli duhovniki v Jugoslaviji nam na kak način na pomoč priti, da bi lahko to dosegli, da dobimo naše patre Hrvate nazaj. Pridite torej . , . Dobrotni darovi. V preteklem letu je uprava »Bogoljuba« prejela darov za razne dobrodelne namene (26 je bilo takih namenov) v skupnem znesku 5985 Din 40 p, Vse darove je izročil tajnik K. T. D. v namene darovalcev, ki jim bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala. Bog naj stotero poplača! — Nekaj pošiljatev (zlasti za misijonišče v Grob-Ijah) je bilo sproti oddanih in niso vštete v zgorajšnji svoti. Po svetu. Patron katoliških pisateljev in časnikarjev. Sv. oče Pij XI. je sestavil povodom 300-letnice sv. Frančiška Šaleškega okrožnico, v kateri proglaša velikega cerkvenega učenika za zaščitnika katoliških pisateljev in književnikov. Umrl je kardinal Jožef Prisko, nadškof v Naplju, v starosti 86 let. Kardinalom je bil imenovan še pod Leonom XIII. pred 26 leti. Bil je odličen bogoslovni učenjak. Zlato rožo, ki jo je blagoslovil papež Pij XI. na sredpostno (rožno) nedeljo — 11. marca t. 1. — je prejela letos španska kraljica. Zlata roža pomeni, da se bliža duhovna pomlad. Blagoslovljeno rožo pošlje papež kakemu vladarju ali vladarici, kakemu mestu ali cerkvi v znamenje spoštovanja in odlikovanja za versko mišljenje in življenje. Težke razmere ima sedanji praški nadškof dr. K o r d a č. Prejšnje čase je bilo v praškem semenišču do 150 bogoslovcev, danes jih je samo 37. Nadškof poziva v svoji postni okrožnici vernike, naj se potrudijo za krščanski odgoj mladine in naj po možnosti žrtvujejo za vzdrževanje semenišča. Poganstvo na pohodu. Na Dunaju je mnogo otrok, ki niso krščeni. -— V novem »krematoriju« (peč za sežiganje mrličev) pridno kurijo in spreminjajo mrtvece v pepel. — Civilne poroke (pred županom) se množe. Včasih jih je na teden 30—40. .. Svetovna vojska ljudi ni zmodrila in ne spreobrnila. Palestina ima po novem štetju 757.000 prebivalcev, ki so po veri večinoma mohame-danci (590,890). Kristjanov je 73.000, Židov pa 83.000. Dobre knjige. Družba sv. Mohorja gospode poverjenike vljudno obvešča, da se radi rastoče draginje z naročbo družbenih knjig mudi in je naročba le spomladi mogoča. Natisnilo se bo samo toliko knjig, kolikor se jih bo naročilo po Vabilnih polah. Kar se bo natisnilo družbenih knjig za zalogo, se bodo morale prodajati po jesenskem stanju valute, torej po knjigotrški ceni, da družba škode ne trpi. — Doplačila dosmrtnikov so naznanjena v Vabilnih polah in imajo isto obvezno moč kakor naznanila v družbenem Glasniku. Prihodnjič se bodo doplačila naznanjala zopet v Glasniku. Most v življenje. Anton Čadež, duhovni svetnik, katehet. V Ljubljani 1923, Založila prodajalna KTD (Ničnianj, Natisnila Jugoslovanska tiskarna. — Pričujoča knjiga vse- buie na 134 straneh skrbno zbrana dragocsna zrna, sad mnogoletnega delovanja med žensko mladino v šoli, zlasti pa predragocenih naukov, ki kot dobrotni angel varih spremljajo to mladino' v življenje. Ne morebiti golo pridigovanje in moralizovanje, ampak praktični nauki, prijateljski nasveti, ki so zelo srečno izbrani, da jih ni treba siliti v ospredje, nego se priporočajo sami z milo, nekako prosečo besedo, a vendar brez vsakega vsiljevanja: to so deve-ttra poglavja te knjige. Vsak oddelek teh poglavij je za mladenko dragocenost zase. Vse naravne pojave te dobe vežejo kakor rdeč;i nit večne in nadnarvne resnice, ki nudijo naj-gotovejše in najuspešnejše pripomočke, da se vzdrži mladenka nad čermi in pastmi, ki jo obkoljujejo. Jasno in gotovo si lahko izbere mladenka svoj pravi življenjski poklic, ako se drži navodil predzadnjega poglavja. Zadnje poglavje pa v vzvišenih besedah osvetljuje delokrog plemenite, dobre, ljubeče, krščanske gospodinje, žene in matere. V veselih in žalostnih dneh je