•TRAN 28. OKTOBRA 185« — Stev. 4S Ureditev otroškega igrišča v Jurčičevi ulici Otroški vrtec v Jurčičevi ulici, ki ga že drugo leto uporabljajo naši naj­ mlajši Celjani, ima velik nedostatek, ZASLUŽNI DELAVEC BORKO MIHA JE SEL V POKOJ Pred kratkim je stopil v zasluženi pokoj Borko Miha, tesar pri Upravi za ceste in kanalizacije Celje. Njegova življenjska pot je bila naporna in trda. Rodil se je 1898. leta v Novi cerkvi in ei že v rani mladosti služil kruh s pa- stirjevanjem, pozneje pa služboval kot hlapec na kmetijah. Prvo svetovno voj­ no je preživel deloma na ruski, deloma jva na italijanski fronti. Po končani Tojni je bn kot dbbr6voljec do leta 1921 na Koroškem. Pozneje je službo­ val pri gradbenem podjetju v Celju, leta 1924 pa je stopil v delovno raz­ merje pri oskrbništvu takratne mestne občine. Od leta 1929 dalje je pri Upra­ vi za ceste Celje opravljal tesarska dela. Naporne ure in marsikatera ne­ varnost ie spremljala njegovo težko de­ lo, predvsem pri poplavah (ki v Celju niso bile redke). V dežju in mrazu je pri obnovi mostov delal nadvse vztraj­ no in bil za zgled vsem mlajšim de­ lavcem. Kako je bil v kolektivu priljubljen in cenjen, je dokaz to, da ga je kolek­ tiv izvolil za predsednika sindikalne podružnice. Bil pa je tudi član delav- ekega sveta. Na nedavnem množičnem sestanku mu je kolektiv za dolgoletno požrtvo­ valno in nesebično delo poklonil trajen spomin in se poslovil od njega z iskre­ no željO', da bi zasluženi pokoj zdrav in vesel užival še mnogo let. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju pomenijo privatni sektor Krompir U (U—18), čebula 100 (100-120), česen 150 (120—200), fižol luščen 50—7? (50—70), solata 50 (40-80), cvetača 100 (100-120), špi- •ača 60 (80—100), zelje gl. 18—26 (20—30), zelje kislo 40 (40—50), peteršilj 50 (60), korenjčck 40 (30—60), pesa 25 (30—40), buče — (15—20), kole­ raba 35 (30—40), ohrovt 25 (50—35), paradižnik 25-30 (30-50), paprika 35-54 (40), redkev — (25—40), repa — (15—20), repa kisla — (30 do 4«), por 40 (50), feferoni - (100), hruške 40 (40 do 50), jabolke 40—42 (30—40), slive — (70), breskve — (40—60), grozdje 120 (50—60), jagode — (250), mleko — (32), skuta - (120-140), sme­ tana — (200), maslo — (520), med — (400), ko­ koši — (380—560), piščanci — (190—300), jajca 17 (17—20), rozine 400 (—), pšenica — (50), ko- rnza — (50), oves — (45), ječmen — (40—45), kostanj 40 (30—45), orehi celi — (180-200), aelena 50 (60—70), hren — (120—200), suho sadje - (80), gobe sveže - (40-80), ribe - (160). w v času od 13. do 20. 10. 1956 je bilo rojenih: i9 deklic in 20 dečkov. Poročili so se: Stanislav Koštomaj, mizarski mojster in Marija. TašI, krojaška pomočnica, oba iz Celja. Matija Intihar, kovaški mojster in 'Angela Žuža, ši­ vilja, oba iz Celja. Jožef Koprive iz Celja, zidarski pomočnik in Terezija Kranjc, polje- delka, iz Planinsekga ivrha 5. Zdravko Valentin Kos, trg. poslovodja in Doroteja Cizej, trg. pomočinicaj, (oba iz 'Celja. iFranc Jev;5inek, elektrovarilec in Veronika Sotlar, delavka, oba iz Celja. Franc Kranjc, delavec in Vida Vajdič, delavka, oba iz Celja. Jurij Žlender. bolniški