LETNIK XVII., ST. 46 (817) / TRST, GORICA, VIDEM ČETRTEK, 13. DECEMBRA 2012
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
NOVI
CENA 1 EVRO
UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY		
	NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996	
Uvodnik
Jurij Paljk
Le kaj je tega treba bilo?
Italijanski premier Mario Monti je po pogovorih s predsednikom države Giorgiom Napoli-tanom v soboto zvečer, na praznik Brezmadežne, sporočil, da bo odstopil s položaja predsednika vlade. Monti je odstop napovedal nekaj ur zatem, ko je njegov predhodnik Silvio Berlusconi tudi uradno sporočil, da bo kandidiral na volitvah prihodnje leto in se tako znova potegoval za premierski stolček. Kot so sporočili iz Na-politanovega urada, Monti meni, da ne more nadaljevati mandata, potem ko je Berlusconijeva stranka Ljudstvo svobode odtegnila podporo njegovi vladi v senatu. Še pred odstopom pa želi doseči, da bi parlament v Rimu sprejel t. i. zakon o stabilnosti, ki predvideva nove varčevalne ukrepe za prihodnje leto, kar je izjemnega pomena tudi za vso slovensko narodno skupnost v Italiji, saj je od sprejetja tega proračuna odvisen tudi denar za našo manjšino. Predsednik Napolitano, kot je bilo še povedano, razume Montijevo odločitev.
Mirno lahko zapišemo, da imamo tega nevarnega Berlusconijevega igračkanja s politiko ali s tem, kar je od nje v Italiji še ostalo, dovolj, kot imamo tudi dovolj poročil in fotografij v čisto resnih italijanskih dnevnikih, ki prikazujejo Berlusconija z njegovo "26-letno zaročenko". 76-letni Berlusconi, "Vitez iz Arcora", pač ne more imeti zaročenke, vsaj za normalnega človeka to ne velja. A tu smo na mejah normale! Kot da nam v Italiji deset let sprenevedanja ni bilo dovolj! Kot da nismo bili deležni že dovolj dnevnega poročanja o reformah, ki jih Berlusconijeva vlada nikdar ni sprejela, da niti ne pišemo o sodnih procesih, v katere je Berlusconi vpleten!
Sprenevedanja imamo vsi državljani Italije dovolj, zares ga imamo dovolj in se zato še kako strinjamo s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzom, ki je nejeverno zmajal z glavo ob novici iz Italije, ki je sicer takoj obkrožila svet.
Prvi se je v Italiji na Montijevo odločitev oglasil sekretar največje levosredinske stranke, Demokratske stranke, in kandidat levice za premierja Pier Luigi Bersani. Dejal je, da je Monti ravnal dostojanstveno, medtem ko je desnica izdala zaveze izpred leta dni in se spustila v predvolilno kampanjo, so poročali italijanski mediji. Politično dogajanje v državi je v pogovoru za italijanski finančni časnik II Sole 24 Ore komentiral tudi predsednik Evropske komisije Jose Ma-nuel Barroso. Dejal je, da Italijani ne smejo verjeti iluzijam, da obstajajo hitre in magične rešitve. Kljub nekaterim dobrim vestem obeti za italijansko državo ostajajo negativni. Prihodnje volitve v Italiji tako ne smejo postati izgovor za postavljanje doslej sprejetih ukrepov pod vprašaj, je še opozoril Barroso.
Montijeva vlada zdaj lahko računa na večinsko podporo pri potrjevanju ključnih proračunskih zakonov, medtem ko ostalim zakonskim predlogom v Ljudstvu svobode podpore niso zagotovili. Da bo Ljudstvo svobode potrdilo zakonodajo, ki jo je predlagala Montijeva vlada, vključno s proračunskim predlogom za prihodnje leto, je v soboto potrdil tudi Berlusconi. Montijeva vlada je za rešitev gospodarske krize v Italiji sprejela stroge varčevalne ukrepe, ki so sicer poglobili recesijo v Italiji, po drugi strani pa pomirili mednarodne vlagatelje na finančnih trgih in znižali razliko v zahtevanih donosih na nemške in italijanske obveznice za polovico.
Kako porazno deluje vest o vrnitvi Berlusconija v aktivno italijansko politiko, najbolj pričajo borze, ki so takoj pokazale, da mu ne verjamejo, razlik v zahtevanih donosih na nemške in italijanske obveznice, "spread" je namreč takoj poskočil, italijanske borze pa poslujejo negativno.
STARO PRISTANISCE V TRSTU
J Protest proti gradnji žaveljskega uplinjevalnika
Minister Ciini: Ne moremo sprejeti dejstva, da Slovenija vsiljuje Italiji pogoje, ne da bi bila pripravljena spoštovati napotke in potrebe, ki jih naša država postavlja njej!
Corrado Ciini
enzo, kaj se dogaja... "? je z rahlim 1^ grenkim nasmeškom, ki pa je A. Vvsekakor skrival občutek vzvišenosti oblasti, vprašal italijanski okoljski minister Corrado Ciini deželnega predsednika Renza Tonda, ko so ga policisti v civilu urno pospremili do stranskega vhoda nekadnje hidrodinamične centrale v starem pristanišču. Na tej lokaciji je bil predviden večer niza adventnih predavanj Katedre sv. Justa, ki jih tržaška škofija prireja v predbožičnem času.
Tokrat sta morala predsednik deželne uprave Tondo in minister Ciini obravnavati tematiko gospodarske krize.
Dejansko pa se večer sploh ni začel.
Val protestnikov različnih organizacij, od Bandellijevih desničarjev do avtonomistov Svobodnega Trsta, naravovarstvenih organizacij, mladih, sindikalnih združenj in drugih osebkov, ki so starodavno in lično prenovljeno poslopje v starem pristanišču dobesedno množično oblegali, da bi glasno protestirali zoper načrt gradnje uplinjevalnika v Zavljah, je kratkomalo vdrl v kon-
Clini čakal, da vanjo vstopi: to sicer v primeru, da bi sile javnega reda red spet vzpostavile.
Tega pa ni bilo mogoče storiti, tudi odgovori ministra na vprašanja, ki smo mu jih na vrat na nos postavili, so se zaradi okoliščin izkazali za dokaj mučen posel: vse in vključno z zadnjim, ki je nam neprijeten občutek vzvišenosti sogovornika vnovič potrdil... "Renzo, kaj se dogaja...? " je ponovno vprašal minister. Deželni predsednik pa je bil že pri stranskem vhodu, najbrž zatopljen v razmišljanje o težkem bremenu odgovornosti, ki jo politik nosi v takih slučajih.
Nocojšnje okoliščine jasno kažejo, da imajo protestniki proti načrtu uplinjevalnika jasno mnenje. Ali bi nam lahko, minister Ciini, ponovili svoje stališče glede projekta o žaveljskem objektu?
To, kar mislim, ponavljam že leto dni in pika. Mislim, da... Nimam nobenega problema govoriti z njimi (protestniki, op. ur.) -se je obregnil minster.
/str. 2 IG
ferenčno dvorano ter z žvižgi in kriki zoper graditelja Gas natural in deželno oblast onemogočil začetek dogodka. Tržaški škof, gostitelj srečanja, ni mogel niti priti do besede, da bi pomiril razv-
nete duhove, besede pa se je bržkone otepal predsednik Tondo, ki je nemo stal ob njem. Vse do trenutka, ko sta ju policista 'vljudno' odvedla iz vpijajoče dvorane v preddverje, kjer je minister
Pogovor
Enogastronomska izvedenka Vesna Guštin je spregovorila o kraških kuhinjskih in naravnih dobrotah
sKultura 2012
V dvorani Fundacije Goriške hranilnice so predstavili katalog letošnje kiparske kolonije
podpri ^.NO,y'
GLAS
To lahko storiš tudi s podporno naročnino,
ki znaša 100 evrov.
S1. strani
Minister Ciini: Ne
moremo sprejeti
• ••
To je tema, ki se je je potrebno lotiti s spoštovanjem in v skladu z zakonom. Leta 2009 je tedanji okoljski minister izdal presojo učinka na okolje na
podlagi dokumentov, ki so bili izdani... Ne, tako ne gre, tukaj je nemogoče se pogovarjati..., je dejal in se tudi sam pomikal proti izhodu.
Ko je bil minister Ciini v spremstvu policije na bolj varnem položaju, je nadaljeval:
To, kar je v presoji glede koristi in skladnosti uplinjevalnika primanjkovalo, je bila avtorizacija Pristaniške oblasti v zvezi s skladnostjo uplinjevalnega objekta s sočasnim upravljanjem pristaniške dejavnosti. Uplinjevalnik namreč predpostavlja določene služnosti, ki vplivajo na premikanje in poslovanje tovorniških ladij. To presojo je bilo treba vnaprej določiti. S teoretičnega vidika uplinjevalnik, ki spoštuje potrebne predpise, je za pristaniško dejavnost kompatibilen. Takih infrastruktur je po svetu kar nekaj, dve sta prisotni tudi v Italiji. Način pa, s katerim tile gospodje obravnavajo to tematiko, je naj slabši! Vprašanje uplinjevalnika, ki ga je potrebno obravnavati smotrno, zdrkne tako na nivo ideološke sim-
bolike in s simboli nimamo kaj počenjati. V primeru, da se protest umiri, sem pripravljen se z njimi pogovarjati, drugače menim, da so svojo bitko vnaprej
zgubili.
Ali lahko vlada napravi korak nazaj?
Vprašanje je slabo postavljeno. Ne obstaja korak naprej, niti korak nazaj. Obstaja - ponavljam - spoštovanje zakonskih pravil. Ta pravila moramo vsi spoštovati, bodisi javne ustanove bodisi državljani. Nocoj protestniki zakonov ne spoštujejo. Jaz se s temi osebki ne bom pogovarjal. V primeru, da bi se ti gla-sneži radi z mano pogovarjali, lahko to počnejo v skadu z zakonskimi predpisi. Toliko je res, da sta se tržaška občina in tržaška pokrajina zakonov držali in sta glede uplinjevalnika izrazili odklonilno stališče. Vsebinsko vprašanje zadeva tržaško pristanišče: razjasniti si moramo, ali pristanišče zaradi svojih razvojnih smernic razmišlja, da je obratovanje uplinjevalnika skladno s povečanjem pristaniške dejavnosti in z razširitvijo pristaniških področij, ki bi služile tej prihodnji dejavnosti. Ta odgovor potrebujemo in potrebujemo ga formalno! Doslej sta nam pomorska kapitanija in meddeželno gasilsko poveljstvo
(ki sta pristojna na tem področju) vselej zatrjevali, da je uplinjevalnik kompatibilen s pristaniškim prometom. Prav tako pa že leto dni svarim pred dejstvom, da tak uplinjevalni objekt prinaša določene omejitve. Tega se morajo vsi zavedati. Vsega ni mogoče imeti. Uplinjevalnik je velika priložnost za Trst, hkrati pa predstavlja zanj tudi omejitev. Med obema možnostima, kaj naj Trst raje izbere? Doslej nisem prejel nobenega sporočila glede sprememb prihodnjega pristaniškega prometa, ki so bile predvidene v trenutku, ko je bil izdelan načrt o uplinjeval-niku in ko so sam projekt predstavili. Ponavljam, da je svojčas tedanji okoljski minister na podlagi podatkov, ki jih je imel na razpolago, pozitivno ocenil presojo učinka na okolje. Ce bodo sedanjemu ministru predstavili različne podatke, bomo dosje ponovno odprli. To je preprosto dejstvo, ki se ga bomo lotili v skladu z zakonom. Svojega mnenja ne spreminjam na podlagi zvokov piščali...
Kaj pa vloga Slovenije?
S Slovenijo imamo že odprto debato. 19. novembra smo v Ljubljani obravnavali ta problem. Vprašanja se lotevamo na podlagi splošnega načrtovanja uporabe Jadranskega morja, zlasti v zvezi z energetskimi dejavnostmi. Probleme, ki pa jih Slovenija sproža Italiji, jih posledično naša država sproža Sloveniji, Slovenija pa jih posledično sproža Hrvaški. Vse je potrebno delati na podlagi vzajemnosti. Ne moremo pa niti sprejeti, da Slovenija vsiljuje Italiji pogoje, ne da bi bila pripravljena spoštovati napotke in potrebe, ki jih naša država postavlja njej. Naj bo to jasno"!
Kakšne pogoje pa vsiljuje Slovenija Italiji?
Ob tem vprašanju pa so nam ministra Clinija odtegnili policisti. Hrup piščali se je namreč urno in grozeče približeval...
UVDMmci £
beta; israaoM srDVENE'
Zaposleni v slovenskih ustanovah, ki se zaradi krčenja oziroma zakasnitve izplačevanja prispevkov nahajajovhudih službenih in posledično finančnih težavah, so svoje nelagodje izrazili na protestni ma-nifestadji, ki jebila vponedeljek, 10. decembra, pred poslopjem nekdanje hidrodinamične centrale v starem pristanišču v Trstu, kjer bi na povabilo tržaškega škofa Giampaola Crepaldija italijanski okoljski minister Corrado Ciini in deželni predsednik Renzo Tondo v sklopu predavanj Katedre sv. Justa morala predavati o posledicah in izhodu iz sedanje finančne krize. Na prizorišču dogajanja pa so se uslužbenci slovenskih organizacij znašli v 'družbi' okrog 1000 protestnikov, ki so glasno izražali svoje nasprotovanje gradnji zloglasnega žaveljskega uplinjevalnika.
Kljub temu pa so zaposleni v slovenskih ustanovah pritegnili pozornost s transparentom in z razdeljevanjem dvojezičnih letakov, na katerih je bil vsebinsko zgoščeno predstavljen njihov kočljivi položaj, zlasti pa je bila postavljena neoporečna in jasna zahteva: "Še enkrat opozarjamo, da je prisotnost slovenske skupnosti v FJK eden temeljev deželne avtonomije: od vlade in dežele pričakujemo, da spoštujeta zakone (482/1999,38/2001, L R 26/2007) in mednarodne sporazume, ki so bili podpisani z Republiko Slovenijo". Prav tako je bil neoporečen naslov letaka s fotografijo požganega Narodnega doma, ki se je glasil: Leta 1920 je slovensko kulturo skušal uničiti fašistični požar, jo bo leta 2012 uničilo neizplače-vanje državnih in deželnih prispevkov?
In memoriam
Umrl je poslednji ustanovitelj Doma Emil Cencig
V nedeljo, 9. decembra 2012, je v bolnišnici v Šentvidu ob Tilmentu (San Vito al Tagliamento) umrl g. Emil Cencig. Rojen je bil 25. decembra 1925 v Čarnem vrhu, posvečen pa 29. junija 1949, je ta beneški Čedermac svoje življenje posvetil Bogu in ljudem tako, da se je boril za pravice Slovencev v videmski pokrajini. Z g. Mariom Laurencigom in msgr. Valentinom Biritigom je leta 1966 ustanovil verski list Dom. Kot dušni pastir je pol stoletja služil v Gorenjem Tarbiju, najvišjem zaselku občine Srednje/Stregna, od koder se je v dom za ostarele
m.
umaknil leta 2006. Na Božič bi dopolnil 87 let. Pogreb je bil v sredo, 12. decembra, popoldan v Gorenjem Tarbiju.
Spomnimo se besed odgovornega urednika Doma msgr. Marina Qualizze, ki je leta 2006 opisal njegovo pot. Leta 1967, pri 32 letih, se je Cencig iz Karnije vrnil v rodno Benečijo in postal duhovnik v vasi, polni otrok in ljudi. S pogumom in veliko dobre volje je začel delati za ljudi, in to pri dveh temeljnih prvinah, ki sta Benečane najbolj povezovali: vera in kultura. "Dobro je vedel, da če se odtrga ena od druge, potem vse pade na tla in ju je težko spet povezati”. Tistega leta je bilo na prvi petek v mesecu v cerkvi toliko ljudi, kot drugod za Veliko noč.
/str. 3 JŠ
Kritično stališče deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca
Se o gradnji plinskega terminala v Trstu
Po besedah ministra za gospodarski razvoj Corrada Passere, ki je pred kratkim v parlamentu odgovarjal na poslansko vprašanje Ettoreja Rosa-ta, je plinski terminal v Žavljah potreben in upravičen, ne glede na gladko negativno mnenje Občine Trst, sosednjih občinskih uprav in same Pokrajine. Nesprejemljivo ošabno je tudi ministrovo stališče glede pomislekov in za zdaj odvratnega stališča Slovenije, ki je za ministra očitno prezira vredno, saj pravi, da bo "Italija sama odločala". Italija ne more sama odločati preprosto zato, ker v Rimu ne sedi absolutistični vladar in že zaradi tega mora osrednja vlada nujno upoštevati stališče krajevnih demokratično izvoljenih dejavnikov. Nadalje velja tudi dejstvo, da je Italija del Evropske zveze, katere polnopravna članica je tudi Republika Slovenija, in obe, Italija in Slovenija, sta vezani na evropsko zakonodajo in pravila, ki pri tovrstnih načrtih narekujeta posvetovanje in vzajemno soudeležbo. Obenem
lahko ugotavljamo, da Italija deli Jadransko morje in širše gledano tudi Tržaški zaliv s sosedo, ki ji ni vseeno, kaj se tu dogaja. Minister je v svojem odgovoru Rosatu potrdil pravilnost vseh dosedanjih postopkov za termi-
od sklica, poteka in predvsem sklepa servisne konference v Trstu prva ogradila deželna uprava. Po neuradnih podatkih je namreč predsednik Renzo Tondo prav na nedavni seji deželnega odbora sklenil vrsto postopkov proti odgovornemu funkcionarju in mu odvzel vsa pooblastila.
Zanimivo bo izvedeti, kdo v tej zgodbi ribari v kalnem: minister
nal, vključno s tistim, s katerim je krajevna servisna konferenca FJK prižgala projektu zeleno luč. Tu pa trčimo kar v paradoks, ali v neresnico, saj se je s pomisleki
Passera, predsednik Tondo ali kar oba? In zanimivo bo vedeti, kako se dogaja, da je multinacionalka Gas Natural tako zelo prepričljiva...
Povejmo na glas
Politika je nevarno daleč od ljudi
Vsak dan je bolj očitno, da je v tem zahtevnem času politika zelo daleč od ljudi in da se tega ne zaveda, kar je seveda dodatno slabo. Kriza je dospela do tiste točke, ko jo velika večina pričenja čutiti na svoji koži, in to v vseh smislih. Življenje je vedno dražje, dohodkov ni več, kvečjemu manj, nekdanjih brezskrbnih nakupov je konec, delovna mesta se krčijo, brezposelnost se neustavljivo stopnjuje, da o izgledih za prihodnost ne govorimo. Na prihodnost raje ne mislimo, ne moremo pa preprečiti, da nas misel nanjo ne bi prešinila in tedaj od nje hitro odskočimo, ker pač ni spodbudna. Nekje v sebi pa se vsega zelo dobro zavedamo in v tej luči počasi prilagajamo svoje potrebe času, ki prihaja. In ob vsem tem, v skrbi za ohranitev vse bolj ogroženih materialnih dobrin kakor tudi zaradi vse prej kot prijetnega duševnega stanja, sredi katerega smo se znašli, vse bolj čutimo, kako je politika pravzaprav izven nas, že skorajda odtrgana od realnosti, v kateri danes živimo. Odločujoča politika se namreč v glavnem obnaša kot v bližnji preteklosti, ko ni bilo sedanjih težav in problemov, in zdi se, da je prav ona tista, ki najpočasneje ugotavlja trenutnem prihajajoče razmere. Posledica navedene zadrege uradnih institucij, od tistih najvišjih pa vse do najmanjših, je, da ne znajo nagovarjati ljudi in se nanje obračati, kot bi bilo potrebno in prav. Danes nagovarjati ljudi ne pomeni le obveščati jih, kaj je bilo sklenjeno in kakšni so novi ukrepi, kako je nasploh sicer
težko, ampak jutri bo bolje, če ne letos pa prihodnje leto, in da smo še vedno v resni nevarnosti, ki pa jo bomo zagotovo premostili. Nagovarjati ljudi, zares jih nagovarjati, pomeni vživeti se vanje in v njihovo stanje, nagovoriti njihov sedanji skrb vzbujajoči položaj. Pomeni nagovoriti osebe, ki so izgubile delo, nagovoriti tiste, ki imajo manj kot petsto evrov pokojnine, nagovoriti mlade, za katere se že mirno govori, da so "generacija brez prihodnosti". Nagovoriti torej vse te množice, jih pomiriti in po možnosti potolažiti, kjer pa je jasno, da to stori lahko le tisti, ki probleme in stiske ljudi zares čuti. In takšen nagovor dela čudeže, zanj je seveda potrebna etika, čut za človeka, in kadar ta čut obstaja, živimo v srečni družbi, pa čeprav so življenjski pogoji vsakdan slabši. Kadar pa razumevajočega nagovora ni, tedaj ljudje ostajajo sami in je nevarno, da nekega dne spregledajo neodkritost in se ji tako ali drugače uprejo. Uprejo se, ko spregledajo korupcijo, ki se šopiri, uprejo se, ko uvidijo, v kakšnem položaju so mladi, zgrozijo se ob objavi, da je bilo ukinjenih toliko in toliko mest in je to za politiko uspeh, zasovražijo župana, ki ni hotel odstopiti, čeprav je šlo mesto proti njemu na barikade, naveličajo se brezplodnih in še vedno ideoloških političnih prepirov in zavejo se svojih vse slabših življenjskih razmer. In se uprejo: ker jih ni nihče iskreno nagovoril, ker jih nihče ne razume ali noče razumeti.
Janez Povše
POGOVOR
Adriano Peric in Martin Drufovka
Dodatna storitev slovenskih svetovalcev za delo v Gorici
Adriano Peric in Martin Drufovka bosta v kratkem stopila v deseto leto skupnega vodenja poklicnega združenja svetovalcev za delo v Gorici. V tem obdobju pisarna uspešno deluje in raste skupaj z uslužbenci. Trenutno ima dva zaposlena za nedoločen čas in enega zunanjega strokovnega sodelavca. Po več letih jima je uspel poseben podvig, na katerega sta zelo ponosna: dvojezičen plačilni list.
To je bil glavni razlog za pogovor, v katerem sta za naše bralce povedala marsikaj zanimivega o sedanjem trenutku v svetu dela.
Končno lahko torej nudita
dvojezični plačilni list. Drufovka: Že nekaj let sva si prizadevala, da bi v zamejstvu lahko imeli dvojezičen plačilni list. Končno nama je po velikih naporih uspelo to uresničiti.
Kakšen je bil postopek? Drufovka: Najprej sva morala uskladi ti zadevo z računalniško hišo, ki nam nudi programe za servis plač (TeamSystem, Levia Group). Prevesti smo morali obrazec, ki so ga nato oni grafično oblikovali. Oni so tudi poskrbeli, da ima vzorec uraden značaj in veljavo. Peric: Morali so ga predstaviti zavodu INAIL, ki je odgovoren za overovitev. Kopija ovojnice je tako registrirana tudi na tem zavodu in se lahko uradno uporablja.
Ste prvi na Goriškem, ki nudite to dvojezično uslugo? Drufovka: Kar je meni znano, smo prvi.
In kakšne so bile težave?
Peric: Glavno težavo je predstavljal prevod tehničnih izrazov. Za eno samo italijansko besedo smo morali v nekaterih primerih uporabiti več slovenskih. Problem je bil tudi ta, da je na obrazcu omejen prostor, kvadratki, v katerih morajo biti zapisani eni in drugi izrazi, so majhni. Zato smo morali uporabljati tudi kratice, ki pa večkrat ne povzemajo pravega smisla besede.
Drufovka: Res ni bilo lahko. Če bomo opazili, da kakšen izraz kljub vsemu ni najbolj ustrezen, bomo to uredili naknadno. Do zamisli je pravzaprav prišlo pred nekaj leti, ko smo naleteli na plačilne liste s Tridentinskega Južnega Tirolskega; nekateri so bili izključno nemški! In sva si rekla: zakaj bi ne tudi mi imeli vsaj dvojezičnih, italijansko-sloven-skih?
Koliko klientov imata trenutno? Koliko teh je slovenskih
oz. takih, ki bi jih zanimala ta
novost?
Drufovka: Kljub krizi sva kar zadovoljna, ker upravljava približno stopetdeset podjetij. Podjetja so zapršena po različnih deželah Italije (Furlanija Julijska krajina, Lombardia, Campania, Liguria, EmiliaRomagna...). Mislim, da bi lahko bile zainteresirane prav vse stranke, tudi italijanske; to dodatno storitev namreč nudiva brezplačno.
Peric: Najprej sva to podlago postavila na noge, sedaj pa jo lahko nudiva, in sicer z novim letom. Vsaj znotraj manjšine mislim, da bodo zainteresirani vsi. Če bodo to hotela tudi italijanskapodjetja, so seveda dobrodošla. Slo nama je za to, da strankam nudiva nekaj, česar doslej še ni bilo. Drufovka: V to sva vložila precej časa, truda in tudi denarja. Vedno se namreč borimo za uveljavljanje naših pravic. Tudi zato 5e nama je to zdelo primerno
in pametno. Za strokovno pomoč pri prevajanju se želiva zahvaliti predvsem dr. Matejki Grgič in tržaškemu svetovalcu za delo Giu-lianu Nadrahu.
Vajino poklicno združenje spremlja številna krajevna podjetja, zlasti kar se tiče upravljanja osebja in vodenja plač. Kakšno je na splošno "zdravje” podjetij na Goriškem?
Peric: Sedanje stanje je - v primerjavi s tistim pred nekaj leti -bistveno slabše. Podjetja so v fazi, ko se morajo nujno prestrukturirati. Kar je bilo prej "normalno", to sedaj ni več; treba je rezati stroške. In najvišji strošek v bilanci podjetja -povprečno vsaj 60% predstavljajo uslužbenci. Najhujše probleme doživljajo ustanove, ki so odvisne odjavnih prispevkov; če teh namreč ni, ne morejo plačevati zaposlenih. Preden odpustijo uslužbence, jim svetujemo dopolnilne blagajne oz. druga možna sredstva... Drufovka:... v upanju, da se preboli kriza in da se podjetje spet postavi na noge. Država nudi tudi nekatere olajšave pri zaposlovanju. Toda podjetje prav zaradi hudih časov pomisli dvakrat, če ne trikrat, preden zaposli koga. Peric: Možen ukrep je lahko tudi znižanje delovnega urnika. Delovna pogodba za določen čas je lahko bila rešitev v prejšnji fazi; zdaj smo v času, ko se te pogodbe končujejo in delodajalci jih ne obnovijo več. Tistim, ki imajo pogodbo za nedoločen čas, zmanjšajo umikali pa jih pošljejo domov...
Drufovka: Kriza traja že vsaj štiri leta. Kdor je že izkoristil dopolnilno blagajno, v tem trenutku nima veliko izbir.
Kakšne so vajine projekcije glede razvoja krize?
Drufovka: Jaz sem že po naravi optimist...
Peric:... jaz pa bolj pesimist. Drufovka: Zato se tudi dopolnjujeva!
