J. Horvat
1060
GLOSA
KDO JE PROTI ČEMU?
Čeravno strokovna publikacija ni nogomet ali kaj podobnega, vendar tudi tu veljajo nekatera pravila igre. Podtikanje sodi med hude prekrške v teh moralnih pravilih, in tisti, ki jih naklepno krši, mora pač računati tudi s posledicami.
Sodim, da je po »pojasnilu« J. Pleterskega povsem nesporno, da »nisem enačil črte londonskega pakta z rapalsko mejo«, in to je bistveno, saj razen ugotovitve, da je Italiji na slovenskem narodnem ozemlju v Rapallu uspelo doseči več, kot ji je celo obljubljal londonski pakt, sploh nisem načenjal podrobneje, kako je pakt iz leta 1915 trgal naše narodno telo.
V uVodnem poglavju sem namreč posvetil temu takrat tajnemu dogovoru le nekaj vrstic in ga nisem obravnaval detajlneje, kaj je nam Slovencem jemal oziroma puščal, ampak sem ga apostrofiral predvsem kot eno izmed najbolj brutalnih manifestacij italijan-
skega imperializma, ki je skušal povsem zapreti Jadran in ga tako spremeniti v »italijansko jezero«. To in nič več je bil moj namen!
V skladu s to izhodiščno mislijo je tudi grafično ponazorilo, ki ga pa nikakor ni moč imenovati zemljevid. Od tega čisto sumarnega prikaza odpade nekaj kvadratnih centimetrov na slovensko ozemlje, saj so na njem nazna-čena le mesta Ljubljana, Gorica in Trst, in če bi še tako spretno cepili dlako, ni mogoče delati hipotez, ki jih J. Pleterski razpleta v svojem »pojasnilu«. Da ne bo pomote: njegova razmišljanja so sicer zanimiva, vendar usmerjena na napačen naslov. Še na nekaj bi ga želel opozoriti: za sklepe (tudi v tem primeru) je odločilno besedilo in ne morebitna grafična ponazoritev, ki je zgolj orientacijske, sekundarne narave.
Ne maram sprenevedanja, sklicevanj na »spraševanja drugih«, vendar mislim, da je stvar zdaj meritorno pojasnjena.
Dr. J. Jeri