mali oglas velika prilož _ BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Gorenjske banke. (04 208-43-28, 04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. 6«rv>đ 4 d 1 K^» Gorenfska Banka fUinka 4 posluhom Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 83 - CENA 200 SIT {16 HRK) Kranj, torek, 19. oktobra 2004 Zveza kmetic Slovenije je v petek, ob svetovnem dnevu kmetic, drugič zapored razglasila kmetico leta Gorenjske kandidatke za kmetico leta: (od leve proti desni) Andreja Bizant, Angelca Hočevar, Jelka Rozman in Milena Kavčič. Ljubljana - ''Ne tožimo, da nam je težko, zahtevamo pa večjo ekonomsko neodvisnost, bo^ši socialni položaj in enostavnejše postopke za dopolnilne in druge dejavnosti, ki kmetijam prinašajo dohodek,'' je na razglasitvi kmetice leta dejala Marya Horjak, predsednica Zveze kmetic Slovenija, in poudarila, da se glas kmetic v družbi še premalo sliši. Tokrat je laskavi naziv kmetica leta prejela Marija Sedoiya iz Tišine, v konkurenci enaindvajsetih kandidatk pa so bile tudi štiri gorenjske kmetice: Andreja Bizant iz Žlebov, Milena Kavčič iz JarČje doline, Angelca Hočevar iz Žej pri Komendi in Jelka Rozman iz Zadrage. Vsaka ima svojo življenjsko zgodbo, vsem pa je skupno to, da so ob delu na kmetiji in skrbi za družino dejavne tudi v društvu kmečkih (podeželskih) žensk in v drugih organizacijah. Angelca Hočevar izhaja z 21 hektarjev velike kmetije, na kateri pridelujejo krompir, zelje, ajdo in sladkorno peso ter redijo 25 krav molznic. Po prometni nesreči, v kateri je izgubila moža in sina, gospodari na kmetiji skupaj s sinom. Aktivna je v društvu kmečkih žena, v redkih urah prostega časa pa rada kolesari. Na kmetiji Jelke Rozman, kjer so gospodarske vajeti že v sinovih rokah, obdelujejo sedemnajst hektarjev zemljišč in redijo 28 molznic. Jelka je ob delu na kmetiji vedno našla čas tudi za dejavnost v zadružnih organih in društvih, bila je predsednica nakelske zadruge, že 48 let je članica Društva kmečkih žena Kranj oz. njegovih predhodnikov. Milena Kavčič izhaja z visokogorske, 32 hektarjev velike kmetije, na kateri skup^ s konji redijo trideset glav živine, še šest hektarjev zemljišč imajo v najemu. Že devetindvajset let je blagajničar-ka v žirovskem društvu kmečkih žena, aktivna je v turističnem in gasilskem društvu in se udeležuje tekmovanj grabljic. Andreja Bizant, mali sedmih otrok, izhaja s kmetije, na kateri obdelujejo dvanajst hektarjev lastne in deset hektarjev najete zemlje, redijo 25 molznic (brez uporabe silaže), namolzejo na dan od štiristo do petsto litrov mleka, ki ga večinoma predelajo v mlečne izdelke. Od lani je predsednica medvoškega društva podeželskih žensk, skupaj s prijatelji pa prepeva v zboru. (Nadaljevanje na 19. strani) Cveto Zaplotnik Avto našli, voznika še ne Kranj - Po sobotni prometni nesreči na Gorenjesavski cesti v Kranju sta v narasli, deroči in motni vodi izginila srebrn BMW 318 I in njegov 51-letni voznik, Milorad Radojevič, državljan Republike Srbije in Črne gore, z začasnim bivališčem v Stražišču na Delavski cesti 26. Potopljeni avto so včeraj, malo po poldnevu, potegnili iz Save, medtem ko pogrešanega Radojeviča tudi po treh dneh iskanja gasilci, potapljači in vodniki psov še niso našli. Več na 15. strani H. J., foto: Gorazd Kavčič Vaterpolisti Triglava v pokal LEN Krai\j - Od srede do nedelje je v olimpijskem bazenu v Kranju potekal turnir drugega predkroga evropske lige prvakov, vaterpolistom Triglava pa je po treh zmagah in dveh porazih uspelo osvojiti tretje mesto in nadaljevanje evropskih tekmovanj v pokalu LEN Trophy. "Obljubljali smo najmanj'Četrto mesto, uspelo nam je osvojiti tretje in z izkupičkom moramo biti zadovoljni. Žal nam na zadnji tekmi proti Primorju ni Šlo po načrtih, sicer bi morda lahko iztržili še več," je bil po turniiju v Kranju zadovoljen trener naŠih prvakov Tomo Balderman. Triglavani so zvečine navdušili obiskovalce na tribunah, saj so slavili proti ekipam iz Nemčije, Turčije in Grčije, premoč so morali priznati le italijanskemu moštvu Pro Recca in ekipi hrvaškega Primorja, ki sta se s prvim in drugitn mestom v Kranju uvrstila v ligo prvakov. Ekipa Triglava in ekipa ^škCga moštva Vouliagmeni bosta tekmovanje konec meseca nadaljevali v pokalia LEN Trophy, ekipi Galatasarayja in Bayerja pa sta evropske ria^pe končali v Kranju. " Jože