Janez Rožencvet
    Zvezde                       
^^fV daljni deželi je živela deklica, ki je imela navzlic revsčini svoje Hftebno veselje.
I Njena posielja je stala pri oknu, po zimi je pihalo od okna, in deklica Bp je raorala clolgo stiskati pod tenko odejo, preden se je ugrela in zaspala. K to ji je bilo še prav, zakaj dokler je cula, je lahko opazovata zvezde. Jn Prezde so bile neizrečeno lepe. Čisto in ostro so se svetile v mrazu na viso-fceni nebu, in če jih je prav dolgo gledaia, se ji je zdelo, da jo tudi gre-jejo. \ easih so bile na okuu ledene rože, ki so se v nieseeini lesketalc; med njimi se je zdaj  pa zdaj zablestela modrikasta zvezdica.
Spomladi  so bile  zvezde drugaene.  Vclike in  kakor mokre  so včasiJb
ircni-iale, in če so bile gosto posejaue, je potem kmalu deževalo. Poleti, v
\i      ni, jih je btlo maaj. Male so skoraj vse izginile. Le največje so redko
\     ^i-bi stale ua nebu, ia med njimi se je bleščala posebno velika večernica-
\ajlepše so bile pa zvezde jeseDi. Taktat so veseto migljale,   in   brez
.\i jih je bilo, velikih in drobnih, a med njirai se jc prctakala kakor
od   enega  konca  neba  do  drugega  široka, bela  rimska  cesta.  Če je
a rimsko cesto dalgo gledaia, je videla, da je cesia iz samili majhnih
-ic, ki se lesketajo kakor porarznjeu sneg t mesečini,
A jeseni so se zvezde tudi utrinjak. Zdaj tu, zdaj tara je švignila katera
po iiebu, potegnila za hip za seboj ravno, žarečo sled ter izginila za gorami.
)n  <U'klica si je mislila:  srečen  človek, ki najde tako zvezdo!  Zmerom jo
ima   lahko  pri  sebi,  gleda  jo  in  veseli  se je  tudi   kadar   je  oblačno  ali
jin -It-no.  Zakaj ne pade nobena zvczda blizu hiše na  tla, da bi jo tekla
[H.l.rat!?
\n ker si je tako silno zaželela zvezde, Be ji je sanjalo, da je spet zle-tcfj skozi okno; nad hiŠami v pi-edmcsiju. rad mestom, nad gradom, Čim-daljc viSe n&d zem)jo je )eiela k zrczdnm. Svet pod njo je gmi), zvezAc rntd njo so rasle. Ko je priletula do njih. so bile najveČje (ako velikc kafcftr un- na stolpih, srednje tako Telike kakor sklede, male pa kakor zvezde na božičnih drevesih.. A vse ao bile tako mile in tople, da je deklico prijetno sprelftelo, če «e jc katere doteknila. — Prišel je pa k nji angel, ki je tisli zve^de prižigal, in jo vprašal, kaj hoče.
Zvezdico bi rada, da bi se je veselila!« — je dejala deklica, Toda ani:vj je odkimal in rekel: »Veselje brez dobrote ne grcje dolgo, in zvtizda bi pri tebi umrJa. Najmanjše zvezdice ti nc morem utrgati, dokler mislis samo nase in ne na vse ljxidil<
Na ta odgovor se je deklica zbudila. Zvezde so ji sijale sk«Ki okno, preko n« !.,, je bila razpeta biserna rimska cesta in ntrinki so padali daleč za gore. ji deklica je žalostua premišljeTala: kako uaj mislira na vse ljutli jaz, iiče name ne misli, in kakŠne dobrole naj izkazujem tukaj v žalostuem ¦!      nfstju, kjer smo tako revni! Nikoti ne bom dobila zvezde! Bogaiini v nioni, ki imajo vsega dovolj, so lehico dobri in utegnejo misliti na vse ljudi. Oill imajo vrh tolikih dobrot še zvezde, in nič jim nc manjka do sreče! 'it-idko je bilo deklici,  in zlo revščine, ki se je dosihmal ni zaTedala. zaskelelo.
'a bi se Dtešila, se je odpravila drugi popoldan v mesto. Če imajo U;ti ljudje zvezde, gotovo kdo gredoČ svojo iz žepa potegne in pogledn. kakor bi gtorila ona- Tako bo vsaj spei od blizu  videla zvezdc, ki 90 bile
67
¦
v sunjah tako neizrečoim lepe. Morcla ji celo kdo za hip da svojo v roki. da jo bo pobožala in k Jicu pritisuila!?