strežnik in Marija Paj. delavka, oba iz Celja. Jožef Pavlic, trg. pomočnik in Štefanija Fur- lan, krojaška pomočnica, oba iz Celja. Leopold Teržan, krojaški pomočnik in Marija Leveč, •ameščenka, oba iz Celja. Marjan Rejc, stroj- • i tehnik in Stanislava Leskovšck. strojepiska, oba iz Celja. Anton Zmahar, delavec iz Nove ••si in Jožefa Stojan, poljedelka, iz Prožinske •asi. Ladislav Recko, delavec in Marija Jeler, delavka, oba iz Celja. Anton Lipovšek, kljn- {••ničarskj pomočnik in Alojzija Kovše. kuha­ rica, oba iz Celja. Vladimir Zupane, ključavn. Bojster iz Nove Dobrave in Cilka Vera Puc, •atakarica, iz Zg. Zreč. Sajovic Vladimir, na- •eščenec iz Štor in Brigita Blagotinšek, ,knji- govodkinja iz Debra. Karol Zupane, kleparski ^Bočnik iz Celja in Marija Špeglič, delavka iz Arclina. Rihard Kisovec, ključavničarski p«>. Močnik in Ana Apat, delavka, oba iz Celja. Umrli so: Ivan Novšak, rudar iz Prapretnega, star 35 let. Martin Božič posestnik iz Celja, star 64 let. Marija Kupec, kmetovalka iz Gornje vasi pri Preboldu, stara 46 let. Franc Kopriva, polje­ delec iz Petrove, star 66 let. Alojz Kočevar, •^•kojenec iz Gotovelj, star 48 let. Angela te/^a. roj. Ocvirk, apokojenka iz Celja, stara W let. Jožef Benda. posestnik iz Zg. PobrežJ«, •Ur M let. M*rija Pirš. Ro^oroJenček iz Arcilaa. Res je, da je lepo otroško igrišče v ne­ posredni bližini tega vrtca, toda ker ga koristijo tudi drugi otroci te okolioe, »vrtčevci« skoro ne pridejo v poštev. Poleg tega pa je v tem vrtcu premalo vzgojnega kadra, da bi lahko pri šte­ vilnih otrokih na javnem igrišču po­ sebej pazil na svoje varovance. Zato pa je svet za šolstvo pri celjski občini sklenil, da bi pri tem vrtcu uredili sodobno otroško igrišče. Projektivni bi­ ro je napravil lep načrt in da bi ure­ ditev igrišča ne zahtevala prevelikih izdatkov, so se obrnili na razna celjska podjetja, naj bi pomagala v materialu in s prostovoljnim delom. Dobro voljo se nekatera podjetja že pokazala. Tako so nekatera podjetja že pokazala. Tako Ijeno nuditi les po nižjih cenah, »Stav­ benik« bo priskočil na pomoč s prosto­ voljnim delom. Zavod za socialno za­ varovanje pa bo nakazal pomoč iz skla­ da za preventivo. DRUŠTVO REJCEV MALIH ŽIVALI bo priredilo v Celju RAZSTAVO od 4. do 11. novembra 1956. Razstavljene bodo kokoši, zajci, _ golobi, koze, race itd. Prosimo rejce, člane in nečlane, da za to razstavo pripravijo res najboljše in plemenske vrste in se pravočasno prijavijo razstavi j alnemu odboru. Va­ bimo šole, društva in delovne kolek­ tive kot tudi posameznike, da to raz­ stavo obiščejo. Pokroviteljstvo nad raz­ stavo je prevzela Okrajna zadružna zveza v Celju. TECAJI ESPERANTA Poučevanje mednarodnega jezika Esperanto se letos v Celju prav lepo širi. Posebno je razveseljiv uspeh pouka v šolah. Kot neobve­ zen predmet se Esperanto poučuje v učitelji­ šču, kovinarsko industrijski šoli, pričel pa se bo tudi v Ekonomski srednji šoli. Esperantsko društvo vodi vrsto tečajev za odrasle v Celju, Dobrni itd. V okviruu Ljudske univerze se bodo pričeli tečaji prihodnji teden. Pričetek bo v torek, dne 29. okt. ob 19. uri na