gospodinja-žena-mati ono središče, okoli katerega se suče vse družinsko življenje in ki s skrivno in nevidno močjo privlačuje k sebi vse družinske člane. Ko pa je požrtvovalno dala svoji, od. Boga ji dodeljeni družini sebe vso, ji je včasih brez škode za njene prvotne dolžnosti tudi mogoče izkazati krščansko ljubezen revnim, bednim, zapuščenim, ko jim nudi telesnih dobrot, a pri tam seveda ne pezabi dušnih, nadnaravnih. — Knjiga se nam zdi za vstop v življenje tako važna, din priporočamo pristojnim šolskim oblastem /iftno nabavo za vso žensko mladino, ki izstopa iz šole. Naj jo ponese z zadnjim šolskim naznanilom vred v življenje, da ji bo res pravi most v življenje«. »Pcjte!« Knjižica je prav lična, drobna, da st lahko vtakne v žep in s seboj nosi. Tiskane n pesmi ravno zato tako tesno, ne v verzih, d;, knjiga ni prevelika. — Posamezni izvodi se v Ljubljani dobivajo tudi pri Ničmanu, po i skupaj pa le v Dobrodelni pisarni. Črtica o »Dekliških pesmih«, Silvtn Sardenko. (Ocenilo dekle iz sela.) Dekliška duša, ti skrivnostno morje, kdo te ameje? . . . Zaklade nosiš v svojih globinah in zdi se ti, da nihče zanje ne ve, da tvoja pesem ne najde odmeva! ... O pač, najde ga! . . . Tr so pokazale dobrodošle, prelepe Sarden-kove »Dekliške pesmi . Pojdi, beri in našla boš. po čemer hrepeniš!: struno, ki zazveni na tvojo dušo, najsi bodo tvoji dnevi »Narastli studenci, Kipeči vrhovi, Bele samote, Vele gredice, ali Temni lesovi. V vseh kaže pesnik svoje bogato umsva- nje in globoko poznanje dekliške duše, od zgodnje pomladi do zrelega klasja. Gotovo ne bo dekleta, ki bi ne obstalo pri tem ali onem -stihu, meneč: »Ta spomenik je postavil meni! Prav moj napis nosi!« Moje misli, moje radosti so se ustavile pri »Belih samotah«. Listam, prelistujem. Strune pojo in odmevajo v globinah! ... O, kako prav si zadel! Da, visoke misli so naši gosti in kako lepo praviš: >Da sva si z nebom v sorodu vsaj v daljnem.« Pa potrka svečani spomin na nevestine bele duri. »Slušaj o hči! Nagni uho!« i. t. d. Ali ni, kot bi zapeli angeli svatovsko pesem? —--- Le kdor jo je slišal, razume poezijo »nove mladosti.« Sardenkova duša jo umeje in lepše je ne bi bila mogla izraziti. In »Skrivnost« ... V njej valovi vsa blaženost tihih, rajskih trenutkov, ko počiva srce ob najboljšem Srcu. Zemska beseda ne izrazi šepeta polne duše. Kako izborno izzveni tedaj: »Na solnčni gori mojih grudi S plamenom — skrivnostnim se diven ogenj sam sebi čudi!« Kje je pesem, ki bi bolje izražala prekipevajočo hvaležnost dekliške duše, nego ~Aloa?« O, koliko razumevanja in prav za čustvo, ki mu je tako težko najti govorice! Kesnično: vsa hvaležna srca pojo ubrani spev: »Po letih so v pomladi nežni dehteli vonji bi hvaležni iz mojih rož! Domotožna duša! Tudi nate je mislil prijatelj! Poglej, kaj je napisal »V kapeli«! In t\ojo najglobljo skrivnost je zadel, skrivnost, ki hodi vsepovsod s Teboj ter se umakne la sladkemu miru evharističnih trenutkov, »ko pozabiš, da mu marsikdaj nisi kar bi morala biti!« »Bela nedelja.« Ali ni, kot bi mi bilo vzeto iz duše vprašanje: »In komu več si storil kdaj, kot meni, za moj srčni raj? . . .« V zavesti neskončne sreče se izvije zve-stobna prisega: »In da imam jih tisoč volj in tisoč src — nikogar bolj! Nikogar bolj ljubiti ne — kot Tebe--—« Krasnejše pesmi Sardenko ni zapel deviški duši!--- Ob koncu Belili samot - stoji »Iz tihe ječe , — Hrepeneča duša v samotnih trenutkih pri svojem evharističnem Bogu, Pa pravi; In kdor se ječi prav približa postane sam jetnik, Jetnik! In vendar kot žarek prost. Kolikim hrepenečim žarkom bo ta stih to-lažilni žarek, dokler jih Ljubitelj lilij ne ukle-ne v skrivnostne spone sladkega jetništva . . Po Belih samotah bo romala čestokraf premnoga samotna duša in pila bo iz šumečih virov. Bolj izbranega daru bi pesnik ne bil mogel podati našim dnem. Hvaležni vonji bodo dehteli iz naših rož, za rože, ki so nabrane v Dekliških pesmih Odpustki za mesec april 1923. 