2030 aiclcrvsiii glasilo delovne skupnosti tekstine Leto IX. št. 2 £ ajdovščina, 27. maj 1975 Obiskal nas je predsednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Tov. Marinc ob prihodu v tovarno Hvalevredna pobuda Pred dnevi so se sestali delavci opiemenitiini-ce. Celoten kolektiv delovne enote. Ko smo se v zadnjem mesecu, dveh srečevali s slabo kvaliteto in reklamacijami, smo večkrat v strokovnih službah slišali: »S tiskarji se je treba resno pogovoriti!« »Kaj delajo barvarji?« itd. Še so se vrstili primeri slabe kvalitete in reklamacije so postajale še pogostejše. Prišlo je do predloga: resno se je treba pogovoriti, in to s celotnim kolektivom oplemenitilnice. Tako smo se zbrali na skupni sestanek, ki je postajal daljši, kot smo pričakovali, vendar pa tudi bogatejši s konkretnostmi in odkritostjo, in prav zato toliko koristnejši. Opiemenitilcem je bil na sestanku predočen pojav padanja kvalitete njihovega dela in s tem v zvezi naraščanja reklamacij ter pojasnjeno stanje na tržišču, ki nas ob hitrem padanju konjunkture in naraščanja nelikvidnosti lahko resnično skrbi. Pa ni nihče želel klicati oplemenitllcev na sramotilni oder, ali se razgovarjati z njimi kot obtoženci. Saj nihče, ki kaj ceni objektivnost, ne more mimo zaslug, ki jih imajo oplemenitile! za uspehe celotnega podjetja v zadnjih letih. Hitro so osvojili novo tehnologijo in se navajali na delo pri novih strojih, ozko grlo oplemenitilniških postopkov so reševali z delom ob prostih sobotah in nedeljah, nepretrgano dan in noč. In v tem delu so znali biti in bili tudi ustvarjalci kvalitetnega dela. Izredna kvalteta aparatur in tiska ajdovske Tekstine je bila priznana pri vseh kupcih in zelo cenjeru pri mnogih naših partnerjih, ki smo jim tiskali njihovo blago kot storitev. Naroči) je bilo preveč, da bi lahko vsem ustregli. Tudi sedaj še ni razloga za preplah. Ni pa tudi čas, da bi v svojem dobrem delu popuščali, saj smo sposobni, da ohranjamo in širimo svoj pridobljeni sloves, morda še bolj kot v prejšnjih letih. Od kod torej pojavi, ki vzbujajo zaskrbljenost in bojazen? Kolektiv oplemenitilnice je kar sam odgovoril na to vprašanje in samo potrdil to, kar smo opažali že nekaj časa: popustila je odgovornost do dela, natančnost posameznikov, stalna pazljivost, ki je tako potrebna pri tem delu, popustila je delovna disciplina. Iz razgovora smo lahko dobili potrditev za nevzdržne pojave, da posamezniki puščajo nadvse odgovorno delo pri strojih za odmor pri cigareti, za sestanke pri avtomatu za kavo in da imamo celo primer, ko prihajajo na delo vsaj nekoliko v »rožicah«. To, da pač vemo, da pa nič ne ukrepamo, smo slišali. Vprašamo pa se, kdo bi moral ukrepati. Je to res naloga dveh, treh vodilnih delavcev? Gotovo ne, in tudi če bi nekaj posameznikov s še tako ostrino skušalo vzpostaviti in vzdrževati red in disciplino na delu, bi jim to ne uspelo brez podpore mnogih drugih, najbolje pa seveda uspelo ob podpori vse tiste ogromne večine delavcev, ki so dobri in marljivi, vendar pa ne zberejo toliko poguma, da bi v svojo korist pokazali na tiste, ki jim disciplina in dobro delo nikakor nista prva naloga. Zdi se, da so oplemenitile! na zadnjem sestanku to dojeli. Še več: izrazili so pripravljenost počistiti pred lastnim pragom, zahtevali pa so, da to store tudi drugi v podjetju. Hvalevredna pobuda, ki bi jo morali začeti čimprej posnemati tudi drugi, ko bi se na podobnih odkritih sestankih pogovorili o vsem, kar je dobrega in slabega v njihovem delu. Končno se ne srečujemo samo v oplemenltilnici s pojavi padanja kvalitete dela in delovne discipline. Ce smo začeli tu, ne pomeni, da nimamo česa delati drugod: v tkalnici, predilnici, konfekciji, pa tudi v pomožnih obratih in strokovnih službah. Ce bomo tako vzeli sestanek oplemenitilcev, smo z njim dosegli več, kot smo želeli. O redu in disciplini naj se pogovorijo in dogovorijo delavci sami. Odločanje o rezultatih dela kot neodtujljiva pravica delavcev se začne na napačnem Dne 23. aprila 1975 je ob obisku občine Ajdovščina obiskal naše podjetje predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije tov. Andrej Marinc. S predsednikom je bil tudi član izvršnega sveta tov. Marijan Lenarčič. V predsednikovem spremstvu so bili poleg šefa protokola izvršnega sveta in šefa predsednikovega kabineta tudi najvišji predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Ajdovščina ter nekaterih delovnih organizacij. Predsednik si je s svojim spremstvom z zanimanjem ogledal vse proizvodne obrate podjetja, po ogledu pa se je dobro uro pogovarjal s skupino predstavnikov podjetja, v kateri so biU predsedniki delavskih svetov in odborov za medsebojna razmerja v združenem delu, vodje družbenopolitičnih organizacij v podjetju, predsednik komisije za samoupravno delavsko kontrolo podjetja ter direktor in nekaj vodilnih delavcev (vodje TOZD in sektorjev). Ogled tovarne in zanimanje za naše načrte Predsednik in njegovo spremstvo so si po uvodni predstavi podjetja z zanimanjem ogledali vse obrate. Predsednika je predvsem zanimalo, kakšni so naši načrti in možnosti nadaljnje modernizacije, očitno zato, ker je imel priložnost med ogledom tovarne videti v istih prostorih zbrano hkrati starinsko opremo in najsodobnejše stroje tekstilne tehnologije. Prebrodili smo hude čase Po ogledu tovarne je direktor podjetja pred začetkom razgovora predstavnikov podjetja s predsednikom in njegovim spremstvom seznanil predsednika z nastankom in zgodovino podjetja, preko dolgih let hude krize in misli na opustitev tekstilne dejavnosti do trdne odločnosti o preusmeritvi na proizvodnjo kvalitetnih modnih artiklov in današnjega stanja ter rezultatov poslovanja podjetja, s katerimi se uvršča med najuspešnejša podjetja v ajdovski občini. Predsednik Marinc je bil očitno zadovoljen z uspehi, ki smo jih dosegli kljub problemom, ki koncu, če jo poznamo samo