Marinček Politikova stava glasbenici 21-letna študentka Nadja Draksier je prejela denar iz predvolilne stave, ki stajo sklenila Blaž Kavčič in Branko Grims, znesek pa je podvojil Gorenjski glas. Krai\j - Politika Blaž Kavčič (LDS) in Branko Grims (SDS) sta pred volitvami stavila, katera od obeh strank bo na njih zmagala in obljubila, da znesek stave sto tisočakov darujeta v dobrodelne namene. Kot je znano, je bila zmagovalka volitev stranka SDS in z njo tudi Kranjčan Branko Grims, ki je postal poslanec v parlamentu. Blaža Kavčiča iz Škofje Loke, čigar stranka LDS je dobila šest poslanskih sedežev v državnem zboru manj od zmagovalke, v tem mandatu ne bo v njem. Toda poraz je dobro pre- nesel in glede stave ostal mož beseda. K njegovim sto tisoč tolarjem smo enako vsoto primaknili tudi pri Gorenjskem glasu, kakor je ob predvolilni stavi obljubila direktorica Marija Volčjak. Dobitnica dvesto tisočakov je 21-letna Nadja Draksier, študentka obrambo-slovja, ki se hkrati šola tudi na srednji glasbeni šoli. Letos bo tam maturirala in nadaljevala, šolanje na glasbeni akademiji, kajti v obramboslovju zanjo zaradi okvare vida najbrž ne bo kruha. Za študij potrebuje nov, bolj profesionalen klarinet, ki stane okoli sedemsto tisočakov. Za Nadjo in njeno mamo s pičlimi dohodki je tako drag inštrument nedosegljiv, zato je zaprosila Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj, ali ga ji pomagajo kupiti. Dobrodelna akcija za Nadjo se je začela ravno pred volitvami in tako se je predsednik društva Franci Pire obrnil na udeležence stave in jih prepričal, da je prav Nadja tista, ki naj ji bo izplačana predvolilna stava. To se je zgodilo prejšnji teden, ko so slepi in slabovidni praznovali mednarodni dan bele palice in ob tej priložnosti tudi v Kranju priredili prisrčno slovesnost. Oba politika sta izrazila veselje, daje stava obrodila koristne sadove in bo mladi glasbenici s težavami vida odprla pot v prihodnost. Nadji pa je darilo, ki ga je bila tako nepričakovano deležna, skoraj zvabilo solze v oči. V zahvalo je zaigrala na klarinet odlomek iz koncerta Karla Marie von We-bra, ki ga pripravlja za letošnjo maturo, in obljubila, da bomo zanjo še slišali. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič 00 H O TJ- CN CS CS CS O i o §8 o Od leve: Branko Grims, Nadja Draksier, Blaž Kavčič, Franci Pire in Marija Volčjak ob podelitvi donacije. u ■/> «s I o u ^ 'T ^ o 17703529 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si Torek, 19. oktobra 2004 Ali lahko razmišljanja o povezavi s SDS v novi vladni koaliciji povzroči razkol v ZLSD? Predsednik stranke Borut Pahor meni, da ne. Radovyica - Opozorila, da sodelovanje z Janezom Janšo znotraj stranke verjetno ne bo dobro sprejeto, pa vendarle - zaenkrat še v mirnih tonih - prihajajo iz vseh strani. Potem ko so po besedah državnega poslanca in začasnega vodja poslanske skupine ZLSD Mirana Potrča minuli petek nekateri novoizvoljeni poslanci že izjavili, da bodo v primeru sodelovai^ja Združene liste s SDS izstopili iz poslanske skupine, je v soboto svoje nezadovoljstvo izrazil tudi Mladi forum ZLSD, ki je v Radovljici na 5. konferenci razprav^al tudi o povolilnem dogajai\ju. MMgD OUGMP^ CGf^JiNSA "Desnica se ni spremenila čez noč," je dejal predsednik Mladega foruma Dejan Levanič in opozoril na številna pretekla razhajanja obeh strank pri vprašanjih človekovih pravic. Javnega stališča o vstopu ZLSD v koalicijo Mladi forum v Radovljici sicer ni sprejel, kot pa je dejal Levanič, je lahko vstop njihove stranke v vlado pozitiven le. Če bo prinesel korist za vse državljane: "Osebno sem ta trenutek proti vstopu v vlado, saj nimam informacij o tem, v katero smer tečejo neformalni pogovori med strankami. V forumu sicer obstajajo mnenja proti kot tudi pomisleki za vstop v koalicijo. V vsakem primeru pa je minimum, ki ga pričakujemo od nove vladne koalicije, ki jo bo najbrž vodil Janez JanŠa, dosledno spoštovanje človekovih pravic." Borut Pahor je v Radovljici strasti pomirjal. "Rezultat volitev ne pomepi, da državljani mislijo, da je Slovenija zavožena in neuspešna, po mojem mnenju pa želijo, da dobi nov zagon in omogoči bolj enake Vrh ZLSD na konferenci Mladega foruma (z leve): Breda Pečan, Borut Pahor, Miran Potrč, predsednica Ženskega foruma Alenka Kovšca, novi poslanec iz vrst Mladega foruma Matjaž Han in