II. gimnaziji. Vpišete se lahko v klubu društva, Šlandrov trg 5 vsak dan od 18. do 20. ure, v tajništvu II. gimnazije med uradni­ mi urami ali pa neposredno ob pričetku tečaja. Učnina je za ves tečaj 600 dinarjev. D. M. V SLUŽBI OLEPŠEVANJA IN REKLAME Brez dobrih aranžerjev bi naše mesto niti daleč tako privlačno ne delovalo. Aranžerji vedno znova spreminjajo pri­ vlačnost izložb ter s tem služijo trgov­ skim podjetjem z uspešno reklamo, me­ stu pa dajejo s svojimi domiselnimi aranžmaji večjo pestrost In pašo za oči meščanom in obiskovalcem našega Celja Pri delu v Cinkarni je stroj poškodo­ val prste na roku delavcu Simonu Pet- kovskiju. Lenka Kmecl iz Zgornje Hudinje je na cesti s kolesom trčila v drugo ko­ lesarko. Pri padcu je utrpela poškodbo na glavi. V Magdeleni pri Pristavi je mati po­ ložila šest tednov staro Karolino Ro­ mih na zemljo in jo pustila tam ležati. K otroku je prišla domačo svinja in ga pohodila. S težko poškodbo na glavi so otroka prepeljali v celjsko bolnišnico. Pri padcu z drevesa si je zlomil levo nogo Franc Ostruh iz Stenice pri Vi­ tanju. Na cesti v Doberteši vasi je avto po­ drl Jožeta Jelena iz Podvina pri Pol­ zeli ter mu poškodoval hrbtenico. Po vzpetini proti Teharju je padel z voza Ivan Zupane iz Teharja. Utrpel je težjo poškodbo na glavi. Pri vožnji je padel s kolesa in si zlo­ mil nogo Jože Lubej iz Sešč pri Pre­ boldu. V Vitanju so se fantje stepli. V pre­ tepu je bil poškodovan na glavi Ivan Ostruh iz Stenice pri Vitanju. V nedeljo popoldne je v samomoril­ nem namenu skočil s Kapucinskega mostu v Savinjo Franc Hren iz Strmca pri Vojniku. Hrena so potegnili iz vode, vendar si je pri padcu zlomil nogo. S kolesom je padel Štefan Lesnika, logar iz Rogatca. Utrpel je težji pretres možganov. Devetletna Olga Pangerl iz Zepine pri Ljubečni se je peljala s kolesom po ce-^i sti. Med vožnjo je prišla pod kolo vprež- nega voza, ki ji je težje poškodoval le­ vo roko. , Da ne bo ostalo samo pri načrtih? OBRAČUN DELA »ŽALSKE< SVOBODE« V mali dvorani Doma >>Partizan>> v Žalcu je bil pred dnevi letni občni zbor žalske »Svobode«. Predsednik društva, tov. Kozmus, je v svojem poročilu nanizal drobne uspe­ he društva, dotaknil se je napak pri de­ lovanju raznih sekcij ter tudi razčlenil različne zapreke pri izvajanju sklepov lanskoletnega občnega zbora. Odbor se zaveda, da je glavni namen Svobode izobraževanje delovnih množic ter nu- denje kulturnega razvedrila. In prav v tem pogledu je bilo storjenega zelo ma­ lo. Ljudska univerza v Žalcu je prire­ dila nekaj predavanj, vendar so bila ta predavanja slabo obiskana. Sedaj pripravljajo v Žalcu šolo za od­ rasle, za katero je že 35 prijavljencev. Plodnejši pa je pregled dela zabavne­ ga ansambla, moškega pevskega zbora ter folklorne skupine. Zabavni ansam­ bel je gostoval v Šoštanju, Velenju, To- polšici in Novem Celju. Pevski zbor, pod vodstvom tov. Predana, marljivo dela in je sodeloval na vseh proslavah. Tudi folklorna skupina je neutrudno pomagala, saj je imela naštudirano kar celo vrsto narodnih plesov. Vendar je v zadnjem času njeno delo zamrlo za­ radi pomanjkanja prostora za redne