pri odločanju o rezultatih. Ti — takšni ali drugačni — nastajajo v našem delu, spet takšnem ali drugačnem. Kakšno naj bo, se moramo dogovoriti sami in videti v tem pravo vsebino samoupravljanja. In iz tega spoznanja si postavimo tudi svoj red in svojo delovno disciplino kot sestavni in nerazdružni del našega samoupravljanja. G. Šinigoj Km Surin nas še spremljajo in nas bodo tudi v prihodnje, zlasti organizacijski, kadrovski in posebej še v zvezi z uresničevanjem nadaljnje modernizacije kot nujnega pogoja našega razvoja. Sicer pa v razgovoru, kot je dejal direktor na koncu v zahvali za obisk tovarišu predsedniku, nismo potencirali teh problemov, ker pač nismo bili nikoli navajeni tarnati, niti v najhujših letih krize ne, in smo vedno iskali rešitev v sebi, v svojem boljšem delu. In da smo v tem uspeli, je poudaril direktor podjetja, nam je bila potrebna zelo skromna pomoč od zunaj v obliki posojila za prvo večjo etapo modernizacije. O življenju kolektiva, standardu in družbenopolitični aktivnosti »Po teh izčrpnih podatkih o vašem delu in poslovanju lahko izrazim le svoje zadovoljstvo in skoraj nimam več česa vprašati« je dejal predsednik Marinc in izrazil željo, da bi kaj več slišal zlasti o problemih življenja kolektiva, njegovega standarda, še posebej glede na veliko število žena ter o družbeni in politični aktivnosti v podjetju. Namesto da bi prihajali v neprijetne zadrege, smo poleg nekaj besed o naših uspehih na tem področju raje priznali, da se s kako posebno aktivnostjo posebej žena in mladine ne moremo pohvaliti. Člana izvršnega sveta tov. Lenarčiča so zanimala vprašanja nočnega dela žena, kadrov in zlasti načina šolanja članov kolektiva, zlasti oblike za vzpodbujanje šolanja že zaposlenih delavcev, ki kažejo za to interes in sposobnost. Zanimal se je tudi za našo ureditev nagrajevanja izumov in tehničnih izboljšav. (Nadaljevanje na 3. strani) Sprejet je gospodarski načrt za 1975 Konec aprila so vsi zbori temeljnih organizacij sprejeli gospodarski načrt za leto 1975, ki je bil sicer izdelan s precejšnjo zamudo, upamo pa, da je zato bolj realen. Vzrok za zamudo ni na planskoanalitskem sektorju. Vsak plan je namreč sestavljen iz številnih podatkov oziroma informacij, ki jih je treba predhodno dobiti iz posameznih obratov ali sektorjev. Pole® problemov pri iskanju podatkov, ki so notranjega značaja, pa se pojavljajo tudi problemi pri obdelavi podatkov, ki so odvisni od zunanjih dejavnikov. To so razni predpisi in navodila ter samoupravni dogovori, ki predpisujejo razne dajatve, prispevke in podobno, ki bistveno vplivajo na naše dohodke v podjetju. Taki predpisa pa ponavadi prihajajo šele ob novem letu, še več pa celo precej pozneje. Enako je tudi s cenami surovin, pomožnega materiala in drugih potrebščin, kakor tudi s samimi prodajnimi cenami naših proizvodov, ki se nikakor ne morejo ustaliti. Vsekakor pa brez potrebnih podatkov plana ni mogoče sestaviti. Sicer ga lahko sestavimo, toda nezanesljiva bo njegova realnost. Zato raje malo počakamo, da dobimo čimtočnejše podatke in da je tako tudi plan čimrealnejši. Poleg težav in problemov, ki smo jih navedli, pa moramo pri izdelavi gospodarskega načrta za letošnje leto omeniti tudi to, da smo do sedaj izdelovali samo en gospodarski načrt za celo podjetje, medtem ko smo letos morali izdelati pet načrtov za vsako TOZD posebej, za DSSD in skupnega za celo podjetje. Jasno je, da je to vzelo mnogo več časa kot v prejšnjih letih. Toliko v pojasnilo in opravičilo. Letos smo torej izdelali in sprejeli kar pet gospodarskih načrtov za leto 1975, in sicer ločeno za: TOZD predilnica, TOZD tkalnica-oplemenitilnica, TOZD konfekcija, delovno skupnost skupnih dejavnosti in celotno podjetje oziroma za OZD. Kot temelj vsakega posameznega in celotnega plana smo — kot vedno — tudi letos upoštevali proizvodne zmogljivosti posameznih obratov in tržne razmere. Količinski programi proizvodnje, ki so baza za izračun finančnega rezultata, so za leto 1975 naslednji: TOZD predilnica 1350 ton preje — efektivno TOZD tkalnica-oplemenitilniica 3,956.920 m2 tkanin TOZD konfekcija 21,790.000 hlačnih nogavic. Po vrednosti lastne cene pa dosegajo načrtovani proizvodni programi naslednje višine: — za prejo 90,572.438 din — za tkanine 90,472.010 din — za hlačne nogavice 8,087.704 din Ce primerjamo planirano proizvodnjo z do- seženo proizvodnjo v letu 1974, dobimo naslednje podatke, izražene v odstotkih: — Količinski plan predilnice je v primerjavi z izvršenim v letu 1974 manjši in dosega le 89,5 % lanske proizvodnje. To pa ne pomeni padca proizvodnje, ampak to, da so v letošnjem letu predvidene finejše številke prej, saj je njihova vrednost za 58,9 °/o večja od preteklega leta. — Tudi količinski plan izdelave tkanin je v primerjavi z letom 1974 nekoliko nižji in predstavlja 95,3 °/o od izdelanih količin v preteklem letu. Kljub temu pa je vrednost teh tkanin večja za 50,3 % od vrednosti tkanin, ki so bile izdelane lani. — Plan proizvodnje hlačnih nogavic pa je sicer nekoliko višji in predstavlja 122,7 % od izdelanih količin v letu 1974. Vzrok temu je v spremembi asortimenta, oziroma v tem, da se je pri nekaterih nogavicah skrajšal delovni proces za eno delovno fazo, to je pakiranje, kar omogoča hitrejšo izdelavo in s tem daje tudi možnosti izdelave večjega število nogavic. Vzporedno s tem pa je seveda tudi vrednost večja in predstavlja 127,7 °/o od vrednosti v preteklem letu. Preglednejši plan proizvodnje po količini in vrednosti je prikazan v naslednji tabeli: PLAN PROIZVODNJE PO KOLIČINI IN VREDNOSTI PO LASTNI CENI ZA LETO 1975 V PRIMERJAVI Z LETOM 1974 KOLIČINA Izvršeno Plan 1974 1975 Preja kg 1.511.586 1.350.000 Tkanine m2 4.150.078 3.956.950 Hlač. nog. kom 17.754.854 21.790.000 Druge storitve v last. režiji — — SKUPAJ — — Na podlagi omenjenih proizvodnih količin se je izračunal celotni, tako imenovani