Hodila j(? po nifslu, ali čudno, nihte ni imel zTezde v roki. Kt> je op«-zovula obraze Ijutli, jc videla. da so prav tako zlovoljni kakor v predmestju, | in da ti Ijudje pri vsem bogastv« le ne morcjo imeti ZTczd pri sebi, zakaj sioer bi bili bolj vcseli. Če je pa sodiln, da jo ta ali oni ima, U-r ga j<-bojfi-e ogovorila: . Oprostitc, ali imate vi nebesko zvezdo?« — je vsak na mah poslal čemeren. jNič nimam, piracka, nie!< — je dejal in šel hitro mnt|..
Tako je dolgo hudila po ulicaJi. in ko so v mraku prižgali hici, tei se razloeneje videla obraze Ijudi, se ji je ves svet zasiniliJ. Spoznala je. . ni nihče srceen. rsakomur nekaj manjka. In ker jo bila še otrok, je misliU, da bi moralo to. kar bi njo osrečilo. of?rečiti vse Ijudi.
Ali kaj pomaga. zvezde so visokc in nedosegljive, in samo, dokler jih človek gleda. mu jc laže, si je mislila. Ozrla se je kvišku, da bi jib epet videla. toda žar mesrtne elcktriČne razsvetljave je popil vse zvezde na nebu.
In Šla je deklica po ravni, široki cesii ven iz inesta. tja. kjer lnči na zemljt ne zatemnjujcjo luči na ncbu.
Zadnje hiŠe mesta je pustila za sabo in piišla na polje, ki sp je izgubljalo v niraku. Za rijo je ležalo pod svetlo meglo mesto s svojirni cmiiiii streliami In stolpi, na obzorju so ae gore pogreznile v ravnino. In nad neskončno ravnino je bilo razpeto tako veliko nebo, kakor pa človek podnevi nikoli ! nc vidi. Brez števila zvozd je inigljalo ua njem, a po sredi je tckla od enega konca do drugega a\i?tla rimgka cesta. Deklica se je zastrmela v nebo in laŽe ji je postalo pri srcu.
Ko je pa tako gledala, je videla. da hodita igraje po robn rimske cesie dva angeljca. kakor hodijo dostikrat otroci po robii hodnika. Veasih jc omahiul s ceste in potcm trepetal s peruiničicami kakor golob. ki spodrsm-pred golobnjakom, dokler se ne povzpne nazaj na deŠčico. Deklica se je moTala zasmcjati-
Pa to niso bile sanje. Zares je videla ongeljca, zakaj čuiila je. da stoji
z bosimi nogami na mi-zli zemlji, in po cesti preko polja je včasili žabrne^
avtomobil, ki je z mornim  žarilom  pometal cesto prod seboj. In ko bv jf
L deklica  zavcdla, da  ne sanja, je  zaklicala:   »Angeljca božja. ioliko  imafa
li zvezd, dajta, vrzita jih meni nekaj!«
H         »Kaj bos z njimiN vpraštjta anpeljca. ki sta se ustavila, ozrla na zemljo
¦ b zagledala  srcdi  raraencga   polja  deklico.
BJ       »Ljudetn jih bom razdelila, a eno sama obdržala!«
H         iNaslavi predpasnik!« — velita angeljca.
I         Deklica nastavi predpasnik. angeljca jameta  pa s pe4aini  udarjati ob
¦  rob rimske ceste, Ali cesta je bila trda, in angeljca nista z bosimi nožicami H nič opravila.
B sMalo potrpi, pokličeva sv. Jurija na pomoc!* — zakliičeta dek)ici. H Sv. Jurij je prišel. stopil na rob riniskc ceste in se nasmehnil. ko je H zagledal dcklico. Potein jc pa vzel svojo sulico in dregiiil dvakrat, trikrat z B nja v Toh. Po cclem nebu so sc razpršile iskre, a kosec roba se je odkrhnil, H zdrobil. in kakor srcbrn slap so sc veule deklici zvezde v nasiavljeni pred-H pasnik. Nekatere so padle poleg na tla. Tc je pobrala, a eno, ki sc jc $e H v zraku obotavijalu kakor pcro v vetni. je prestregla z roko. K.o sc je potem B Ozrla navzgor, ni bilo nc angeljcev ne svetnika vee. Prazna, na enein krajn I za spozuanje oskrbaiia rimska cesta se je belila tia nebu, a njej je ostal I poln pi-edpasnik migljajočin 2vezdic.