Peric: Ceni proizvodnje, se mehanizem ne more "obračati". Ljudje nimajo denarja, zato trgovina trpi. Gre za začaran krog. Goriška nima primernih struktur. Sploh ni spodbud, da bi kdo prišel vlagat v naš prostor. Dokler je bila tu prosta cona, so tudi bila uvozno-izvozna podjetja. Pred 20-25 leti je bilo veliko olajšav, ki so podjetjem omogočile znaten razvoj. Danes je dosti lažje odpreti podjetje v Sloveniji, tam stane manj. Italijansko podjetje bo šlo prej v Slovenijo, Avstrijo, Bosno ali kamorkoli drugam. Sektor lesne industrije je že šel v Bosno. Drufovka: Velik problem v Italiji je delovna sila, ki je za delodajalce draga, predraga.
Peric: Sistem je tudi birokratsko zelo tog. Če ima kdo pogodbo za nedoločen čas, ga skoraj ne moreš odpustiti.
Je sploh možno pričakovati, da bo te krize kdaj konec? Drufovka: Leta 2008 so pravili, da bomo iz nje izšli leta 2011 ali 2012. Še tehniki nimajo jasne slike, kaj nas čaka. Jaz upam, da se bo čim prej končala, a nič ne kaže, da bo leto 2013 boljše od letošnjega.
Peric: Začenjam misliti, da ni politične volje, da bi prišli do tega. V Emilii Romagni je bil maja letos potres: storjenega ni bilo skoraj nič! Spominjam se potresa 1. 1976 v Furlaniji: najprej so obnovili tovarne, da so ljudje lahko delali!
Obstajajo sektorji oz. podjetja, ki se jim v tem trenutku dobro godi oz. ki manj občutijo krizo?
Drufovka: Dobro lahko gre tistemu, ki ima za sabo močno podjetje in lahko prodaja; ali tistemu, ki ima koncesije za določene izdelke. Tehnološki in telekomunikacijski sektor se še kar obdržujeta na nogah. Na splošno pa mislim, da ni nikogar, ki bi ne občutil krize. Prevozništvo, ki naravnost izumira, in gradbeništvo še najbolj trpita, sta na kolenih. Trgovine, ki so pred leti morda imele deset uslužbencev, zdaj imajo dva; tako trgovci krčijo delovno silo in delajo več sami.
Kaj bi vidva svetovala mladim, ki razmišljajo o svoji prihodnosti? Kam naj se usmerijo? Ven iz Gorice...?
Veric: Jaz bi rekel, naj gredo ven iz Italije... Danes je tu težko začeti karkoli.
Drufovka: Pomembno je, da si zavihajo rokave! Če verujejo v to, kar mislijo ustvariti, bodo že uspeli. Pomembna je dobra univerza, ki nudi vsaj neko podlago. Ali vsaj diploma; brez te pa res ne gre.
Kakšne smeri največ obetajo? Peric: Svetoval bi bolj tehnološko smer. Da začnejo razmišljati o novih idejah, da spodbujajo inovacijo. Šolstvo in tehnologija sta v Italiji na psu...
Kako gledata na prihodnost slovenskih zamejskih ustanov, ki so vezane na javne prispevke?
Drufovka: Mislim, da se je tu že krčilo in prestrukturiralo, kar je bilo mogoče. Naše ustanove bi morale končno doseči strukturno rešitev, stalno in določeno vsoto, ki jim pačpritiče. Ne morejo životariti iz leta v leto v stalni negotovosti, če in kdaj in koliko bodo prejele. Krovni organizaciji bi se morali boriti za to rešitev.
/stran 14 Danijel Devetak
Z Vesno Guštin Grilanc o Krasu
Vsak krožnik ima svojo zgodbo
Basen o mravlji in mu-renčku nas uči, da že v toplem poletju velja misliti na mrzle zimske dni. Iztok Mlakar ima prav, ko navajajoč slovenski pregovor, pravi, da "člouk obrača, Bog obrne" - zima bo vedno prišla na vrsto in z njo potreba po drveh za gretje.
V	tem duhu sem h klepetu za naš tednik povabil izvedenko za kraško kuhinjo, glasbenico in kulturnico iz Repna Vesno Guštin Grilanc, ki se je po ve-leuspehu knjige "Je več dne-vou ku klobas" poglobila v vse, kar je lahko v življenju kraškega. S potrebo po nasvetih, kajti še v snegu se moramo pripraviti na spomladansko vrtnarjenje, sva skupaj pregledala njeno knjigo o kraških zeliščih v ljudski tradiciji, ki jo je z naslovom Beri, beri rožmarin zeleni leta 2005 izdala pri tržaški založbi Tran-salpina. V njej so zapisane vse zdravilne zeli, ki jih lahko gojimo ali trgamo pri nas, predlogi za zdravilne pripravke, recepti ter bogata zbirka fotografskega gradiva.
Kako komentirate uspeh gledališke predstave 110 okusnih let, ki jo z Laro Komar uprizarjate ob stodesetletni-ci ustanovitve Dramatičnega društva?
Predstava je zabavna in duhovita, kar mi je kot ne-igralki pisano na kožo, kljub temu pa veliko pove o zgodovini dramatike, naši kulturi in tradiciji. Tudi na lahkoten način se lahko sporočajo pomembne stvari. Pri vseh 18 ponovitvah smo publiko omamljali z vonjavami in okusi. V naši gledališki kuhinji ne moremo brez kruha, ki je pojem življenja in sitosti. Na njem seveda raztegnemo kraški pršut, ob njem pa spijemo kozarec terana. Prostora je za vrsto naših dišavnic, npr. koromačevo cvetje s sirom in oljem.
Kako je torej s kraškimi zelišči?
Naši predniki so jih uporabljali predvsem v zdravilne namene, manj v kuhinji za okus ali okras. To je bolj razvito v furlanski in istrski kuhinji, ki veliko uporabljata, denimo, šklopito, regrat ali koprivo, ki pa so bile za
kraškega človeka navaden "plevel". Pomanjkanje zdravnikov pred 70 leti je uspešno nadomeščala simbioza med človekom in naravo. V njej je človek našel vse: preživetje, hrano, večkrat uteho. Zato sem v knjigo vključila tudi številne ljudske navade in prakse, ki mejijo na čaranje. Ob kresovanju na praznik sv.
Ivana ali za božično vigi-lijo (dva sol-sticija) so z zimzelenimi vejicami iglavcev odganjali zle duhove.
Obešali so venčke in predvsem šopke. Proti boleznim so najbolj pogo-
želje po ohranjanju arhitekture, hrane, narodne noše, ljudskega petja in še marsičesa ni ostal lokalno, ampak je šel dlje. Kraška ohcetpomaga ohranjati našo narodno pripadnost, je dokaz našega obstoja in identitete, ki v matici ne
rožmarin ze\£f>\
Kraška MU* v IjuchVv Uadvc\\\
sto uporabljali čajnepoparke, denimo lipov, slezov, metin, melis in čaj.
Kraška ohcet bo spet na vrsti avgusta 2013. Pobudniki zadruge Naš Kras z Edijem Krausom na čelu so leta 1968 nesluteno ustvarili folklorno prireditev, ki jo čaka srečna prihodnost. Čakamo na 45. Kraško ohcet, to je izjemen uspeh. Ideatorji so bili daljnovidci, saj so institucionalizirali tisto, kar je bilo nekoč podcenjevano kot vsakdanje, nepomembno. To je praznik, ki se razvija, kar pomeni, dane životari in smo torej zakorakali po pravi poti. Tudi moje pisanje se morda ne bi rodilo, če ne bi bilo Kraške hiše in ohceti. Pljusk
potrebuje dokazovanja. Z blagostanjem je človek pozabil na družbo in mislil, da lahko živi sam s svojim ekonomskim uspehom. Ni tako. Človek se od nekdaj druži in samo s socializacijo lahko doseže poln osebni razcvet.
Se mladi Repenči aktivno udejstvujejo?
Zelo. V moškem zboru Kraški dom z Repentabra, ki ga vodim, se zbira veliko mladih obrazov, ki veliko svojega časa porabijo v ta namen. To so pozitivna odpovedovanja, za katera jim ni žal. Mladi prihajajo zadovoljni na številne vaje in nastope ter se tako duševno in socialno bogatijo.
Zakaj se je vredno poglobiti v kraško kuhinjo?
Ko sem v letih 1993-94 zbirala ljudsko gradivo v naših vaseh, je kraška kuhinja veljala za težko, nasitno, staromodno. Ni spadala v sodobna merila zdrave in lahke hrane. To ni realna slika in mislim, da moramo biti ponosni na to, kar smo in od koder izhajamo. S pokončno glavo moramo poznati naš mozaik kulture, jezika, tradicij. Po kuhinji lahko marsikaj izveš o narodu, ki jo ustvarja, in dobro bo, če bodo mladi prisluhnili temu klicu. Vsak krožnik ima namreč svojo zgodbo.
Jernej Šček
Z 2. strani
Umrl je poslednji...
Qualizza se spominja veselja in lepega vzdušja, ki sta vladali fned tarbijskimi verniki. Veliko deklic se je odločilo za redovništvo, večinoma so delale v Vidmu pri sestrah "Dimesse". Leta 1973 je svojo odgovornost razširil še na faro v Oblici, ki jo je do takrat vodil g. Janez Zupančič, ob smrti g. Lavrenciga leta 1989 je prevzel še dreško in štoblansko faro.
Glede kulturnega dela je bil Cencig eden izmed organizatorjev in pomembnih govorcev srečanj na Kamenici. Svoj študij je opravil najprej v Padovi, kjer je diplomiral iz pastoralnih in liturgičnih ved, nato pa se izpopolnil še z doktoratom iz prava. Želel je bolj natančno "spoznati zakone in njih poti, s katerimi bi lahko močno branil pravice naših ljudi”. Pri Sv. Stoblanku je
Lavrencig pred več kot 45 leti dal pobudo za ustanovitev verskega lista. Pridružil se mu je g. Birtig kot svetovalec, prav on je izbral tudi ime "Dom", Cencig pa je skrbel za organizacijo. S svojim življenjskim delom je znal povezati vero in kulturo, religijo in znanje, tako da ga ob njegovi smrti štejemo za enega tistih duhovnikov, ki so veliko dali za beneško skupnost.
Uredništvo petnajstdnevnika Dom, kateremu se pridružujemo, se mu zahvaljuje za njegovo življenjsko delo.
13. decembra 2012
Kristjani in družba
Dobri svetnik na obisku pri invalidni mladini
Miklavž je prinesel dar Pustne sobotne iskrice v Staro Goro
poslušalce. Jožica Ličen, ki v imenu Škofijske karitas, skupaj z voditeljico vzgoje v Stari Gori Gabrijelo Kodre spremlja porabo sredstev, je med drugim opozorila na problematiko otrok s posebnimi potrebami: "Teh otrok ne bomo videli na demonstracijah, ti otroci nimajo sindikata, nikoli ne bodo povzročali izgredov. Reševanje njihovih težav naj bo merilo tenkočutnosti naše družbe in nas vseh. Želim si, da bi bili mi vsi še naprej glas otrok iz Stare Gore".
Ob lepem petju kvarteta iz Dornberka in vseh prisotnih je sobo blagoslovil novogoriški dekan Aleš Rupnik, ki je v nagovoru povedal: "Danes predajamo namenu sobo, ki je sad dobrega dela. Vsi, ki doživljamo hitre čase, se lahko vprašamo, kdo si ne želi miru; zato je toliko bolj nago-vorljivo, da bodo tudi ti otroci dobili kotiček, kjer bodo s pomočjo drugih poiskali notranji mir. Največja popotnica današnjega dogodka, ki presega človeške moči, pa je prav Božji blagoslov".
Naslednja faza koriščenja zbranih sredstev bo urejanje ogrevanega letnega vrta, ki bo, ob hudi prostorski stiski, omogočil pridobitev dodatnega prostora za delo z otroki.
Rim / Papež na obisku pri starostnikih
"Starejši so vrednost za družbo"
Papež Benedikt XVI. je nedavno obiskal dom za ostarele v Rimu. 85-letni rimski škof, ki je bil videti utrujen, a dobre volje, je na srečanju s starejšimi in mladimi prostovoljci priznal, da tudi sam dobro pozna težave in omejitve, ki jih prinaša starost. Ob tem je poudaril, da so tudi starejši "vrednost za družbo". S skupino starejših in mladih prostovoljcev v domu na rimskem griču Giani-colo je klepetal kakšno uro, srečanje pa je bilo zelo čustveno.
"Papež vas ima rad in računa na vas", je med drugim vzkliknil Ratzinger. "Prihajam kot starejša oseba, ki obiskuje vrstnike. Dobro poznam težave in omejitve teh let", je dejal, kar so zbrani pospremili z aplavzom. Kot je nadaljeval, starejši pogosto potrebujejo pomoč. "In tako je tudi s papežem", je razkril. Pri tem pa je bil mnenja, da bi se morali na prvem mestu svojci, nato pa tudi javne ustanove bolj zavzeti za to, da bi starejši lahko ostali na svojem domu. "Kakovost družbe in njene civiliziranosti se meri tudi po tem, kako
ravna s starejšimi", je poudaril. Spomnil je, da težave ljudi v tretjem življenjskem obdobju še poglablja gospodarska kriza, pri tem pa je obžaloval, da "družba, ki jo obvladuje logika učinkovitosti in profita", dolgega
življenja ne dojema več kot Božjega daru, temveč starejše obravnava kot nekoristne. Je pa papež hkrati dejal, da je "biti star lepo", zato starejši po njegovem mnenju ne bi smeli dovoliti, da so v primežu žalosti.
Poročilo z 69. plenarnega zasedanja Slovenske škofovske konference
Razprava o položaju Cerkve v raznih državah
V	prostorih nadškofijskega ordinariata na Ciril-Metodovem trgu 4 v Ljubljani je v ponedeljek, 26., in v torek, 27. novembra 2012, potekalo 69. plenarno zasedanje Slovenske škofovske konference (SŠK). Poleg članov SŠK in apostolskega nuncija nadškofa msgr. dr. Juliusa Janusza so se zasedanja udeležili tudi predstavniki sosednjih škofovskih konferenc: zastopnik Hrvaške škofovske konference varaždinski škof msgr. Josip Mrzljak, zastopnik Škofovske konference Bosne in Hercegovine banjaluški pomožni škof msgr. Marko Semren in zastopnik Italijanske škofovske konference upokojeni goriški nadškof msgr. Dino De Antoni.
Udeleženci so razpravljali o položaju Cerkva v posameznih državah, skupaj pa so darovali tudi maši v stolnici sv. Nikolaja
in v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Tovrstna srečanja so priložnost za poglabljanje medsebojnih vezi med različnimi krajevnimi Cerkvami ter doživljanje občestva in vesolj-nosti Cerkve.
Glavna tema zasedanja je bila
vanju vere novim generacijam, je predstavil potek sinodalnega dogajanja in glavne vsebinske poudarke. V letu vere tudi v Cerkvi na Slovenskem poteka proces poglabljanja osebne vere. V ta namen je bil pripravljen krovni dokument za slovenski
posvečena letu vere in novi evangelizaciji. Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je bil delegat SŠK na škofovski sinodi o novi evangelizaciji in posredo-
pastoralni načrt z naslovom Pridite in poglejte, ki predstavlja izhodišče za pastoralne načrte v župnijah in drugih cerkvenih občestvih z namenom, da od
tradicionalne postopno preidemo k osebni veri. Cerkev želi oznanilo evangelija širiti z zgledom svetnikov, predvsem slovenskih, z osebnim pričevanjem ter krepiti ekumenski dialog s krščanskimi Cerkvami. Poleg tega krepi dialog s kulturo, z umetnostjo in znanostjo ter dialog z drugimi verskimi skupnostmi, še posebej z Islamsko skupnostjo v Republiki Sloveniji. Škofje so izrazili zadovoljstvo s sodelovanjem z drugimi krščanskimi Cerkvami in Islamsko skupnostjo ter si izmenjali pastoralne izkušnje pri posredovanju vere z gosti sosednjih škofovskih konferenc. Člani SŠK so sprejeli zasnovo pastirskega pisma za postni čas, potrdili članstvo v Komisiji za sredstva družbenega obveščanja, v Slovenskem ekumenskem svetu in Apostolstvu sv. Cirila in Metoda. Potrdili so statut Misijonskega središča Slovenije in se seznanili z življenjem posameznih komisij in odborov, ki delujejo v Slovenskem pastoralnem svetu.
Škofje so spregovorili tudi o sedanjem dogajanju v družbi.
Goriški nadškof msgr. Redaelli o letu vere
"Pomembno je vstopiti skozi vrata!"
Na svoji prvi tiskovni konferenci v petek, 7. decembra, je novi goriški nadškof msgr. Čarlo Roberto Maria Redaelli predstavil krajevnim časnikarjem pastirsko pismo, ki ga je napisal ob letu vere. Ni se lotil kakega pastoralnega načrta za Cerkev, ki je dobro še ne pozna, saj je novo poslanstvo sprejel komaj pred dvema mesecema in je zato moral "stopiti na vlak, ki teče" in se ni ustavil. Zato je potrdil pot, po kateri že stoletja hodi cerkvena
pred njega. "Vera je res nekaj osebnega, vera drugih pa nam lahko pomaga". Mrtvoudni sploh ne govori, njegovi štirje spremljevalci pa se ne ustavijo pred množico in zaprtimi vrati, temveč gredo na streho in jo odkrijejo, da le pridejo do Kristusa. Apostolska dela nadalje pišejo o apostolih, ki so v Filipih bili nekaj dni zaprti v hiši; nato so odprli vrata, srečali ljudi in rodila se je prva krščanska skupnost. "Kristjani moramo odpreti vrata in izstopiti iz
skupnost, ki jo sproti odkriva in
v	njeni živahni stvarnosti srečuje tudi "lepa in pozitivna presenečenja".
Njegovo nekaj strani dolgo razmišljanje, nekaka lectio divina z naslovom Varcate le Sue porte con inni di grazie (Vstopite skozi njegova vrata s hvalnim petjem), se pravzaprav navdihuje pri apostolskem pismu Vrata vere, ki ga je sveti oče Benedikt XVI. napisal ob letu vere. Ta "sugestivni" naslov ga je očaral, zato je v knjigah nove zaveze poiskal vse odlomke, kjer se omenja beseda "vrata". Spoznal je, da je "izraz 'vrata' zelo pomemben", saj lahko nudi bistvene smernice na različnih področjih krščanskega življenja. Poudaril je, da je dejavnost Cerkve vedno in vsekakor izraz neke skupnosti. Tudi škof ni izoliran, temveč izraz skupnosti, njen vodja, a združen z njo. To velja za župnike, diakone in vse, ki delujejo znotraj Cerkve. Lepo je imeti priložnost, ko se lahko delijo izkušnje tistih, ki jim je Gospod odprl vrata vere. Vrata namreč odpira Gospod, "on vodi evangelizacijo", ne pa mi. Tega se moramo zavedati! Mi lahko tudi imamo svoje načrte, oznanjevanje pa vodi Sv. Duh. Bog trka na naša vrata, piše v Razodetju: vsak izmed nas je klican, da odpre svoja vrata, da sliši njegov glas in se odzove na oseben stik z njim, saj je "izbira za vero nekaj osebnega”. Evangelist Matej govori o vratih, ki jih moramo zapreti, ko v svoji sobi molimo k svojemu Očetu na skrivnem. Pomembno je tudi zapreti vrata, da se ustavimo v tišini, da se zabranimo pred raztresenostjo, da ne bi razsipavali življenja in energij in bi ne zmogli niti srečati samih sebe, kaj šele Gospoda. Evangelist Jenez govori o dobrem pastirju, ki je tudi "vrata", edini pravi posrednik. "Cerkev lahko omogoči to posredovanje, ne more pa se postaviti na Jezusovo mesto". Matej tudi govori o ozkih vratih, "hoditi po pravi poti je naporno, vrata so ozka; to, kar ponuja krščanstvo, je nekaj resnega", kot je tudi resna stvar življenjska izbira. "Življenje ni igra, kot tudi ni igra to, kar nam ponuja Gospod", kdor noče vstopiti in si sam zapre vrata, lahko ostane tudi zunaj. Zanimiv je tudi dogodek iz Markovega evangelija, ko štirje nesejo mrtvoudnega k Jezusu in ga skoz streho spustijo
svojih domov. Iskati moramo ljudi tam, kjer so". V Razodetju je še govor o dvanajstih vratih: "pomembno je vstopiti, vrata so različna, poti in možnosti je veliko, vsakdo naj izbere svojo, pomembno je vstopiti".
Vodja škofijskega pastoralnega središča g. Franco Gismano je povedal, da je v letu vere v goriški nadškofiji na sporedu nekaj pomembnejših pobud. Prva je potekala prejšnji petek zvečer v goriški stolni cerkvi, kjer je nadškof razčlenil glavne vsebine svojega pisma članom župnijskih pastoralnih svetov in drugim pastoralnim delavcem. Druga pobuda je kateheza, ki jo bo sam nadškof, "prvi od katehetov", imel v postnem času v stolnici. Leto vere, ki se je za go-riško Cerkev začelo s prihodom novega nadškofa, naj nas spodbudi tudi k temu, da spet odkrijemo zgodovinsko razsežnost Cerkve, saj je vsak škof naslednik apostolov, ki nam pomaga, da se osebno srečamo s Kristusom. Goriška nadškofija tudi načrtuje romanje v Rim, kjer bo novi nadškof msgr. Redaelli, ki je tudi metropolit, na praznik svetih Petra in Pavla iz rok svetega očeta prejel t. i. palij, znamenje posebne vezi med papežem in metropolitom. Zadnje srečanje bo - ob koncu liturgičnega leta in leta vere, torej konec novembra 2013 - svečano slavje v oglejski baziliki. "Vsi so klicani, da ob tej priložnosti potrdijo svojo vero", je dejal g. Gismano.
Msgr. Redaelli je v pogovoru s časnikarji napovedal, da še dalje spoznava socialne razmere na področju škofije, v programu ima obisk goriškega zapora, javnih upraviteljev, trgovine itd. Mladim je dal na razpolago naslov svoje elektronske pošte (321carlo@arcidiocesi. gorizia. it), nekaj sporočil je že prejel. Rad se srečuje, je dejal, ne zato, da bi kaj povedal, temveč da posluša in, če le more, opogumlja ali priklicuje k "odgovornosti, ki je v tem trenutku še posebno pomembna". Na vprašanje o zadnjih političnih pretresih v Italiji je dejal, da je po družbenem nauku Cerkve treba iskati skupno dobro, "toda kakšenk-rat bi se zadovoljil že s tem, da bi se iskali vsaj skupni interesi, da bi interesi posameznikov ne pognali v zrak skupnih interesov ali, še huje, skupnega dobrega".
DD
Na Miklavžev dan, v četrtek, 6. decembra 2012, so na Oddelku za invalidno mladino Stara Gora, ki spada pod okrilje Splošne bolnišnice "Dr. Franca Derganca" Nova
Gorica v Stari Gori dobili sobo za umirjanje.
Denar za ureditev sobe je bil zbran na prireditvi Pustna sobotna iskrica Radia Ognjišče, ki je daleč presegel pričakovanja, saj se je zbralo 68.839 evrov. Radio Ognjišče že 10 let organizira Pustno sobotno iskrico z dobrim namenom. Tokrat je bil zbran de-
zahvalil za novo pridobitev, saj bo soba v veliko pomoč pri sproščanju in stimulaciji hiperaktivnih ali premalo aktivnih otrok, kakor tudi za stimulacijo celotnega razvoja pri otrocih z najtežjo motnjo v razvoju. Na tem oddelku je sedaj 40 otrok, prihajajo pa tudi pacienti, ki so sicer pri starših, potrebujejo pa tudi tovrstno terapijo. Tudi direktor Splošne bolnišnice Dr. Franca Derganca iz Šempetra dr. Darko Žiberna je izrazil veliko hvaležnost in bil vesel nove pridobitve, saj je njihova želja obnova precej dotrajanih paviljonov, ki se zaradi krize kar odmika.
Matjaž Merljak, predstavnik Radia Ognjišče, je povedal o vsebini Pustne sobotne iskrice, ki ima vedno dobrodelni namen in kot prostovoljce vključuje vse sodelavce radia Ognjišče in njihove
nar namenjen otrokom, ki večino svojega življenja preživljajo v Stari Gori. Spremljanje porabe zbranih sredstev je bilo zaupano Škofijski karitas Koper. Od pusta do Miklavža je strokovnim delav-
cem iz Stare Gore uspelo opremiti sobo za umirjanje, ki je temna in tiha. Taka soba ima vodno posteljo, optična vlakna, vodni stolp, tablo za tipne, laser projektor za vidne in glasbeni stolp za slušne stimulacije. Vrednost te investicije je 18.000 evrov.
Dr. Jurij Karapandža, vodja oddelka za invalidno mladino, se je
Kristi ani in družba
13. decembra 2012
Iz nagovora kardinala Franca Rodeta ob slovesnosti 550-letnice ljubljanske škofije
"Kristjani bodimo nosilci poguma in zaupanja v prihodnost!"
Kratke
Te besede so dejansko glavni poudarek sicer daljše homilije, ki jo je ob 550-letnici ljubljanske škofije imel v nedeljo, 9. decembra, v ljubljanski stolnici kardinal Franc Rode.
Ljubljanska nadškofija je s slovesnostjo v stolnici svetega Nikolaja sklenila jubilejno leto, ki ga je obhajala ob 550-letnici škofije. Somaševanje je v nedeljo popoldan vodil kardinal Franc Rode, ki ga je papež Benedikt XVI. ob tej priložnosti imenoval za svojega posebnega odposlanca. Ob oltarju so se mu pridružili skoraj vsi slovenski škofje, apostolski nuncij, novi goriški nadškof Car-lo Redaelli, sarajevski nadškof, kardinal Vinko Puljič in približno 140 duhovnikov.
Po besedah ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa je bilo slovesno bogoslužje ob sklepu leta, v katerem smo se z različnimi dogodki spominjali ustanovitve in potrditve ljubljanske škofije, priložnost za zahvalo
Bogu "za vse milosti, ki smo jih prejeli v času praznovanja, pa tudi za vse, kar je Bog storil po ljubljanski škofiji in njenih pastirjih za naš narod v času od ustanovitve do današnjega dne".
Zgodovino je v pridigi orisal kardinal Franc Rode. Med drugim je
opozoril na pomen škofijskega sedeža v Ljubljani za rast krščanske vere na naših tleh ter za prebujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti.
"Z ustanovitvijo škofije smo Slovenci prvič v zgodovini dobili svoje središče, ki se je v stoletjih vse bolj uveljavljalo prav zaradi
navzočnosti škofijskega sedeža. Do takrat smo bili ljudstvo, razdeljeno na različne pokrajine, brez središča, ki bi pritegovalo k sebi in povezovalo različne dele", je dejal.
Po njegovih besedah ima ljubljanska nadškofija zelo pomemb-
no poslanstvo tudi danes, z njo pa tudi vsi slovenski kristjani. Kardinal Franc Rode je spomnil, naj bi Cerkev v svojem življenju odsevala temeljna načela evan-
gelija, ki so "ljubezen do Boga in do bližnjega, odpuščanje nasprotnikom, sočutje do trpečih, ponižnost v služenju, duha uboštva in skromnosti". Kot je dodal, je pomembna skladnost med življenjem in naukom. Prepričan je, da mora Cerkev ljudem odpirati obzorja večnosti in jih usmerjati k Bogu, prav tako je naloga omogočiti človeku, da pride v stik z Bogom in z njim vzpostavi osebni odnos.