bruto produkt za vsako TOZD in za podjetje skupaj, pri čemer smo upoštevali obstoječe prodajne cene posameznih artiklov, predvidene v planu. Z upoštevanjem vseh odbitnih postavk, kot so rabati, superrabati, riziki in podobno, smo prišli do naslednjih višin celotnega dohodka, dohodka in ostanka dohodka, kot jih prikazuje posebna tabela. Kot je razvidno iz tabele »Plan celotnega dohodka in dohodka za leto 1975«, je za celotno organizacijo združenega dela predvideno 40.902.631 din sredstev za osebne dohodke. Ostanek dohodka pa je planiran v znesku 16.582.575 din. Na zborih delavcev ob sprejemanju letnega gospodarskega načrta pa je bil sprejet sklep, da se za osebne dohodke predvidi 38.929.828 din sredstev, ostanek do polne višine planiranih sredstev za osebne dohodke, to je 1.972.803 din, pa se re- VREDNOST 1975 o/o Izvršeno Plan 1975 o/n 1974' /0 1974 1975 1974 /o 89,3 56.995.563 90.572.438 158,9 95,3 60.201.537 90.472.010 150,3 122,7 6.488.266 8.087.704 124,7 1.273.601 — 124.958.967 189.131.583 151,4 zervira za primer nihanja ali celo nedoseganja planiranega dohodka. Po tako določeni višini sredstev za osebne dohodke (z upoštevanjem planiranega števila delavcev) znaša planirani povprečni mesečni dohodek na zaposlenega 2.711,80 dinarjev. Iz prikazane tabele je tudi razvidno, koliko je predvidenih poslovnih stroškov in kolikšne so obveznosti. Takoj pa moramo pri tem poudariti, da bomo morali posvetiti posebno pozornost predvidenim poslovnim stroškom. Čim nižji bodo poslovni stroški, tem večji bo naš dohodek in seveda tudi obratno, čim večji bodo stroški, tem nižji bo naš dohodek. Zato naj bo naš cilj: doseči predvideno proizvodnjo in prodajo po predvideni vrednosti s čimnižjimi poslovnimi stroški. Tako bomo lahko ob koncu leta deležni tistega, kar smo si želeli ob začetku leta: večji dohodek, s tem večji osebni osebni dohodki in druga sredstva za naš nadaljnji razvoj. PLAN CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA ZA LETO 1975 Elementi TOZD Predilnica TOZD Tkalnica-opl. TOZD Konfekcija DSSD Skupaj 1. CELOTNI DOHODEK 95.972.876 103.347.435 9.508.802 20.596.416 229.425.529 1. Porabljeni material 62.267.696 51.499.778 436.330 4.873.607 119.077.411 2. Proizvodne storitve drugih. 6.992.403 14.198.884 1.027.771 1.000.360 23.219.418 3. Proizvodne storitve 99.340 36.640 10.900 120.070 266.950 4. Dnevnice za službena potovanja 22.200 20.400 500 115.400 158.500 5. Izdatki za reki. prop. in reprez. — — — 950.900 950.900 6. Drugi materialni stroški 586.919 483.599 267.109 497.354 1.834.981 7. AM po minim. stopnjah 3.266.492 4.852.300 204.385 657.811 8.980.988 8. AM nad minimal. stopnjami 1.654.884 1.886.196 175.800 158.328 8.875.208 Vsega od 1 do 8 74.889.934 72.977.797 2.122.795 8.373.830 158.364.356 2. DOHODEK 21.082.042 30.369.638 7.386.007 12.222.586 71.061.173 Razdelitev dohodka: 1. Pogodbene obveznosti 1.556.471 2.862.381 34.059 697.111 5.150.022 2. Zakonske obveznosti 2.494.037 4.084.184 806.943 1.040.881 8.425.045 3. Osebni dohodki 12.843.441 11.893.838 5.590.591 10.159.151 40.487.021 4. Osebni prejemki 25.194 50.387 14.586 325.443 415.610 5. Ostanek dohodka 4.163.799 11.478.848 939.928 — 16.582.575 To naj bi bili grobi obrisi našega gospodarskega načrta, oziroma teženj in ciljev, ki jih želimo doseči in jih tudi moramo doseči, saj smo s sprejetjem tega načrta prevzeli tudi vse dol- žnosti, obveznosti in odgovornosti do izpolnjevanja začrtanih nalog, tako v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela kot v celotni naši organizaciji združenega dela. P. Dacar V predilnici novi prstančni stroji Tudi prejo z novih prstančnih strojev je potrebno stalno kontrolirati Tudi v predilnici se v maju obeta montaža 10 prstančnih strojev. Nekaj delov za te stroje smo že prejeli, preostale pa pričakujemo v kratkem. Stroje bomo montirali v malo halo, kjer je sedaj 14 prstančnih strojev in 4 sukalni stroji. Sukalne stroje bomo prestavili v previjalnico, medtem ko bomo prstančne stroje likvidirali. Po dokončni montaži prstančnih strojev bomo imeli v predilnici že 21 novih prstančnih strojev z 11.088 vreteni, 18 rekonstruiranih prstančnih strojev s skupaj 4.944 vreteni ter 11 nerekonstruiranih strojev s skupaj 2.904 vreteni. Po montaži bomo že približno 2/3 preje predli na novih strojih. Po končani montaži bomo morali začeti invenzivno razmišljati o novih mikalnikih in čistilcih. Ko bo to urejeno, bodo zopet prišle na vrsto predilne kapacitete. Takrat se bomo morali odločati med klasičnimi prstančnimi stroji in open-end pre-dilnimi stroji (brezvretansko predenje). T. Kodrič Nekaj misli o rezultatih poslovanja v I. trimesečju letos Že leto dni obravnavamo poslov-re rezultate v posameznih obračunskih dobah na zborih zborih TOZD. Gre za izvajanje ustavnih določil, po katerih je ugotavljanje in delitev poslovnih rezultatov neodtujljiva pravica delovnih ljudi, ki te rezultate ustvarjajo. Gre torej za vsebinsko spremembo obravnave poslovnih rezultatov, saj smo sicer te tudi prej obravnavali na sestankih kolektiva. V čem je potem sprememba od prejšnje na sedanjo obravnavo poslovnih rezultatov, konkretno ugotavljanje in delitev dohodka? Prej je ugotavljanje in delitev dohodka sodila v pristojnost DS, po potrebi in občasno pa je bil o doseženih rezultatih in delitvi seznanjen kolektiv na sestankih. Sedaj sprejemajo DS TOZD na podlagi ugotovljenih poslovnih rezultatov le predlog delitve po možnosti v več variantah. Ta predlog je nato osnova za razpravo na zborih delavcev, ki sprejemajo dokončno delitev dohodka. Vsebinska sprememba je tu dosledna duhu ustave, vprašanje pa je, koliko smo to spremembo doumeli in kako poglobljeno se praktično izvaja. Prav v zvezi z obravnavo letošnjih poslovnih rezultatov v prvem tromesečju je bilo slišati nekaj pripomb, čeprav niso bile izrečene na zborih, češ saj tako od predloga ni mogoče ničesar