Dejan Levanič. O sodelovanju v vladi jutri Ljublana - Po petkovih pogovorih s predsednikom SDS Janezom Janšo je predsednik DeSUS-a Anton Rous dejal, da bo odločitev o nadaljnjih pogovorih s SDS o sodelovanju v vladi sprejel izvršni odbor DeSUS na jutrišnji seji. Za stranko upokojencev je po Rousovih besedah ključna programska usklajenost na področju zdravstvenega in pokojninskega sistema, o čemer sta v petek tudi spregovorila sogovornika. O koaliciji s SDS je še prezgodaj govoriti, je še dejal Rous. V SDS si sicer želijo, da bi DeSUS sodelovala v novi vladni koaliciji kot enakopravna partnerica, ki bi prevzela del odgovornosti v vladi in državnemu zboru, je dodal Janez Janša. S.Š. možnosti za vse. Signal Sloveniji je bil jasen, volivci želijo spremembe. Možnost za vstop ZLSD v koalicijo ni velika, povezana pa je s tem, ali bi lahko naša stranka kot koalicijski partner za ljudi naredila kaj dobrega. Neformalni pogovori niso nič napačnega, pogovori in razmisleki so potrebni," je strankarskemu podmladku dejal predsednik ZLSD. Pahor tudi opozarja, da mandat za vodenje vlade sploh še ni bil podeljen in da ZLSD še ni bila povabljena k sodelovanju v novi koaliciji. Sicer pa je po Pahorjevem mnenju dobro, da znotraj stranke izmenjavajo stališča o tem vprašanju. "Tako vrelišče v stranki je dobro. Morda bomo celo ugotovili, da se Še bolj kot o koaliciji pogovarjamo o sebi samih, o naši prihodnji identite- ti. Če bom na koncu ocenil, da je stranka razdeljena, potem bom sam neformalno odsvetoval novemu predsedniku vlade pogajanja s to stranko," je pojasnil Pahor, ki meni, da si bo novi mandatar tako kot ostali prizadeval predvsem za enotno politično skupino, ki bo podpirala vlado in imela skupen cilj -uspešno vlado. Miran Potrč je na konferenci Mladega foruma dejal, daje razmislek sicer potreben in da od njega v poslanski skupini ne bežijo, vendai" pa dosedanje parlamentarne izkušnje z desnico govorijo proti vstopu v vlado, saj so bila razhajanja z desnico v državnem zboru mnogokrat "nepremostljiva po vsebini, metodi dela in politični kulturi". Podpredsednica stranke Breda Pečan, ki je prejšnji teden že napovedala izstop iz stranke v primeru povezovanja z desnosredinsko koalicijo, pa je dejala, daje razprava v Radovljici pokazala, da mladi in ženski forum ter precejšen del stranke razmišljajo dokaj podobno o vstopu v koalicijo. Simon Subic Zaklenili državni proračun Finančno ministrstvo je letos zaustavilo prevzemanje proračunskih obveznosti slab mesec prej kot lani Ljublana - Ministrstvo za finance je prejšnji teden izdalo pravilnik o zaključku izvrševanja državnega in občinskih pro- . računov za leto 2004, s katerim je z 8. oktobrom ustavilo prevzemanje obveznosti proračunskih porabnikov v breme letošnjega proračuna. S tem si ministrstvo prizadeva, da se bo državni proračun ob koncu leta. končal s predvidenim primanjkljajem okoli 92 milijard tolarjev. Po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja gre za običajen ukrep, saj iViinistrstvo taka navodila izda proti koncu vsakega leta, letos pa ga je ne- koliko prej. "Lani je denimo prevzemanje obveznosti za investicije ministrstvo zaustavilo 30. oktobra, prevzemanje ostalih obveznosti pa s 30. novembrom," je pojasnil Mramor. Po njegovih besedah je država lani zaustavila prevzemanje obveznosti kasneje zato, ker je seje v proračun nateklo 20 milijard tolarjev več prihodkov, kot so jih načrtovali. Poudaril je, da se je zaradi velike negotovosti zaradi vstopa v EU v proračun do konca septembra steklo 11 milijard tolarjev manj, kot so načrtovali, so pa manjši tudi proračunski odlivi - za 37 milijard tolarjev. Letos so lahko proračunski porabniki prevzemali obveznosti le še do 8. oktobra, odredbe morajo predložiti do 6. decembra, zahtevke za plačilo pa bo ministrstvo sprejemalo do 13. decembra, da bodo lahko vsa izplačila izvršili do 31. decembra. V nasprotnem primeru bi se lahko prevzete, a neplačane obveznosti prenesle v naslednje leto, dodaja Mramor. Pravilnik dopušča izjeme za zadolževanje države, pri stroških za službena potova- w nja in pri tekočih transferih socialnega zavarovanja. Finančno ministrstvo pa lahko izjemoma odobri tudi dodatne obremenit- ve proračuna, mora pa pri tem upoštevati likvidnostni položaj proračuna. "Če bodo prilivi v proračun večji, kot zdaj predvidevamo, bomo obravnavali