L                           68
\ esela se je obruila z njiuii itazaj v mesto, da jih bu razdelila vseiu fl Ijudeni. Bogatim. da budu postatt vcseli in v veselju dobri. revnim. da bodo ¦ ^a doijro srcc irneli kaj reselja v žalostnem življenju.                                     *B
lii srečala je deklica v razsvetljeni mestni ulici gospo, ki je pcljala faitika za roko. Fantek je bil gosposko oblečen, ali tako žalostnc oči je itnel. ' > ¦ liei se je zasmilil. Segla je v predpasnik in clcjala:   Na. fantek, zvezdico!«
'iroku so se oči zasvetile in vest-1 je stegiiil roko. a gospaska mati, ki je i- -• Ifila revno deklico, ga je putegnila l>rž iiaprej in dejala: : Od umazanih
i   ne araeš uičeaar jpmati!«                                                                            J
I antek je na glas zajokal. in deklica je stopila za njim, da bi mu skrivaj M la zvezdico v roko. Mati jo je pa spct opazila in zakričala nad njo:   I
¦ iiianska potepenia. iit* dotikaj se mojfpa otroka, da se nc naleze garij!«   I
Deklico je zabolelo. Malo naprcj je srccala gospoda, ki je imel strašno I
'ijen obraz. Ponudila mu je zrezdo, a gospod je šc poslušal oi. Stopila I ..   njim in ponoTila:  >Gosi>od, nate Iepo nebe*ko zvezdic«!«                        B
Liospod se je ncjevoljen ozrl in zagodrnjal: *Kaj ni prav nikjer -iniru ].!<<! ivmi nadležniini berači! Na, tu imaš dtnar iu izgubi se!c
[Jeklica ui pobrala dtnarja, ki ji ga je zlovoljai gospod vrgel. Šla je n;i[>iej ia se ustavtla blizu poste, kjer je hodilo najvec ljudi mimo. Vsetn j( j>(Kiiijala zvczdc, gospcra, gospoilom, gospoditiiam i.n otrokom, a nihče ji!i ni inaral. Vsi so rajši gledali drugani, lualokdo se je ozrl in vcliko je Ijiio že, če sc je kdo nasmehnil in dejal: -Nič, nič. punčka!«
^tražnik, ki je stal na križpotu, jo je opazil, kako opovarja ljudi ali u..pi-avi kornk za njimi. Ko za treuutek ivi bilo voznegu proiaeta. je BtopU k tiji in dejaJ: ?Punoka, tukaj ne smeŠ bera<*iti!<r
Saj  ne berariin,«  mu jc odvruila,  ^samo zvezde ponujam Ijtidem.« IVodajati   tudi ne smcš!   Prodajali   smejo   trgovci,   ki plačujejo za to
Snj jUi ne proclajara. Zastonj bi jih rada dala. Naie, vzemite vi epo, ii!;nrt nebeške zrezdice so!« — je dejala deklica in razgrnila predpasnik.
Prcd stražnikoTimi očini so zamUdjale pravc nebeške zvczdice, da lri w<it.*l. kaj bi. Vzel ni nobenc, ia ker je bil proinetni rcdar. se tudi ni ategnil ^ io zadevo muditi.
1'unčka, lc ubogaj me i« doraov pajdi. pa atu rect. naj na magistratu pmsijo podpore, če nkuajo dela!« — je dejal in skočil brž nazaj nn svqjc
Deklica je sprevidela, da srcdi mesta. zvezd no more razdeliti. in žalostna se je odpravtla domov v predniestje. Ulice so postajale čimdalje bolj samotne in tftnm;. Ko je prišla v one.. kjer so hiše nizke \a sveiilke dalcč ysakset>i. 'i> sc njene zvezdc v predpasaiku še Ippše svctilc Ljudjc so jo tu sami ustav-ijali i.n Jzpraaevali, kaj inia. Pomijala jim je zvezdo. in lukaj so jih vsi ji.-niiili. Nekattri iz radovednosti, drngi iz lakomnosti. ker so bLle zastonj. Intji iz pohiepnosti, ker so inislili. da so težkc, srebnie. nekateri pa tudi i/ ii-ntenega veselja nad njimi. ker so bile tako lepe in milo.
1 ako je dekllca kraahi vse zvczde razdelila. in ko je prisla do rlnina ji j' osiala samo Še ena. najbolj drobna. Menda tista, k! se jc v zrafcn dhoiavljala.
Prltekel pa je za njo sosedov otrok iu deja.1; >Vaem si dala zvezde, samo nu-iii nobenc!«
Ueklica jc bila t zadregi. 7» iako ji je ofltala najbolj drobna. ki je btla i komaj malo ve^ja kalcor dusa na otroskf obleki. Vaaj to bi l>ita Tada nbdržala, I  ali otrok je tako milo prosil.
                     69
»Ves kaj.c je dejala, »samo eno še imam, in te bova imela vsak poll ___ Vzela je flrobno zvezdico in jo prelotnila na dvoje.
Komaj jo je pa prelomila. se je zgodilo čuclo. Iz vsake polovice je zraslfl, nova, cela zvezda, še lepša in večja kakor prej.
In tako se je zgodilo vselej, kadar je kdo komu polovico zvezde dal. Njegova zvezda ni nikoli ugasnila; Čimdalje večja in lepša je posfajala, da se je človek z njo tudi v nesreči srečnega čutil. Vsem drugim so pa zvezde kmaln ugasnile in umrle, zakaj veselje brez dobrote ne greje, in nebeške zvezde ne morejo živeti pri mrzlih, zlovoljnih Ijudeh.