spremeniti. Resnici na ljubo rečeno dobrega, pretehtanega, dokumentiranega in razumnega predloga res ni lahko ovreči in sprejeti nekaj povsem drugega, res pa je tudi, da preko predpisanega postopka t. j. obravnave in dokončnega sklepanja na zborih delavcev ne bi moglo priti do samovolje in vsiljevanja take delitve, ki ne bi bila v interesu delavcev. Pri tem moramo seveda upoštevati najugodrejšo kombinacijo med kratkoročnimi interesi (osebni pre- jemki in skupna poraba) ter dolgoročnimi interesi — vlaganje v razširitev materialne osnove, ki naj v perspektivi zagotavlja socialno varnost in primerno rast osebne in skupne porabe zaposlenih. Naj se po tem uvodnem razmišljanju dotaknem doseženih poslovnih rezultatov v I. trimesečju, ne toliko z njihovega kvantitativnega vidika kot iz vsebine njihove delitve — sprejete na zborih delavcev. Osnovna ugotovitev, izrečena že pri razlagi na zborih delavcev, je, da je sorazmerno ugoden finančni rezultat celotnega podjetja, izražen v višini 12.514.619 din ostanka dohodka, rezultat spleta okoliščin in dejavnikov, med katerimi velja o-meniti zlasti naslednje: 1. Prizadevanje celotnega kolektiva, da nadaljuje pred leti začrtano smer razvoja proizvodov v korist finejše, modne in finančno zanimivejše proizvodnje. 2. Vedno večji vpliv sezonskega značaja proizvodnje tkanin ob vse-večjem uveljavljanju modnosti in ekskluzivnosti, pri čemer je prav preteklo trimesečje smatrati za višek letošnje sezone. 3. Vpliv premika v cenah naših proizvodov, izvedenega v preteklem letu zaradi izredrega zvišanja cen surovinam, saj sta tako celotni dohodek kot dohodek večja od I. četrtletja lani za 64 o/o. Večji dohodek (ob enaki udeležbi v celotnem dohodku 35 °/o kot lani) predstavlja pri tem le nominalno povečanje in bo moral ob dokončni delitvi po zaključnem računu prav gotovo pokrivati del potreb po obratnih sredstvih, povečanih zaradi inflacije. 4. Vpliv relativno nizkih osebnih dohodkov (povprečje 2.422.— din je med najnižjimi v panogi SR Slovenije in v občini), ki so se sicer povečali za 18 % od I. četrtletja lani pri 64 % večjem dohodku. 5. Vpliv večje prodaje od proizvodnje, kar pomeni, da je bilo v tem času prodano več kot proizvedeno, torej tudi del prenešenih zalog, proizvedenih v preteklem letu pri nižjih stroških. Na osnovi teh in še nekaterih okoliščin lahko predpostavljamo, da bodo rezultati poslovanja v naslednjem obdobj verjetno slabši (po izkušnjah zlasti v tretjem trimesečju). Med to predpostavko na eni strani in ugodnim finančnim rezultatom, doseženim v prvem trimesečju na drugi strani, se pojavlja tudi dilema o umestnosti ali neumestnosti sprejete delitve dohodka. Naj svoje razmišljanje v tej smeri začnem z ugotovitvijo, da bi lahko izplačali za celotno podjetje pri doseženem finančnem rezultatu, v danih razmerah in ob uporabi določil samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov podpisnic; predilnic, tkalnic in oplemenitilnic Slovenije din 1.295.691.— ali 15,8 °/o na že izplačane akontacije. Odločitev zborov delavcev je znana: »Znesek sredstev za OD do maksimalno možne višine po samoupravnem sporazumu se ne Izplača, pač pa se skladno s predvidevanji iz gospodarskega načrta za letošnje leto povečajo OD tako, da se začasno povečanje lanskih osnov za 10 % od 1. 1. dalje spremeni od 1. 4. dalje na 25 °/o.« Kakšni so bili tehtni razlogi za tako odločitev? — Predvsem morebitni sklep o izplačilu ne bi bil takoj izvedljiv, ker so trenutno zaradi naraščajoče nelikvidnosti vsa sredstva ostanka dohodka vezana v zalogah in terjatvah. — Pri predvidevanju poslabšanja finančnega rezultata bi podjetje že ob najmanjšem nihanju v doseganju dohodka pri naslednji obračunski dobi ne imelo pokrite izplačane osebne dohodke. — Z izplačilom bi za celotni znesek poslabšali likvidnost podjetja, kar bi bilo še občutnejše prav v času povečanih potreb. Te se kažejo v obvezah izvzema-nja pogodbenih količin bombaža pri Direkciji materialnih rezerv, kljub zadostnim zalogam in pa izdatkih za tekoče investicije v 10 prstančnlh strojev in 20 avtomatskih statev, ki so nastopile več mesecev prej, kot Je bilo prvotno predvideno. — Povečanje OD za 10 °/o oz. od 1. 4. dalje za 25 °/o na lansko osnovo Je pogumna odločitev, ki ima svoje kritje v poslovnih rezultatih po gospodarskem načrtu, jamstvo pa tudi v sredstvih dohodka, ki bi se še lahko razporedila za OD po periodičnem obračunu za preteklo tromesečje. če se v te razloge le nekoliko globlje zamislimo, najbrž ni težka ugotovitev o pravilnosti sklepa zborov delavcev o delitvi dohodka, ne nazadnje tudi zato, ker se s tem niso ničemur odpovedali. Ob polletju bo namreč izdelan nov obračun in obravnavani novi polletni (skupni) rezultati. Prizadevajmo si, da po naši krivdi ne bi bili slabši in uspehi ne bodo izostali, ob delitvi rezultatov pa še naprej glasujmo za tako delitev, ki upošteva v najboljši meri posamične in skupne interese zaposlenih. J. Škvarč (Nadaljevanje s 1. strani) Oblskcll PIČIŠ j© . . . Pohvala razvijanju našega samoupravljanja Predsednika izvršnega sveta tov. Marinca je še posebej zanimalo, kdaj in kako smo prilagodili organizacijo podjetja in samoupravljanje ustavnim spremembam in novi ustavi. Predsedniku nismo prikrivali določenih pomanjkljivosti in še neurejenih vprašanj na tem področju, ko smo mu razlagali našo pot pri uresničevanju nove ustave, vendar pa smo poudarili, da je že na sedanji stopnji samoupravno odločanje čisto drugače izpeljano, kot je bilo pred dvema letoma, da to namreč poteka preko temeljnih organizacij in centralnega odločanja na rangu podjetja skoraj ni več. Predsednik Marinc se je poh- valno izrazil o teh naših prizadevanjih in uspe-hihi ter poudaril, da smo dosegli že veliko in da smo bili v tem pogledu v splošni zamudi dokaj zgodnji in vsebinsko uspešni. Po končanem razgovoru s predstavniki podjetja je predsednik tov. Marinc