prevzem obveznosti tudi po 8. oktobru," je razložil minister. Zaradi prevzemanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov morajo ministrstva do 3. novembra predložiti odredbe za izplačila z rokom najkasneje do 12. novembra. Finančno ministrstvo bo tako lahko, kot je določeno, do 15. novembra zahtevalo refundacijo evropskih sredstev. Simon Šubic KOTIČEK ZA NAROČNIKE Duhovna hrana "Kakovostne storitve, pester izbor duhovne hrane in zadovoljni obiskovalci so gonilna sila naših prizadevanj kulturne oživitve širšega območja Gorenjske in mesta Kranj kot njegove prestolnice. V skladu z našo vizijo si prizadevamo za kulturno opismenjevanje mladih, prebujanje gorenjske regije in vzpostavitev kulturnega centra, ki bi postal središče kulturnega kapitala naše regije," so besede, ki so nas prepričale k odločitvi za podporo. Zapisane so v programu Art centra - zavoda za kulturo mladih, ki je z dosedanjimi kulturnimi dogodki (na primer z nezgrešljivim Tednom mladih) postal v Kranju nepogrešljiv. Art center z vsako prireditvijo dokazuje, da postaja eden najzaslužnejših v prizadevanjih za uresničitev zastavljenega gesla Kranj - Prešernovo mesto, torej mesto kulture - kulturno mesto. Eden od biserov v letošnjem zborovskem ciklusu bo koncert Komornega zbora Ave, ki bo v Kranju gostoval ob svoji 20-letnici. V soboto, 23. oktobra, ob 20. uri vas torej vabimo na vrhunski vokalni nastop, tokrat na zanimivo, manj poznano lokacijo, v Roženvensko cerkev nad Plečnikovimi arkadami. Vstopnice lahko kupite v Aligator Muzika v Kranju od danes dalje ali v Roženvenski cerkvi pred koncertom, če ne bodo že prej razprodane. Cena vstopnice je LOOO SIT. Več si lahko preberete na spletnih straneh www.artcenter.si. Gorenjski glas kot medijski pokrovite^ namenja tri vstopnice svojim bralcem. Preizkusimo tokrat elektronski medij: med vsemi, ki nam boste do četrtka, 2L oktobra, po elektronski poŠti poslali e-pismo, bomo v petek izžrebali tri dobitnike vstopnic za jubilejni koncert zbora Ave. Vaše ime in priimek, naslov in podatek, ali ste ali niste naŠ naročnik, lahko pa tudi kakšen komentar na temo duhovne hrane, nam pošljite na: petra.kejzar@g-glas.si. Petra Kejžar Gorenjski glas v Skofji Loki Škofj a Loka - Dopusti in volitve so za nami in tako se zopet oglašamo v naši rubriki, kjer pripravljamo članke o aktualnih vprašanjih po Gorenjskem. Rad bi se tudi zahvalil vsem, ki ste v preteklem mesecu sodelo-vaFi v raziskavi javnega mnenja o volitvah in nam tako pomagali sooblikovati prispevek. Tokrat objavljamo prispevek o mnenju prebivalcev Škofje Loke o kakovosti pitne vode. Za mnenje smo povprašali kar 1011 občanov Škofje Loke, na vprašanje pa nam jih je odgovorilo 810. 18 odstotkom se voda zdi zelo dobra, 57 odstotkov vprašanih jih meni, daje voda zadovoljiva, vseeno pa 18 odstotkov meni, da je voda neustrezna. Kljub temu, pa še vedno večina občanov pije vodo iz vodovoda, 67 odstotkov, zanemarljiv pa ni niti delež tistih, ki za pitje vode kupujejo ustekleničeno vodo. Tudi tokrat smo sodelujoče nagradili z možnostjo 14-dnevne-ga brezplačnega prejemanja časopisa. Dobra polovica, natančneje 553 sodelujočih, seje za to možnost odločila in tako lahko prebirajo sveže novice z Gorenj- Kakšna je po vaše kvaliteta vode v loškem vodovodu? Zd<}ovoljiva 57% Za vas beležimo čas! GLAS Zeio dobra 18% Slaba • neustrezna 18% imamo svoj v4r 1% Ne vem, ne poznam 6% N-810 skega. Pridobili smo tudi že tri nove naročnike, ki so lahko v tokratni naročniški akciji izbrali še med prav posebnimi knjižnimi darili in trimesečnim brezplačnim prejemanjem časopisa. Vse sodelujoče bomo tudi tokrat povprašali za vaše mnenje o vsebini časopisa. Poklical vas bo naš operater in vas povprašal tudi o morebitnem naročilu, lahko pa nas v Klicni center slepih in slabovidnih pokličite tudi sami. Za vas smo vedno dosegljivi po tel. 517-00-00, kjer bomo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja ali sprejeh tudi naročilo. Naslednjič sledijo rezultati o tem, kaj menijo Skofjeločani o večjem trgovskem centru v Škofji Loki in kje najrajši kupujejo. Če pa imate tudi vi kakšno zanimivo vprašanje in ste, ali pa bi želeli postati naročnik časopisa, pa nas pokličite in če bo le možno, bomo o tem povprašali Gorenjce in rezultate objavili v eni izmed prihodnjih Številk Gorenjskega glasa. Matevž Pintar, vodja Klicnega centra slepih in slabovidnih Škofj a Loka Ali pijete vodo iz vodovoda ali kupujete vodo v plastenkah? Različno 13% Ne pljeiri vode 6% Kupujemo plastenke 14S Pijemo iz vodovoda 67% N»603 Torek. 