"To pomeni oznanjati ljubezen, ki se je razodela v Jezusu Kristusu; pomeni oznanjati njega, ki nam je razodel pravi obraz Boga in nam pokazal pot pristne človeškosti; pomeni vzgajati zrele kristjane po meri Kristusa, može in žene, ki odgovarjajo na Gospodov klic z vsem svojim živl-jenjern", je poudaril kardinal Rode.
A naše oznanjevanje, tako papežev odposlanec na nedeljski slovesnosti v ljubljanski stolnici, ima tudi kritično stran: "Kristjan je solidaren z vsemi, odgovoren do družbe kot polnopravni državljan, vendar se ne obnaša kot drugi, se ne uklanja volji
večine, če ta zavzema stališča, ki so proti njegovi vesti, skratka, ne živi posvetno, se ne prilagaja mišljenju tega sveta. To pomeni, da ima pogum živeti drugače, da
ne poklekuje pred maliki časa, da jasno pokaže svojo krščansko različnost".
Med nalogami, ki jih po prepričanju kardinala Rodeta narekuje sedanji čas, je obramba človeškega življenja od trenutka spočetja do naravne smrti: "Prav tako ne moremo in ne smemo zanemariti obrambe zakonske zveze in družine. Kljub spremembam v mišljenju, kljub silovitim napadom laicističnih lobijev ostaja dejstvo, da stabilna, uspešna in srečna družba stoji na zdravi in trdni družini. Brez družin, ki temeljijo na iskreni in trajni ljubezni med možem in ženo, ki sta odprta za življenje, narod nima prihodnosti"!
Ob sklepu nagovora se je kardinal Rode na slovenske vernike obrnil z naslednjimi besedami: "Kristjani bodimo v tem času nosilci poguma, zaupanja v prihodnost, veselja do življenja. Vem, kriza je tu in nekateri jo občutijo zelo boleče, a ne bomo je rešili z medsebojnim obtoževanjem, z uničujočo kritiko, ampak z zaupanjem, s pogumom, s solidarnostjo in z vero v prihodnost".
Četrta številka otroške revije Pastirček
V pričakovanju Božjega rojstva
Decembrska številka Pastirčka kar drhti v pričakovanju božične noči, ki nam prinaša Božje De-tece, rojeno v revnih jaslih. V urednikovi beležki Marijan Markežič ob naštevanju vsega lepega in skrivnostnega, kar nam prinaša veseli december, vošči vsem Pastirčkovim bralcem vesel Božič. O sveti noči, ko "Dete v jaslicah leži", pojejo stihi V. Tihomirja Arharja ob ilustraciji Danile Kom-janc. Tudi deklica Dojenčica s težavo premaguje nestrpnost ob pričakovanju Božiča, čim prej bi rada napravila jaslice, a ji to preprečujejo stare domače navade, zato si je kar sama pripravila jaslice iz papirja, lepila ... Lepe so, ker so narejene s srcem in z ljubeznijo. Morda bo svojim papirnatim figuricam dodala božični zborček angelčkov, kot jih je za Pastirčkove
bralce spretnih rok pripravila Tatjana Ban iz lesenih kroglic, keramičnih lončkov ... Decembra obišče otroke sv. Miklavž in prav njemu je namenjen marsikateri zapis četrte Pastirčkove številke. O njegovem življenju bodo bralci marsikaj izvedeli iz rubrike, ki jo piše Nina Grudi-na, vsebine v toplih barvah pa ilustrira Paola Bertolini Grudi-
na. Dobri sv. Miklavž je v sodobni različici protagonist pripovedi Marize Perat. Sivobradi dobrotnik je žalosten, ker je prepričan, da ni prejel nobenega pisemca, pa ga angelček Kodro-lašček potolaži: otroci so zaupali
svoje želje elektronski pošti! Sv. Miklavža najdemo tudi v slovenski ljudski pripovedki o ciganu, ki je lovil ribe; ilustrirala jo je Danila Komjanc. Pesmico Sv. Miklavž Berte Golob bodo otroci lahko tudi zapeli, saj jo je uglasbil Janez Bitenc. Fof se odpravlja proti Laponiji, verjetno k Božičku. Kdor ne ve, kako izgleda praznično pripravljena miza, si bo to lahko ogledal na 22. strani decembrske številke, na zadnji strani katere mu bo na svoj značilni način voščil vesele praznike Pacek Walter-ja Grudine. Tisti, ki radi brskajo po zgodovinskih podatkih, bodo iz zapisa Berte Golob in ilustracije Marjana Mančka izvedeli, da je bil sv. Hieronim, ki je prvi prevedel Sv. pismo v latinski jezik (Vulga-ta), rojen v 4. stoletju blizu Ilirske Bistrice. Rubrika Spoznavajmo izpod peresa Paole
Bertolini Grudina z ilustracijo in križanko spodbuja spoznavanje svetopisemskih zgodb. Da za darilo ne smemo zahtevati plačila, lepo pouči Basen Janeza Trdine, ki jo je ilustrirala Gra-ziella Zavadlav, novo risarsko pero pri Pastirčku. V teh zimskih dneh, v katerih radi tremo orehe in z njimi pripravljamo sladke dobrote, se je Pastirček zaustavil prav ob orehu in nanizal njegove značilnosti. Kdo pa sta drzna pravopisna akrobata, v besedi in ilustraciji šegavo razlagata Berta Golob in Marjan Manček. Danila Komjanc namenja dve lepi, jasno prikazani strani najmlajšim bralcem za bogatenje besednega zaklada. Tokrat je na vrsti učilnica in vse, kar najdemo v njej. V četrti številki so še šest strani Pastirčkove pošte z zapisi raznih tematik in kar 38 risbic, polnih otroške radoživosti in domišljije, rubrika Igrajmo se, v kateri Giorgina Piščanec predstavlja triangel, zvončke in kraguljčke, recept za sladke medenjake, zabavni zimski skupinski igri in ne nazadnje opis zgodovinske poti na Brestovcu, kamor je stric Maks, po priporočilu Marijana Markežiča, peljal na izlet Tjašo in Pastirčka, da bi odkrili kraje, ki so tik za vogalom, pa jih prepogosto premalo poznamo. Vzemite v roke Pastirčka, z njim bodo dolgi zimski večeri krajši!
IK
V centru Bratuž koncert za misijone v Afriki
V četrtek, 6. decembra, je bil v Kulturnem centru Lojze Bratuž 8. dobrodelni večer za misijone goriške nadškofije z naslovom
“Ne pozabimo na Afriko”. Dobrodelni večer je organiziralo katoliško združenje delavcev ACLI, ki je k sodelovanju povabilo še mestni krožek mons. Carlo Margotti in SCGV Emil Komel. V skoraj polni veliki dvorani so na začetku pozdravili, v imenu organizatorjev, pokrajinska predsednica ACLI Silvia Paoletti in mestni koordinator Maurizio Mosetti, za glasbeno šolo Komel podravnateljica Alessandra Schettino in za center Bratuž predsednica Franka Žgavec. Sledila sta nastopa otroških zborov Emil Komel pod vodstvom Michele De Castro in Veseljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič. Zbrano občinstvo je nato nagovoril goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli, kije povabil k solidarnosti tudi v teh hudih časih. Škofovemu pozdravu je sledil poseg g. Giuseppeja Baldasa, odgovornega za nadškofijski misijonski center. Pozdravom seje pridružil tudi predstavnik goriške občine, odbornik Alessandro Vascotto. V nadaljevanju dobrodelnega večera so nastopili še violinist Aleš Lavrenčič, mali godalni orkester z dirigentom Frančiškom Tavčarjem in klavirsko spremljavo Neve Klanjšček, flavtista Patrik Cingerli in Sebastjan Kranjc ter duo Barbara Devinar (violina) in Vanesa Ambroželj (kitara). Pričevanje o življenju v Afriki sta podala g. Nicola Ban in Selina Trevisan. Večer se je lepo končal z nastopi mladih gojencev SCGV Emil Komel, in sicer violinistke Katje Pirjevec, Jurija Lavrenčiča pri klavirju, Manuela Persoglie na harmoniko, Nikolaja Flledeta na violino, Mie Marinič na kitaro, dua Ivane Gerin (kitara) in Kristine Klančič (harfa) ter Alessandra Villalve (klavir), (jč)
Luč miru iz Betlehema
V organizaciji Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov bodo v nedeljo, 16. decembra 2012, po Sloveniji potekali regijski sprejemi luči miru iz Betlehema. Le-tem bodo do Božiča sledili lokalni sprejemi, preko katerih bo luč miru prišla v številne slovenske domove. Letošnja akcija bo potekala pod geslom Z roko v roki. Luč miru iz Betlehema ima tradicionalno dobrodelni namen, ki bo letos namenjen odpravljanju posledic novembrskih poplav.
Sprejem v primorski regiji bo v koprski Taverni ob 17.00, mašo v stolnici Marijinega vnebovzetja ob 19.00 pa bo daroval koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Sprejem v mariborski regiji bo v Gornji Radgoni. Ob 14.30 se bodo obiskovalci zbrali pred cerkvijo sv. Petra. Sledilo bo božično rajanje do maše, ki jo bo ob 16.00 daroval murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Sprejem v ljubljanski regiji se bo ob 13.30 začel na Prešernovem trgu v Ljubljani. Ob 16.00 bo v stolnici sv. Nikolaja maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Mednarodno dobrodelno akcijo luč miru iz Betlehema je začela avstrijska televizijska hiša ORF, danes pa je razširjena po vsej Evropi. Nosilec akcije v Sloveniji je Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), pri njej pa sodelujejo še Zveza tabornikov Slovenije (ZTS-NSO), Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS) in člani Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO). Mladi bodo plamen po župnijah in drugih ustanovah delili do Božiča v upanju, da bo na tak način prišel do čim večjega števila ljudi.
Dodatne informacije dobite pri Urbanu Špitalu na GSM: 031/791-428, po e-pošti na naslovu pr@skavt. net ali na spletni strani.
V Vatikanu so postavili božično drevo
Na Trgu svetega Petra v Vatikanu so v četrtek, 6. decembra, postavili božično drevo, ki so ga letos pripeljali iz dežele Molise na jugu Italije. Slovesno prižiganje lučk na 24 metrov visoki jelki, ki jo je papežu Benediktu XVI. podarila občina Pescopennataro, je predvideno za 14. december.
Po koncu bo-žično-novo-letnih praznikov bodo les božičnega drevesa podarili različnim združenjem, ki bodo iz njega med drugim naredili lesene igrače za otroke. Božično drevo za papeža vsako leto
podari druga država; lani je tako v Vatikan prišlo iz Ukrajine. Drevo tradicionalno postavijo zraven obeliska na Trgu svetega Petra, blizu jaslic.
Sicer pa v Vatikanu letos varčujejo pri izdatkih za božične praznike. Jaslice bodo tako letos prvič sponzorirane. Stroške petmetrskih jaslic in praznične osvetljave bo krila južnoitalijanska dežela Bazilikata, ki bo zato lahko ob jaslicah postavila svoj logotip in s tem promovirala svoj turizem. Navado, da na Trgu svetega Petra ob Božiču postavijo drevesce in jaslice, je leta 1982 uvedel tedanji papež Janez Pavel II.
^ • v^l	NOVI
Gonska	glas
Kratke
Ronke / Koncert v spomin na Bernardko Radetič
Prva in izredno delavna predsednica društva SKRŠD Tržič in vsestransko angažirana družbenokulturna delavka Bernardka Radetič nas je zapustila pred sedmimi leti. Za seboj je pustila bogato
kulturno dediščino, ki jo v trži-škem društvu skušajo čim bolje o-hranjati in razvijati dalje. Radetičevi v spomin vsako leto posvečajo koncert. Letos je bil tak glasbeni večer v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah v nedeljo, 2. decembra 2012. Koncert so pripravili slovenski ženski pevski zbor iz Ronk in kulturni društvi Jadro in Tržič. Uvodne besede je udeležencem koncerta namenila podpredsednica SKRŠD Tržič Nataša Ferletič in podčrtala Bernardkino vnemo za kulturno delo med Slovenci v Laškem. Po pozdravnih mislih je bila na vrsti glasba, ki je poslušalce pospremila v 17. in 18. stoletje s skladbami J. Pachelbela, M. A. Charpentierja, G. F. Handla, V. Vivaldija, B. Galuppija. V goste je namreč prišla baročna komorna skupina iz Nove Gorice, ki jo sestavljajo Eva Dolinšek (čembalo), Marjetka Lužnik (sopran), Mirjam Pahor (alt), Doris Kodelja (flavta), Tina Grego (violina) in David Šuligoj (kontrabas). Organistka in čelistka Eva Dolinšek je sicer bila že večkrat gostja med Slovenci v Laškem, saj je kar nekajlkrat nastopila na orgelskih koncertih s svojim mentorjem, organistom, duhovnikom Mirkom Butkovičem, sedaj župnikom v Števerjanu. Izvajalci so ponudili kakovosten koncertni program, za katerega so se jim poslušalci zahvalili s toplim ploskanjem. Za lepo glasbeno doživetje sta se nastopajočim zahvalila predsednik društva Jadro iz Ronk Karlo Mučič in ronški župnik Renzo Boscarol. / KM
Belobradi mož obiskal male pikapolončke
Tudi letos je nastopil težko pričakovani 6. december. V četrtek dopoldne je potrkal na vrata otroškega vrtca Pikapolonica predragi sv. Miklavž in razveselil prav vse. Ker so v tem vrtcu sami dobri otroci, ni imel s seboj hudičkov. Dobri belobradi mož je malo pokramljal z malimi junaki. Med njimi so bili tudi naj-naj-najmlajši, in sicer tisti trije “predčasni” otroci, ki se bodo pridružili ostalim komaj januarja, ker niso še dopolnili treh let starosti. Prijazne in tople besede so ogrele mala srčka. Njihove oči pa so se zaiskrile, ko je sv.
Miklavž začel deliti darila. Otroci so prejeli flomastre, lesenke, voščenke, čokolado, bombončke in lizike. Letos pa je bil posebno radodaren, saj je vrtec pridobil še dve omarici, veliko mehko blazino in tablo. Pri tem se je treba zahvaliti staršem in ravnateljstvu Večstopensjke šole. Pikapolončki so se postavili v zbor in poklonili sv. Miklavžu tri pesmice. Bil je tako srečen, da seje prav s težavo poslovil, a kaj, ko je tisti dan tako grozno zaposlen in vsi pričakujejo njegov obisk.
Otroci, starši in vzgojiteljice se prav prisrčno zahvaljujejo tudi župniku Karlu Bolčini.
Bandelj posegel za čiščenje pločnikov in parkirišča pred Slovenskim solskim centrom
V ponedeljek, 10. decebra, je goriški občinski svetnik SSk VValter Bandelj ugotovil, da so pločniki in parkirišče pred Slovenskim šolskim centrom v ul. Puccini še vedno zasneženi. Stanje pa je tudi dokaj nevarno, saj je precej poledenelih delov. Nemudoma je torek poklical pristojnega občinskega uradnika, ki mu je razložil, da je u veljavi občinski sklep, po katerem je čiščenje zasneženih pločnikov obvezna naloga lasnika zemljišča/imovine, pred katerim se nahaja pločnik.
V primeru Slovenskega šolskega centra pa je to Pokrajina Gorica. Občinski svetnik Bandelj je tako stopil v kontakt s pokrajinskim uradom za javna dela, jim obrazložil stanje in obveznost čiščenja ter spodbudil, da se pločnike čimprej očisti. Pristojna uslužbenka dr. Lara Carlotje Bandlju obljubila čim hitrejši poseg.
Ivan Žerjal razstavlja v Poslovnem centru Hit - Paviljon
Poslovni center Hit - Paviljon vabi na odprtje razstave goriškega likovnika Ivana Žerjala v četrtek, 13. decembra 2012, ob 20. uri. Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Carmen Tisnikar. Razstava v Poslovnem centru Hit - Paviljon (Delpinova 7a, Nova Gorica) bo na ogled do 31. januarja 2013, vsak delovnik od 10. do 19. ure.
Odprtje fotografske razstave Dia Primorska 2012
Foto Klub Nova Gorica in Fotoklub Skupina 75 vabita na odprtje fotografske razstave z naslovom Dia Primorska 2012-Projicirne fotografije - izbor nagrajenih del, ki bo v petek, 14. decembra, ob 20. uri, v Galeriji75 v Bukovju - Števerjanu. Dogodek sodi v sklop razstave fotografije Nova Gorica 2012. razstava fotografij. Dodatne informacije: info@skupina75. it ali www. skupina75. it
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Razkrinkovanje človeške omejenosti
•	I	VI	I •	VVO
in družbene hinavščine
Bolezen je spet prekrižala načrte PD Standrež, ki je na programu Abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin Standrež 2012 za nedeljo, 9. decembra, imelo gostovanje Amaterskega gledališča Vrba Vrbje in Kulturnega društva Galicija s predstavo Daria Foja Sedma zapoved: kradi malo manj, v režiji Gojmirja Lešnjaka Gojca. Le dobro spleteni stiki med štan-dreškim dramskim odsekom in različnimi ljubiteljskimi gledališkimi skupinami z raznih koncev Slovenije so tudi tokrat omogočili brezhiben vskok v spored in nemoten potek priljubljenega, edinstvenega tovrstnega abonmaja pri nas v zamejstvu. Kljub temu da se je poledeneli sneg še zadrževal na ulicah v Gorici in Štandrežu, je večji del abonentov zasedel svoje sedeže v štandreški župnijski dvorani Anton Gregorčič in užival ob res dobri, zelo solidni igri Gledališča Be-lansko, ki deluje v Kulturnem društvu Bohinjska Bela, katerega kulturno snovanje sega na začetek dvajsetega stoletja. Gledališče Belansko se je predstavilo z "romanco v petih dejanjih" Pig-malion angleško-irskega umetnostnega in gledališkega kritika, predvsem pa dramatika Georga Bernarda Shawa (1856 - 1950), ki je 1.1925 prejel Nobelovo nagrado. Shaw je avtor okrog 57 dramskih del, v katerih se je navezoval na realistične drame iz 19. stoletja in vanje vpletal primesi nove romantike. V delih je kritično in z ironičnim pogledom obravnaval meščansko družbo, njene institucije, hipokrizijo, lažno moralo in proti njenim hi-
PD STANDREŽ
Občinske jasli Tika-Taka
Obiskali so jih goriški občinski svetniki SSk
V ponedeljek, 3. decembra, zjutraj so goriški občinski svetniki Božidar Tabaj, David Peterin, VValter Bandelj in Marilka Koršič obiskali slovenske jasli Tika -Taka v ulici Rocca. Lepo so jih sprejele vzgojiteljice in odgovorna za otroške jasli na goriški občini Terpin. Najprej so si, potem ko so si nataknili obvezne copate za enkratno uporabo, ogledali prostore in se zadržali z malčki. Lep vtis sta jim naredili urejenost in ubogljivost otročičev, ki so na predlog vzgojiteljic odložili igračke in sedli vsak na svoje mesto ob mizicah in za-
peli nekaj pesmic. S svojim obnašanjem so pokazali, da se v jaslih dobro počutijo. Izvedeli so, da je v jaslih 25 otrok in so razdeljeni v tri starostne skupine. Razmerje med njimi je tako, da je delo sorazmerno porazdeljeno in ne pretežavno. Tako jim je razložila gospa Terpin, s katero so se zadržali v pogovoru. Povedala jim je, kot je že znano, da se jasli sedaj tudi uradno imenujejo Tika-Taka in da za postavitev plošče z imenom trenutno ni sredstev. Pri tem so svetniki omenili, da bi morala občina spremljati razpise in ne zamuditi prispevkov, ki jih
Dežela nakazuje v zvezi s slovensko manjšino. Spomnili so tudi, da se 15. decembra izteče rok za vložitev prošenj na državni zakon 482/99 za manjšinske jezike. S primernim projektom bi lahko občina uredila tudi pomanjkljivosti v prevajanju, da bi dokumenti in obvestila staršem bili v slovenščini in ne bi bil prevod odvisen od dobre volje posameznih vzgojiteljic. Svetniki so želeli vedeti tudi, kako je z vzgojitelji in kdo jih izbira. Občina je to poverila novi zadrugi, ki je letos zmagala natečaj. Delovno razmerje je obnovila trem vzgojiteljicam, ki so bile v prejšnji zadrugi, ena je službo izgubila zaradi krčenja delovnih mest v jaslih Max Fabiani, od koder se je preselila ena vzgojiteljica. Svetniki so se ustavili tudi ob problemu, ki je nastal med starši glede predstavništva in glede rabe slovenskega jezika.
Svetniki so zahtevali jasnost, ki naj bi jo posredovali staršem ob vpisu otrok. Jasli so s slovenskim učnim jezikom in starši, ki vpišejo otroke, se morajo tega zavedati, da ne pride kasneje do neljubih in nepotrebnih trenj, kot se je to zgodilo letos, ko so nekateri italijanski starši nasprotovali izvolitvi slovenske predstavnice staršev. Omenjeno mamico so svetniki srečali in ji izrazili solidarnost. Gospa Terpin je zagotovila, da bo poskrbela, da bo v prihodnje bolje, ker se je, kot sama pravi, v jezikovno problematiko poglobila s pomočjo slovenske psihologinje Suzane Pertot, ki je lani imela srečanja in je poudarila, kako je izbira že v jaslih zelo pomembna. Nesmiselno je imeti jasli samo za parkirni prostor; vpisu v slovenske jasli je zato pametno in logično, da sledi tudi šolanje v slovenskem jeziku.
Škocjan ob Soči
Tradicionalno občinsko praznovanje
Y nedeljo, 9. decembra 2012, se je ponovilo v občini Škocjan ob Soči tradicionalno občinsko praznovanje, poimenovano "mir in solidarnost pod drevesom", ki je spet poudarilo medsebojno navezanost treh pobratenih občin. Praznik poteka že vrsto let izmenično po raznih vaseh občine Škocijan. Letos je bilo jubilejno, deseto praznovanje. Zjutraj so obhajali zahvalno nedeljo, na kateri so kmetje in
gostje darovali župniji poljske pridelke; potekala pa je tudi blagoslovitev traktorjev. Popoldne je bil kulturni program v župnijskih prostorih. Na njem so se zvrstili skupina "Costumi bisi-achi" iz Turjaka, zbor Angelo Capello iz Beljana, Filarmonica Candotti iz Pierisa, zbori osnovne šole iz Pierisa in Plesno društvo Srebrna iz
Senožeč. Nato so se domačini in delegacije pobratenih občin iz Divače in koroškega kraja Škocjan v Podjuni napotili na del trga, na katerem je postavljena smreka, ki jo vsako leto podarjajo Avstrijci. Tam so po kratkih pozdravih domače županje Silvie Caruso in, v nemščini ter
slovenščini, župana Thomasa Krainza in tajnika občine Divača Iztoka Felicijana skupaj pritisnili na gumb in prižgali razsvetljavo na božičnem drevesu, ki so ga okrasili osnovnošolski otroci. Božična smreka je pomemben simbol prijateljstva med temi občinami.
Praznovanje se je nadaljevalo s petjem pred drevesom in z izmenjavo daril in voščil predstavnikov občin. Domača društva so ves dan na stojnicah ponujala domače dobrote; tudi letošnji izkupiček je šel za potresence.
foški
%
r "if.ir i' -" .!.
go: imenitno je namreč znala prikazati obnašanje in jezikovne značilnosti robatega, neotesanega s pouličnim izražanjem označenega, a iskrenega, poštenega dekleta, ki "izhaja" iz družbenega obrobja, in njeno neverjetno preobrazbo v uglajeno, omikano damo. Z zelo dobro orisanimi posameznimi liki in splošno uigranostjo so tudi vsi ostali igralci osvojili štandreško publiko, ki jim je podarila prisrčen, dolgotrajen aplavz za bleščeči nastop v predstavi, pri kateri je režiserka primerno umestila prizore na ulici pred zastrt zastor, ostale pa z maloštevilnimi, a nazornimi scenskimi elementi uokvirila v premožnejše hiše. K celoviti podobi natančne dodelanosti predstave so prispevali tudi zelo lepi in z okusom izbrani stilni kostumi (Aleksandra Džajič). Štandreški abonma ljubiteljskih gledaliških skupin je tokrat ponudil odlično predstavo in gledalcem spet omogočil spoznavati ustvarjanje gledaliških skupin iz Slovenije, ki se odlikujejo po zelo kakovostni dramski ponudbi. Kot je v pozdravnih besedah po predstavitvi nastopajoče skupine dejal duša te gledališke ponudbe, Božidar Tabaj, bo prihodnje srečanje z gledališko umetnostjo izjemoma v soboto, in sicer 5. januarja 2013 ob 20. uri.
IvaKoišič
navskim krinkam postavljal kritičnost, razumnost in pogum posameznika, ki se uspešno otresa teh družbenih spon. Kot v marsikateri drugi svoji stvaritvi je tudi za komedijo Pigmalion našel navdih pri antiki, tokrat je iz Ovi-dovih Metamorfoz vzel Pig-maliona, kiparja, ki se zaljubi v svoj kip dekleta, boginja Afrodita pa kipu vdahne življenje. Shawje v ospredje dal prodajalko rož, preprosto dekle, pri kateri že govorica izdaja njen nizki položaj na družbeni lestvici.
Profesor Higgins, ki zna zelo spretno uokviriti izvor sogovornika po njegovi govorici in izgovarjavi, stavi s prijateljem, polkovnikom Pick-eringom, da bo dekle v šestih mesecih naučil pravilne izgovarjave in vedenja, tako da jo bo lahko predstavil v visoki družbi "enako med enakimi".
To mu seveda tudi uspe, saj je dekle dobra učenka, toda ušte-je se pri tem, da jo bo ravno tako gladko spet vrgel na dno družbe, "v blato", iz katerega jo je izvlekel. Ob koncu se njuni vlogi zamenjata: ona ga ne potrebuje več, v tem času preobraženja je opravila tudi velik duševni razvoj in postala osveščena, samostojna oseba, ki lahko dalje sama nadgrajuje, kar je osvojila, in to znanje posreduje tudi drugim. Shaw si je v tej komediji privoščil angleškega predsodka, da je kultivirana izgovarjava znak pripadnosti sloju vi-
soko na družbeni lestvici. Pri tem je ostal zvest svojemu načelu, da gledališko delo mora poleg estetskega užitka nuditi tudi sporočilo, ki naj bo vodilo za bolj razumno in plemenito življenje. Zelo dober tekst v mojstrskem prevodu Janka Modra, ki je dogajanje prenesel na slovenska tla, in ob solidnem, zrelem režijskem pristopu Bernarde Gašperčič, nudi v duhovitem razpredanju besedila veliko drobnih učinkovitih trenutkov, je pa tudi
zelo zahtevna izkušnja za ljubiteljske igralce. Vsak nastopajoči lik ima svoje točno določene značilnosti in seveda jezik, ki naj izdaja družbeni razred, h kateremu pripada. Igralci iz Bohinjske Bele so to trdo preizkušnjo zelo dobro prestali in prav nič čudno ni, da je igralka Spela Elizabeta Soklič na 15. festivalu gorenjskih komedijantov, ki je bil med 22. in 24. junijem 2012 na Dobu pri Domžalah, za vlogo Lize prejela nagrado za najboljšo žensko vlo-
Miklavževanje v Domu Franca Močnika
Božič očka Martina, igrica s svetlim sporočilom
V	teh mrzlih, zadnjih vzdihljajih jeseni, ki s poplesavanjem snežink v vetru že naznanjajo skorajšnji prihod starke zime, je kljub vremenskim nadlogam neustrašno prišel iz nebesnih sinjin dobri sv. Miklavž in po domovih in društvih dobrodušno, čeprav so bili včasih poredni in neubogljivi, obdaroval naše otroke, pa tudi odrasle, saj njegov prihod vselej razveseljuje tudi nje. Pri tem zemeljskem obhodu se je ustavil tudi v Domu Franca Močnika, sicer malce z zamikom, na sam dan Brezmadežne, 8. decembra. Po praznični sv. maši
v	cerkvi sv. Ivana, ki jo je daroval župni upravitelj Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, Marijan Markežič, in pri kateri so z branjem prošenj in zahval sodelovali tudi otroci, so se vsi preselili v bližnjo dvorano, kjer jim je pred Miklavževim prihodom Gledališka skupina "0'K-lapa", ki jo sestavljajo najstniški gledališki zagnanci, spet pripravila prijetno presenečenje. Odkar se je pred dvema letoma pojavila na gledališkem obzorju, je doživela že zelo spodbudna priznanja med domačo publiko in v širšem krogu gledalcev, saj je z dobro naštudirano lutkovno predstavo Štirje	fantje
muzikantje, pod domiselnim režijskim vodstvom Franka Žerjala, sodelovala na Srečanju
otroških gledaliških skupin Severnoprimorske 2012. Takrat sta se o njej pohvalno izrazili tudi selektorici Martina Mrhar in Maja Gal Štromar.