s svojimi sodelavci nadaljeval razgovore s predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in predstavniki nekaj ajdovskih podjetij o nekaterih gospodarskih vprašanjih ter o pripravah na proslavo tridesetletnice osvoboditve in prve slovenske vlade, ki je bila v Ajdovščini in na kateri je, kot vemo, imel slavnostni govor predsednik tov. Andrej Marinc. r . Zopet nove statve Neposredno pred prvomajskimi prazniki smo prejeli deset brezčolničnih statev firme Riieti, na-daljnih deset pa takoj po praznikih. Druga »runda« statev, ki jo sestavlja 15 enobarvnih brezčolničnih statev z listovko širine 230 cm ter 5 enobarvnih brezčolničnih statev z listovko širine 180 cm, bo nadomestila 60 starih statev, ki so jih delavca tkalnice in pomožnih obratov demontirali med prazniki. Montažo smo začeli takoj po 5. maju. Dobavitelj obljublja, da bo 12. maja dalje pognal 3 — 4 statve. Po predvidevanjih bi morali stroji normalno steči ob koncu junija. Po dokončani montaži bo ostalo v tkalnici še 100 starih statev in 40 novih brezčolničnih statev, in sicer: 10 karo strojev z letno kapaciteto okrog 650.000 t. m. karo tkanin gotove širine 100 cm; 25 enobarvnih strojev z listovko kapacitete okrog 1.625.000 t. m. surovih tkanin gotove širine 100 cm 5 enobarvnih strojev z listovko kapacitete okrog 250.000 t. m. surovih tkanin gotove širine 150 cm. Na novih statvah bomo tkali vse karo tkanine, masovne fonde za tisk ter na 5 širokih statvah razne težje tkanine z efektnim votkom. Manj masovne artikle ter artikle Maša in Stane bomo še nadalje tkali na starih statvah. Prostorsko bo nov oddelek 40 statev zavzel dobro polovico sedanje tkalnice. V preostali prostor tkalnice bi lahko montirali še 40 statev. Kmalu bo potrebno razmišljati o nadaljnji zamenjavi statev v tkalnici. T. Kodrič Se o nelikvidnosti iz drugega O pojavu nelikvidnosti smo v našem listu že pisali, dotaknili pa smo se tega pojava tudi v »Dnevnih informacijah« v zvezi s prikazom stanja naših terjatev. Oglejmo si danes ta pojem z drugega zornega kota; kako nelikvidnost nastaja, v čem je vzrok in v čem posledica. Naj najprej prikažem začetek in širjenje nelikvidnosti na preprostem primeru. Pri kupcu, ki ne plača obveznosti za kupljeno blago — storitev, v dogovorjenem (normalnem) roku, je začetek nelikvidnosti. Njegov dobavitelj, ki ni prejel denarja za svoje prodane izdelke — storitve, ne more plačati svojim dobaviteljem, ti zopet svojim in tako naprej. Veriga nelikvidnosti se širi tako, da sčasoma zajame vse udeležence v prometu proizvodov in storitev. Tako je danes, ponekod več, ponekod manj, nelikvidnost zajela domala vsa podjetja. In vendar se podjetja pri tem ločijo na taka, ki nelikvidnost povzročajo, in taka, ki so žrtve nelikvidnosti drugih. Tako lahko rečemo, da je ponekod nelikvidnost vzrok nečesa, ponekod pa posledica. Nimam namena razglabljati o vzrokih nastajanja nelikvidnosti. Niti teoretiki se namreč še niso zedinili o tem, kaj je vzrok nelikvidnosti in kakšne so njene posledice. In vendar lahko tudi brez teoretiziranja s preprosto logiko ponazorimo vzroke nelikvidnosti. Preprosto povedano, vzrok nelikvidnosti na njenem samem začetku je pomanjkanje denarja za plačilo obveznosti. Pomanjkanje denarja za plačilo obveznosti pa lahko nastane iz objektivnih ali subjektivnih vzrokov. 1. Objektivni vzroki — če dolžnik ne prejme pravočasno plačil od svojih kupcev, čeprav uporabi vse možne in umes-\tne ukrepe za izterjavo, — če ima dolžnik preveč denarja vezanega v raznovrstnih zalogah, seveda, če je taka vezava izključna posledica zunanjih tržnih razmer, — če naraščajo prispevki in davki hitreje od rasti družbenega proizvoda (družbene produktivnosti). 2. Subjektivni vzroki: — če dolžnik zaradi neustrezne izterjave ne prejema plačil od svojih kupcev, — če dolžnik ne vodi pravilne nabavne politike in ima preveč denarja vezanega v zalogah, — če dolžnik nima ustreznega proizvodnega programa in zato naraščajo zaloge izdelkov, — ne nazadnje: pomanjkanje denarja kot posledica subjektivne narave lahko izhaja tudi od slabega gospodarjenja, pri katerem se: — razporeja na osebne dohodke in skupno porabo več sredstev, kot dopušča produktivnost, — ne skrbi za povečanje obratnih sredstev skladno z večanjem obsega poslovanja in naraščanja inflacije, zornega kota — uporablja vsa prosta sredstva le v naložbe za osnovna sredstva. — Med subjektivne vzroke nelikvidnosti štejemo prav gotovo tudi neodgovorno investiranje v osnovna sredstva brez pravega kritja (brez razpoložljivih sredstev). Zaradi poznejšega pokrivanja nepokritih investicij pa tedaj nujno zmanjkuje denarja za redno obratovanje. Lahko bi še in še naštevali vzroke nastanka nelikvidnosti, toda to niti ni namen tega sestavka. Njegov namen je le, da bi na kolikor mogoče preprost način prikazali, kaj je nelikvidnost in kako nastane. Pri tem smo želeli osvetliti vzroke objektivne, predvsem pa subjektivne narave, za katere vendarle lahko podamo splošno ugotovitev, da se nelikvidnost začenja pri slabem gospodarjenju in vedno zato, ker je za potrošnjo (osebno, skupno, splošno in lahko tudi investicijsko, če ni kritja) porabljeno več sredstev, kot jih je objektivno mogoče. Zato primanjkuje sredstev za poravnavanje vseh drugih obveznosti, ki nastopajo v rednem poslovanju — pojavlja se nelikvidnost. Res pa je, da so med nelikvidnimi tudi podjetja, ki dobro gospodarijo, toda to so žrtve tistih, ki slabo gospodarijo, zato lahko rečemo, da so vzroki njihove nelikvidnosti objektivne narave. J. Škvarč Ocena investicij v letu 1974 Vse investicije od leta 1968 dalje imajo isti cilj, to je usposobiti tovarno za proizvodnjo kvalitetnih prej iz česanega bombaža in iz mešanic bombaža z diolenom ter proizvodnjo modnih tkanin za srajce, bluze in ženske obleke. Namen vseh dosedanjih investicij je bil zamenjava dotrajane nerentabilne stare opreme z novo. V