19. oktobra 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Tako poslanec novega sklica Državnega zbora Mihael,Prevc. Prednostna naloga njegovega mandata je ureditev cest in pomoč ljudem s podeželja. Železniki - Pred poklicno vključitv^o v politiko je bil Mihael Prevc 18 let učitelj zgodovine in zem^episa. Z ustanovitv^o občine Železniki pa je prvi mandat postal svetnik in predsednik občinskega sveta, štiri leta kasneje je bil izvoljen za župana. To delo sedaj opravka v drugem mandatu, na listi Slovenske Sudske stranke pa se mu je uspelo prebiti v parlament. Mihael Prevc s Številno družino živi v zasebni hiši v Dražgo-šah. Družina z ženo Dorico na čelu ga pri političnem delu podpira in mu daje podporo. Njegovi domači kandidature za poslanca niso sprejeli z navdušenjem, a so ga podpirali in so bili izvolitve veseli. Že vse življenje se veliko ukvarja s športom. Med tistega, ki ga je še posebej izoblikoval, šteje alpinizem, ki gaje naučil vztrajnosti, vzdržljivosti in trme. Nikoli v življenju ni želel, da bi se tako aktivno vključil v politiko, da bi celo prišel do mesta poslanca. Nikoli ni bil že vnaprej v igri za kandidaturo. Ste eden izmed sedmih poslancev ljudske stranke, kar je glede na vašo dosedanjo prepoznavnost v Sloveniji velik uspeh. S čim vam je uspelo prepričati volivce v Selški in Poljanski dolini? "Bil sem presenečen nad uspehom, kajti v volilni enoti je bila konkurenca izredno močna. Ponosen sem bil, da sem lahko kandidiral ob tako pomembnih osebah, kot sta Janez Podobnik in Franc Čebulj, ki imata bistveno več izkušenj. Mojo predvolilno kampanjo sem gradil na karto domačega poslanca, da izhajam iz podeželja, da kot župan poznam problematiko, daje življenje na podeželju v podrejenem položaju glede na osrednjo Slovenijo. V Železnike, Gorenjo vas in Žiri je treba pripeljati več denarja, s tem pa pomagati ljudem, da se ne bodo počutili v podrejenem položaju." Imeli ste volilni štab, komu gre torej zasluga za vaš uspeh ? "Delal sem v družbi prijateljev, ki so vodili volilno kampanjo, ki je bila izredno aktivna. Zelo smo garali. Vodja štaba je vedno poudarjal geslo, ki ga je nekoč izjavil Ivan Oman "Na volitve gremo zato, da bomo zmagali!" Zato smo v predvo- lilnem času obiskali vse kr^e na Selškem, Poljanskem in Ži-rovskem, srečali smo se z ljudmi, ki so mi predstavili številne probleme. Poslušal sem jih, prav ta komunikacija pa je prinesla takšen rezultat. V kampanji nismo ničesar prepustili naključju, tudi grafični del kampanje je bil s strani Štefana Bertonclja izveden skrajno profesionalno." Ste župan Železnikov, sedaj tudi poslanec. Kako se boste organizirali. Ali boste župansko delo prepustili komu drugemu? "Funkcija župana je združljiva s poslansko, če tako ne bi bilo, potem za poslanca ne bi kandidiral. Prepričan sem, da bom lahko naredil Še veČ kot sedaj. Vsekakor bom še vedno vsak dan na občini, še vedno bom skušal izvrševati dobro prakso - iti med ljudi, se pogovarjati, jih poslušati. Tudi v Poljanski dolini bom imel poslansko pisarno." Kateri so največji problemi vašega volilnega območja in kako jih nameravate rešiti? "Ceste so največji problem obeh dolin, še posebej na Poljanskem vhod v dolino. Imamo Mihael Prevc veliko priložnost, da poslanci, ki smo bili tu izvoljeni, naredimo korak naprej. Poljanska obvoznica je velik finančni zalogaj, žal pa v preteklem mandatu poslanci niso znali stopiti skupaj. Druga naloga je zakon o financiranju občin, ki ga je potrebno temeljito spremeniti, saj je zelo nenaklonjen do manjših občin. Država nam nalaga nove in nove naloge, ki pa niso finančno pokrite, in ugotavljamo, da se delež za investi- > Za komunalo milijarda Škofja Loka - Pridobivanje dokumentacye je začetek vsake investiere. Na področju komunalne infrastrukture je bilo letos občini ŠkoQa Loka lažje. Od Agencye RS za regionalni razvoj so uspeli dobiti soHnan-cerski denar pri petih projektih. Pridobivaiye sredstev je potekalo preko Razvojne agencye Sora. Projekti so denarno zelo zahtevni, zato bi občina morala del sredstev poiskati drugod. Dva projekta sta za izdelavo idejnih projektov in za izdelavo investicijske