Navdušenje nad igranjem se pri teh mladih igralcih razvija z nezmanjšanim zanosom, saj je opaziti, da jim je nastopanje v veliko veselje in zadoščenje. Ob dramski vnemi so se namreč ustvarile tudi
lepe prijateljske vezi. Ob sebi imajo poleg zanesljivega, potrpežljivega režiserja Franka Žerjala, ki jih usmerja pri umetniškem snovanju, tudi z energijo prepojeno mentorico Katerino Ferletič, učiteljico in katehistinjo, ki je "okužila" mlade s svojo ustvarjalno zanesenostjo in jih venomer spodbuja in dejavno spremlja pri vseh odrskih podvigih. Tako je bilo tudi tokrat, ko so pod izkušeno
režijsko taktirko Franka Žerjala izvedli igrico Božič očka Martina. Po francoski pripovedki jo je priredil veliki Lev Nikolajevič Tolstoj; dramatizacijo slovenske inačice je pa podpisala Tatjana Oletič. Otroška igrica ima veliko povedati tudi odraslim. V njej je protagonist čevljar Martin, doma v ruski vasici; zaradi njegovega dobrega srca ga vsi imenujejo očka Martin.
Na neki predbožični večer je bil še posebno otožen: žena mu je umrla že pred leti, in ko se je zatopil v branje "daljnega prvega Božiča", se je vprašal, kaj bi sam daroval Jezusu, ko bi ga le-ta obiskal. Ko je zaspal, mu je Jezus v sanjah rekel, naj bo naslednji dan zelo pozoren, ker bo prišel na obisk. Naslednjega dne čevljar v svojo hišo povabi prezeblega pometača, ubogo mater z otročičem - temu daruje ljubke čeveljčke - in Črnca-kramarja. Ko razočaran misli, da Jezus ni držal obljube, spozna, da se mu je Bog približal po teh malih ljudeh. Pomenljiva igrica s toplim krščanskim sporočilom o ljubezni do bližnjega je prikazana kot igra v igri, saj o očku Martinu pripoveduje "krčmarica", ki je v mesto prišla iz ruske vasi in je za to zgodbo izvedela od svojega deda. Režiser Žerjal je kavarnico, v katero vstopita dve dekleti, ki se pogovarjata s pripovedovalko, postavil pod oder, glavna zgodba pa se razpleta na odru, v sosledju posameznih, z močnejšo osvetlitvijo poudarjenih prizorov. Na odru so kljub tesnemu prizorišču našli
prostor železna pečka, naslanjač, čevljarska mizica s čisto pravim orodjem, saj ga je za to priložnost posodila znana goriška trgovina obutev Kosič, pa še stena in okno, skozi katero v hrepenečem pričakovanju zre čevljar. Za postavitev scene, upravljanje glasbe in luči sta poskrbela Niko Klanjšček in Marijan Markežič, za kostume, ki odslikavajo poreklo nastopajočih likov, pa Marija Ferfoglia Ferletič. V mesecu dni, v katerem so se morali vsi, zaradi zaposlenosti režiserja in z raznimi dejavnostmi zasedenih nastopajočih, kar potruditi, da so lahko našli primerne ure za vaje, so igralci pripravili enodejanko in na sobotni premieri brez vidnih zadreg odigrali vse prizore. Če jo bodo še kdaj ponovili, bo celota gotovo še bolj sproščeno stekla. Glavni vlogi, očka Martina in gospe iz Rusije, sta prepričljivo, tudi s kretnjami, odigrala Tadej Pahor in Sanja Vogrič, ki je z iskricami v očeh spet potrdila naravni igralski talent in dober odrski govor. V ostalih vlogah so se izkazali Mojca Pintar in Ivana Fajt (gospodični v baru), Chiara Bergnach (mama), Veronika Onesti (1. otrok), Ferdinand Foto dpd Frand0iič (2. otrok), Manuel Persoglia (pek), Marta Fajt (prodajalka Anuška), Simon Čavdek (pometač), Katja Terčič (žena) in Mitja Pahor, ki je kot Črnček s svojim "čau amiko" vzbudil tudi smeh. Gledalci so vidno zadovoljni naklonili pridnim igralcem toplo ploskanje. Po igrici se je prikazal sv. Miklavž, ki je otroke opozoril, naj se naučijo odtrgati se od televizijskih in računalniških zaslonov, drugače jim bo "odvzel daljince". Potem jih je obdaril po skupinah, od najm-lajših do največjih - vsak je prejel starosti primerno knjigo in sladkarije. Vsi so mu - včasih malce v zadregi - ljubko kaj zapeli ali zmolili. K sebi je povabil in za trud in požrtvovalnost obdaril še Franka Žerjala, Katerino Ferletič, Nika Klanjščka, Marijana Markežiča, Mirjam Pahor in Ani Saksida.
Lepo srečanje z Miklavžem je pripravila Gledališka skupina "O' Klapa" v sodelovanju s Skupnostjo družin Sončnica in Slovenskim pastoralnim središčem ter SSO.
ne
Obvestila
Prispevke za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelj prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugv, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 1240$ 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C S pripisom: za SKLAD SILVANA KERSE-VANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil KomeL tel. st. 0481 532163 ali 0481 547569.
Dekanija Štandrež, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica vljudno vabijo v četrtek, 13. decembra 2012, ob 20. uri v Kulturni center Lojze Bratuž na predavanje za utrjevanje duha z naslovom Izziv svetosti Filipa Terčelja, predavatelj prof. Primož Krečič.
V soboto, 15. decembra 2012, bo ob 20.45 v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici komedija v italijanskem jeziku “Natale in casa Cupiello”. Avtor predstave je Eduardo De Filippo, režiser pa Salvatore Zona iz Gorice. Vstop prost. Organizatorji bodo zbirali prostovoljne prispevke, ki bodo dodeljeni dobrodelnim združenjem.
Večer prireja Club Napoli Calcio Isontino, v sodelovanju z občino Gorica, Goriško pokrajino in Goriško hranilnico.
V nedeljo, 16. decembra, ob 15. uri bo v štandreški cerkvi tradicionalni Dan miru in prijateljstva. Program bodo oblikovali otroci štandreškega vrtca ter učenci štandreške osnovne šole Fran Erjavec in OŠ iz Vrtojbe. Prirejajo ga štandreška župnija, osnovna šola in vrtec ter domača društva in organizacije. Na stojnicah bodo na razpolago voščilnice, ki sojih izdelali šolski otroci in otroci iz vrtca, in knjige Goriške Mohorjeve družbe.
V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled do četrtka, 10. januarja 2013, razstava tržaškega kiparja Pavla Hrovatina, ki nosi naslov Harmonija Krasa.
V Rotundi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica je bilo v torek, 4. decembra, odprtje skupinske razstave Skozi oči popotnic, ki jo je priredil Fotoklub skupina 75. Razstava, na kateri so svoja dela na ogled postavile Katerina Pittoli (NY lights), Tamara Puc (Toskanske geometrije) in Slavica Radinja (Začarani gozd), bo odprta do 28. decembra 2012, od ponedeljka do petka od 8. do
19. ure, ob sobotah od 8. do
12.30.	Ob nedeljah zaprto. Več informacij na info@skupina75. it/ www. skupina75. it Amatersko športno združenje 01ympia - Gorica vabi na Telovadno božičnico v ponedeljek, 17. decembra 2012, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia -drevored 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo: deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice ritmične gimnastike, dečki/orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia. Društvo	slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, odpeljal avtobus udeležence na prednovoletno silvestrovanje v restavracijo Primula v Solkanu ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki
v	Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču, v Podgori, pri vagi in na Goriščku/trgu Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 17. uri.
Spomladno in poletno potovanje z Novim glasom v letu 2013: Sardinija, 7 dni, od 22. do 28. aprila 2013, in Gruzija (Georgija), 8 dni na Kavkazu od
20. do 28. junija 2013. Vpisovanje se bo začelo v drugi polovici januarja. Prihodnji teden bomo objavili spored potovanj. Hiša pravljic organizira mini šolo slovenščine, italijanščine, angleščine: otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalni
gib in likovno umetnost razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti. Nudi tudi individualne in skupinske lekcije iz vseh predmetov za učence osnovnih in srednjih šol ter dijake višjih šol. Hiša pravljic organizira v Sovodnjah tudi tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca. Informacije: Martina Šole mob. 3341243766 ali e-mail: ivanasolc@gmail. com.
Iščem delo kot pomočnica v gospodinjstvu (likanje, čiščenje, kuhanje) ali negovalka starejših oseb. Tel. 003865-3001328. Nudim varstvo otrok na svojem domu, lokacija Miren. Starost: 0 mesecev - 5 let. Več informacij: 00386 40 700111.
Nudim likanje in čiščenje. Kličite na tel. 0038640153213.
Po poklicu sem ekonomist. Z veseljem bi nudila pomoč pri pisarniških delih za začetek tudi po 4 ure. Kličite na tel. 0038641529652.
Potrebujete pomoč pri čiščenju ali likanju? Sem mlajša gospa z izkušnjami. Kličite zvečer na tel. 00386 70777505.
Prodajam polnovreden kostanjev in mešani med. Količina omejena. Tel. 0481 884077.
Gospa išče delo za likanje in čiščenje na območju Gorice tel. 00386 31449311.
Čestitke
Družini Liliane Terpin in Edija Skoka se je pridružil mali Kristjan. Iz srca jim čestitajo in želijo obilo lepega člani mešanega pevskega zbora in društva “F. B. Sedej” iz Števerjana.
Darovi
Za Novi glas: druž. Tomsig 10, Mirella Merku' 50 evrov.
Sožalje
Ob izgubi drage none izrekajo g. župniku Mirku Butkoviču
iskreno in občuteno krščansko sožalje Števerjansko župnijsko občestvo, pastoralni in gospodarski svet ter društvo “F. B. Sedej”.
Ob smrti drage mame Basilke Soban vd. Antoni izraža uredništvo Novega glasa hčerki Loredani ter sinovoma Vilku in Robertu občuteno sožalje.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 14.12.2012 do 20.12.2012)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Kamijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do
22.30. Ob nedeljah od 14.30 do
15.30. Spored:
Petek, 14. decembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev -Glasba iz studia 2.
Nedelja, 16. decembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 17. decembra (v studiu Andrej Baucon): Narodnozabavna in zabavna glasba -Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Zanimivosti iz naših krajev
-	Obvestila.
Torek, 18. decembra: (v studiu
Matjaž Pintar); Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 19. decembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Slovenski svetniki II. del -l^bor melodij.
Četrtek, 20. decembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba -Zanimivosti doma in po svetu -Obvestila.
26. razpis natečaja Mihael Flajban
V	spomin na javnega delavca in mecena Mihaela Flajbana Slovensko dobrodelno društvo v Trstu tudi letos, 26. leto zapored, za akademsko leto 2012 /13, razpisuje natečaj za študijske nagrade, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz Furlanije Julijske krajine.
Maturantu ali maturantki, ki seje letos vpisal oz. vpisala v prvi letnik univerze, bo SDD podelilo nagrado, ki se bo ponavljala vsa leta študija, če bo dobitnik redno študiral. Komisija bo o tem odločala na podlagi potrdila o zahtevanih in opravljenih izpitih. Prosilci morajo do 31. decembra 2012 poslati po navadni pošti ali predložiti na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva (uradne ure so ob četrtkih od 16.00 do 18.00) te dokumente:
a) prošnjo, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo, ki naj vsebuje osebne podatke,
število družinskih članov, izčrpno sliko o opravljenem študiju, o kulturnem in športnem udejstvovanju ipd.;
b) potrdilo ISEE;
c) potrdilo o vpisu na univerzo;
č) potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu z oceno.
Prejemniki nagrade iz prejšnjih let morajo do 31. decembra 2012 predložiti potrdilo o predpisanih in opravljenih izpitih terfotokopiji prve strani univerzitetne knjižice (indeksa) in potrdila o plačilu univerzitetnih pristojbin za leto 2012-2013.
Enkratne nagrade:
Poleg glavne nagrade bo SDD v mejah svojih možnosti podelilo eno ali več enkratnih nagrad (‘‘una tantum”) tudi drugim prosilcem vseh letnikov, pri čemer bo upoštevalo njihove zasluge in potrebe. Prosilci za enkratne nagrade, ki niso vpisani v prvi letnik univerze, naj prošnji, ki jo morajo oddati do 31. decembra 2012, priložijo potrdilo o predpisanih in opravljenih izpitih, potrdilo ISEE in fotokopiji prve strani univerzitetne knjižice (indeksa) ter potrdila o plačilu univerzitetnih pristojbin za leto 2012-2013.
Nagrada "Irena Srebotnjak":
V	spomin na dolgoletno odbornico je Slovensko dobrodelno društvo lani razpisalo tudi natečaj za enkratno študijsko nagrado “Irena Srebotnjak”, kije bila prednostno namenjena študentom ali študentkam likovne ali glasbene umetnosti in se bo podeljevala vsa leta študija (največ pet), če bo dobitnik redno študiral.
Tudi dobitnik te nagrade mora do 31. decembra 2012 predložiti dokumente, kot so zgoraj navedeni za dobitnike Flajbanovih nagrad iz rednega razpisa.
Upravni odbor SDD bo imenoval ocenjevalno komisijo, ki bo pregledala vse predložene prošnje ter na podlagi dokumentov in notranjega pravilnika sestavila prednostno lestvico. Upravni odbor bo na podlagi prednostne lestvice določil dobitnike nagrad. Odločitve upravnega odbora so dokončne in brezprizivne.
Za akademsko leto 2012/13 znaša Flajbanova nagrada za prvi letnik 1500 evrov in po 1500 evrov za vsak poznejši redni letnik, nagrada “Irena Srebotnjak” 1500 evrov za drugi in naslednje redne letnike, enkratne nagrade “una tantum" pa znašajo po 500 evrov.
°zSr7r
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZALOŽBA MLADIKA
Vljudno vabita na krstno predstavitev pesniške zbirke
David Bandelj
ODHOD
Avtorja in pesniško zbirko bo predstavila prof. Vilma Purič
Kulturni center Lojze Bratuž
Ponedeljek, 17. decembra 2012, ob 20.30
MLADIKA
JAVNI RAZPIS
PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR
1) Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo.
2) Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa.
3) Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju.
4) Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru.
5) Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: “Predlog za priznanje’’
Vipavski pevci v češki prestolnici
Zlata Ipavska v zlati Pragi
Prvi vikend v adventu glavno mesto Češke že 22 let zapored preplavljajo zborovski pevci z vseh koncev sveta; takrat namreč v Pragi poteka mednarodni festival adventnih in božičnih pesmi s posebno nagrado Petra Ebna (International Festival of Advent and Christ-mas Musič with PetrEben Prize) . Med 35 nastopajočimi zbori se je letos tega uveljavljenega vsakoletnega pevskega dogodka kot edini iz Slovenije udeležil tudi Komorni zbor Ipavska.
Petr Eben, po katerem festival nosi ime, je bil skladatelj in organist, zagotovo eden izmed najbolj prepoznavnih in uveljavljenih čeških glasbenikov 20. stoletja, znan predvsem po orgelskih umetninah. Ipavska si je za
svoj tekmovalni program izbrala njegovo Salve Regina, za izvedbo katere je prejela posebno nagrado v svoji kategoriji velikih zborov (big choirs).
Poleg omenjene skladbe je bil sobotni tekmovalni nastop sestavljen še iz Čopije-ve Ave, Regina coelorum, O Magnum mysterium Vy-tautasa Miškinisa (skladba je bila napisana in posvečena Ipavski ob praznovanju njene 10-letnice delovanja) in Aliluje makedonskega skladatelja Zaprova. Tekmovalna žirija je izbor in izvedbo zahtevnega in raznovrstnega sakralnega programa ocenila kot najboljše v kategoriji mešanih zborov in Ipavski dodelila zlato.
Sobotni finalni večerni razglasit-
vi	rezultatov in podelitvi nagrad najboljšim je sledil še nastop petih najboljših zborov festivala, ki so se potegovali za naslov grand prix. Sedemčlanska žirija je z enim glasom prednosti laskavi naziv dodelila češkemu zboru Cantica laetitia, Ipavska pa je zasedla skupno drugo mesto. Vsekakor je doseženi rezultat potrdil odlično pripravljenost pevcev in utrdil mesto Ipavske med najboljšimi zbori doma in po svetu.
V	bogatem spremljevalnem festivalskem dogajanju so se "ipav-ci" širši zbrani praški publiki predstavili še s petkovim nastopom v baročni cerkvi svetega Nikolaja na glavnem trgu v starem mestnem jedru in krajšim nastopom na glavnem prireditvenem odru ob Tinski cerkvi, sobotno popoldne pa preživeli v že prazničnem duhu prižigajočih se lučk in turističnem vzdušju z obiskom glavnih znamenitosti mogočnega mesta ob reki Vltavi.
Polona Puc
f
Foto: Majda Božič
Restavratorska dela v Posočju
Cerkev sv. Urha, ena naj starejših lepotic
Letos izvedeni restavratorski posegi v sklopu popotresne obnove Posočja v ž. c. sv. Jožefa v Soči, p. c. Device Marije na Polju in v ž. c. sv. Urha v Bovcu, ž. c. sv. Lenarta v Kredu, ž. c. Srca Jezusovega v Drežnici, p. c. sv. Brikcija na Volarjih, božjepotni Marijini cerk-
vi	na Mengorah, pokopališki cerkvi sv. Urha v Tolminu, ž. c. sv. Lamberta v Nemškem Rutu,, pri sv. Antonu v Idriji, ž. c. sv. Magdalene na Gorah so velika obogatitev v prepoznavnosti sakralne kulturne dediščine, pomembne za novo vrednotenje zgornjega in srednjega porečja Soče.
Po starosti, umetnostnozgodovinskih izsledkih in zgodovinski vlogi izstopa cerkev sv.
Urha v Tolminu, lepotica med naj starejšimi cerkvami ob Soči.
Pri lanskoletnih zaščitnih arheoloških izkopavanjih, ki so potekala ob popotresnem pod-
temeljevanju temeljev cerkve sv. Urha, so bili najdeni zanimi-
vi	grobni pridatki (večje število kovinskih nožev, obsenčnih obročev, cerkveni ključ ene izmed predhodnih cerkva na istem kraju, slovanski skelet s pridatki), ki vsebinsko dopolnjujejo arheološko podobo zgodovinskega časa ketlaške kulture Tolmina med 10. in 11.
stol. po Kr. Tolminski muzej hrani obsenčne obroče in uhane, ki jih je pred leti v bližini cerkve izkopal Ivan Jermol.
Med najdbami po pomembnosti izstopata dve kovinski okrogli fibuli z upodobitvijo Agnus Dei (do sedaj je bil znan le en tak primer iz območja cerkve sv. Martina v Mostah pri Žirovnici in podobno tudi pri Žminju v Istri), kar govori o zgodnjih krščanskih pokopih ob cerkvi sv. Martina, ki je bil prvotni zavetnik cerkve, kar je bila značilnost za fevdalna središča karolinškega časa (Karolinško obdobje sega od 8. do 10. stoletja); cerkveni zavetnik je bil verjetno spremenjen v 11. stol., v času patriarha Ulricha, kar je bilo navadno zaradi velikih zaslug Ahenskega škofa sv.
Urha, ki je leta 950 zaustavil Madžarsko prodiranje v Evropo. Nove najdbe in leta 2000 izvedene georadarske raziskave, ki so pokazale dva starejša tlorisa pod sedanjo cerkvijo, govorijo v prid trditvi obstoja pomembnega krščanskega središča že v I. tisočletju.
Popotresna obnova je sicer vsebovala temeljito statično sanacijo romanske ladje cerkve in
A
poznejšega gotskega prezbiterija iz 1470 (vrhunsko kamnoseško delo t. i. kranjske delavnice, ki nadaljuje tradicijo graditeljev stolnice sv. Vida v Pragi) in prav zaradi pomembnosti cerkve kot kulturnega spomenika so se razvnela strokovna vprašanja, kako z ometi ali brez njih ustrezno predstaviti posamezna arhitekturna obdobja. Odločitev o romanskem ometu ladje in gotskem ometu prezbi-terja z vidnim kamnitim šivanim robom je nastala po temeljiti strokovni presoji. Obnovitveno delo na zunanjščini so spremljali restavratorski posegi na krogovičju gotskih oken prezbiterija, v notranjosti pa na čiščenju, plombiranju in delni retuši stenskih poslikav med okenskimi polji in na desni steni prezbiterija. Izkazalo se je, da gre za izjemno kakovostne freske iz leta 1472, najverjetneje severnjaške šole. O teh poslikavah so pred 1. svetovno pisali že prelat Josip Kragelj, France Stele, A. Moschetti, v zadnjem času pa predvsem Janez Hofler in Robert Peskar in Silvester Gaberšček v knjigi o tolminski župniji. Poleg že prej vidnih obrisov skupine apostolov v pasu pod okni in odkrito figuro Adama ob desnem oknu je z retušo zaživel pasijonski prizor Kristusa s Simonom iz Cire-
P
Poslušajmo... z branjem
Van Morrison - Born to sing: no plan b!
(Blue note, 2012)
Tedensko srečevanje v poslušalnici Novega glasa je nekakšna izložba glasbenih delikates, ki vabijo mimoidočega bralca. Ko ga tedenska postavitev zaradi tega ali onega razloga privlači, potrka na vrata in vstopi. Pišem torej zato, da bi vi poslušali.
Kljub težavam današnjega sveta, ki so druge in vse bolj “konkretne”, pa je tako početje na neki način nehvaležno. Največ besed človek trosi takrat, ko mora zapolnjevati vsebinski manko, ko se mora opravičevati, se lagati, kompenzirati. Za najbistrejše reči sta dovolj pogled in bistvena besedica, ki zadene bistvo. Analogija med hribi in glasbo je prav primerna. Ko sedim na
produ Soče, tam visoko v Trenti, mi niti na misel ne pade, da bi čvekal ali besedičil. Estetski užitek je tako (po) poln, da ga lahko “ubesedim" samo s koncentrirano tišino, v kateri je zapisano več, kot bi lahko kdarkoli povedal. Za glasbo velja podobno, če je seveda na “nivoju" tiste smaragdne barve.
To je tiho spoštovanje, ki ga zasluži novo poglavje v kipeči zgodbi simbola severnoirske glasbe, Vana Morrisona. Avgusta 1945 rojeni kantavtor, pevec in instrumentalist iz Belfasta je namreč pri založniškem olimpu Blue note izdal svoj petintrideseti studijski izdelek, avtobiografsko ploščo “Born to sing: no plan b”! Kaj bi lahko “mul'c” sploh povedal o njem, ko je pri takih velikanih banalnost komentarja skoraj neizbežna. Lahko samo poročam. Neizbrisen pečat ene največjih plošč moderne glasbe “Astral weeks”, kije izšla leta 1968, nas v novem poglavju sploh ne moti, saj pri 68 letih deluje sveže, neobremenjeno, pristno. Album, ki se spogleduje z jazzom, folk in pop glasbo, soul in r'n'b-jem, je ob izidu takoj stopil na 10 mesto lestvice Billboard 200. Morrisonov umetniški korpus dokazuje brezmejen talent in navdih, zaradi katerih lahko novi Born to sing uvrščam med summe njegove diskografije.
Objema nas okrogel, harmonično večplasten in aranžmajsko členovit zvok, ki ne zapada v najstniško preizkušanje mišic. Vsak zvočni segment pušča “dovolj" zraka ostalim, kar se kaže v lepih instrumentalnih dialogih. Vajeti igre drži vokalna linija, izkušena in preizkušena, Van pa poprime še za klavir, kitaro in saksofon. V svoji prepoznavni samotarski drži se loteva neoliberalnega opustošenja sveta, a všeč nam je prav zato, ker ni mračnjaštva, uničevanja. Plošča je od uvodne Open the door (to your heart), preko naslovne Born to sing in klubske Close enough for jazz vselej lahkotna, pozitivna, konstruktivna.
Kako prav ima naš urednik, glasbeni in enogastronomski gurman, ki primerja Vana z vinom: čim bolj se stara, tem boljši je.
Jernej Šček
ne. Izvedene sonde so pokazale, da je bil celoten prezbiterij poslikan tako, kot so polja med rebri zvezdastega gotskega oboka, poslikani pa so bili tudi skle-pniki, ki so figuralno med najlepšimi na Slovenskem. Popotresna obnova je cerkvi sv. Urha vrnila dostojanstvo in ji dala častno mesto med starejšimi sakralnimi spomeniki na Slovenskem. Gradbena dela popotresne obnove je kakovostno izvedlo gradbeno podjetje Zid-grad iz Idrije, restavratorske po-
sege je izvajal Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, domači mojstri pa so poskrbeli za izvedbo zaščitnega premaza ostrešja in dekoriranih deščic. Ob tej priložnosti so bili izvedeni tudi nova elektrifikacija in ozvočenje cerkve in preureditev zakristije, na zunanjščini pa so bili duhovniški grobovi preloženi v grobnico, ob kateri so nagrobni spomeniki, ki jih je obnovilo kamnoseštvo Mužina.
S. G.
gorniškega filma. Preseneča predvsem inovativen pristop k snemanju, ki ne predvideva vnaprej napisanega scenarija, temveč "čisto" ujetje trenutka na odpravi. Tokrat je desetčlanska raziskovalno-alpinistič-na ekipa našla svoj dom sredi neskončne beline na skrajnem zahodu Aljaske, kjer je prebila 16 dni v popolni izolaciji od civilizacije. V tem času so njeni člani, aktivni alpinisti, turni smučarji in padalci, opravili čim več prvenstvenih tur vseh vrst in svojo izkušnjo posneli v visoki resoluciji. Film Aurora Polaris, že četrti dolgometražni film te skupine, je prava poslastica divjine tako za estete kot za adrenalince. Skupina navdušenih raziskovalcev, ki se od leta 2004 zbira pod imenom FreeApproved, sicer redno objavlja videoreportaže vseh svojih, tudi nam bližjih podvigov. Ujeli so smisel sodobnega gorniškega filma: manj teatraličnosti in več (kratkih) videoz-godb, ki prikazujejo približevanje človeka neokrnjeni naravi, od Aljaske preko Triglava vse do pečin nad Sesljanskim zalivom.