nobenem primeru pa ni bil cilj širjenje kapacitet. Ugotovimo lahko, da so bile vse dosedanje investicije potrebne in so dale planirane rezultate. Dokaz za to je dejstvo, da je Tekstina, ki je bila v hudih težavah v letu 1968, našla svoj prostor med boljšimi tekstilci. Sedaj smo že tako opremljeni, da se lahko kosamo s konkurenčnimi podjetji in naša eksistenca ni več problematična. V nadaljevanju bi si na kratko ogledali investicije v letu 1974: PREDILNICA V letu 1974 smo za predilnico nabavili naslednje nove stroje: — 20 previjalnih avto- din matov Schvveiter skupaj 200 vreten 7.065.248,75 — 5 prstančnih strojev Zinser skupaj 2.640 vreten 4.480.938,26 — 3 Voukove raztezalke in druge drobne investicije 689.734,58 SKUPAJ 12.235.921,59 Za modernizacijo previjalnice smo iz obratovanja izločili stare previ-jalne stroje razen dveh Savijev in dveh Kovinarjev, ki še vedno občasno delujejo. Prihranili smo nad 50 delavk. Kvaliteta previjanja, ki je manj odvisna od subjektivnih faktorjev, se je izboljšala. Ostale delavke smo porabili na drugih delovnih mestih v predilnici in s tem občutno omilili pomanjkanje delovne sile. Stroji so na začetku delali težave, sedaj pa dobro tečejo. Občasno se še vedno ugotavljajo nekatere drobne pomanjkljivosti, ki jih firma Schvveiter rešuje na lastne stroške. Pet prstančnih strojev Zinser je bilo montiranih v novembru. Po enomesečnem utekanju stroji brezhibno delujejo pri najvišjih obra- tih 15.400 obr./min. Z montažo petih novih strojev smo iz obratovanja izločili 10 starih prstančnih strojev. Investicija bo pripomogla k temu, da bo predilnica lahko proizvajala še več zahtevne česane bombažne preje ter česane preje v mešanicah bombaža z diolenom. Produktivnost teh strojev je mnogo višja od starih. Tri Voukove raztezalke so se pridružile sedmim že prej nabavljenim raztezalkam. Deset novih Voukovih raztezalk omogoča, da vse pasaže raztezanja po česanju opravimo na novih raztezalkah, kar omogoča izdelavo preje z boljšo enakomernostjo ter izdelavo večjih količin preje v mešanicah diolena z bombažem. TKALNICA V tkalnici so bile v letu 1974 opravljene naslednje investicije: — nabava 10 štiribarvnih din brezčolničnih statev z listovko širine 230 cm in nabava 10 enobarvnih brezčolničnih statev z listovko širine 230 cm 9.385.474,15 — druge investicije 16.941,02 SKUPAJ 9.402.415,17 Iz obratovanja smo izločili 60 najbolj zastarelih statev in na izpraznjen prostor montirali 20 novih. Kapaciteta statev bo pri triiz-menskem delu v 6 dnevnem delovnem tednu 650.000 m karo tkanin ter 650.000 m gladkih enobarvnih tkanim širine 100 cm. Montaža je bila končana v decembru. Na novih strojih smo naleteli na nepredvidene težave. Na njih je bilo precej konstrukcijskih napak, ki so povzročile prekomerno število pretrgov osnove in votka. Te napake so strokovnjaki Riitija na lastne stroške odpravljali oziroma jih še odpravljajo. Situacija, ki je bila na začetku zaskrbujoča, se iz meseca v mesec izboljšuje. Izkoristek, ki je v februarju dosegel le 62 »/o, se je v marcu dvignil na 73 o/o in je v mesecu aprilu dosegel 81,20 °/o. Nekaj izmen je dokazalo, da stroji zmorejo tudi popolnoma normalno obratovati, saj so že dosegli in presegli 90 °/o izkoristek. Kaj je povzročilo toliko težav pri uvajanju novih strojev? Navedimo najpomembnejše: 1. razne konstrukcijske napake na samih strojih; 2. nezadostna strokovnost monterjev firme Ruti; 3. napake v preji (šibko tkana mesta); 4. pomanjkanje izkušenj na področju škrobljenja osnov za brezčol-nične statve ter izkušenj tkanja na brezčolničnih statvah. Z vsestranskim prizadevanjem strokovnjakov firme Ruti in naših strokovnjakov pri odpravljanju strojnih napak, z intenzivnim iskanjem napak preje že v predilnici, z spremenjeno recepturo škrobljenja in ne nazadnje s pridobitvijo ustreznih izkušenj mojstrov in tkalk se je situacija izboljšala in se še izboljšuje. Ker so strojne napake v glavnem odpravljene, ker je kvaliteta preje po osnovi in votku bistveno boljša pretrgi votka in osnove pa so pod dovoljenim normativom, je odbor za medsebojna razmerja TOZD tkal-nica-oplemenitilnica na predlog strokovnih služb sklenil, da se z mesecem majem nov oddelek statev vključi v nagrajevanje po normi in kvaliteti. Pričakovati je, da bo tudi ta ukrep pozitivno vplival na doseganje kvalitativnih in količinskih rezultatov. OPLEMENITILNICA V oplemenitilnici so bile v letu 1974 opravljene naslednje investicije: — tiskarski stroj s $a- din blonamo in pralnim strojem za šablone 2.779.549,82 — lopa za šablone 78.168,41 — merilni stroj Mon- forts, kopirni stroj Liischer in preizkusna tiskarska miza 962.268,42 SKUPAJ 3.819.986,65 Rotacijski stroj, ki predstavlja največjo investicijo, je bil montiran februarja. Z njim smo dopolnili tiskarske kapacitete. Tisk na tem stroju je mnogo cenejši kot na starem, ker stroj hitreje teče — tudi do 45 m/min. Stroj je opremljen za tisk tkanin in pletiv v širini 160 cm. S strojem je bilo na začetku nekaj težav. Sušilna mansarda je imela konstrukcijsko napako in nam je mazala tkanine. To napako je Mec- canotessile odstranila na lastne stroške. Na stroju so bile še nekatere manjše napake, ki jih dobavitelj odstranja, tudi na lastne stroške. Do sedaj nam je Meccano-tessile na svoje stroške nudila vse izboljšave na stroju. Tako bo v juliju mesecu izboljšala tudi sedanjo sušilno mansardo. Sedaj lahko trdimo, da stroj že v redu deluje. Zaposleni v tiskarni so si nabrali že toliko izkušenj, da tiskamo tudi najbolj zahtevne tkanine in pletiva v ustrezni kvaliteti. Šablonama Saati je od vsega začetka normalno delovala. Vse rotacijske šablone izdelujemo doma. Merilni stroj Monforts širine 160 cm je nadomestil ozkega starega in normalno deluje. Lopa za šablone, v kateri je našlo prostor tudi skladišče maziv ter Liischer kopirni aparat, dobro služi svojemu namenu. Preizkusna tiskarska miza je