dokumentacije za zamei^avo vodovoda, izgradijo kanalizacye in čistilne naprave ter izgradijo plinovoda v nase^ih Godešič, Reteče in Gorei\ja vas - Reteče. Vodovod naj bi obnovili, ga dodatno ojačali za nove odjemalce ter za zagotavljanje požarne varnosti. V manjši meri so kanali za kanalizacijo že zgrajeni, a so potrebni obnove, večino pa bo potrebno zgraditi na novo. Dolžina kanalov je približno 13 kilometrov, zgraditi pa bo potrebno še štiri črpališča, prav toliko razbreme- nilnikov, zadrževalni bazen deževnih voda ter pod Retečami, ob Sori še čistilno napravo. "Plinovod bo novogradnja, tako za obstoječe objekte kot tudi novogradnje, tako- za stanovanjsko kot poslovno proizvodno dejavnost. Namen plinovoda je ogrevanje, priprava tople vode in kuhanje," nam je povedala Mojca Šmid iz občinske uprave. Plinovod bo narejen, če bo dovolj interesa med lastniki objektov. Priključek na plinovod za stanovanjske hiše na območju mesta Škofja Loka od 150 do 350 tisočakov, povprečno okoli 170.000 tisoč tolarjev. Za novo, območje pa cena še ni določena. Vrednost celotne investicije znaša kar 2,5 milijarde. Tretji projekt je izdelava projektne dokumentacije za zame-i\javo azbestnocementnih cevi na primarnem vodovodu od ŠkoQe Loke do Visokega. To je največji projekt na področju oskrbe z vodo. Cevi so moČno dotrajane, velikokrat mora upravljavec odpravljati poškodbe. "Po tem cevovodu se iz zajetij v Hotovlji in Trebiji dovaja okoli 80 odstotkov vse pitne vode za sistem javnega škofjeloškega vodovoda in je kot tak vitalnega pomena tako za mesto Škofja Loka kot za okoliška naselja," je razložila Šmidova. Dolžina odseka, ki je potreben zamenjave, je približno 10 kilometrov, ocenjena vrednost del pa znaša skoraj milijardo tolarjev. Naslednja dva projekta sta idejni zasnovi za komunalno ureditev naselja - Puštal in Vincarje. "Gre za obno\'o vodovoda, izgradnjo kanalizacije in ob interesu lastnikov objektov tudi izgradnjo plinovoda," pravi sogovornica. Ocena investicije za Puštal znaša 500 milijonov, za Vincaije pa 200 milijonov tolarjev. Vse investicije so prioritetnega pomena za Občino Škofja Loka. Nujnost njihove realizacije narekujejo tako razmere na terenu kot zakonodaja. Vse naloge so uvrščene v načrt investicij, ki ga je sprejel Občinski svet. Agencija RS za regionalni razvoj bo plačala četrtino vrednosti vseh projektov, to je približno 6,8 milijona tolaijev. Boštjan Bogataj Bojkot kaznovan z razrešitvijo Bled - Sedemčlanski občinski odbor za prostor in varstvo oko^a je ostal brez dveh članov. Na zadnji seji blejskega občinskega sveta minuli teden so občinski svetniki razrešili Ano Maryo Kovač, ki je tudi občinska svetnica, in Matevža Čelika, zunanjega člana odbora za prostor in varstvo oko\ja. Kmalu vsa soglasja za prvo fazo Lokacijski načrt za poslovno proizvodno cono "Ozka dela" v Komendi bo predvidoma sprejet na novembrski seji občinskega sveta. Gradbeno dovoljenje že ob koncu tega leta. Njuno razrešitev je predlagal predsednik odbora Vladimir Si-lič, ki je za razrešitev predlagal tudi člana odbora in občinskega svetnika Rajmunda Bernika, vendar svetniki njegove razrešitve niso izglasovali. In kje je razlog za tako odločitev? Silič pravi, da so ga vargo prisilile nepremostljive razlike pri pogledih članov odbora na delo in pristojnosti odbora ter na predsednikove pristojnosti. 'Tri zelo pomembnih prostorskih vprašanjih, kot so blejska obrtna cona. adaptacija hotela Golf in referendum o Berju, nismo našli skupnega jezika. Kovačeva, Čelik in Ber-nik so bili proti posegom v prostor, poleg tega so se naši odnosi ob nedavnem referendumu še zaostrili. Motilo jih je moje stališče, saj sem menil, daje izravnalni bazen pri hidroelektrarni Moste nujen, z bojkotiranjem udeležbe na sejah odbora, trojici se je pridružil še član Franc Poga-čar, pa so povsem onemogočili delo odbora in zbirali celo pod- pise za mojo razrešitev. Tako je bilo v odboru, ki se ukvarja s posegi v prostor, nemogoče delati," je svojo odločitev pojasnil Silič. Blejski župan Jože Antonič je predlagal pogovor v spravljivej-Ših tonih, s katerim bi dosegli skupni jezik, vendar so svetniki o točki, ki je bila uvrščena na dnevni red kljub temu glasovali. Kovačeva je v razpravi, v kateri ni manjkalo obtoževanj in očitkov, med drugim povedala, da se zavzema za ohranitev prostora in neokrnjene narave