Bedno stanje učiteljstva in zahteva po odpomoči. Sa J_T_«n splošnem shodu štajerskega ueiteljstva v Gradcu, dne 2. februarja 1907, govoril Karel Gaasareok. Po originalu poslovenil — ij — (Dulje.) Ako premotrujemo državne uradnike po njib predizobrazbi, dobimo ve. skupin: skupina z akademično naobrazbo, s srednjo 6olo in maturo, s strokovno naobrazbo, kamor pripada tudi učitelji-ie, s nepopolno srednješolsko naobrazbo in z naobrazbo \j_dske šole ter z vojaščino. Učiteljstvo stoji v tem zmislu nekako na boljši oredini. Ako pa se hočemo ozreti na uradni kroj — vsaka mala t_s — kar pa ni sposobno za čast uradnika, tedaj lahko rečemo: lim bolj je oddaljena šola, toliko bolj je težavna služba. Sicer pa imajo davkoplačevalci tega malega kraja tudi pravieo, da jih država vzdržuje in skrbi zanje. Colninski in železniški uradnik ostane, kar je, namreč aradnik, tudi v najoddaljenejšem obmejnem gnezdu. Učitelja pa naj njegovo mesto poniža! Ce obstoji kak razloček, se ta lahko ie razlaga v korist u.iteljstva. Učiteljeva slu.ba je začetkoma ravno tako teiavna in odgovornosti polna kot pozneje; uradnik pa dela začetkoma nesamostojno, samo da ima več plače kot a.itelj. On tudi neha z višjo plačo, četudi ne more pokazati na druge študije kot na poset ljudske šole; zakaj on doseže 8. činorni razred in plačo čez 4000 E. U.itelj pa s posebno strokovno naobrazbo naj bi tega ne mogel doseči? To bi moralo biti čudno Ali nam prisodite, da imamo višje, dolgotrajajoče in drage štndije iD nam to štejete v dobro, kakor se steje to maturantom Brednjih šol in visokošolcem — ali pa se ozrite na resnično te__r_o naše delo ter primerjajte delovaDJe uradnikov (registriranje aktov, pisanje protokolov itd.) z našim, t. j. vzgajanjem mladine. S tem pa nikakor nočemo kaj predbacirati uradnikom, ki ricer izpolnujejo dolžnost in službo. Mi učitelji privoščimo vsakemu stanu njegOTO dobro, a mi pa zahtevamo tudi z ozirom na dostojnost srojega stann, na koristnost našega dela in na zakon samospoStovanja, da se nam da nam pripadajoče mesto v državi in da se nas obenem tudi reši iz bednega stanja, v katerem iivimo. Ena teh zahtev je zvezana z drugo; zato moramo mi, ako hočemo, da senas pošteno in primerno plača, tndi gledati na povzdigo našega stanovskega agleda. Kot kaj so smatrali svoj čas gledališkega glumača, zdravnika itd. ? Kot to, kar se je smatral po plačevaoju. Zato moramo tudi mi učiteljstvo za sroj idealni poklic zahtevati drugo kot sramotno plačo. Poglejmo n. pr. iz srednjih službeuih let: 20službenih let kot učitelj — kot uradnik. V zadnje iraenovanem slučaju je služba moia spravila gotovo v 10. činovni red iu mu zagotovila 3000 E plače; kot učitelj pa ne velja nič in ima v najboljšem slučaju, če je nastavljen v Gradeu, 2500 K, drugače pa največ 2200, 2000 ali celo 1000 kron plače. Razloček med državoo službo kot uradnik in med deielno .lužbo kot učitelj: 500 do 1100 K zapostavljanja. In v takem položaju naj bo učitelj zadovoljen! Največja nezadovoljnost pa je v tem, da imamo neenakosti v plači pri enako težavnem delovanju in pri enakih življenskih razmerah. Ako se nam pa dovoli draginjsko doklado, naj 66 nam da t enaki meri. Da se izenačijo .podučitelji" z boljše plačanimi tovariši, je zakon pravičnosti in zato ne bode treba velikih zneskov. Bavnotako ne