bila dobavljena, ko je bila nova kolekcija že dokončana, zato smo jo do sedaj malo rabili. SKUPNE DEJAVNOSTI Za potrebe skupnih dejavnosti so bile v letu 1974 opravljene naslednje investicije: — mehčalna naprava za din vodo 233.268,03 — oprema okrepčevalnice 418.385.30 — zgradba okrepčevalnice 611.977,77 — drugo 318.860,16 SKUPAJ 1.582.491,26 Mehčalna naprava za vodo je bila montirana v decembru. Nadomestila je staro, ki kapacitetno ni več zadoščala. Kapaciteta naprave je preko 35 m3 vode na uro, kar bo zadoščalo našim bodočim potrebam. Prestali stroški se v glavnem nanašajo na okrepčevalnico, ki od decembra dalje dobro služi svojemu namenu. Skupne investicije v podjetju znašajo v letu 1974 2,7 stare milijarde, kar predstavlja rekordno investicijo. Poleg investicij je bilo v letu 1974 investirano ogromno denarja v redno in investicijsko vzdrževanje. Predvidevamo, da bodo lanske investicije ugodno vplivale na poslovne rezultate v letošnjem letu. T. Kodrič Zakaj smo včasih neučinkoviti? Nemalokrat se čujejo neodgovorni glasovi in neobjektivne sodbe o neučinkovitosti dela strokovnih služb, če pod tem nazivom razumemo vse zaposlene od administratorke do direktorja na bivši »upravi«. Le malokrat pa se vprašamo, kakšno je število zaposlenih v strokovnih službah. Poglejmo, kakšno je v tem pogledu trenutno stanje. — Skupno število zaposlenih na bivši upravi 100 — Na porodniškem dopustu 3 "97 Od tega: — pomožne službe: (laboratorijski delavci, potniki, skladiščniki, izdelovalka kolekcij, šivilja, transportni delavci, vrtnarji, gasilci, kurir, snažilke, vrtnar, telefonistka, kuharice) 50 — Strokovne službe (v udomačenem pomenu besede) 1 47 ali 5,4 % od skupnega števila zaposlenih, oz. če k temu prištejemo še 11 administratork in obračunovalk v TOZD: 6,7 °/o. To je torej pravo število zaposlenih v strokovnih službah vse od priprave proizvodnje preko evidence, prodaje in obračuna do direktorja. Kaj je tu narobe? Pred odgovorom je nujno še eno pojasnilo: Za boljše razumevanje moramo miselno »strokovne službe« deliti na del, ki se ukvarja z registriranjem, obračunavanjem in analiziranjem tistega, kar je bilo (kar se je zgodilo), in na ded, ki se ukvarja s kreacijami, perspektivo, predlogi, torej, s tistim, kar bo ali naj bi se zgodilo in seveda s proučevanjem načina dela, postopkov in podobno, skratka, z organizacijo. In sedaj odgovor! Tega drugega dela strokovnih služb pri nas ni Vsi posli s tega področja dela leže na nekaj lju deh, ki poleg svoje redne zadolžitve z vsakodnev nim delom fizično ne morejo opraviti niti minimalnega obsega del s področja perspektive. Saj je še za redno opravljanje vsakodnevnih opravil iz prvega dela prej navedene delitve poslov na razpolago premajhno število ljudi in nesodobna ter nezadostna mehanizacija. Naše vrstne hiše in njihovi stanovalci čakajo na dokončno ureditev okolice Samo za primer (povzeto po predčasni TV oddaji): železarna Štore ima pri 4.000 zaposlenih kar 200 delavcev ali 5 °/o vseh zaposlenih samo v pripravi proizvodnje. In za te je bilo rečeno, da le s težavo zmorejo opravljati vsa potrebna dela, čeprav uporabljajo za to sodobno računalniško tehniko. Nakazana problematika je še občutnejša zaradi povečanja del po ustanovitvi TOZD, zlasti v finančnem sektorju, kjer bo treba v najkrajšem času sprejeti kakršnokoli rešitev, sicer za izpolnjevanje z zakoni določenih rokov za posamezne obračune in njihovo kvaliteto ni več nobenega jamstva. Postavlja pa se tudi vprašanje fizične zmogljivosti, saj neprestano nalaganje nadurnega dela zaposlenim ni rešitev in tega tudi nimamo pravice delati. Ali je rešitev iz zagate in kako? Ugotoviti moramo, da stanje, kakršno je, ni nastalo samo po sebi. Deloma je to posledica nenehnega povečavanja del v skladu z novimi potrebami, še več pa je sedanje stanje posledica nepravilnega gledanja na »administracijo« kot nujno zlo, ki odžira denar, ustvarjen v proizvodnji. V preteklosti smo skozi nepravilno vrednotenje del razvrednotili nekatera delovna mesta, tako da neredki z zahtevano srednješolsko izobrazbo ne dosegajo nagrajevanja nekaterih priučenih delavcev, povsem neustrezno pa so v primerjavi z drugimi podjetji nagrajevana tudi zahtevnejša delovna mesta. Tako stanje naravnost onemogoča pridobitev novih sodelavcev, s preobremenjenostjo in neučinkovitostjo ter z vsemi iz tega izhajajočimi posledicami pa se nadalje vrtimo v začaranem krogu. Da bi našli izhod iz sedanje krizne situacije, moramo: — najprej ugotoviti in odločiti, kakšne strokovne službe potrebujemo in kaj naj delajo, — postaviti organizacijske okvire strokovnim službam in jim določiti način dela, — ugotoviti obseg dela in potrebno zasedbo, — pravilno vrednotiti delo in poiskati sodelavce, — zagotoviti ustrezne pogoje dela (namestitev mehanizacije). Pa tudi za izpeljavo te naloge potrebujemo kader — strokovno službo. Ali to pomeni, da urejanja teh problemov ne moremo začeti? Ne! Lahko začnemo, le da je za nakazane probleme potrebno več posluha vseh zaposlenih, za njihovo odpravljanje pa več pomoči, več pripravljenosti in več angažiranja vseh tistih, ki bi glede na delovna mesta in izobrazbo morali prvenstveno poznati način, zahteve in potrebe sodobnega poslovanja. Na ta način bi se izognili vse prepogostemu odpiranju problemov brez nakazane rešitve; ob boljšem poznavanju pereče organizacijske problematike ter sodelovanju pri reševanju problemov pa bi odpadle tudi neobjektivne sodbe na račun »strokovnih služb«. Je namreč razlika, če le-te niso opravile ali niso zmogle opraviti tega in onega. Naj ta sestavek ne izzveni kot opravičilo za neučinkovitost, temveč kot pojasnilo o dejanskem stanju in poziv k tvornemu sodelovanju za urejanje nakazane problematike od zasnove okvira bodočega delovanja strokovnih služb, organizacije dela in opremljenosti do pravilnejšega vrednotenja in s tem zagotovitve pogojev