vaje. Vprašanje zase pa je delo gledališke sekcije. Sicer so že pričeli z vajami, vendar so jih opustil deloma zaradi ne- resnosti nekaterih članov ter zaradi pre­ obremenjenosti režiserja tov. Pintarja. Delno opravičilo za slabo delo gledali­ ške sekcije je tudi oder, ki je skoraj neuporabljiv za uprizoritve. Za sodobno ureditev odra bi potrebovali približno 800.000 din. Knjižnica v Žalcu deluje redno; vodi­ ta jo požrtvovalni tovarišici Meta Raj- ner in Justi Kolobar. Nujno pa bo treba preurediti prostore knjižnice ter uredi­ tev čitalnice. Upamo, da se bo delovanje Svobode v Žalcu zboljšalo. Saj se bo marljive­ mu moškemu pevskemu zboru pridružil še ženski pevski zbor, ki ga bo vodila prof. Holobarjeva. V prvih pomladnih mesecih je pričakovati koncert združe­ nih zborov, na katerem bodo žalske pev­ ke in pevci pokazali svoje znanje. Tudi zabavni ansambel s člani gleda­ liške skupine pripravlja uprizoritev ope­ rete. Folklorna skupina skupno z za­ bavnim ansamblom pa pripravlja celo­ večerni program, s katerim bo gostovala tudi v drugih krajih. Ker rednih pred­ stav Celjskega gledališča letos ne bo, bo treba organizirati vsaj nekajkrat go­ stovanje Celjanov, da ne bomo ostali popolnoma brez kvalitetnih uprizo­ ritev. Načrtov za delo novoizvoljenega od­ bora je ogromno. Upamo, da ne bo osta­ lo samo pri načrtih, pač pa. da se bodo pokazali tudi uspehi. Z. T. * Geografi so obiskali Kozjansko Člani celjske in trboveljske sekcije Geografskega društva Slovenije — pro­ fesorji in predmeti učitelji geografije na naših gimnazijah so priredili minuli teden poučno ekskurzijo na Kozjansko. V dveh dneh so se pod strokovnim vodstvom dr. Kokoleta, člana Geo­ grafskega inštituta Slovenije, praktično na terenu seznanili z geomorfološkimi, petrografskimi, antropogeografskimi in gospodarskimi posebnostimi tega v vsa­ kem oziru namoč zanimivega področja slovenske zemlje. Med drugimi manj pomembnimi kra­ ji so obiskali zlasti Dob je, Planino nad Sevnico, Pilštanj, Kozje, Podsredo, Bi­ strico ob Sctli, Bizeljsko irf' Kumrovec. V Kozjem so prisostvovali na tamošnji nižji gimnaziji pri pouku zemljepisa, ob cesti med Podsredo in Bistrico ob Sotli sc obiskali domačijo pred par leti umrle Maršalove tete, pri kateri je predsednik Tito dlje časa živel in de­ lal. Na Bizeljskem so si ekskurzisti ogledali poleg ostalih zanimivosti traso oziroma že na pol dograjeno obsotelsko železno cesto. V Kumrovcu so obiskali Titovo rojstno hišo in edinstveno lepo novo šolsko poslopje, pri Podčetrtku so krenili prek Sotle in si ogledali znan in obetajoč radio-termalni vrelec. Ekskurzija je bila pomembna tudi za zgodovinarje, saj je večina udeležencev prvič videla borbeno področje Kozjan­ skega odreda — kopasti in gozdnati Bohor, razen tega pa tudi kozjansko dolino gradov od planinskega, podsred- škega in bizeljskega pa tja mimo raz­ valin Kunšperka do Cesargrada na hrvatski sitrani. Petindvajset učiteljev in profesorjev geografije je odneslo z ekskurzije ne- štetvo bogatih vtisov in znanstvenih ugotovitev, ki jih bodo s pridom vple­ tali v pouk zemljepisa. Za uspešnejši pouk svojega predmeta