1. Nedelja, prva v mesecu. Velika noč. Udom rožnovenškc br. trije p, o.: 1. če v bra-tovski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. R Telesom. P o - a) onim, ki nosijo v išnjevi škapulir: b) udom br presv Srca Jezusovega. Dalje p. o.: a) vsem ki morejo dobiti odpustke rimskih štacijonskih cerkva: glej spodaj opombo: b) udom rožnoven-ške br. v katerikoli cerkvi; c) udom škapulir-ske br. karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi: d) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; e) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; f) onim, ki nosijo črni škapulir: g) udom družbe krščanskih družin; h) udom br. sv. Družine. — Tretje -rednikom v o. Opomba Odpustke rimskih štacijonskih cerkva morejo dobili: a) tretjeredniki v redovni cerkvi: b) udje br. presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati brez velike težave, pa v farni cerkvi; c) udje br. presv. Srca Jezusovega v bratovski ccrkvi: mesto obiska bratovske cerkve jim more spovednik naložiti kako drugo dobro delo: d) udje br. preč. Srca Marijinega v bratovski ccrkvi; e) udje rožnovenške br. v vsaki cerkvi, če molijo pri petih oltarjih; če jih ni pet, naj tiste, kolikor jih je, obiščejo to-likrat, kakor da jih je pet: f) udje Marijine družbe v jezuitski cerkvi; kjer te ni, v katerikoli cerkvi, če molijo 7 očenašev in 7 češčena-marij po namenu sv. očeta; g) oni, ki nosijo Tiska Jugoslovanska tiskarna. višnjevi škapulir v taki cerkvi, v kateri je Marijin oltar; h) oni, ki nosijo beli škapulir, v bratovski ali farni cerkvi; i) udje br. za duše v vicah v bratovski ah farni cerkvi. Da se odpustki dobe. se poleg navedenih pogojev zahteva le še prejem sv. zakramentov in molitev po namenu sv, očeta. Kdor vse to izpolni, ima iste odpustke, kakor če bi obiskal prave štacijonske cerkve v Rimu. 4. Sreda, prva v mesecu. Sv. Benedikt Fil. P. o.: a) vsem, ki opravijo kake pobož;> ■ vaje na čast sv. Jožefu in molijo po namer,u sv. očeta; b) istim kakor 23. dan; c) istim kakor 26. dan; d) istim kakor jutri. 5. Četrtek, prvi v mesecu. Sv. Julijana P. o. udom br. sv. R. Telesa dvakrat v bratovski cerkvi; če te brez velike težave n „■ morejo obiskati, pa v farni. 6. Petek, prvi v mesecu. P. o. a) udera bratovščine sv. Rešnjega Telesa kakor 4. dan; b) vsem, ki prejmejo sv zakramente in ncj koliko premišljujejo dobrotljivost presv. Src i Jezusovega ter molijo po namenu sv, očeki. 7. Sobota, prva v mesecu. P. o. vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežn;, da nekoliko zadoste za njej storjena razžalje-nja, in molijo po namenu sv očeta. 16. Ponedeljek. Sv. Rafael. P o. tretje-rednikom če ponove svoje obljube ta dan ali pa prvo nedeljo po tem. če so postavno zadržani. 22. Nedelja. Varstvo sv. Jožefa P. o. dobe: a) udje družbe krščanskih družin; b) udje br. sv. Družine; c) udje škapulirsk'- br. karmelske Matere b.: d) isti kakor jutri. 23. Ponedeljek. BI. Egidij Asiški. P ,>. vsem vernikom v cerkvah 3 redov sv Frančiška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne. 24. Torek. Sv. Fidel. P. o. istim kakor včeraj. 26. Četrtek. Mati b. dobrega sveta P c. udom družbe sv. Petra Klaverja, če molijo za razširjanje sv. vere in po namenu sv očeta 28. Sobota. BI. Lukezij. P. o istim kak';r 23. dan. 29. Nedelja, zadnja v mesecu. Sv, Peter muč. P. o,: a) vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec: b) istim kakor 23. dan. 30. Ponedeljek. BI. Benedikt. P. c istim kakor 23. dan. Opomba. 29, apr. se začne letos pobožnost šestih nedelj pred praznikom pr Src t Jez, (Glej 5. številko lanskega Bogoljuba.) Urejuje: Janez Ev. Kalan.