Jernej Šček
Novi val slovenskega gorniškega filma
Freeapproved predstavil dokumentarec Aurora Polaris
di spominjamo filma Sfinga, ki je po ideji Tineta Marenčeja na zabaven način predstavil zadnji plezalski problem Triglavske severne stene, v letošnjem letu je
izšel še Klic gora ob 100. obletnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji; kako pa lahko pozabimo na dokumentarec Mit Klementa Juga o slovitem slovenskem filozofu-alpinistu iz 20. let prejšnjega stoletja.
Nedavno sem obiskal premiero težko pričakovanega dokumentarnega filma Aurora Polaris, ki ga je nabiti Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ponudilo društvo FreeApproved. Ne dvomim o tem, da nas režiser in avanturist Anže Čoki, ustanovitelj omenjenega društva, predstavlja pred novi val slovenskega
Slovenci se lahko ponašamo z marsikatero "naravno" danostjo. Če pustimo kolektivno nagnjenost k zborovskemu petju, je eden izmed naših največjih ponosov navpični, gorski svet. Alpe končujejo prav na našem severozahodnem robu svojo dolgo krivuljo in prihranijo vztrajnim nekaj najbolj čarobnih krajev, kar jih je. Ob naraščanju obiskovalcev Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja in ostalih predalpskih vrhov na slovenskih tleh se med ljudmi naglo širi gorniška kultura, torej specifično znanje in tehnične kompetence za lazenje navkreber, ozaveščenost "turista" o varnostnih in okoljskih problematikah ter splošno zanimanje za vse, kar je z gorništvom, pohodništvom ali alpinizmom povezano. Ob branju gorniške literature (Planinski vestnik, vodniki, zemljevidi, knjige in nepogrešljivi
www. hribi, net) je v porastu zanimanje za gorniški film, tako igrane kot dokumentarne narave.
Tovrstni filmi so v zadnjih letih redni spremljevalec vseh najvidnejših agonističnih rezultatov, ki se dosegajo v vertikali. Najbolj reprezentativni so (kratki) filmčki o dosežkih športnih plezalcev, ki premikajo meje možnega s prostim plezanjem 9-ic ali napadanjem najvišjih kamnitih sten (t. i. big wall plezanje).
Najbolj znan spletni brskalnik videoposnetkov je že ustoličil prave plezalce-igralce, kot so npr. Chris Sharma, Adam Ondra ali Nico Favresse. Vratolomne plezalske spretnosti in prekrasne
pokrajine lahko občudujemo v udobnem objemu naslanjača in vse se nam, prelahko, zdi na dometu možnega. A pravi hribolazci vedo, da celo Nanos terja napor in nekaj potu.
Začetek novembra je tržaški pu-
bliki postregel z dokaj priznanim festivalom Alpi Giulie Cinema (www. monteanalogo. net), ki pa ga nisem obiskal. Med zadnjimi slovenskimi produkcijami se ra-
Predstavitev kataloga letošnje kolonije sKultura
Z navdušenjem v novo desetletje!
O!
brnili smo nov li-I st, saj vstopamo v drugo desetletje delovanja in zato je nova tudi oblika kataloga likovne kiparske kolonije sKultura"! je bil jasen Marjan Breščak, duša in z Mariom Muccijem ter sodelavci gonilna sila kiparske likovne delavnice v Jeremitišču pri Štandrežu, ko je v petek zvečer, 7. decembra, nagovoril prisotne v lepi dvorani Fundacije Goriške hranilnice.
Sodobno oblikovan barvni večjezični katalog kiparske delavnice sKultura, v katerega so zapise prispevali dr. Damjan Paulin, organizatorji in Jurij Paljk, je lepo oblikoval goriški
umetnik Franko Žerjal, ki je sicer štandreškim organizatorjem zvest od samih začetkov.
Kratke
Vzpostavljen nov spletni portal s kulturno ponudbo v Ljubljani
Slovenska prestolnica se lahko pohvali z novim spletnim portalom KIC Ljubljana - Kulturno informacijski center Ljubljana. Portal razvršča dogodke v deset kategorij: arhitekturo in oblikovanje, glasbeno umetnost, gledališče, intermedijsko umetnost, področje knjig, kulturno dediščino, likovno umetnost, ples ter v posebno kategorijo za otroke.
S	portalom KIC Ljubljana želijo na enem mestu podati vse bistvene informacije o kulturnem dogajanju v Ljubljani. KIC ni le koledar dogodkov, temveč ponuja uporabnikom prijazne, kakovostne in enotno urejene informacije o kulturnih dogodkih ter obenem omogoča producentom učinkovitejše načrtovanje dogodkov, so sporočili iz Mestne občine Ljubljana (MOL). Portal omogoča vnašanje informacij o kulturnih prireditvah prek spletnega obrazca za objavo dogodka. Izvajalci kulturnih prireditev se lahko na portal prijavijo sami in skrbijo za obveščanje in promocijo lastnih dogodkov. Uredniški odbor, v katerem so predstavniki oddelka za kulturo na MOL, pa si pridržuje pravico do končne presoje o objavi posameznega dogodka.
Portal, ki bo dostopen tudi preko spletnih mest MOL in Turizem Ljubljana, bo omogočal tudi zbiranje in analizo različnih podatkov o kulturnem dogajanju v Ljubljani. Vsebine spletnega portala KIC bodo dostopne tudi turistično informacijskim centrom v Ljubljani.
Spletni portal je nastal v sodelovanju oddelka za kulturo na MOL in podjetja Enki komunikacije. Zasnovan je po zadnjih težnjah spletne produkcije in na podlagi zadnjih tehnologij. MOL je za vzpostavitev in izdelavo portala namenila 5787 evrov. Podoba portala je delo skupine mladih oblikovalcev Ansambel, študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
Sedemdesetletnica smrti književnika Jože Lovrenčiča
Pred 70 leti je 11. novembra v Ljubljani umrl Joža Lovrenčič, priznani slovenski pesnik, pripovednik in prevajalec. Rodil seje v Kredu pri Kobaridu 2. marca 1890. Po maturi je na graški
univerzi študiral slavistiko in latinščino. Poučeval je v Gorici, Trstu in najdlje v Ljubljani.
Joža Lovrenčič velja za začetnika ekspresionizma na Slovenskem. S pesmimi je sodeloval v Ljubljanskem zvonu, od leta 1910 do leta 1944 pa zlasti v Domu in svetu. Izbor njegovih liričnih pesmi z naslovom Deveta dežela, ki velja za prvo ekspresionistično zbirko, je izšel leta 1917 v Trstu. Leta 1939 je izšla njegova epska pesnitev Sholar iz Trente, Goriška Mohorjeva družba pa je delo uvrstila med redne knjige za leto 2001. Osrednji motiv dela spominja na Goethejevega Fausta. Omeniti velja še njegove dijaške spomine iz goriškega šolanja v povesti Med Scilo in Karibdo, ki jo je prav tako izdala Goriška Mohorjeva družba leta 1954. Pred knjižno izdajo so ti spomini izhajali v dijaškem listu Mentor, ki gaje urejal prav Joža Lovrenčič.
V	spominskih zapisih ob njegovi smrti beremo, da je Joža Lovrenčič po drugi svetovni vojni doživel huda ponižanja, zasramovanja, bedo in trpljenje. Komunistični oblastniki so ga postavili pred sodišče, ker je prekršil kulturni molk in ker je proti koncu vojne v času nemške okupacije ustanovil in vodil slovensko gimnazijo v Gorici. Po prizivu je bil izpuščen iz zapora, a državljanskih pravic mu niso še dali.
Leto pred njegovo smrtjo je v Trstu izšla pri založbi Tabor kraška zgodba Duhovin. Za omenjeno pesnitev, ki jo je opremil akademski kipar France Gorše, je Lovrenčič uporabil psevdonim Volčič Jern. Radijski oder je to delo in nekaj drugih njegovih prevodov tudi izvedel. Njegovo zadnje delo je bil prevod Ovidovih Metaformoz, ki so ostale v rokopisu. / (mab)
V izjemno slabem vremenu, saj je sneg v petek zvečer prinesel tudi v Gorico in na Goriško zimske razmere, se je lepo število Štandrežcev in kiparjev zbralo v palači Fundacije Goriške hranilnice in prisluhnilo najprej domačinki Marti Bizjak Zorn, ki je prepričljivo in z velikim občutkom za lepo z igranjem na citre poskrbela za prijeten uvod v kulturni večer.
Domačin dr. Saša Quinzi, kustos Pokrajinskih muzejev, je vodil večer, medtem ko sta domačinki iz Štandreža Chiara Mucci in Cristina Marussi v slovenskem in italijanskem jeziku prebirali zapise o posameznih umetnikih, Mario Mucci pa je poskrbel, da
so se na platnu videli fotografski posnetki z zadnje kiparske kolonije. Jurij Paljk, ki od samega začetka likovne kolonije sKultura domačine nagovarja, naj vztrajajo, je v svojem posegu poudaril predvsem veliko bogastvo, ki ga je sKultura prinesla v Štan-drež in širšo goriško okolico, kot je tudi nagovoril organizatorje, naj vztrajajo v teh hudih in umetnosti nenaklonjenih časih. Prisotnost vaškega župnika, dekana Karla Bolčine, in številnih domačinov ter seveda ki-
parjev je organizatorje gotovo prepričala, da bodo nadaljevali s pomočjo sponzorjev, med katerimi je tudi Fundacija Goriške hranilnice, v imenu katere je organizatorjem čestital dr. Mauro Candotti, medtem ko je ob koncu prireditve v imenu organizatorjev društva sKultura 2001 Marjan Breščak predstavil tudi širokopotezni načrt izdelovanja večjega mozaika in skulpture, ki jo nameravajo umestiti na nekdanjo državno mejo pri Štandrežu. V sodelovanju z ljubljan-
sko Akadamijo umetnosti in spi-limberško Visoko šolo mozaikov bodo namreč naredili večji kip z mozaiki, na katerih bodo upodobljeni evropski zavetniki: sveta brata Ciril in Metod ter sveti Benedikt.
"Da ne bi pozabili, kdo smo, predvsem pa, da bi tudi prihodnji rodovi vedeli, da tod hodimo in so hodili ljudje in da meja, ki jih je delila, ni bila samo gospodarskega značaja"! je bil jasen Marjan Breščak.
ZUT
Odprtje razstave fotografskih umetnin
CastrumFoto 2012: preobleka
Na jubilejnem 10. mednarodnem fotografskem srečanju CastrumFoto, ki je potekalo v Vipavskem Križu med 29. junijem in 1. julijem 2012, je sodelovalo enajst ustvarjalk in ustvarjalcev: Egon Bajt, Primož Brecelj, Nataša Košmerl,
Andrej Perko, Polona Perko, Borut Peterlin,
Katja Pintar, Bojan Radovič in Sašo Vrabič iz Slovenije ter Lorella Klun in Roberto Kusterle iz Italije. Avtorji in avtorice so ustvarjali o temi Preobleka, ki jo je določil organizator srečanja.
Fotografsko srečanje CastrumFoto, ki poteka pod okriljem Pilonove galerije Ajdovščina, je namenjeno izmenjavi teoretskih mnenj in fotografskih izkušenj med
povabljenimi ustvarjalci. Prav zato Primož Brecelj, pobudnik in organizator srečanja, vsako leto vabi ustvarjalce in ustvarjalke, ki zagovarjajo raznolike slogovne —
Castrumfoto 2012
PREOBLEKA
pristope in pripadajo različnim generacijam. Fotografi in fotografinje so nastanjeni na domačiji Andreje in Andreja Perka v Vipavskem Križu, ki nudi ustvarjalcem kreativni am-bient. Domači in tuji avtorji med tridnevnim ustvarjalnim druženjem spoznajo tudi Vipavsko dolino in njeno naravno ter kulturno dediščino.
K temi letošnjega srečanja Preobleka, ki je izjemno široka in mnogopomenska, pristopajo ustvarjalci in ustvarjalke iz različnih krogov. Med njimi so namreč tako mednarodno uveljavljeni fotografi in ustvarjalci, ki se ukvarjajo tudi z drugimi oblikami umetniškega izražanja, kot avtorji mlajše generacije,	ki	šele
končujejo študij fotografije. Razstavljena dela zato
kažejo raznolike vsebinske, oblikovne in estetske pristope, v grobem pa jih lahko strnemo v dva sklopa. Posamezni fotografi se tematike lotevajo v kontekstu avtorefleksije fotografskega medija, ki obsega raziskovanje značilnosti, kakovosti in materialnih določil fotografije. V drugi, obsežnejši segment, pa sodijo tista dela, ki izhajajo iz simboličnega pomena naslovne besede in obravnavajo preobleko v kontekstu spreminjanja človekove vizualne podobe, njegove identitete in zgodovine v različnih dobesednih in prenesenih pomenih. Razstava, na kateri bodo razstavljali Egon Bajt, Primož Brecelj, Lorella Klun, Nataša Košmerl, Roberto Kusterle, Andrej Perko, Polona Perko, Borut Peterlin, Katja Pintar, Bojan Radovič, Sašo Vrabič (kustosinja je Nataša Kovšca) in ob kateri bo izšel katalog z besedilom Nataše Kovšca in reprodukcijami nastalih del, bo odprtje doživela v Pilonovi galeriji Ajdovščina v petek, 14. decembra, ob 19. uri, na ogled pa bo do 13. januarja 2013.
Brez duše ne gre, ne v življenju ne v Evropi
Peterle gost srečanj mladih za etiko in prihodnost v Trstu
Na srečanju mladih za etiko in prihodnost, ki letos potuje "v višine in globine", je v petek, 30. novembra, bil gost ugleden predavatelj. O temi evropske krščanske duše je spregovoril evroposlanec Lojze Peterle (od leta 2004), eden od utemeljiteljev slovenske države, vidni predstavnik Nove Slovenije, član predsedstva Konvencije za prihodnost Evrope, kandidat predsedniških volitev leta 2007, prvi predsednik slovenske demokratične vlade med leti 1990 in 1991, dvakratni zunanji minister, družbeno angažiran kristjan in topel sogovornik, Lojze Peterle. Zaznamujejo ga močne vrednote, širok pogled, čut za odgovornost in prodorna argumentacija, s čimer presega vrtičkarstvo politikantov, hkrati pa Evropi predstavlja tisto, kar je res najbolj naše. Brez medijskega pompa se je srečal z lepo skupino mladih Tržačanov na pobudo programskega vodje srečanj Tomaža Simčiča in ob uvodnih besedah novinarja Iva Jevnikarja.
Peterle prihaja iz generacije, ki je mislila, da je svet še popravljiv. Kaj pa mu odgovarjajo mladi demonstranti, ki se te dni zbirajo na slovenskih ulicah? "Demonstriramo proti republiki
Sloveniji". Peterle je eden redkih, ki ni biografsko zaznamovan s političnim udejstvovanjem v prejšnji državi, njegova javna pot se je začela v študentski katoliški skupini (revija 2000). Se še spominjate nedeljske oddaje Še pomnite tovariši, ki je ob devetih delala za protiutež prenosu sv. maše ob desetih? Veliko ostankov marksistične misli prepoznavamo tudi v današnji slovenski Cerkvi, bistven korak naprej bomo lahko naredili samo, če se bomo kot narod spravili z našo skupno zgodovino. Vsaka pravična družba mora najprej rešiti bistveno vprašanje, kako živeti z razlikami. Velike ideologije drugačnost onemogočajo z glori-fikacijo ene, najboljše kaste, rase, mentalitete. Jan Kulakowski je v knjigi Zasužnjeni um pisal o tem, kako je marksizem pridobival intelektualno silo z "veseljem do moči". Druga možnost je odprta, demokratična družba: razlik ne ignorirati ali ukinjati, temveč z njimi živeti.
Peterle se je ob treh krščanskih demokratih, ki so ustanovili Evropo - Schuman, De Gasperi in Adenauer - oprl na misleca "evropske duše" Jacquesa Delor-sa. Bil je hkrati socialist in katolik, kar pri nas ni možno, saj je v Sloveniji levica sinonim za ateis-
tičnost. Ob Montainovi zamisli za deklaraciji o človekovih pravicah je torej krščanska demokracija nudila izhodišče za spoštovanje dostojanstva vsakogar v skupnem prostoru. Naše, evropske temelje je postavilo krščanstvo z maksimo "ljubiti svojega bližnjega kot samega
smo, ker se nekateri teh niso držali.
Če bi vzeli zares človekovo dosto-janstvo, bi lahko relativizirali koncept manjšine in raje govorili o Slovencih ali slovenski skupnosti v Italiji in na Koroškem. Peterle je opozoril, da ideja državotvornosti ni bila izključno domena 57. številke Nove Revije, Rupla ali SDZ: veliko vlogo je imela Draga, k slovenski državi je pozivala že knjiga Slovenija 1968-Kam?, ki so jo izdali slovenski razumniki na tujem.
Evropska krščanska duša ni samo
sebe”, kar pomeni igrati 1:1. Lastnih temeljev ne znamo interpretirati na moderen način, a bi jih lahko, saj ideja enakosti ne temelji na liberalistični doktrini. Demokracija kot kultura kompromisa, dialoga, sodelovanja, sožitja in preseganja razlik, ne pa polarizacije, ima krščansko podlago. Živeti skupaj (v družini, družbi, naciji, Evropi) predpostavlja delitev osnovnih načel in skupnih pravil igre. V krizi
duša nedeljskih kristjanov. Vera ni privatna zadeva, religija niso samo zidovi, temveč so ljudje, ki živijo vero v javnosti. Moramo biti krščansko aktivni in izraziti svoj vrednostni DNK, pravi Lojze Peterle, saj brez duše ne gre: ne v življenju ne v Evropi.
Naslednjič se mladi "za etiko in prihodnost" zberejo v petek, 18. januarja, ko bo Branko Klun predaval o evoluciji.
Jernej Šček
Kratke
Božični sejem v Nabrežini
Slovensko kulturno društvo Igo Gruden iz Nabrežine prireja v društvenih prostorih od srede, 12., do sobote, 15. decembra, Božični sejem. Vse štiri dni bo od 16. do 20. ure odprta prodajna razstava unikatnih uporabnih in okrasnih izdelkov iz volne, lesa, recikliranega papirja, suhega cvetja, barvane svile ter drugih materialov. Na prodaj bodo tudi božični okraski, voščilnice, čipke in nakit. Novost letošnjega sicer tradicionalnega sejma bo Zeliščarski kotiček z raznovrstnimi naravnimi izdelki, Bachovimi cvetovi in strokovno literaturo. Med stojnicami se bodo vsak dan zvrstili nastopi pevskih, glasbenih, baletnih in dramskih skupin, pravljice, delavnice, likovne razstave in predstavitev novoletnega društvenega koledarja o temi pesniške zbirke Jadranski biseri, za katero seje Anton Aškerc navdihoval na naši morski obali. V raznolikem programu se bo zvrstilo več prireditev.
V sredo, 12. decembra, je bil uri nastop Otroške baletne skupine Releve' in predstavitev društvenega koledarja Jadranski biseri. Sledili sta delavnica Makramejčkanje za otroke in predstavitev likovnih razstav Ani Tretjak in Luise Tomasetig, nakar je dan sklenil nastop MIPZ Igo Gruden. V četrtek, 13. decembra, ob 17.00 bo nastopila osnovnošolska dramska skupina Jaka Štoka s prikazom “Če zime ni... ”, ob 18.30 pa Mladinski orkester Godbenega društva Nabrežina; v petek, 14. decembra, bo ob 17. uri nastop Dekliškega pevskega zbora Kraški slavček; ob 17.30 delavnica Časovne banke Palček o dajanju in prejemanju; ob 18.30 nastop gojencev šole Associazione Musicale Piano Suzuki iz Trsta. V soboto, 15. decembra, ob 17. uri bosta Združenje staršev osnovne šole Virgil Šček in Časovna banka Palček predstavila svoje delovanje; ob 17.30 bo Biserka Cesar pripovedovala pravljico "Zverjašček”; sledila bo delavnica Izdelaj svojo pošast; ob 18. uri bo delavnica “Makramejčkanje” za odrasle; ob 19. uri nastop gojencev skupine Musiča d'insieme.
Skupne strategije za preprečevanje požarov na Krasu
V Narodnem domu v Trstu, ki je danes sedež Visoke šole za prevajalce in tolmače, je bil v petek, 30. novembra, posvet o izvajanju čezmejnega projekta Kras - Carso o zagotavljanju trajnostnega upravljanja naravnih virov in teritorialni povezavi s skupnimi strategijami na čezmejni ravni. V sklop teh aktivnosti sodi tudi študija
z naslovom Gozdni požari in ekosistemska kompleksnost tržaškega Krasa, ki sojo na pobudo tržaške Pokrajine izvedli raziskovalci tržaške univerze.
V	sam čezmejni projekt je vključenih kar 17 partnerjev - pet občin slovenskega Krasa, vse občine tržaške pokrajine ter različne druge ustanove. Na predstavitvi omenjene raziskave sta pozdravila podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolec in pokrajinska odbornica Mariella Magistri De Francesco. Uvodoma je problematiko osvetlil znani tržaški botanik, prof. Livio Poldini, ki je govoril o strukturni kompleksnosti kraških gozdov. Ugotavljal je, da gozdovi sestavljajo več kot 55 % ozemlja tržaške pokrajine, najbolj razširjenje mešan listnati gozd, v katerem prevladuje hrastičje, še vedno pa je precej tudi borovega gozda. Poldini je tudi ugotavljal, da je na Krasu veliko poraščene gmajne, tako da moramo govoriti o širokih sestojih grmičevja. Požarno ogroženost na Krasu povečuje vse več suhljadi oz. padlega drevja ter dejstvo, da glavnino površin ne pasejo ali čistijo in negujejo. Raziskovalka tržaške univerze Marisa Vidali pa je spregovorila o pripravi specifičnih zemljevidov o ogroženosti ozemlja glede gozdnih požarov. Predstavila je metodologijo za ugotavljanje požarne ogroženosti, ki temelji na poznavanju rastlinja, ki uspeva v določenem okolju in različnih klimatskih razmerah. Zato so pripravljeni zemljevidi sestavljeni tako, da odražajo stvarnost na območju v posameznih mesecih leta, saj je jasno, da različne vremenske razmere bistveno vplivajo na nevarnost širjenja ognja. Ob poletnih mesecih sta tako za gozdne požare zelo nevarna februar in marec, ki sta navadno kar sušna meseca.
Tematiko so poglobili tudi drugi nastopajoči, ki so poudarili zlasti sodelovanje med različnimi strukturami in službami na območju.
Velika zakonska pridobitev za Kras
Poenostavitev hidrogeološke zaščite na kmetijskih površinah
ščite, ki je bila uvedena leta 1936, spada v sklop posegov za
poenostavljanje obveznosti glede upravljanja ozemlja in izpolnjuje dolgoletna pričakovanja primarnega sektorja ter pripomore k nadaljnjemu razvoju kmetijstva", meni predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki je odobritev zakona presodil kot končno zmago dolgoletne bitke
-	najmanj 15 let -, pri kateri je sodelovalo več akterjev. V prvi vrsti Kmečka zveza in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je v tem primeru glasoval v nasprotju z nakazano volilno določbo svoje svetniške skupine. "Kaže namreč, da se za to potezo, ki olajšuje delo naših kmetov, niso vsi zavzeli, niti tisti, ki se imajo za naše prijatelje. V tem primeru je pomembno vlogo namreč odigral odbornik za kmetijstvo Violino".
Gabrovcu je v teh letih končno uspelo v nalogi, ki si jo je zastavil že ob nastopu svojega zakonodajnega mandata. "Nasprotnikov je bilo kar nekaj. Zlasti v levi sredini se bojijo, da bo ta popravek sprostil gradbene špekulacije na Krasu. Tistim, ki mi postavljajo te razloge, odgovarjam s prepričanjem, da se lahko ta zakon gotovo izboljša. Potrebno pa je na prihodnjih deželnih volitvah zmagati", je dejal deželni svetnik SSk.
V Društvu slovenskih izobražencev
O izvolitvi Boruta Pahorja za predsednika Slovenije
O zadnjih novostih, do katerih je prišlo na slovenski politični sceni prejšnji teden, so se v Peterlinovi dvorani razgovorili trije gostje, in
sicer perspektiven goriški novinar Reporterja Andrej Černič, novinar in nekdanji poslanec slovenskega državnega zbora Miro Petek in tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik.
Vsi so izhajali iz enake izhodiščne točke: iz drugega kroga
predsedniških volitev v Sloveniji, ki so ga spremljali številni poulični protesti z nemiri. Glede na to, da je politična situacija tako v Sloveniji kot v Italiji zelo zaplete-
na, so ju primerjali kot članici Evropske unije s podobnimi težavami, ki se še stopnjujejo zaradi gospodarske krize.
Prvi je spregovoril Andrej Černič, in sicer si je zastavil prvo izhodišče, kako naj jemljemo zmago Boruta Pahorja kot predsednika
države. Najprej je treba njegovo zmago postaviti v kontekst demonstracij proti politiki, saj je ta dobila negativno konotacijo. Dejstvo je, da so zabeležili zelo nizko, le 40-odstotno volilno udeležbo, kar je za volitve, ki so glede na pomembnost takoj za parlamentarnimi, negativni rekord. Presenetljivo je, da Turku ni uspelo priklicati več volivcev, da bi ublažil poraz. Drugo Černičevo izhodišče je zadevalo "novo" in "staro" levico. Spregovoril je o Jankoviču, ki je Turka stalno podpiral, pa o predsedniku Socialnih demokratov Igorju Lukšiču in o dejanskem političnem stanju v Sloveniji, ki je po njegovem mnenju rezultat dogodkov zadnjih mesecev. Miro Petek je dejal, da je sam glasoval za Boruta Pahorja, in poudaril, da je s tem "sam izbral manjše in lepše zlo". Kar se protestov tiče, pa je sam mnenja, da jih podpihujejo mediji, saj je dovolj, da ti objavijo napise na transparentih in takoj potegnejo množico za sabo. Miro Petek je četrt stoletja delal v medijih in je prav zato hudomušno pripomnil, da zaradi starih ideologij večkrat sam ne veš, ali si bil na is-
tem dogodku kot novinar, ki je napisal članek. O Pahorju pa je izjavil, da je bil najslabši predsednik vlade doslej, a bo dober predsednik države, ker je dober retorik in bo v slovenskem prostoru deloval povezovalno. Nasprotno z njim je Turk v svojem mandatu zastopal le del slovenske populacije. Petek je o nekdanjem predsedniku države še dejal, da ne verjame, da bo sestopil iz politike, ker je političen parket zelo dobro zloščen in predstavlja veliko blišča. Nazadnje je svoje mnenje povedal še Peter Močnik, in sicer o več zadevah. Govoril je o Turkovih napakah, zrežiranih protestih, o slovenskem neučinkovitem sodstvu in praznih državnih blagajnah ter o tem, kako mladi čutijo danes Slovenijo zelo oddaljeno. Dejal je, da je povsem logično, da ljudje gredo na ulico, če jim odvzameš socialno varstvo. Sam je mnenja, da bi bilo treba najprej rešiti materialne težave in pustiti strankarske zdrahe v ozadju. Svoj poseg je končal z željo, da bi v prihodnje Pahor, če je bil kot predsednik vlade zelo zaposlen in ni imel posluha za manjšinsko problematiko, vsaj sedaj sprejel manjšinsko predstavništvo, prisluhnil težavam in poiskal rešitve skupaj z italijansko vlado.