bi si morali geografi ob podobnih ekskurzijah ogle­ dati vsaj vso našo ožjo domovino. V take svrhe vložena finančna sredstva bi se bogato obrestovala. D. P. NA 2ELJO PREBIVALCEV DVA NOVA VLAKA NA VOZNEM REDU Direkcija državnih železnic je upo­ števala želje Celjanov in tistih, ki ic okolice hodijo v mesto na delo, v služ­ bo ali šolo. Železniške prometne zveze s Celjem so bile do nedavnega za neka­ tere zelo neugodne. Zato je bil v za­ četku oktobra sprejet v vozni red me­ šani vlak, ki odpelje iz Celja pmti ju­ gu ob 13. uri in 15 minut. Ta vlak je namenjen predvsem šolski mladini, ki obiskuje celjske srednje šole, pa tudi drugim ljudem. Vozi do Zidanega mo­ sta. V sredo, 24. oktobra pa je začel vo­ ziti redni potniški vlak od Celja d« Grobelnega. Ta vlak je zelo razveselil tiste, ki hodijo na nočno izmeno v Sto­ re in celjske tovarne, pa tudi za tiste, ki se dlje časa zadržijo v službi v me­ stu. Vlak odpelje iz Celja ob 20. uri i«. 20 minut, v Grobelno pripelje ob 20. uri in 44 minut. Iz Grobelnege se v Celje vrača ob 21. uri in pripelje v Celje 21. uri in 23 minut. IZ SLOV. KONJIC Kmetijsko nadaljevalne šole na pod­ ročju konjiške občine bodo s svojim delom pričele v začetku prihodnjega meseca. Te šole so dosedaj ustanovili v Konjicah, v Ločah, Zrečah in Vitanju. Med prvimi so v teku tega tednai imeli občne zbore člani sindikalne po­ družnice pri občini in podružnici KB- v Slov. Konjicah. S pripravami za občne zbore so pričeli tudi v ostalih podružnicah in bodo v glavnem kon­ čani do 20. novembra. V Zrečah pri Slov. Konjicah so pred kratkim odprli dom Ljudske tehnike, ki ga je postavilo tamkajšnje društvo. Društvo je med najbolj aktivnimi na področju konjiške občine. S svojimi člani in strokovnimi sodelavci je mnogo- pomagalo pri elektrifikaciji okoliških, pohorskih vasi. L. V. Popravek: v zadnji številki našega lista smo v članku (tod naslovom »Kaj ni prav na mozirski nižji gim­ naziji in vajenski šoli« pomotoma objavili, da je imela mlečna kuhinja 56 kg manjka masla — dejansko pa je imela 130,56 kg viška. v isti številki je tiskarski škrat v članke »Ali je to človeško« zagrešil napako, ker de­ lodajalec, ki je odpovedal službo materi z do­ jenčkom ni bil H u d o h m.e t , ampak C i r i I in P e p C a Š t i g 1 i C. TEČAJ ZA VODITELJICE MLEČNIH KUHINJ Naše šolske in mlečne kuhinje upo­ rabljajo večjidel mleko v prahu. Pri tem pa se je ugotovilo, da ponekod voditeljice mlečnllr kuhinj ne znajo pravilno ravnati s tem mlekom. Zato se je Zavod za pospeševanje gospodinj­ stva v Celju odločil, da bo v prihod­ njih dneh organiziral za to osebje po­ seben tečaj za pripravo pijač in naj- r^azličnejših namazov iz mleka v pra­ hu. Tečajnice se bodo naučile iz tegaf mleka pripravljatti judi jogurt in sir. IZ ŽALCA Pretekli teden se je sestal mladin­ ski komite. Seji je prisostvoval tudi član Okrajnega komiteja iz Celja, tov. Gradišnik ter kmetijski in prosvetni referent občine Žalec. Razpravljali so o kmetijsko izobraževalni šoli. Člani komiteja bodo na terenu zainteresirali mladino za vstop v te šole. IZ MOZIRJA Na posvetovanju s predsedniki in tajniki