vračunanje provizoričnih službenih let v penzijo. Toliko mora deženi zbor zmoči. Oglejmo si pa še tudi one srečne stanovske tovariše, ki si svoj položaj izboljšujejo z razuimi stranskimi službami. Najpoprej organisti. — Služba potrebuje mnogo časa, slabejšim naturam škoduje na zdravju in je predvsem nedostojna svobodnemu učiteljskemu stanu. Dohodek te službe je različen in na nekaterih krajih tako majhen, da se niti ne izplača ga sprejeti. Učitelj večkrat prevzame to službo občini ua ljubo, časih tudi pod pritiskom razmer. Pravi pospeševalec učiteljstva in šole pa ne bo nič dal na orglarsko službo kot postransko službo učitelja. Nadalje obrtne šole. — Eesnično težavno učno delo, mnogokrat plačano po prastarem pravilu. Druge postranske ure na drugih učnih zavodih so pafi redke in le malokateremu dostopne. Ponavljalni pouk posameznih učencev ne da nobenega primernega plačila. Čas bi pač bil, da bi se učiteljska društva zedinila glede plačeranja za posamezne ure, in ta tarif bi moral biti za vse obvezen. Pridemo še na postranske zaslužke, kot učitelj godbe,- telovadbe, pisatelj, umetnik. No, so tudi redkokrat take, da bi kaj nesle. Vsak postranski zaslužek pa je ropanje življenske moči učiteljeve. Ako nas silite k delovanju brez počitka, s tem paž vedno bolj obtežuje penzijski fond. Elasticiteta duha, umetninska stran učiteljskega poklica izginjuje v enakomernem mlinu držanja ur. Škodo ima javna šola. Še nekaj! S tem, da šolska slnžba že sama iz sebe ne more učitelja preživljati, je izgubila ugled t naših očeh, pa tudi v očeh drugih stanov. -Služba redi moža!" Ta ponosen izrek pač ne moremo obračati na učiteljski poklic. Zato je pač umevno, da naše blastanje po postranskih _aslužkih škoduje ugledu stanu. Iz tega stališča moramo pač smatrati novico, ki pravi, učitelj se naj porabi pri montiranju električnih vodov, ako on eeneje stori to delo kot monter po poklicu. Tako daleč pa mi ne smemo pustiti in odklanjamo namen graškega višjega dež. sodišča. Kratko rečemo: Postranske službe so škodljive, deloma tudi nedostojne in končno negotove, t slučsjn bolezni moramo dobiti namestnike za drag denar in tako imamo lahko od DJih namesto večjih dohodkov še nepotrebne stroške. Mi učitelji bomo od zdaj naprej rekli: „De 1 avec je vreden svojega plačila." Štajerska, ako ne moreš pla.evati svojega učiteljstva, pa se odreči priljubljenega načina ljudske izobrazbe in si vzgajaj napol barbare! Dosedaj smo se čutili z našo službo v enoti, naša šola, naši učenci — kakor lasten jaz se je nam vse zdelo. Dežela hoče najemnike. Ona jih pa bo tudi dobila zaradi 8vojega vedenja napram nam. Na nas se ne sme nalagati krivde. Mi govorimo vsi deželi o tem; zakaj tni nismo zato tukaj, da bi igrali skrivalnice Iz mojega govora se ve, kako smo prižli v današnje stanje, kaka beda vlada v učiteljskih krogih in kdo je poklican, da odpomore. • Pribijnao: Mi zahtevamo odpomoči, ki naj bo pa za vse enakopravna, mi ne želimo prednosti za posameznike, pač pa naj nihče nirna škode od nje. Mi nikakor ne želimo, da bi katera vrsta šol ali učiteljev bila napram drugim boljše opremljena n. pr. mestne šole napram onim na deželi, ali učitelj napram učiteljicatn. Vsem se naj po draginjski dokladi poboljša stauje, zakaj tsi, tudi učitelji v I. plačilnem razredu žive v bedi. (Dalje.)