V	četrtek, 6. decembra 2012, je dežela Furlanija Julijska krajina odobrila pomembno spremembo hidrogeološke zaščite, ki postaja na ta način manj obremenjujoča za primarni sektor. Potrebo po spremembi omenjene zaščite so izrekle kmetijske organizacije že pred leti.
Za spremembo se je Dežela Furlanija Julijska krajina obvezala leta 2010 s podpisom Protokola za medregijsko zaščito vina Prosecco DOC. Neustreznost hidrogeološke zaščite je potem potrdil tudi razvojni načrt za kmetijstvo na Tržaškem, ki je bil pripravljen leto kasneje.
Nov zakon določa zlasti oprostitev omenjene zaščite na katastrskih parcelah, ki imajo povprečni nagib pod 30% in spadajo v homogena območja E3, E4, E5 in E6, to so kmetijske površine.
Sprememba bo omogočila manjše birokratske zahteve za kmetijske obrate, predvsem kar zadeva
spreminjanje kultur na kmetijskih površinah, kar je predstavl-
jalo po do sedaj veljavnem zakonu zamudne in finančno zahtevne postopke.
Omenjena sprememba ne bo vplivala na zazidljivost zainteresiranih območij, saj določanje teh ostaja v pristojnosti občinskih regulacijskih načrtov. "Sprememba hidrogeološke za-
Pesem jeseni
V znamenju Vinka Vodopivca in Ubalda Vrabca
Vinko Vodopivec je priporočal pevcem, naj natančno naštudirajo skladbe in naj jih vedno zapojejo z občutkom, kot skladatelj pa je poudarjal izvedljivost skladb, ki morajo biti napisane z upoštevanjem zmogljivosti ciljnih pevcev. Ubald Vrabec je v svojih spisih govoril tudi o poslušanju zborov, saj je na koncertih pogrešal prisotnost pevovodij, za katere naj bi bila izostritev kritičnega čuta s poslušanjem slabih in dobrih zborov, kot tudi spodbujanje pevcev, naj redno zahajajo na koncerte, nezapisana dolžnost. Misli obeh skladateljev, ki sta s svojo zavzetostjo pripomogla k napredku sloven-
ske zborovske kulture, je citiral predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta Marko Tavčar na letošnji reviji Pesem jeseni, ki je potekala v znamenju okroglih obletnic smrti teh dveh zaslužnih umetnikov. V športnem centru Zarja v Bazovici je pred začetkom revije povedal uvodno misel tudi župnik Žarko Škrlj, ki se je zahvalil vsem cerkvenim pevcem za redno sodelovanje pri bogoslužju in je označil kot popolnejše tiste zbore, ki pojejo tako v cerkvi kot v koncertnih dvoranah ali na tekmovanjih. Taki so tudi zbori na reviji Pesem jeseni, katere se je letos udeležilo devet skupin iz tržaške pokrajine. Petra Križman-
čič je povezovala spored, v katerem so med nabožnimi in posvetnimi skladbami izstopale predvsem priljubljene pesmi v ljudskem tonu. Ponarodeli motivi imajo namreč s svojo neposredno sporočilnostjo glavno mesto v reviji, ki poteka pod skupnim imenovalcem razbremenjene ne-tekmovalnosti in prijetne domačnosti.
Kot prve so jo posredovale pevke ženskega zbora Prosek Kontovel, ki ga vodi Marko Štoka, nato je z občutenim petjem nastopil mešani zbor Barkovlje pod vodstvom Aleksandre Pertot. Petčlanska ženska cerkvena pevska skupina Zgonik je ponudila prikaz svojega samozavestnega urjenja komornega petja z mentorico Zulejko Devetak, Fantje izpod grmade so se predstavili v pomlajeni zasedbi
REVIJA PEVSKIH ZBOROV ZCPZ
2012 A t
in dobri formi pod vodstvom Hermana Antoniča, cerkveni zbor iz Križa je z Marijo Sturman naštudiral tri tržaške ljudske pesmi v priredbah Milana Pertota. Vas, ki je gostila dogodek, so zastopali pevci mešanega zbora Lipa, ki jih je Tamara Ražem Lo-catelli vodila pri izvedbi trojice skladb tržaških avtorjev. Med dolgoletnimi protagonisti revije je predstavljal novost nastop Jarija Jarca, ki je z letošnjim letom prevzel vodstvo mešanega zbora Skala-
Slovan iz Gropade in Padrič. Zbor Sveti Jernej z Opčin je nastopil v dvojni zasedbi; tokrat bolj otožno naravnani člani
mešani zbor izbral monografski program Vrabčevih skladb, s katerimi je znal kot vedno vrednotiti sočno barvo skupinskega zvoka
moškega zbora, ki ga vodi Mirko Ferlan, so izvedli program s poudarkom na goriških avtorjih, Janko Ban pa je za cerkveni
kot tudi soliste. Revijo je tudi letos podprla Slovenska prosvetna matica.
PAL
NOVI
GROPADA
Informativno srečanje SSk
Skupaj in odločno proti uplinjevalniku
'S!
Lit
kupaj in odločno proti uplinjevalniku, za bo-' dočnost mesta, pristanišča in naših vasi', je bil naslov informativnega večera, ki ga je v četrtek, 6. decembra, priredila stranka Slovenska skupnost v dvorani kulturnega društva Skala v Gropadi. Srečanje je bilo predvsem informativnega značaja, saj so bile na voljo vse informacije, ki zadevajo vsebino načrta multinacionalke Gas natural, pa tudi točen kartografski izris predvidene trase novega elektrovoda podjetja Terna, ki naj bi povezoval Trebče z Žavljami ter tako dovajal energijo uplinjevalniku.
Kot je ob pogledu na dvorano uvodoma ugotavljal deželni svetnik SSK Igor Gabrovec, je občinstvo sestavljala skorajda izključno skupina slovenskih javnih upraviteljev in že znanih 'obrazov', ki so zaradi svoje funkcije že itak seznanjeni s premiki glede infrastrukturnih posegov na območju tržaške pokrajine: interesentov, ki jim zaradi gradnje vzemljenega elektrovoda preti začasna razlastitev zemljišč, žal ni bilo!
Problem je še kako hud, zlasti zaradi nelojalnosti dežele. Vedenje funkcionarja Giustija, ki je na seji deželne storitvene komisije samovoljno presojal negativna stališča pokrajine in tržaške občine v prid graditelju Gas natural, je postavilo v škripce samega predsednika deželne vlade Renza Tonda, ki bo po mnenju Gabrovca zoper njega uvedel disciplinski postopek. "Funkcionar bo moral odgovarjati za zlorabo oblasti. Čudim pa se, da je o tako delikatni zadevi odločal z lahkim srcem. Znano je namreč, da so funkcionarji navadno zelo oprezni pri svojih odločitvah in si težko prevzamejo tako pomembne odgovornos-
ti... ", je izjavil pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik, ki je kot odvetnik že stopil v akcijo kot pravni zastopnik Republike Slovenije in drugih osebkov, ki jih bo morebitna gradnja uplinjevalni-ka tako ali drugače prizadela. Močnik je zato pozval čim večje število lastnikov parcel, ki tvega-
Zadeva glede gradnje žaveljskega uplinjevalnika se vleče že vrsto let. Dolinska občina je že pred šestimi leti, se pravi od samega začetka, načrtu nasprotovala, "in sicer zaradi pomanjkljive dokumentacije, ki je spremljala genezo in kasnejši potek načrta", je dejala županja Fulvia Premolin,
Foto IG
jo razlastitev svojih zemljišč za speljavo podzemne trase elektrovoda, naj množično vložijo skupinske tehnične ugovore zoper načrt. "Preveriti je treba, ali je ta projekt sploh skladen z določili zaščitnega zakona in s togimi predpisi evropske zaščitne normative Natura 2000". Tajnik obenem dvomi o lastnosti javne koristi, zaradi katere bi morali lastnike zemljišč razlastiti; prav tako mu ne gre v račun izjava pristojnega ministra Passere glede pomena, ki bi ga uplinje-valna struktura imela za razvoj države, "preprosto zato, ker država energetskega načrta sploh nima"! Italija ima namreč več plina od tega, kar ga dejansko potrebuje". Očitno gre za biznis prodaje ali celo preprodaje plina in elektrike, ki bo dobičke vlagal v žepe investitorjem, obenem bo oškodoval delovanje tržaškega in koprskega pristanišča, kar verjetno prav tako sodi v strateške namere Italije...
ki jo je že takrat skrbelo ponovno razdejanje občinskega ozemlja zaradi vzemljitve nove plinovodne trase. Tržaški občinski svetnik Igor Švab je prav tako segel po svojem zgodovinskem spominu, ki preprosto temelji na dejstvih. "Spominjam se, da so nekoč nekateri akterji, ki se danes hudujejo nad načrtom, bili svojčas njegovi podporniki", je dejal. Pred leti so namreč tile osebki upali, da bo uplinjevalnik prinesel storitvene ugodnosti območju, "ko pa so razumeli, da bi se cena plina tržaških gospodinjstev znižala za pičlih 20 evrov letno, so sunkovito spremenili mnenje. Drža SSk proti uplinjevalniku pa je bila od začetka neomajna", je poudaril. Dejstvo je, da se za tem načrtom skrivajo izredno močni energetski lobiji, ki bi našemu območju radi vsilili strukturo, ki bi vse prej kot energetskim namenom služila borznim poslom preprodaje plina. "Temeljni argument, ki ga ima-
mo na naši strani, je nepopolnost predstavljene dokumentacije, zediniti pa moramo predvsem politične moči - občinska uprava se jasno giblje v tej smeri -, da bomo ta načrt dokončno izbrisali: v Brindisiju, kjer so snovali podoben objekt, je pravšnja politika zmagala in zloglasen načrt je tako propadel"! Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič je podrobneje orisal kartografsko progo elektrovoda, ki bi od Padrič preko Ključa in Ricmanj segala do Žavelj. "Na razlastitvenem seznamu je 311 osebkov, od teh je veliko Slovencev. Resnici na ljubo bi se razlastitveni postopek po vzemljitvi elektrovoda (tega naj bi vkopali 1,20 metrov v zemljo) spremenil v služnostno koristenje. Dejansko bi pa naše ozemlje ponovno razdejali". Osrednji objekt v Žavljah bi bil visok 26 metrov, njegove nosilne stene bi znašale pičlih 60 centimetrov, streha pa zgolj 40 cm. "Ti podatki potrjujejo našo zaskrbljenost: želimo se za vsako ceno znebiti železarne, v zameno pa nam ponujajo še večjo pošast"! Negativno stališče pokrajine je potrdil predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vi-dali, ki je prinesel novico, da bo tudi pokrajina vložila kazensko ovadbo, v imenu Agrarne skupnosti pa je Karlo Grgič še enkrat poudaril nesložnost nastopanja manjšinskih dejavnikov, zaradi česar nastradajo kraški domačini. Pretresljivo je bilo tudi pričevanje predstavnika tržaških gasilskih enot in vodje čezmejnega tehničnega urada Adriana Bevilacque, ki je prisotnim razkril dokaj bolj zapleten infrastrukturni načrt od tistega, ki si ga javnost lahko predstavlja. Poleg osrednjega objekta za skladiščenje plina vsebuje načrt še druga dva prav tako nevarna objekta, in sicer pogonsko kabino (od koder bi plin dovajali v cevi) in strukturo, poimenovano turbo gas, ki bi služila za zdaj nejasnim poslom v zvezi s preprodajo električnega toka.
IgotGiegoii
Na Dolinskem Brdu
Dolga Krona: odprli so nov prodajni center
V obnovljenem hlevu na Dolinskem Brdu, kjer deluje Zadruga Dolga Krona, so v petek, 30. novembra, odprli nov prodajni center. S tem je omenjena zadruga, ki je nastala leta 1975 kot živinorejska stvarnost, da bi domačim kmetom po razlastitvah za širitev Trsta, gradnji naftnega terminala družbe SIOT in tovarno velikih motorjev pri Bolj uncu omogočila uspešnejše koriščenje srenjskih površin na Brdu, dosegla velik uspeh. Od leta 1998, ko je zadružni hlev zapustilo še zadnje govedo, je zadruga Dolga krona začela obnovo hleva in spremembo namembnosti površin na Brdu, saj so začeli zasajati trajne nasade, vinograde in oljčnike, kar pomeni gotovo veliko ovrednotenje
teh površin, tudi upoštevajoč postavitev namakalnega sistema, ki naj bi začel delovati v prihodnjem letu.
Sedaj pa se za zadružnike z odprtjem prodajnega centra, ki bo na-
vini tukajšnjih vasi, omenila pa je tudi nadgradnjo v smislu širjenja sodelovanja na sosednje občine v duhu Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Deželni svetnik Gabrovec je prodajni center na Dolgi Kroni označil za primer dobre prakse, ki kaže, kako je mogoče tudi s skromnimi sredstvi narediti veliko, če za dobrimi idejami stojijo ljudje.
Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec pa je zaželel, da bi center
Foto Kroma
menjen ponudbi proizvodov domačih proizvajalcev, končno začenja tretja faza ovrednotenja teh površin in samega dela. Dolinska županja Fulvia Premolin je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtala materialno, a tudi duhovno vrednoto, ki jo predstavljajo domači pridelki, ker govorijo o tradiciji in zgodo-
postal referenčna točka za kmete ne le dolinskega Brega, ampak vse pokrajine. Na odprtju so bili prisotni tudi predstavniki raznih ustanov in zavodov, ki sodelujejo z Zadrugo Dolga krona. Predsednik zadruge Dolga Krona Vojko Kocjančič je ob odprtju tako podčrtal pomen tega dosežka, saj je zadruga dosegla pomem-
ben mejnik v svojem delovanju, in se zaveda pomena še bolj učinkovitega koriščenja možnosti, ki jih daje Breg v prepričanju, da bodo mlade generacije v prihodnosti znale še bolje ovrednotiti naravne danosti in domače pridelke, ki so mogoče res količinsko skromni, a odlične kakovosti. O tej kakovosti, zlasti glede oljčnega olja, so v soboto, 1. decembra, spregovorili v sprejemnem centru Naravnega rezervata Doline Glinščine. Giacomo Ceccot-ti, ki se zavzema za ovrednotenje tukaj pridelanega oljčnega olja, je med drugim z navajanjem podatkov in računov poudaril, da oljkarje v naših krajih in razmerah stane proizvodnja litra oljčnega olja 14 evrov in da je zato primerna cena zanj 20 evrov. Velik odmev je imela tudi degustacija predstavljenih vzorcev olja, ki sta jo vodila Gianni Degenhart in Marisa Cepach.
Kakorkoli, v novem prodajnem centru, ki ga bo upravljal Robi Jakomin, bo mogoče ob sobotah med 9. in 13. ter med 15. in 19. uro kupiti vina in olja brežanskih vinogradnikov in oljkarjev, a tudi druge proizvode in dobrote, dodana vrednost te ponudbe pa je, da je vsa domača in je torej ne bremenijo stroški za prevoz.
Obvestila
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, Slovenski klub in Založba Mladika vabijo na srečanje ob izidu knjige Vilme Purič z naslovom Brez zime. 0 knjigi bosta spregovorila prof. Igor Škamperle in mag. Loredana Umek, prisotna bo tudi avtorica. Vabljeni v četrtek, 13.12.2012, ob 17.30, v Narodni dom v Trstu (II. Filzi 14). Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) organizirata posvet z naslovom "Slovenci v sosednjih državah Republike Slovenije kot predmet raziskovanja v okviru nacionalnih, čezmejnih in mednarodnih projektov”, ki bo potekal v petek, 14. decembra
2012, v prostorih Narodnega doma v Trstu.
Društvo Marij Kogoj od Sv. Ivana pri Trstu vabi na božično prireditev v nedeljo, 16. decembra 2012, ob 16.30 v dvorani Marijinega doma v ul. Brandesia. Na sporedu bosta predavanje z diapozitivi o romanju v Sveto deželo in kulturna točka z učenci večstopenjske šole V. Bartol.
Spomladno in poletno potovanje z Novim glasom v letu 2013: Sardinija, 7 dni, od 22. do 28. aprila 2013, in Gruzija (Georgija) 8 dni na Kavkazu od 20. do 28. junija 2013. Vpisovanje se bo začelo v drugi polovici januarja. Prihodnji teden bomo objavili spored potovanj.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Kava ob knjigi je bila res sladka
Malo poznana dekoracija sladic
Ob poročni pogostitvi angleške kraljice Viktorije leta 1840 je svate čakalo lepo presenečenje. Najbrž jim je ob pogledu na poročno torto zastal dih, saj še nikoli prej niso videli kaj podobnega! Sladičina masa je bila ovita v posebno oblogo, ki jo je sestavljala mešanica sladkorja in jajc. To je dajalo torti posebno eleganten videz, ki je bil dober za oči in okus. Na tak način so
Nadia Roncelli.
Pred mizo, obloženo z barvitimi muffini, prisrčno posladkanim in z belim nadevom politim pandorom (zdel se je kot prava zasnežena gora!) in drugimi okrašenimi sladicami, je Nastja obnovila zgodbo svojega zanimanja. V veliko pomoč ji je bila televizijska oddaja o ameriškem cake designerju, slovitem Buddyju, še bolj pa ji je koristil internet, bodisi za
slaščičarji torto obvarovali pred zrakom, ki bi lahko tudi v kratkem času skvaril nadev, saj hladilnikov v kuhinjah - niti kraljevskih - še ni bilo. Takratni dvorni slaščičarji so nevede postavili temelje posebni dejavnosti, ki se je od Anglije razširila do ZDA, se tam otresla elitnega predznaka in dobila komercialni zanos. Ta dejavnost je nato postala znana kot cake design, ki je v našem prostoru predmet pogumnih pionirjev. Mednje sodi mlada Nastja Milič, po poklicu tajnica na slovenskem novinarskem oddelku deželnega sedeža RAI, po navdihu pa strastna ljubiteljica dekoriranja sladic. Lepo število slušateljic je rade volje prisluhnilo njeni zgodbi in nasvetom, ko je na srečanju ob kavi v Tržaški knjigarni v sredo, 5. decembra, suvereno odgovarjala na vprašanja, ki jih je postavljala
nasvete bodisi za nakup potrebščin. Prav tako se je Nastja veliko naučila od gospe Molly, stalne udeleženke televizijske oddaje La prova del cuoco, ko se je pri njej v Veroni udeležila delavnice.
Resnici na ljubo ta dejavnost ni poceni, saj pigmenti - so namreč iz naravnih sestavin - veliko stanejo. Osrednji element obloge je namreč sladkorna masa, ki jo sestavljata glukoza in voda. Zmes je pred uporabo podobna žogici pingponga, ki jo nato slaščičar pigmentira in obdela po lastnem okusu. Ključno vlogo ima pri tej dejavnosti fantazija slaščičarja. "Naročnika najprej vprašam za izhodiščno temo, nato sprožim svojo domišljijo". Kakšne sladice pa najraje krasi? "Nedvomno dvonadstropne torte, pri njih pride dekoracija najbolj do izraza"!
IG
ŽUPNIJA POVIŠANJA SV. KRIŽA in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
vabita na predstavitev knjige
Floriana Stefani - Danilo Sedmak
Jadranska oaza
Psiho-ekološki pogled
V petek, 14. decembra 2012, ob 18. uri v dvorani Slomškovega doma v Sv. Križu
Nastja Milič in Nadia Roncelli (foto IG)
12 13. decembra 2012	Aktualno	/	Beneška
—
Alessandro Oman
Utrinek iz predstave Paket Pika Net
________Abonma	Veliki	in	Mali pdžek
Skrivnost Pekarne MiSmAš in Paketa Pika Net
GORIŠKI VRTILJAK
Goriški vrtiljak, abonmajski niz predstav za učence osnovnih šol in malčke zadnjih letnikov vrtcev, ki ga šetnajsto leto prireja Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici ob strokovni pomoči SNG Nova Gorica in ob sodelovanju go-riškega in doberdobskega ravnateljstva večstopenjskih šol, je v tednu po sv. Martinu, v ponedeljek, 12., in v torek, 13. novembra, spet privabil v veliko dvorano svoje male abonente. Ponedeljkova predstava, z dvema jutranjima ponovitvama, je bila namenjena osnovnošolcem od drugega razreda dalje. Po predstavi Kako je Oskar postal detektiv, koprodukciji SNG Drama in Rozinteatra v izvedbi Andreja Rozmana Roze, ki je bila na sporedu v ponedeljek, 29. oktobra, in je spodbudno sporočala, "da kljub stiskam stvari marsikdaj niso tako brezizhodne, kot se zdijo, je tokrat prišla spet v goste uprizoritveno zelo bogata in scensko slikovita predstava Pekarna MiŠmAš, ki je v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana in Mini teatra v izjemno domiselni režiji Roberta Waltla premierno zaživela v aprilu 1. 2007, a njena pravljični čar in žar ostajata nespremenjena. Otroško besedilo, v kateri mali gledalci spoznajo, kakšne posledice ima pretirana radovednost, predvsem pa žolčna zavist, je izšla izpod iznajdljivega peresa Svetlane Makarovič že davnega 1. 1974 in vsebuje vse, kar označuje njeno bogato domišljijsko literarno ustvarjalnost: razigranost, igrivost, razposajenost, pravljične junake... Protagonist je pek Mišmaš (Sandi Pavlin - starosta igralcev pri SMG), kateremu v pekarni pomagajo mesti in peči bele, sive in črne miške, ki so v resnici začarano ljudstvo. Njegov antagonist je mlinarica Je-drt (kot zlobno šepavo babnico jo je čudovito orisala Marinka Štern), ki bi zelo rada izvedela, kdo pomaga peku, saj na videz nima pomagačev, in kakšno čarovnijo uporablja, da porabi tako malo moke. Pri tem se posluži svojega ubogega mačka (sočutje
vzbujajoči Uroš Maček), ki je sestradan in truden in neprenehoma tepen. Pri Mišmašu najde tudi on toplo zatočišče in se z njim odpravi neznano kam, prav zato, ker so Mišmaša s svojo radovednostjo pregnali iz mesta vaščani, kljub temu da je revnim hrustljave žemljice podarjal. Pravljično-
st ozračja ustvarjajo poleg odlične igre nastopajočih sodobne tehnične odrske rešitve in lepi, razkošni kostumi Ane Savič Ge-can ter maska Barbare Pavlin, ki je miškam dala velike zobke, da so prav ljubke in prepričljivo "mišje”. K očarljivi celoti sodijo še koreografija Natalije Manojlo-vič, osvetljava (Matjaž Brišar) in zvok (Marijan Sajovic). Otroci so bili navdušeni nad predstavo in so se kar trli okrog peka Mišmaša, ko je ta ob koncu predsta-
ve s svojo veliko košaro, polno lepo zapečenih kruhkov, stopil mednje. Res čudovita predstava! Kaj se zgodi, če v gozdu srnica in smjaček najdeta čuden paket? Za Male polžke se je Goriški vrtiljak veselo zasukal v torek, 13. novembra, ko je v veliko dvorano KCLB prišlo v goste vselej dobrodošlo Gledališče Ku-Kuc, ki zna iz drobnih vsebin izdelati le-
pe, razumljive, predvsem pa nevsiljivo poučne predstave, zelo primerne za najmlajše gledalce. Tokrat je to bila predstava Paket Pika Net. Gozdna prebivalca, srnica Pika in smjaček Net, ki hodi že v šolo in se marsikdaj s tem malce postavlja pred manjšo srnico, sta med smrekami našla paket, iz katerega se slišijo čudni zvoki. Ti seveda vzbujajo njuno radovednost, pa tudi strah, da ni v njem kaj pošastno hudobnega. Kljub temu se opogumita in se približata paketu. Srnjaček, samo
na videz bolj "korajžen", pošilja srnico, naj pogleda, kaj je v škatli. Ona iz nje povleče posamično radio, telefon, televizijo in računalnik, ki ponuja vse polno možnih igric. Tako po naključju spoznata nove igrice, ki so zabavne, a tudi nevarne, če z njimi pretiravamo. Če so otroci preveč časa pred računalniškim ali televizijskim zaslonom, izgubljajo dragocen čas, ki bi ga lahko posvečali prijateljem. Predstava s sodobno vsebino, uokvirjeno v svet živalic, ki znajo še posebno privlačno spregovoriti otrokom, po zamisli Urške Raščan in Miše Gerič Špacapan in v njuni režiji, z vzgojnim sporočilom nagovarja otroke, kako naj ravnajo s temi sodobnimi tehnološkimi pripomočki in naj jih uporabljajo zmerno, kot sta naredila srnica in srnjaček, ki sta ob koncu spoznala, kako je lepo se v gozdu igrati v družbi dragega prijatelja, brez televizije in računalnika. Igrica vsebuje vse polno iztočnic za zanimive pogovore v šoli. Zabaven in razgiban odrski prikaz, ki temelji na igralskem poudarku, s preprostimi, bistvenimi scenskimi elementi, je pritegnil otroke, ki so se glasno odzivali na dogajanje, kar je bil nedvomno zgovoren dokaz, da jih je igrica prevzela in da so se vanjo zelo dobro vživeli.
Iva Koišič
V Mirnu so odprli spominski muzej
Spomni se name!"
V desni vežici mirenskega pokopališča so v nedeljo, 9. decembra, odprli spominski muzej, posvečen žrtvam jugoslovanskega komunističnega režima, ki so skušale prekoračiti državno mejo med Italijo in Jugoslavijo.
Septembra 1. 1947 je začela veljati mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo. S tem je padla železna zavesa in državna meja je postala neprepustna in ena najbolj zastraženih v Evropi. Tisti, ki se niso strinjali s komunističnim režimom ali iz drugih razlogov, so skušali pobegniti v Italijo. To je bilo zelo tvegano dejanje, a želja po svobodi je bila močnejša od	strahu pred
smrtjo. Meja, ki je bila začrtana od Šempetra do Mirna, je večinoma potekala po poljih. V nekaj primerih je meja razpolovila stanovanja, v Mirnu je celo del pokopališča pripadal Italiji in bodeča žica je omejevala mirensko pokopališče na dva dela.