prosvetnih društev s podi-očja mozirske občine, so te dni razpravljali o delu prosvetnih društev preko zime, ki ga hočejo poživeti. Vso skrb bodo društva posvetila vzgojno-izobraževal- nemu delu naših množic. Delavci trgovinskih strok bodo dobili kvalifikacijo. v našem gospodarstvu je vse doslej obstajala v pogledu kvalifikacij vrzel, ki je povzročala pri delavcih trgovin­ skih strok precej negotovosti in odklo­ nilnih nagibov za delo. Preveč težav je nastalo pri sprejemanju, predvsem mo­ ške delovne sile, ki jo posamezne stro­ ke, kot na primer kemična, usnjarska, železninarska itd., neobhodno potrebu­ jejo. Delavci in nameščenci v trgovini še nimajo urejenih kvalifikacij, zato je vseskozi obstajala nevarnost, da se del trgovskega kadra preusmeri v druge gospodarske panoge. V celjskem okraju je zaposlenih preko 2500 oseb trgovin­ ske stroke, ki vsi čakajo na potrditev svojih kvalifikacij. TUDI NEMOGOČE IEMOGOCE... v Uradnem listu FLRJ št. 56/55 jc bil objavljen pravilnik o strokovni izo­ brazbi delavcev v trgovini, v Uradnenrt listu št. 38 /56 pa nomenklatura poldi- cev. S tem so dani pogoji, da začnejo komisije, ki so imenovane pri trgovin­ skih z;bornicah, z delom. Zbornice ča­ kajo samo še. na ustrezne obrazce. Po­ trebno je, da trgovska podjetja, zlasti pa sindikalne podružnice, temeljito pro_ učijo pravilnik in seznanijo delavce v trgovini z načinom prekvalifikacije. Po­ trebno bo zbrati vse ustrezne dokumen­ te, osebne, šolske, strokovne, o oprav­ ljenih izpitih itd., da bodo Icomisije lahko ukrepale in izdajale odločbe. Od­ ločbe se morajo izdati do 30. junija 1957, kar je za veliko število zaposlenih: zelo kratek rok. Vsi tisti, katerih strokovna izobrazba ne bo ustrezala zahtevam, določenim v pravilniku o strokovni izobrazbi, bodo- morali opraviti predpisani strokovni iz­ pit. Izpiti bodo po zaključenem ugotav­ ljanju stopnje strokovnosti. Prekvalifi­ kacijo polkvalificiranega in kvalifici­ ranega osebja bodo izvi-šile okrajne zbornice, visokokvalificiranega pa re­ publiška zbornica, vendar tako, da bodo- tudi za visokokvalificiran kader zbira­ le podatke okrajne trgovinske zbornice. Republiška zbornica je pritožbena in­ stanca zoper odločbe okrajnih komisij,. Zveza zbornic FLRJ pa pritožbena in­ stanca zoper odločbe republiških komi­ sij. Pravilnik o strokovni izobrazbi pa ne- ureja samo položaj sedaj zaposlenih, delavcev v trgovini, marveč predpisuje tudi pogoje, pod katerimi sme trgovina zaposliti delavce na posameznih delov- nili mestih. Trgovina ne bo smela ime­ ti na delovnem mestu nikogar, ki ne bi imel ustrezne trgovske izobrazbe. Zato je tembolj važno, da trgovine razmiš­ ljajo tudi G kadrovskem sestavu svojih delavcev. Komisije bodo v kratkem razposlale vsem trgovskim organizacijam obrazce- in navodila, delavci v trgovini pa naj si v najkrajšem času preskrbijo doku­ mente, ki jih bodo morali predložiti. Prometni miličnik: — Kako to, tovariš šofer, to je že vaš četrti ka»ambol. Kako ste to storili. Pri vožnji v klanec ste se zaleteli v drevo? iSofer: — Kaj morem, če so mi odpovedale zavore? — NAJ60UŠA REKLAMA JE OGLAS • Celjskem tedniku