za zadostno zasedbo ter normalnejše in učinkovitejše delo v strokovnih službah. T .. * J. Škvarč Doseganje plana Ker smo se s sprejetjem gospodarskega načrta poleg drugega obvezali izdelati 1.350.000 kg razne preje, 3.956.950 m2 raznih modnih tkanin ter 21.790.000 komadov hlačnih nogavic, je vsekakor važno vedeti, kako se te obveze izpolnjujejo. Zato navajam nekaj številk, ki naj povedo, kako smo izpolnili količinski plan proizvodnje v prvem tromesečju letošnjega leta. v predilnici so izdelali 347.823 kg razne preje in s tem dosegli 25,76 °/o letnega proizvodnega programa. V oplemenitilnici pa so oplemenitili in dokončno izdelali 1.276.670 m2 modnih tkanin in dosegli 32,26 % letnega proizvodnega programa. Pri tem pa je tkalnica sama dosegla le 22,31 % letnega plana proizvodnje. To pa pomeni, da je oplemenitilnica obdelala oziroma oplemenitila skoraj za 10 % letne proizvodnje več, kot znaša redna proizvodnja tkalnice, in to iz zalog nedovršene proizvodnje iz preteklega leta. Plan kon-fekcioniranja hlačnih nogavic v konfekciji pa je bil dosežen 21,47 %. Na kratko povedano: TOZD predilnica je svoje planske zadolžitve uspešno dosegla, TOZD tkalni-ca-oplemenitilnica pa celo presegla, medtem ko v prvem četrtletju TOZD konfekcija in obrat same tkalnice nista dosegla svojega trimesečnega proizvodnega programa. Da konfekcija ni dosegla v proizvodnji tistih rezultatov, ki si jih je začrtala, je krivda samega inozemskega partnerja, ki ni v dovoljni meri pošiljal pogodbenih količin nogavic v kon-fekdoniranje. Vzrok nedoseganja proizvodnega plana v tkalnici pa so bile še neutečene avtomatske statve, kd niso dale tistih proizvodnih učinkov, ki se sicer od njih zahtevajo. K večjemu doseganju in preseganju proizvodnih rezultatov v oplemenitilnid pa so pripomogli delavci opleme-nitilnice sami z žrtvovanjem prostih sobot in tudi nedelj. V celoti smo s proizvodnimi rezultati v prvem tromesečju lahko zadovoljni, saj smo z doseganjem proizvodnih rezultatov dosegli tudi dobre finančne rezultate, tako v celotnem dohodku, dohodku in ostanku dohodka in tudi ne nazadnje v osebnih dohodkih, kar pa je posebej prikazano v članku tov. Škvarča pod naslovom »NEKAJ MISLI O REZULTATIH POSLOVANJA V L TROMESEČJU LETOS«. P. Dacar Stališča o Tekstilcu Ob obravnavi predloga finančnega načrta za izhajanje Tekstilca v letu 1975 In predloga o honoriranju prispevkov in urejanja našega glasila na skupni seji vseh delavskih svetov TOZD in delavskega sveta podjetja dne 2. aprila 1975 je stekla razprava o potrebnosti Tekstilca in njegovi vsebini. Izražena so bila različna stališča, tudi taka, da Tekstilec, tak kot je, ni dovolj bran in ne služi svojemu namenu. Končno je bil sprejet sklep, da se najprej izvede med člani kolektiva anketa o primernosti in vsebini lista in da bodo delavski sveti šele rti podlagi izida ankete razpravljali in sklepali o pripravljenih predlogih finančnega načrta lista in honoriranju prispevkov in urejanja glasila. Dan pozneje je o Tekstilcu tekla beseda tudi na izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata TOZD tkalnica — ople-menitilnica. Odbor je bil mnenja, naj bi Tekstilec izhajal le trikrat na leto ir« naj bi bile zato »Dnevne informacije« pisane bolj preprosto. Izrazil se je tudi proti honoriranju prispevkov, češ da je informiranje sestavni del dela (v pojasnilo mimogrede: s tem se strinjamo in honoriranje prispevkov, pisanih med delovnim časom, ni bilo predvideno. Ne vem pa, če bomo uspeli pridobiti več kot nekaj enih in istih dopisnikov, pripravljenih pisati izven delovnega časa zastonj, med delovnim časom pa tega velikokrat ne bodo utegnili. Sedanje izkušnje so najboljši dokaz za to). Anketo bomo izvedli kmalu po izidu te številke, že sedaj vas prosimo za odziv in vaše odkrito mnenje o listu, s čimer boste največ prispevali k temu, da bo list vse bolj postajal tak, kot ga želite. Da ne čutite potrebe po njem, kot se tu in tam tudi sliši, skoraj ne morem verjeti. Vaš urednik Za nami je 25. maj, Dan mladosti, ko smo tovarišu Titu, tako kot vsako leto, slavnostno izročili štafeto mladosti, zato ni odveč, če o njej nekaj več povemo. Zamisel o štafeti mladosti je vzklila že proti koncu vojne vihre in se ohranila tudi po njej. Več kot desetletje je spreminjala svojo obliko, od koruznega storža, kosa izrezljanega lesa, tulca granate, dela stroja, pa vse do časa, ko smo se odločili za enotno štafetno palico. Ves ta čas pa je ohranila svoje bistvo, štafetna palica, ki potuje po vsej Jugoslaviji, je pozdrav Titu in obljuba vsakogar izmed nas, da bo branil bratstvo in enotnost narodov, ki so v boju za svobodo in revolucijo postavili temelje novi Jugoslaviji. In še nekaj več je: obljuba, da bomo še naprej gradili boljši svet, da bomo znali dosežke preteklosti obogatiti z novimi spoznanji in uspehi in tako prispevali k razcvetu naše družbe. Bodočnost je v rokah mladih. Tako je dejal že Lenin. To je dokazala naša revolucija. Tako mislimo in govorimo tudi danes. Če rečemo, da je bodočnost v rokah mladih, ne mislimo s tem, da mora imeti mlada generacija privilegije, da mora imeti posebno mesto v družbi. Zavedamo pa se, da kdor dela, proizvaja, ima pravico tudi odločati. Tudi mladi! V šolah, krajevnih skupnostih in posebej še v delovnih organizacijah si morajo izboriti mesto, ki jim gre po njihovem delu. Zakaj o tem pišemo, mar ni z ustavo to že urejeno? Ni! Tudi zato ni, ker se sami ne trudimo dovolj, da bi bili prisotni povsod tam, kjer se sprejemajo dogovori, odloča, planira. Morda so včasih še nerazumljivi do mladih, češ, nimajo izkušenj, premalo vedo, naj počakajo. To zadnje sicer je krivda nas vseh. Nismo se vključili v to družbeno življenje, kot bi se morali, premalo smo organizirani. Podeljene medalje jih bodo spominjale na uspehe, ki so jih dosegli v atletiki — peteroboj — na športnih igrah kolektiva <30&=3<>£>«3<>£>C3<^;e3<>e