Ob meji je bil širši pas neobdelan, več desetin metrov do meje kmetje niso smeli sejati ali saditi rastlin višjih od enega metra. Tako na primer niso smeli sejati koruze. V omenjenem obmejnem pasu je bilo kar nekaj "kanalov", po katerih so skušali pobegniti iz Jugoslavije. Ob goriškem pokopališču je bilo večkrat ponoči
slišati streljanje. Vzporedno z državno mejo je na jugoslovanski strani tekla ožja steza, po kateri so v rednih krajših presledkih nadzorovali mejo graničarji, ena skupina v smeri od Mirna proti Šempetru,
Foto I
druga pa v obratno smer. Mejo je stražila vojska. Posebno oster režim varovanja meje je bil vzpostavjen po informbirojevski krizi leta 1948. Po podatkih Jugoslovanske ljudske armade je bilo v obdobju med letom 1948 in sredino petdesetih let število tistih, ki so jih na meji zajeli,
31.930. To so uradni podatki. Koliko je tistih, ki jim je pobeg uspel, in tistih, ki jih je zadel strel graničarjev, verjetno ne bomo nikdar izvedeli. Vsekakor je število enih in drugih zelo veliko. Očividci znajo povedati, da so ustreljene vozili na vozovih z volovjo vprego in pokrite z dračjem v Panovec. Od srede petdesetih let prejšnjega stoletja se je število ilegalnih prehodov nekoliko umirilo, manj je bilo politično motiviranih prehodov, povečalo pa se je število tistih, ki so zapuščali Jugoslavijo iz ekonomskih vzrokov.
Spomni se name nosi naslov muzej, za katerega sta dali pobudo občina Miren-Kostanjevica in Goriški muzej. Na slovesnosti sta spregovorila župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič in predstavnica Goriškega muzeja Inga Brezigar Miklavčič, ki je prisotne seznanila, da ima za ta muzej velike zasluge ravnatelj muzeja Andrej Malnič, ki je trenutno v bolnišnici in kateremu je zaželela čimprejšnje okrevanje. Udeležence slovesnosti sta nagovorila tudi predsednik krajevne skupnosti Miren Roman Tomšič in predsednik Kulturnega društva Stanko Vuk Ma-vricij Humar. Zgodovinar Jakob Marušič je opisal namen in vsebino muzeja. On je tudi avtor razstave, medtem ko je za oblikovanje poskrbel Boris Blažko. Blagoslov muzeja in molitve za pobite in druge žrtve nasilja so opravili duhovniki katoliške in pravoslavne Cerkve ter imam islamske skupnosti. Nedolžne žrtve tega nasilja so bili pripadniki jugoslovanskih republik, ki so različnih veroizpovedi. Pri slovesnosti so sodelovali vokalna skupina Cho-rus 97, recitatorji in glasbeniki.
DP
Obnovljeno delovanje združenja g. Mario Cernet
Dobre novice za slovensko kulturo v Kanalski dolini
Tudi Kanalska dolina in njeni ljudje se otresajo ostrih časov preteklosti, v katerih je bila ob preživetju glavna skrb usmerjena v ohranjanje slovenskih korenin, od kulture, jezika, identitete -osebne integritete. Slovenci v Italiji smo veseli, da stopa del naših rojakov na sever-novzhodnem delu dežele FJK po svetlejši poti; pridružujemo se njihovemu trudu za okrepitev čezmejnega sodelovanja, za razvoj območja in za ustvarjanje delovnih priložnosti, s čimer bodo lahko mlade generacije izrazile svoj ustvarjalni potencial na domačih tleh. V petek, 30. novembra, so na občnem zboru obnovili delovanje združenja g. Mario Cernet ob prisotnosti številnih članov iz Ukev, Žabnic, Ovčje vasi, Trbiža in Bele peči. Pred-
sedniško mesto so zaupali županu občine Naborjet Ovčja vas Alessandru Omanu, podpredsednik bo Gabriele Mo-
schitz iz Žabnic, tajnica in blagajničarka je po novem članica IO SSO Anna Wedam iz Ukev, svetovalca pa sta Mitja Jalen in Aleš Kodermac iz Bele
peči. Triletni mandat bo nova ekipa začela z dvema prireditvama do konca letošnjega leta.
Najprej bo na vrsti adventni koncert, in sicer v nedeljo, 16. decembra, ob 20. uri v župnijski cerkvi v Žabnicah. Nastopili bodo združeni cerkveni zbor iz Ukev in Žabnic, zbor Tan-tum ergo iz Žabnic, pihalni orkester Kanalska doli-| na in rogisti Hornerklang Alpe Adria iz avstrijske Koroške. Priložnost za srečanje med Slovenci v Kanalski dolini bo še v nedeljo, 30. decembra, ob 15. uri v župnij ski cerkvi v Ukvah, kjer bodo organizatorji združenja Cernet I izvedli božični koncert. Ob domačem cerkvenem zboru bodo zapeli zbori iz  I Slovenije, iz avstrijske Koroške in iz Števerjana, igralka na citre se bo pripeljala iz Rateč, poslušalci pa bodo prisluhnili tudi recitaciji domačih otrok.
Jernej Šček
Predstavitev lične knjige za otroke
Skratac Duluka pripoveduje
V telovadnici nižjih srednjih šol v Špetru so pred kratkim predstavili lično knjižico, ki je izšla pri zadrugi Most iz Čedada, napisala jo je Ada To-masetig z naslovom Škratac Duluka an druge pravce. Ada To-masetig je v Benečiji prava "institucija". Že več kot tri desetletja zbira in raziskuje slovenske ljudske pravljice, legende in stare navade Nadiških in drugih Beneških dolin.
Kot pripovedovalka sodeluje na številnih srečanjih, tako z odraslimi kot z otroki, sooblikovala je več radijskih oddaj. V večdese-tletnem izpisovanju je predelala najprej pravljice, ki jih je poslušala doma kot otrok, nato se je odpravila do starejših domačinov, več pa je tudi pripovedk, ki so sad njene domišljije, pa čeprav se vedno dogajajo v do mačih krajih in znanih ko tičkih.
V novi knjigi, ki je izšla v sloven skem beneškem narečju in ita lijanskem jeziku, so zbrane pri povedke, točneje sedem zim
skih pravljic, katerih protagonist je radovedni škrat, ki daje zbirki tudi naslov. To so prigode škratka, ki je - po domačem ve-
rovanju - živel pri njej doma, v domačem dimniku. Ob njem nastopajo sveti Miklavž in sveta Lucija, ne manjka ostrega mraza, ledenih studencev, slane in snega, pa tudi domačih in gozdnih živali in drugih figur, ki jih
pozna ljudska tradicija te zemlje.
Pravljice so napisane v slovenskem narečju, ki ga govorijo v njenem domačem kraju, in sicer v Sarženti pri Špetru, v italijanski jezik jih je prevedla Ila-ria Banchig, ki je avtorico tudi predstavila ter spregovorila o pomenu ljudskega izročila. V knjigi za otroke so pomembne tudi ilustracije, zanje je poskrbela Linda Cudicio.
Knjigo so predstavili na dobro obiskanem špetr-skem popoldnevu, ki je potekal ob prodajni razstavi Stara dela za današnji Božič, ki jo pripravlja Pro loco Nediške doline že deveto leto. Razstavljalcev je bilo tokrat več kot 80, prišli so iz Benečije, Slovenije in drugih krajev naše dežele. Vsem obiskovalcem so bili v dveh telovadnicah na voljo izdelki domače obrti, prave mojstrovine iz raznovrstnih materialov in najrazličnejših tipologij, od tkanin do lesenih okraskov, vezenin in volne, od košar do knjig, sirov, klobukov, sveč in usnja. Vsi so se predstavljali z dvojezičnimi napisi. V prvi dvorani so bili obrtniki iz Nadiških dolin in Posočja, v telovadnici pa gostje. Med njimi je bilo tudi več mlajših razstavljalcev, saj, kot pravijo organizatorji, se za različne oblike ročne obrti odloča vedno več mladih, pa čeprav gre za dejavnost, ki jo le redki lahko opravljajo poklicno.
Sloveniia
--------^	M-
Predsednik države naj bi imel tudi simbolno vlogo očeta slovenskega naroda
Bodo protestniki na ulicah in trgih spodbudili napredek?
V	Sloveniji se nadaljuje in ohranja dramatičnost, živčna vojna, nekateri so jo poimenovali kot dogajanje ljudstva ali kar kulturna revolucija, po vzoru nasilnih obračunavanj v polpretekli zgodovini na Kitajskem.
Napetosti in nestrpnosti so se razširile v vse dele družbe in države. Potekata dva procesa, dvoje dogajanj, ki imata svoje namere in cilje, tako da se med seboj povsem in v celoti izključujeta. Vlada se trudi za sprejemanje in izvajanje reform, pri čemer kljub oviram, pritiskom in blokadam opozicije, pa tudi dveh največjih sindikalnih organizacij izrazito leve opredelitve, dosega uspehe. Ti so dosegli priznanje v strpnem delu slovenske javnosti in, kar je za verodostojnost Slovenije zelo pomembno, tudi v Evropski komisiji.
Državni zbor je z glasovi vseh poslancev sprejel nov zakon o upokojevanju ter državna proračuna za leti 2013 in 2014. V obeh dokumentih, ki veljata za temeljna v delovanju države, je predpisano varčevanje in določeni so ukrepi in naloge za zniževanje javnofinančnega primanjkljaja na raven pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, kot to določajo merila evropske povezave. Pomembno je, da je v državnem pro-
računu za leto 2013 zagotovljena tudi poldruga milijarda evrov za začetek novega zagona slovenskega gospodarstva. Toda zoper vlado ter politične in družbene sile, ki jo podpirajo, so se zarotili opozicija, nekateri sindikati, posamezne javne osebnosti, pa tudi nekatere organizacije civilne družbe. Vsi ti očitno niso zmogli mirno in dostojanstveno sprejeti dejstva, da njihov idol dr. Danilo Turk ni bil ponovno izvoljen za predsednika Slovenije. Zato ponavljajo kritike, uperjene zoper Boruta Pahorja, novega državnega poglavarja, češ da je zmagal predvsem zaradi svojega leporečja in všečnega obnašanja na televizijskih soočanjih predsedniških kandidatov, pa zaradi dobrikanja vsem in vsakomur. Morda so zaradi omenjenih nagibov in predsodkov dnevni časniki in tudi javna RTV Slovenija, kjer so nekateri časnikarji in uredniki pod močnim vplivom politične levice, javnosti zamolčali, da je Borutu Pahorju za izvolitev čestital tudi kardinal dr. Franc Rode, naj višji cerkveni dostojanstvenik slovenskega rodu.
Toda najbolj aktualna zadeva za slovensko politiko, pa seveda tudi ali pa predvsem za demokratično in neodvisno državo, so sedaj demonstracije in protestna zborovanja, ki še
potekajo v Ljubljani, Mariboru in drugod. Na njih vzklikajo gesla z zahtevami za delovanje pravne države, zahtevajo odstop vlade in Janeza Janše, obračunavajo z župani in drugimi krajevnimi veljaki, skrajneži med demonstranti pa napadajo policiste, uničujejo premoženja in kričijo gesla prevratniških skupin z območij politične levice in politične desnice. Največja vstaja naj bi potekala 21. decembra v Ljubljani, na njej pa naj bi domnevno uprizorili doslej najbolj odločen in hrupen protest zoper politične elite v Sloveniji. Prav mogoče je, da bodo organizatorji in spodbujevalci vsenarodne velike vstaje, tako so jo poimenovali, z izbiro omenjenega datuma poskušali potisniti v senco in podcenjevanje naslednji dan, to je 22. december, ko bo predsednik države Borut Pahor na slavnostni seji parlamenta prisegel. Tudi je mogoče videti in ugotavljati, da se organizatorji vseslovenske vstaje zoper politične elite raje posvečajo
21.	decembru, ko naj bi se "zgodilo ljudstvo", kot pa zaznamovanju 26. decembra, državnega praznika, dneva samostojnosti in enotnosti.
V	množici dogodkov, polemik, obračunavanj, sproščanj političnih strasti in tudi sovraštva,
politika mrzlično išče odgovore na vprašanje, kaj se bo dogajalo in zgodilo potem, ko bo obdobje demonstracij in izganjanja političnih elit s slovenskih ulic in trgov prenehalo. Bo obstala sedanja vlada, ali pa bodo v parlamentu začeli izvajati postopek za sestavo nove vlade, ki bi prevzela vodenje države? Toda sleherna vlada bo morala zagotovo najprej izpolniti tiste zahteve in pričakovanja demonstrantov, ki so utemeljeni in jih država tudi v sedanjih kriznih časih lahko reši. Če vlada, katere
koli politične barve bi že bila, pričakovanj množice protestnikov ne bo zadovoljila, bi se dogajanja na slovenskih ulicah in trgih najbrž kmalu ponovila. Kdo pa naj bi po odstranitvi pripadnikov t. i. političnih elit prevzel upravljanje države, o tem ni enoznačnega odgovora. Vseh nosilcev funkcij v celotni strukturi države, od občin do vlade, pa do parlamenta in vrhov
pravosodja, zagotovo ne bo mogoče odsloviti, tudi zato, ker v parlamentarni demokraciji taki postopki odstranjevanja nosilcev oblasti niso dovoljeni. V demokratični državi torej ni mogoče nasilno razpustiti parlamenta, kar tako med izvajanjem mandata, pa tudi ne predsednika države, ki je bil komaj izvoljen. Zgodovinar in publicist prof. dr. Božo Repe meni, "da je načeloma mogoče, da bi nova generacija politikov izšla iz civiln-odružbenih gibanj, kar se je v Sloveniji že zgodilo v tridesetih in tudi osemdesetih letih prejšnjega stoletja". Gospodarski izve-
denec in politični analitik dr. Bogomir Kovač pa med scenariji, ki jih po njegovem mrzlično preigravata politična levica in politična desnica, omenja ohranitev sedanje oblasti, saj obstajajo možnosti, da bo vlada obstala brez večjih sprememb. Dovolj je, da vladna koalicija ostane enotna in trdna. Predsednik SDS in premier Janez Janša je med enajstimi predlogi za spremembe
političnega sistema v Sloveniji navedel tudi možnost sprememb v vladi, z vključitvijo vanjo kandidatov iz opozicije. Janez Janša ne nasprotuje tudi možnosti predčasnih parlamentarnih volitev, če bi te prispevale k obvladovanju in rešitvi krize pri upravljanju in vodenju države. V razpravah o tem, kako in kam po demonstracijah in protestih, je aktualen tudi komentar z naslovom Konec neke ere, ki ga je v slovenskem katoliškem tedniku Družina objavil Robert Petkovšek. Zavrnil je predlog dr. Igorja Lukšiča, predsednika Socialnih demokratov, za odpoklic sedanje vlade in razpis predčasnih parlamentarnih volitev in je zapisal tole: "Predlog za ta čas ni primeren, ker ima sedanji predsednik vlade Janez Janša za svoje delo v mednarodni skupnosti vsem nam potrebno veliko podporo, ki je nihče drug ne bi bil deležen. V tem trenutku Slovenija ne potrebuje ničesar bolj kot sodelovanje in povezanosti". Dr. Alojz Ihan, že nekaj časa eden od najbolj branih avtorjev v Sloveniji, pa je v daljšem intervjuju, objavljenem v časniku Magazin, prilogi tednika Reporter, opozoril, "da zdaj verjetno prihajajo časi, ki bodo zelo viharni. Pojavlja se težnja po oblikovanju skupne volje, česar pa nismo vajeni. V tem smislu postaja važna vloga predsednika države. Najbolj se bojimo okoliščin, v katerih bi se lahko začel notranji razpad države. Tega bi lahko preprečila samo izjemno hitra, hladna in odločna gesta predsednika države, zdaj Boruta Pahorja, tudi v vlogi simbolnega očeta slovenskega naroda”.
Marijan Drobež
Sprejeta pokojninska reforma in proračun za 2013 in 2014
Bravo politiki!
Naloga novinarjev je navadno taka, da nergajo in da jim ni nikoli nič prav. Zato gre za izjemen primer, ko se jim zapiše kak "pozitivno naravnan" članek. In ravno tak nenavaden in pozitiven pristop bom uporabil v tem komentarju.
V	prejšnjem tednu je namreč na slovenski politični sceni prišlo do dveh pomembnih in nepričakovanih premikov, h katerima sta prispevali skupno tako vlada kot opozicija.
Skozi parlament sta namreč uspešno šla dva zelo pomembna zakona, ki ju je Evropa zahtevala od Slovenije. Pokojninska reforma in proračun za leti 2013 in 2014 sta pod streho. Prva je pomembna, ker urejuje področje, ki ga je iz leta v leto vse težje upravljati, v prvi vrsti zaradi staranja prebivalstva, pa tudi zaradi hude finančne krize. Sprejetje proračuna pa postavlja temelje za prihodnjo ekonomsko politiko slovenske države in predvsem nakazuje pot, po kateri se bo skušala slovenska vlada spopasti s trenutno najhujšim finančnim problemom, ki tare Slovenijo. S proračunskim primanjkljajem.
Uravnoteženje nemogoče, dlj je primanjkljaj pod 3%
Se letos spomladi je vlada načrtovala znižanje javnega primanjkljaja na raven 3 odstotkov BDP v letošnjem letu in uravnoteženje proračuna (torej 0 odstotni primanjkljaj) v naslednjem letu. Zaradi vse večje recesije in padca gospodarske rasti so postali ti cilji malodane nedosegljivi. Z lanskih
6	odstotkov bo tako konec letošnjega leta primanjkljaj znižan na
4 odstotke. Z zakonom o proračunu za naslednji dve leti namerava vlada primanjkljaj zmanjševati precej bolj postopoma. Utopično bi bilo pričakovati, da bo ob novi napovedani recesiji za leto 2013 v naslednjem letu proračun že popolnoma
računa za 2013 in 2014 podprl tudi del opozicije: zanje so se izrekli tudi poslanci SD in tema ukrepoma s svojo podporo dali večjo legitimnost. Kako je do tega prišlo? Šlo je za kompromis med vlado in opozicijo. Vlada se je omehčala pri dveh proračunskih posegih, ki so bili posebej pod udarom: v DZ so tako vse stranke soglasno
uravnotežen. Tako gredo novi načrti v smer zmanjševanja primanjkljaja na raven 2,8 odstotka BDP v letu 2013 in 2,5 odstotka BDP v letu 2014. Tudi ti "dosežki" so v precejšnji meri pogojeni z zdravstvenim	stanjem
slovenskega gospodarstva v prihodnjih mesecih in letih. Povsem pa drži, da bo še vsaj naslednje leto 2013 leto recesije in slabih ekonomskih izgledov. Glavni poudarki, ki so bili postavljeni v zakon o proračunih, so tisti, ki jih vlada napoveduje že več mesecev, in sicer petodstotno znižanje stroškov dela v javnem sektorju. To pomeni seveda varčevanje na vseh področjih, kjer je prisotna država. Kljub hudim rezom pa je pro-
podprle predlog SD, da se visokemu šolstvu vrne prispevek v višini 16 milijonov evrov, ki je bil sprva črtan. Isti znesek bo resorno ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport prejelo tudi leta 2014. Vladajoča koalicija je podprla še dopolnilo Pozitivne Šlovenije, naj se za prehrano šolarjev in študentov zagotovi 23,7 milijona evrov, ki prvotno niso bili predvideni (od tod razširjene polemike prejšnjih tednov, da bi otroci iz manj premožnih družin lahko ostali brez toplega obroka v šoli). Skratka, vlada je ugodila dvema pomembnejšima pomislekoma opozicije, v zameno je del opozicije podprl proračunska zakona, najpomembnejši ukrep, ki mora iti
skozi parlamentarno sito. Sprejetje proračuna je sicer res šele prvi korak na dolgi poti do okrevanja, a je težko najti primere, ko pride do kakega kompromisa z vladnim popuščanjem na eni strani in s konstruktivnejšo držo opozicije (ali vsaj dela opozicije) na drugi strani. To gre vsekakor pozdraviti, ker je v Sloveniji že skoraj unikum.
Tudi pokojninska reforma je odobrena
Da bo stvar še bolj neverjetna, moramo zabeležiti, da je prejšnji teden celoten parlament enotno (76 glasov za, nihče proti) podprl pokojninsko reformo. Gre za tisti ukrep, na katerem je lani padla Pahorjeva vlada ob nepotrebnem in škodljivem nasprotovanju Janševe opozicije in sindikatov. Scenarij je bil tokrat popolnoma drugačen. Predlagana pokojninska reforma je vseskozi potekala ob umirjeni razpravi obeh političnih taborov in vseh socialnih partnerjev	(predvsem
sindikatov). Skratka, slovenska javnost se skoraj ni zavedala, da je politika sprejela tako pomembno reformo, ker okoli te ni bilo nikakršnih	ekscesnih
nasprotovanj, kričanj in groženj z refrendumi. Nasprotno, minister Vizjak, ki je pogajanja okoli pokojninske reforme vodil, je prejel vsestranske pohvale tudi iz opozicijskih klopi. 4. decembra je tako DZ sprejel reformo celo brez nasprotnega glasu. Nova pravila upokojevanja, ki imajo za cilj stabilizacijo pokojninske blagajne, predvidevajo upokojitveno starost za oba spola pri 65 letih starosti, starostna upokojitev pa bo možna tudi že pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe. Reforma predvideva tudi usklajevanje rasti pokojnin z rastjo plač ter podaljšanje obdobja za izračun pokojnin z 18 na 24 let. Vizjak načrtuje, da bo taka reforma že v naslednjih šestih letih pomenila prihranek
v višini 1,3 milijarde evrov, toliko, kolikor bo porabila slovenska država za izgradnjo razvpitega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. No, kot smo že omenili, gre podčrtati, da je Vizjaka ob glasovanju podprla tudi največja opozicijska stranka, Jankovičeva Pozitivna Slovenija. Njena poslanka Alenka Bratušek je med drugim dejala, da zna Vizjak usklajevati in "slišati pripombe tako iz vrst opozicije kot iz vrst strokovnjakov in socialnih partnerjev". Tako laskave besede na račun SDS-ovega ministra so vse prej kot običajne, predvsem če jih izreče predstavnik nasprotne (in večkrat sovražne) Pozitivne
Slovenije.
Pozitivne novice v času krize
Prejšnji teden sta bila oba omenjena zakona sicer nekoliko v ozadju zaradi nadaljevanja pouličnih demonstracij (in žal tudi izgredov) ter zaradi snežnih razmer v državi. Prav pa je, da se posebej poudarijo tudi take "politične cvetke", ki so sicer zelo redke, a zato toliko bolj dobrodošle. Vse politične strani si vedno polnijo usta s sodelovanjem in konstruktivnostjo, ki ju večinoma nikoli ne zasledimo. Ko do tega pride, gre ta razumna dejanja seveda pohvaliti. Zato, vsaj enkrat, bravo politiki!
Andrej Čemic
Selo v Vipavski dolini z bogatim decembrskim programom
Vas Selo v Vipavski dolini praznuje letošnji december s številnimi prireditvami, za katere skrbita domače kulturno društvo in krajevna skupnost. Najprej so poskrbeli za miklavževanje, nekaj dni kasneje, v soboto, 8. decembra, pa so povabili štandreško dramsko skupino, ki seje predstavila z dvema vedrima igrama Gremo v teater in Čudna bolezen. Kljub snegu, ledu, mrazu in burji seje v precej veliki dvorani zbralo kar lepo število ljubiteljev gledališča in z navdušenjem spremljalo dogajanje na odru. Smeha res ni manjkalo in prav vsi so se pošteno zabavali. Razveseljivo je tudi dejstvo, daje bilo med publiko tudi večje število mladih. Prijazni domačini so poskrbeli, da seje lepo razpoloženje nadaljevalo tudi po predstavi ob kozarcu toplega čaja in kuhanega vina. Napovedovalka je prisotne seznanila, da bodo v mesecu decembru nastopili tudi domači igralci, tako odrasli kot otroci, in se predstavili z dvema igrama. Povabili so tudi mladinski zbor in leto bodo končali s tradicionalnim silvestrovanjem.
Foto DP
14 13. decembra 2012	Primorska	/	Gospodarstvo
[Ml Kot projektni partner sodeluje tudi SDGZ
Čezmejna skupina za obnovljive vire energije
V	ponedeljek, 3. decembra 2012, se je na sedežu Tržaške industrijske cone končal sestanek, na njem je bila ustanovljena skupina GREEN-CORE (GREen Economy Network for Coope-ration On Renewa-ble Energy). Med ustanovitelji je poleg Tržaške industrijske cone EZIT še sedem podjetij, in sicer štiri italijanska (AltavisioS.r. 1-So-lartis, ECO-Mana-gement, FVG Energy S. p. A. in VP Solar) in tri slovenska podjetja (Con-tex Novi d. o. o.,
Luxim D. o. o. in Valter Šapla s. p.), ki so aktivna na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti.
Ustanovitev skupine je rezultat tesnega sodelovanja na področju strateškega projekta iCON, ki je vključen v Program čezmejnega sodelovanja Slove-nija-Italija 2007 - 2013. Pri projektu iCON sodelujejo poleg Industrijskega združenja SV Italije (EINE), v katerega je vključena Tržaška industrijska cona (EZIT), še tile projektni partnerji: INFORMEST, Obrtno združenje Furlanije Julijske krajine Confartigianato Impre-
se FVG, SDGZ / URES in razvojna agencija ROD iz Ajdovščine. Skupina, ki si je zastavila za cilj spodbujanje trajnostnega razvoja s podajanjem konkretnih
rešitev za specifične potrebe, ob sodelovanju z znanstvenoraziskovalnim sektorjem, Univerzo in drugimi območnimi razvojnimi ustanovami, bo v naslednjih mesecih naslovila temo Ekološko vzdržnih proizvodnih območij (APEA) ter pripravila prvo oceno izvedljivosti na tržaškem območju, kot ga določa nov infra-regionalni načrt, ki ga je sprejela Tržaška industrijska cona - EZIT. Udeleženci so na sestanku podčrtali številne priložnosti, ki jih prinaša učinkovito čezmej-
no sodelovanje. Čezmejno sodelovanje namreč vključuje sposobnosti vseh podjetij, vključenih v skupino, na področju tehnoloških inovacij in njihove aplikacije; Goriški center za teoretsko in uporabno ekologijo (CETA -Centro di Eco-logia Teorico Applicata di Gorizia) je poudaril priložnosti in ponudil svojo podporo pri določanju specifičnega poslovnega modela za novo skupino v evropskih raziskovalnih programih, ki se pripravljajo za programsko obdobje 2014 - 2020. Na programu skupine GREEN-CORE, ki so ga podpisali ustanovitelji, naj bi v kratkem bile tudi druge tematike, kot so učinkovitost ter energetska samozadostnost v industrijskem sektorju, s pomočjo katerih bi se lahko zmanjšali stroški proizvodnje in transporta energije z vidika razvojnega modela, ki je ekološko in gospodarsko vzdržljiv, hkrati pa upošteva potrebe območja in njegovih referenčnih urbanih aglomeratov.
NOVI
GLAS
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.it
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@novigla$.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo Tjv za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 11. decembra, ob 14. uri.
liC
Potovanje po skrivnostih vesolja
Največja Saturnova luna Titan in še tri manjše
Naj večja Saturnova luna Titan predstavlja svojevrsten svet v našem Osončju. S svojimi 5100 km premera je podobna Merkurju in je druga največja luna v Sončnem sistemu, za Jupitrovim satelitom Ganimedom. Od Saturna je oddaljena nekaj več kot milijon kilometrov in ga obkroži v 16 dneh.
Leta 1908 so odkrili, da luno obdaja gosta atmosfera, v večji meri sestavljena iz dušika in metana. Na površju je tlak približno 1,5-krat večji kot na Zemlji, povprečna temperatura znaša -180° C, Sončna obsevanost površja pa je 900-krat manjša kot na Zemlji. Atmosfera ne prepušča vidne svetlobe, zato so površje raziskali s sondami. Najpomembnejša sestavina Titanove atmosfere je metan. Največje odkritje pa so jezera metana, ki se nahajajo na polih te lune in jih je, z radijskimi meritvami površja iz orbite, odkrila sonda Cassini, ki že več let raziskuje Saturn in njegov sistem lun. Jezera so lahko globoka do več sto metrov in pokrivajo obsežne površine. Upravljavcem sonde Cassini je uspelo celo fotografirati odsev sončne svetlobe na površini enega od jezer. Kamera je to posnela v infrardeči svetlobi, saj, kot smo prej omenili, se vidna svetloba ne more prebiti skozi atmosfero.
Na Titanu poteka metanov krog. To je podobno kot kroženje vode na Zemlji. Pri nas kroženje vode spodbuja njeno izhlapevanje iz morij in oceanov. Na Titanu pa se plinski metan izloča v atmosfero zaradi kriovulkanizma, pri čemer iz takih vulkanov ne bruha lava, ampak vodna para in led, v našem primeru tudi metan. Ta se v atmosferi kondenzira in kot dež pade na površje lune ter sestavlja jezera. Z menjavo letnih časov so opazovali nastajanje oblakov in potek nevihte z metanovim dežjem. To so sklepali, ko so opazili, da je bilo površje po prehodu nevihte temnejše kot prej, najverjetneje zato, ker je bilo mokro.
Sonda, ki je na Titanu pristala, je izvedla razne kemijske meritve in posnela fotografije okolice kraja pristanka. To je bilo podobno
mokri glini, saj se je sonda zarila 10 cm v tla in je pri tem izhlape-
lo	nekaj metana. Posnetki kažejo na pokrajino, podobno zemeljski, zaradi dobro vidnih znakov erozije, ki jo povzroča tekočina. Vidne so tvorbe, podobne posušenim rečnim strugam, in kotanje, ki spominjajo na jezera. Kamenje, vidno na posnetkih, je le navaden led, pomešan s prahom in organskimi molekulami. Čeprav so na tej luni ugodne razmere za organsko kemijo, na njej ni živih organizmov, ker je podnebje prehladno. Ko govorimo o organski kemiji, organ-
spreminja smer.
Preselimo se na zadnjo veliko Saturnovo luno, Japet, s premerom 1400 km, ki je oddaljena od planeta 3,5 milijone km in se vrti sinhrono. Njeno površje je precej nenavadno, saj je na eni strani pokrito s temno snovjo, katere izvor je neznan. Mogoče je izbruhnila iz notranjosti satelita ali je nanj prišla iz kake sosednje lune, ko je ta doživela močen trk in odvrgla snov v vesolje. Druga stran Japeta pa je v nasprotju bela in svetla zaradi ledene površine. Razliko v svetlosti površine je opazil že njen odkritelj, Giovan-
skih molekulah ali spojinah, ne smemo zamešati le-teh z živo naravo. Poimenovanje organske molekule se nanaša na kemijske snovi, ki so sestavljene iz različno dolgih verig ogljika. Ta ima namreč možnost, da se atomi spajajo v dolge nize, podobne verigam, nanje pa se lahko vežejo še atomi drugih elementov. Organske molekule same po sebi ne predstavljajo življenja, ampak so le osnovni gradniki, iz katerih se lahko v ugodnih razmerah razvijejo živi organizmi.
Zapustimo sedaj megleno površje Titana in poglejmo še nekaj drugih lun. Začnimo kar pri njegovem sosedu Hiperionu. Ta ima povprečen premer 280 km in je eno največjih teles v Osončju, ki ni okroglo. Bil je del večjega telesa, ki se je ob trku razletelo. Njegovo vrtenje je zelo nenavadno, saj njegova vrtilna os neprestano
ni Domenico Cassini, leta 1671. Prav tako kot črna snov, je neznan tudi izvor 1300 km dolgega gorskega grebena na Japetovem ekvatorju, ki od daleč daje luni videz velike orehove lupine. Zadnja Saturnova luna, ki jo bomo opisali, Feba, meri v povprečju nekaj več kot 100 km v premeru in je največja od najbolj oddaljenih (zunanjih) Saturnovih lun. Te se nahajajo mnogo dlje od planetovih velikih satelitov. Feba je prva luna, ki so jo odkrili s fotografiranjem, leta 1899. Giblje se po močno nagnjeni tirnici glede na planetov ekvator, v retrogradni smeri (nasprotno vrtenju Saturna). Sestavljena je pretežno iz ledu, njeno površje pa prekriva temen prah, ki bi lahko bil enak tistemu, ki je potemnil del površja Japeta.
Andrej Brešan
S 3. strani / Pogovor
Dodatna storitev...
Peric: Žalostno je, da obstaja zakon za slovensko manjšino, ki ga nihče ne spoštuje. Pri Nemcih na Južnem Tirolskem ni problemov... Italijanska država bi morala spoštovati zakon! Boriti se moramo za to, da nam kaj dajo, ko pa imamo po zakonu določeno pravico to prejeti! Kako naj "prisilimo" državo, da spoštuje zakon, ki ga je sama odobrila?!
Drufovka: To že. In vendar bi bilo najbolje, ko bi naše organizacije v čim večji meri mogle sloneti na lastnih močeh. Vem, da ni enostavno, za nekatere realnosti je celo nemogoče. Toda idealno bi bilo, da bi ne bili vezani na javne prispevke. Peric: Vsekakor midva sva tehnika, politiko prepuščava politikom! Izdelala sva dvojezični plačilni list, ki ga dajeva na razpolago slovenskim, italijanskim in "mešanim"podjetjem. Drufovka: Ker se zavedava težav zaradi krize, ga nudiva brezplačno. Kar je v najinih močeh,
skušava podjetjem pomagati. Če je namreč podjetje uspešno, živi in z njim živimo tudi mi. Vse je povezano.
Kako ocenjujeta - kot tehnika torej! - delovanje Mon-tijeve vlade na področju zaposlovanja?
Peric: Reforma dela je bila porazna. Podjetja niso prejela nobene spodbude, da bi zaposlovala. Pri tem so bila celo zavira-na. Novi zakoni s področja so res obupni. Napisali so jih ljudje, ki so nam jih predstavlja-
li	kot tehnike, a to očitno niso! Drufovka: Reforma je stopila v veljavo sredi julija, še danes pa nimamo jasne slike glede nekaterih vidikov in postopkov. Reforma bi morala poenostavljati, ne pa še bolj komplici-rati!
Kako pa lahko vpliva na svet dela v Italiji padec vlade? Peric: Bojimo se, da bo spet prišlo do preobratov. Vprašanje je, kdo bo prišel na vlado za Mon-tijem. Problem je ta: vse se preo-
brača, da se nične spremeni. Sistem ostaja enak. Kdorkoli se znajde na vladi, vnese kakšno spremembo in še poslabša stanje.
Drufovka: Problem je birokracija, ki se kopiči in kopiči. V roke bi morali vzeti škarje in drastično rezati! Pred leti se je nekdo zaposlil z enim samim papirjem, danes jih potrebuje vsaj deset. Pa še to: država je posle zavodov, kot so INPS, INAIL, urad za zaposlovanje idr., "obrnila" na nas. Mi dejansko delamo zastonj za državo. Državni aparat ima tako manj stroškov, podjetja pa morajo - prek nas, telematsko - vsak mesec opravljati svoje obveznosti.
Dela vama torej ne manjka... Peric: Ne, delo se nama povečuje, problem pa je, da podjetje v težavah s težavo plačuje tudi najin servis. Če imaš stranko 15-20 let, je ne moreš kar tako odsloviti ob prvih težavah... Vse je povezano. Vsekakor: jaz sem Kraševec, Martin je Bric, sva trdna in bova vztrajala!
Drufovka: Saj bomo preboleli tudi to. Upam, da bo šlo na bolje vsaj v letu 2014.
Podatki Evropskega statističnega urada
Les najpomembnejši vir obnovljive energije
Evropski statistični urad Evrostat je objavil zanimive podatke o koriščenju lesa in lesnih mas v državah članicah Evropske unije. Okvirno ugotavljajo, da je les naravni vir, ki ga uporabljamo v različne namene, v večini držav članic pa je bil les leta 2010 glavni obnovljivi vir energije. Kar nekaj je takih držav, ki so z lesom proizvedle več kot tri četrtine energije iz obnovljivih virov, npr. Estonija (96 %), Litva (88 %), Finska (85 %), Poljska (81 %), Latvija (78 %) in Madžarska (77 %). Najnižji delež sta zabeležila Ciper (13 %) in Italija (24 %). V Sloveniji je ta delež lesa v koriščenju obnovljivih vi-
rov energije znašal 53 %.
V Evropski uniji so lani posekali 429 milijonov kubičnih me-
trov lesa, od tega je bila približno petina takšnega, ki je primeren za uporabo kot gorivo za kuhanje, ogrevanje ali proizvodnjo energije. Največ lesa so lani proizvedli na Švedskem (72 milijonov kubičnih metrov), v Nemčiji (56 milijonov kubičnih metrov), Franciji (54 milijonov kubičnih metrov) in na Finskem (51 milijonov kubičnih metrov).
V ravninskem rastlinskem razkošju, zatočišču mnogih živali
Gozd - Bosco Romagno
Gozd, ki se začenja pri Korenu (Corno di Rosazzo) in se razprostira proti Čedadu, imenujejo Italijani Bosco Romagno. Gre za zadnji delček še ohranjene narave med vinogradi in turističnimi kmetijami, ki segajo nekako tja do obzorja in čez in so spremenili te prijetne, nežne griče na meji s Furlansko nižino v pravi zemeljski raj za ljubitelje kakovostne vinske kapljice. No, Bosco Romagno ni Trnovski gozd ali Kočevski rog, kraj je veliko bolj podoben mestnemu parku kot pravemu gozdu. Je pač izlet za vsakdan, cilj za kratke zimske dni, ko je časa premalo, povrhu pa še prehudo mraz, da bi si človek upal pogledati v tiste prave gozdove, ki obiskovalcu jemljejo dih.
Tisti del gozda, ki je bil spremenjen v rekreativni park, zavzema 53 hektarjev površine, največ v občini Čedad, označena vhoda pa sta še v občinah Praprotno in najbolj južno v občini Koren. Gozda je seveda veliko več, pa čeprav se vanj že močno zajedajo obdelane površine, steze izven deželnega parka pa niso urejene in oskrbovane.
Izlet po parku je sicer kratek, zato pa je prijetna že vožnja iz Trsta ali Gorice proti Korenu in izhodišču izleta. Vzhodno furlansko
gričevje, turistom bolj znano pod italijanskim imenom Golli orien-tali, je čudovita kmečko vinogradniška pokrajina s skrbno obdelanimi in prostranimi vinogradi, zgodovinsko arhitekturo in številnimi gostilniškimi objekti. Kaže, da so že stari Kelti vedeli, kako primerna sta tu zemlja in podnebje za gojenje vinske trte. Tradicija vinarstva je namreč v teh krajih stara dva tisoč let in več, pripovedujejo pa, da so v antiki trto k nam pripeljali iz Turčije.
Zgodovinski dokumenti o gojenju vinske trte v teh krajih segajo v leto 180 pred.
Kr., saj ravno Tit Livij pripoveduje v svoji zgodovini Rima, kako so tu stari Rimljani imeli prvo oglejsko kolonijo.
Julij Cezar je nato po ustanovitvi našega Čedada (Forum Julii) pustil tu legionarje, ki so postali miroljubni posestniki in se na veliko posvetili pridelovanju vina na vzhodni meji Furlanske nižine. Ravno Koren (Corno di Rosazzo) je imel v začetku prejšnjega tisočletja pomembno vlogo pri preporodu vinarstva po barbarskih vdorih, saj so za obnovo vinogradniške tradicij e poskrbeli benediktinci novoustanovljenega samostana v
tem pomembnem furlanskem središču.
Vinarska tradicija se je nato dolga leta, od časov Beneške republike, Avstro-Ogrske monarhije in vse do danes, ohranila in širila, leta
rumena rebula, pokalca, tazzelen-ghe in verduc.
Prelepa pokrajina, ki se utaplja v zlatu poznojesenskega sonca, in lepo urejena naselja s številnimi vabljivimi gostišči predstavljajo kar nevarno past za obiskovalca, ki se pelje mimo. A nas je zanimal ogled znanega parka in zato smo se mi-
1970 je območje Vzhodnega furlanskega gričevja končno tudi pridobilo zaščiteno označbo porekla (D. O. C.) Colli Orientali del Friuli. Sorte, ki jih tu gojijo, so po večini avtohtone in poznane po vsem svetu, med njimi pa prednjačijo malvazija, pikolit, pi-gnolo, refošk z rdečim pecljem,
Zanesljivi uspehi moštev iz dolinske občine
ŠD Breg: košarkarji in nogometaši letos krojijo vrh
Tokratni prispevek namenjamo Športnemu društvu Breg. Letos je tako naneslo, da bodo nogometaši ob božičnem premoru prvi na lestvici v svoji skupini druge amaterske lige in nato tudi zanesljivo zimski prvaki, košarkarji pa ravno tako krojijo vrh razpredelnice v deželni C ligi, kjer so drugi. Skratka, pravi "magic moment" za predstavnike dolinske občine.
so tudi letos kandidati za prestop v državno v ligo, v nasprotnem primeru bi tudi tolikšne investicije ne bile smiselne.
Na precejšen vložek sredstev so vezani tudi briljantni rezultati Bregovih nogometašev. Vodenje okrepljenega moštva je poleti prevzel Lorenzo Černuta, eden najbolj cenjenih tržaških trenerjev. Prišli pa so tudi nadarjeni možje, ki so že igrali vidno vlogo
Tekma Breg - Primorje v Dolini 18.11.2012
Naj še dodamo, da so uspešno začela pokrajinsko prvenstvo prve divizije tudi Bregova dekleta, ki imajo pod vodstvom trenerja Franka Drasiča združeno ekipo z Borom v projektu Zalet.
O košarkarski vrsti, ki jo trenira Koprčan Klemen Kladnik, smo že veliko pisali. Da je v začetku sezone z njo treniral tudi nekdanji slovenski reprezentant in celo do lani evroligaš Goran Jagodnik, ki je nato moral na operacijo meniskusa. Da so v Dolini tudi letos povsem na novo sestavili izjemno močno postavo, ki jo je v zadnjih tednih okrepil še nekdanji prvoligaš Francesco Gori. Po dveh izgubljenih finalih so ponovno globoko segli v žep in zaupali po večini preverjenim tržaškim košarkarjem (ob domačih Ferfolji in Semcu so tu brata Grimaldi, Cigliani, Robba, Kos in Schillani). Iz uprave trdijo, da ne ciljajo na napredovanje, vendar, kdor pozna ligo, ve, da
v višjih ligah. Ekipa predvaja učinkovito igro, mladi napadalci Cigliani, Brunetti in Nigris pa zadevajo kot za stavo. Vodstvo nogometnega odseka že več let načrtuje preboj v prvo amatersko ligo in letos bi lahko res bila ugodna priložnost za zgodovinski dosežek.
Kje pa so temelji za te društvene
BRlfc i	»n.	—*		
r1			
	’ ”, tmm — — —		□s
MU Ul		Ti)	
%
c.
*
mo Korena in njegovih turističnih kmetij zapeljali v desno, do najbolj južnega vhoda v Bosco Romagno. Cesta nas je najprej vodila mimo kmetij, nato levo navkreber v objem gričev, kjer so pro-
uspehe? Naj izluščimo nekaj pomembnih dejavnikov. V prvi vrsti gre za občino Dolina, v kateri vlada določen optimizem, veliko je mladih slovenskih družin in veliko je otrok. Zlasti košarkarska sekcija bogato črpa iz teh človeških virov, sedaj v članski ekipi sicer ni dosti domačih igralcev, vendar v mladinskem pogonu se kali nekaj zelo perspektivnih generacij, začenši s sila obetavnimi letniki 1997, ki jih vodi Walter Vatovec.
Kar nekaj je tudi mlajših odbornikov, ki so se na primer kot starši ali nekdanji tekmovalci približali klubu in poprijeli za delo. Tudi podjetniških stvarnosti je v okolici precej, tako da društvo računa na tim manjših, toda dragocenih pokroviteljev. Omenjene finančne zmogljivosti pa so tudi plod dejstva, da večjih stroškov za dvorano in igrišče v športnem središču Silvana Klabjana ni, saj zanje poskrbi občina. Številna druga naša društva morajo namreč dober del proračuna odšteti ravno za najemnine telovadnic in ostalih tekmovališč.
Do konca sezone je sicer pot še dokaj dolga in mestoma strma, vendar kaže, da bo o Bregu in njegovih članskih vrstah, ki navdušujeta občinstvo, preko teh stolpcev še tekla beseda.
HC
strani vinogradi počasi ugašali v jesenskih barvah listnatih pobočij. In že smo tu, parkiramo, gremo mimo zadnje večje kmetije z ograjenimi trtami in kmalu smo v gozdu, po dvajsetih minutah pa srečamo prvo tablo, ki nam pravi, da smo v parku, Italijani mu pravijo Bosco Romagno. Gričevnati del gozda prečkajo številne lepo vzdrževane sprehajalne steze, na katerih pa v zimskih mesecih nikoli ni pretirane gneče. Gozd, odet v objem gričevja, je spokojen in tih, v njegovem naročju imajo svoje zatočišče številne ujede, jazbeci, lisice in veliko polhov, na tablah piše, da se v gošči skriva celo divja mačka, majhna zver, ki je sicer v Furlaniji skoraj popolnoma izumrla. Gozd je predvsem listnat, četudi so v nižinskem delu zasadili nekaj eksotičnih iglavcev. Največ je hrasta, jesena, gabra ter kostanja in lipe. Zelo lep je nižinski predel gozda, ki ga prečka potoček, v katerem naj bi še živel potočni rak. Gre za tipični nižinski gozd, ki ga v Furlaniji žal ni več, a je pred dolgimi, dolgimi leti verjetno preraščal celotno ravnino. Drevesa so ravna in mogočna, dvigajo se visoko v nebo. Takega razkošja na Krasu seveda
nismo vajeni. Pod njihovimi krošnjami je lepo urejeno otroško igrišče, klopi vabijo k počitku, za najbolj vztrajne pa je urejena tudi trim steza. Skratka, prijeten, pozimi zaveten, poleti pa hladen rekreacijski kotiček.
Idilični park, katerega ime sega v čas Langobardov, je danes predvsem kraj tišine, miru in sprostitve, saj je minevanje let zabrisalo spomin na njegovo krvavo preteklost. Februarja leta 1945 so namreč tako imenovani rdeči partizani enote Garibaldi na tem kraju zaslišali, umorili in pokopali 14 partizanov katoliško liberalno usmerjene enote Osoppo. O tem je bilo veliko napisanega, storilci so bili obsojeni, o dogodku priča celo zgodovinsko precej protisloven italijanski film o zloglasnem komandantu in pustolovcu Mariu Toffaniniju. On je bil po vojni v Italiji obsojen na dosmrtno ječo, a mu je uspelo zbežati v tedanjo Jugoslavijo, umrl pa je v današnji Sloveniji. O pokolu je znano, da je zanj dala nalog videmska federacija KPI, ker je komanda enote Osoppo zašla na območje Toplega vrha, kjer so imeli svoj štab rdeči partizani. Nezaželeno prisotnost so plačali z življenjem, še danes nerazčiščen pokol pa se je v poznejših letih maščeval predvsem Beneškim Slovencem, ki so bili dolgo zoperstavljeni in celo preganjani.
Suzi Pertot
KAJ SPLOH POČNEM TUKAJ? 136
Minuli konec tedna, ki ga je zaznamovalo pravo zimsko vreme, saj je sneg pobelil tudi našo deželo in vsem povzročil nemalo nevšečnosti, je bil kot nalašč za branje.
Ob pogledu na televizijska poročila slovenske televizije, ki so poročala o strašnem neurju na slovenski avtocesti, kjer je za osem in več ur obstalo ukleščenih v svoje avtomobile veliko ljudi, se mi je kar milo storilo, pred leti sem namreč tudi sam doživel leden pekel na Vrhniškem klancu, kjer smo mnogi iz naših krajev prenočili, ko smo se vračali z osrednje Prešernove proslave.
Mraz mi ni bil nikdar všeč in mi tudi danes ni in zato sem v nedeljo zjutraj po maši in po kratkem pogovoru z našim ljubim don Pinom v trafiki nasproti cerkve v Terzu hitro vzel nedeljsko izdajo dnevnika Corriere della Sera, ki ga sicer že dolgo ne kupujem več, ob nedeljah pa ga vzamem predvsem zaradi imenitne priloge, ki nosi zgovoren naslov: La lettura (Branje). Gre za izjemno dobro pisanje o knjigah, mislecih, pesnikih, pisateljih in likovnih razstavah, kakršnega bi si v slovenskem prostoru lahko samo želel.
Brez nepotrebnega sprenevedanja povem na glas, da spadam tudi sam med tiste bralce, ki redno ne kupujemo več dnevnega časopisja, tudi naše dnevnike berem na računalniku, ker je to prikladnejše, hitrejše, predvsem pa zato, ker je to (za zdaj še) zastonj, kar tudi ni zanemarljivo.
Ja, vem, vem, da ni vsega na ogled v elektronski obliki na spletu, a dejstvo je, da je na spletu večina tistega, kar dobiš potem v tiskani izdaji. Nobenega hvalisanja ni v tem in tudi nobenega ponosa, prej grenkoba, ker se kot časnikar in človek pisane besede zares večkrat sprašujem, kaj sploh počnem tukaj.
Saj vem, vem, da se časi spreminjajo in se tudi mi v njih, tega sem se naučil pri latinščini pred davnimi leti, kjer mi je modri profesor Otmar Črnilogar stal ob strani in me z jasno, lucidno mislijo peljal skozi slovnico, stavčno analizo, tudi književnost in filozofijo, predvsem pa me je naučil razmišljati, analizirati stvari, kot me je tudi naučil, kaj je lepo, dobro, kaj velja in kaj velja zaobiti, pustiti ob strani.
Modri mož, sem zapisal, ja, to je bil Otmar Črnilogar, tudi zato, ker nam je mulcem vedno vtepal v glavo, da moramo postati boljši, bolj učeni, pametnejši od njega in vseh profesorjev, ki so nas "učili za življenje in ne za ocene"!
Pa bi tega zelo modrega moža sedaj rad videl zraven sebe ob računalniškem zaslonu, kako gleda in se čudi!
In vem, da bi s krasne rovtarske planine v Vipavsko dolino presajeni kmet, ki ga je za vse življenje ter samo dodobra, a imenitno prelaki-rala klasična filologija, če odmislim teologijo seveda, ki je gotovo dodala svoje, kar je Otmar v svojem bistvu vedno ostal in bil, samo zamahnil z roko in dodal enega tistih latinskih ali grških rekov, ki pridejo prav ob takih priložnostih, ko ugotoviš, da se je sicer res vse zelo spremenilo, a se v bistvu nič ni spremenilo,
saj bi mu, vsaj po moje, kar prav prišel znani rek: "Nil novi sub sole! - Nič novega pod soncem" !
Iz Šebrelj, kjer se je rodil, je Otmar prinesel s seboj v Vipavsko dolino navezanost na zemljo in navade svojih prednikov, ki so si značaj v dolgih stoletjih utrdili v surovih zimah in krasnih pomladih, ko je njegova vas zacvetela in postala "un prato coperto di fiori - s cvetjem pokrit travnik", kot je sam o svoji vasi rad rekel skozi cigaretni dim, ki ga je puhnil čez mizo, ko sva v podraškem župnišču v dolgih večerih govorila o lepem in dobrem, o besedah, prevodih, predvsem pa o modrih stvareh. Zavezan, kot je bil, znanosti o modrosti, kar naj bi bila filozofija, je imel, čeravno zasidran v zemlji, a razpet med nebom, krščansko mislijo ter antiko, posebno rad personaliste, kar govori o tem, da je, čeprav samotar, ljubil ljudi in družbo.
Vem, zamahnil bi z roko in rekel, da je vsebina ista, čeprav so poti do nje drugačne, da se sicer res danes vse spreminja, a ostajajo življenje in vprašanja o smislu življenja vedno ista. In bi na koncu zatrdil: "S prodorno, jasno ter razumno mislijo se je treba prebiti skozi"!
Kot tudi vem, da bi Otmar z velikim zanimanjem prebral zapisa, ki sta kraljevala na straneh kulture v nedeljski izdaji dnevnika Corriere della Sera, kjer je odgovorni urednik tega uglednega milanskega dnevnika Ferruccio de Bortoli pisal svojo predstavitev avtorja knjig, ki jih bo v naslednjih tednih izdajal njegov dnevnik, dnevnik se je namreč namenil osvetliti lik nedavno preminulega kardinala Carla Maria Martinija z izdajo njegovih zapisov in esejev uglednih sodobnikov o njem. V družbi s kardinalom Gianfrancom Ravasijem, ki je kot Martinijev učenec tudi prispeval svoj zapis o tem, kako je njegovemu učitelju uspelo dati upanje Milanu v času najhujšega terorizma, me je de Bortoli po dolgem času spet prepričal, da velja imeti v rokah tiskani časnik, ko bereš tako dobra pisanja, kot sta njuna zapisa.
Niti ni potrebno dodajati, da sem v ponedeljek v prodajalni tobaka in časnikov pri prijazni gospe Giorgi v Gosposki ulici v Gorici dvignil prvo od osmih Martinijevih knjig, ki je našla še isti večer svoje mesto na nočni omarici.
Na videz strog mož, ki je nerad govoril, a ko je govoril, je odmevalo, me je očaral predvsem zato, ker je kot eden največjih mož Cerkve povezoval verne in neverne v skupnost, katero je nagovarjal, naj razmisli, kaj sploh počne tu! In prav skupnost danes tudi najbolj pogrešam. Zadovoljil bi se že s samim občutkom za skupnost, ki ga med nami ni več, vem, a pred možem, kakršen je bil Martini, rade volje tudi v teh mrzlih zimskih večerih s spoštovanjem snanem klobuk.
In prasketanje ognja v peči doma me vedno znova spominja na mojega velikega učitelja Otmarja, ki me je učil poslušanja preprostih stvari, da bi lahko uzrl ter razumel zahtevnejše, če pa bi jih slučajno že ne mogel razumeti, pa zato, da bi jih vsaj skušal dojeti, sprejeti.
z
□
im
IT/il
tS
tvol glas
nas glas
na§ glas
3f nas glas
primorski
tednik
Novi naročnik ali tisti, ki podari naročnino na naš tednik novemu naročniku, bo prejel v dar letošnjo knjižno zbirko C o riške Mohorjeve družbe, ki jo sestavljajo naslednje knjige:
- KOLEDAR CM D 2013
- Mariza Perat: GORICA - NJENE ZANIMIVOSTI IN NJEN ČAS
- Doris Jarc: SKRIVNOST NONE GENOVEFE
- Flori a na Stefani, Danilo Sedmak: JADRANSKA OAZA
NAROČNINA ZA LETO 2013 ZNAŠA:
za Italijo 45,00 evrov za Slovenijo 48,00 evrov za inozemstvo 100,00 evrov
PODPORNA NAROČNINA: 100,00
evrov