na Bledu, ki je ponekod že hudo načeta, predlog za razrešitev pa razume tudi kot nezaupnico članom, ki so si prizadevali za ohranitev mokriš-ča Berje. Občinska komisija za volitve in imenovanja mora do naslednje seje pripraviti predloge za nova člana odbora, v njem so zdaj poleg predsednika Vladi-mirja Siliča še člani Rajmund Bernik, Franc Pogačar, Niko Rakovec in Franc Novak, nova Člana pa mora potrditi tudi občinski svet. Renata Škrjanc Komenda - Občinska uprava je na zadnji seji občinskega sveta, 14. oktobra 2004, svetnike seznanila s potekom dejavnosti na področju predvidene poslovno proizvodne cone v Komendi. Do danes je uprava prejela enajst pozitivnih mnenj, dva so-glasodajalca pa sta zahtevala dopolnitve predloga. Tako je Direkcija RS za ceste predlagala, da se namesto krožnega uvoza za I. fazo uredi običajno "T" križišče, nekaj pripomb pa je bilo poslanih tudi s strani Zavoda za varstvo naravne dedišči- v ^^ ne. Zupan občine Komenda Tomaž Drolec je poudaril, da so s potekom projekta zadovoljni. saj so do danes prav vsi kupci poravnali svoje obveznosti. Tako je družba Petrol, eden največjih kupcev, v skladu s podpisano pogodbo že nakazala 40 odstotkov vrednosti, ob koncu meseca novembra pa pričakujejo tudi naslednji obrok družbe Lidl v višini 530 milijonov SIT, s čimer bodo lahko dokončno odplačali prejšnje lastnike zemljišč. V tem tednu bo občina objavila Še razpis za prodajo preostalih zemljišč, to je 16 parcel, za katere se po županovem zagotovilu zanima že več kot 30 kupcev. Svetniki so sprejeli tudi sklep o odvzemu statusa javnega dobra dvema cestama na po- dročju cone, saj morajo biti pri parcelaciji vsa zemljišča v lasti občine. Podpisani sta tudi že pogodbi za izdelavo projektne dokumentacije, ki naj bi bila končana v drugi polovici novembra, tako da bi občina gradbeno dovoljenje lahko dobila že ob koncu letošnjega leta. Še vedno pa na občinsko upravo letijo očitki o spornem poseganju v okolje, čeprav je soglasje podal tudi Zavod RS za gozdove. Župan je pojasnil, da načrti predvidevajo 20-metrski zeleni pas, poraščen z drevjem, ki naj bi pogled na betonske stavbe v coni povsem prekril. Jasna Paladin Sodelovanje v komunali Mengeš, Komenda - Zupana občin Mengeš in Komenda, Tomaž Štebe in Tomaž Drolec sta podpisala pogodbo o izgradnji in financiranju skupnega kanalizacijskega kolektorja in skupnega vodovodnega sistema. Občini sta se s podpisano pogodbo dogovorili, da bosta odpadne vode iz porečja Pšate v Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik v Študi odvajali preko skupnega kanalizacijskega kolektorja v občinah Mengeš, Trzin in Domžale. V ta namen sta se župana dogovorila za skupno izgradnjo še nezgrajenega kolektorja na območju Občine Mengeš ter naprav za transport odpadnih voda od zadnjega priključka za Topole do same centralne čistilne naprave. S podpisom pogodbe je Občina Komenda prevzela tudi obveznosti in pravice za odvajanje odpadne vode preko skupnega kanalizacijskega kanala tudi za občini Cerklje in Vodice. Investicija še nezgrajenega dela kanalizacijskega kolektorja je skupaj s stroški projektov in nadzora ocenjena na 200 milijonov SIT. Prav tako sta se občini dogovorili za obnovo krvavškega vodooskrbnega sistema in za morebitno priključitev na kamniški sistem oskrbe z vodo. Jasna Paladin cije iz leto v leto manjša. Izvirni prihodek občine je dohodnina, le 35 odstotkov pa ostane občini. Če želimo, da ljudje ostanejo na podeželju in s tem ohranijo krajino podeželja, jim bomo morali pomagati z večjimi finančnimi vložki. Ljudem s podeželja bo treba pomagati tudi z davčnimi olajšavami, spremeniti bo treba tudi neživ-Ijenjske birokratske postopke pri pridobivanju potrebnih soglasij za obrtno dejavnost ter dopolnilne dejavnosti na kmetijah." Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki ■IMGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P. Kovačič, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žle-bir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič. Jasna Paladin, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar_ GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o,o.. Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mall oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za oktober: 2.300 SIT, dmgo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 26 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v ceneje vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 19. oktobra 2004 Kumerdejeva hiša na čakanju Kulturni spomenik kljub znanemu lastniku propada. Ureditev spominske sobe je nedorečena. Bled - Domačija na Zgoriški 18, v kateri se je leta 1738 rodil veliki slovenski jezikoslovec in ustanovitelj prvih slovenskih šol Blaž Kunierdej, vidno propada. Načrtovana prenova se je ustavila na mrtvi točki. Obetavni načrti se (še) niso uresničili. Obiskovalci, ki bi radi videli vsaj spominsko sobo, ostajajo pred zaklenjenimi vrati, edini spomin na pomembnega Blejca je skromna spominska plošča. Ureditev spominske sobe je najmanj, kar si jezikoslovec Kumerdej zasluži, in tudi pomembna pogoja zanjo sta izpolnjena. Hiša je pred leti dobila novega lastnika, kupilo jo je podjetje ProLoco trade, d.o.o., z Jezerskega, blejski občinski svet pa jo je konec lanskega leta razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena. Občina Bled je maja letos izdala tudi odločbo o varstvu omenjenega objekta in dovoljenih posegih, s katerimi mora lastnik ohraniti celovitost spomenika, ki ni pomemben le zaradi Kumerdeja, ampak je tudi lep primer baročne kmečke arhitekture. Novi lastnik je v hiši nameraval urediti poslovne prostore za kolesarski turizem in apartmaje, temeljita prenova dotrajane hiše, v kateri nihče ne živi, pa bi po prvih ocenah stala okrog 40 milijonov tolarjev, kar je več, kot je lastnik odštel za njen nakup. "S hišo smo imeli resne namene, imamo idejne osnutke prenove, načrtov še nimamo, in tudi Kumerdejevo spominsko sobo smo pripravljeni urediti. Vendar že dobro leto ni nobenega glasu ne z zavoda za varstvo kulturne dediščine niti z občine Bled, saj računamo, da bi slednja sofinancirala vsaj ureditev muzejskega dela,''je povedal prokurist podjetja ProLoco trade Peter Vir-nik. Kumerdejevi domačiji se tudi v prihodnje ne obeta nič spodbudnega. Nasprotno, lastnik celo premišljuje o njeni prodaji. Virnik je dejal, daje odločitev o tem odvisna od dogovora z občino. "Počakali bomo še do konca leta, potem bomo hišo občini Bled ponudili v odkup. Zavedamo se odgovornosti do ohranjanja kulturnega spomenika, vendar pričakujemo tudi posluh pri občini in zavodu za kulturno dediščino," je še dodal Virnik. Občina, ki jo bremeni velik dolg, si nakup Kumerdejeve hiŠe trenutno težko privošči, morda pa bi se z lastnikom uspela dogovoriti vsaj za ureditev spominske sobe, kije najmanj, kar si veliki jezikoslovec zasluži in za katerega še vedno ve premalo ljudi. Škoda bi bilo, če bo hiša le menjala lastnike, nihče pa ne bo zanjo nič storil. Ogled hiše in predstavitev Kumerdejevega delovanja bi lahko vključili tudi v turistično ponudbo, saj Bled letno obišče okrog 250 tisoč gostov, poleg tega pa bi s takojšnjo obnovo ohranili dragoceno baročno kmečko domačijo. Kajti, če bo obnova še dolgo stala na mrtvi točki, se utegne zgoditi, da ne bo več potrebna, saj bo zob Časa dokončal svoje delo, Kumerdej pa bo za vselej ostal brez spominske sobe. Renata Škrjanc Koroški dijaki v Žirovnici v v Žirovnica - Na Osnovni ^oli Žirovnica so letos spomladi navezali stike z dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu na Koroškem. Po prvem obisku učencev v Celovcu so od 11. do 15. oktobra v Žirovnici gostili 24 dijakov in dijakinj tretjega letnika tamkajšnje Slovenske gimnazije. Pripravili so jim bogat program srečanj, izletov in športnih iger. Učenci so mlade goste popeljali po poteh kulturne dediščine, del časa so skupaj preživeli pri pouku, organizirali so skupne športne igre in si ogledali Bled in druge okoliške kraje. Ob zaključku se je v gostoljubnemu vodstvu Osnovne šole Žirovnica v imenu dijakov zahvalila učiteljica slovenskega pouka na Gimnaziji v Celovcu Marica Flödl. Po besedah ravnatelja Osnovne šole Žirovnica Valentina So-dje so si učenci in učitelji izmenjali dragocene izkušnje pri učenju, spletli so nove vezi, tudi z družinami žirovniških učencev, pri katerih so bivali. J.R. Razstava rejcev malih živali Jesenice - Člani društva rejcev malih živali Jesenice so na razstavo v Osnovni šoli Prežihovega Voranca, 16. in 17. oktobra, privabili številne obiskovalce. Predvsem otroci so si v spremstvu staršev z zanimanjem ogledali različne vrste kuncev, kokoši, puranov, fazanov in drugih domačih živali. Društvo združuje člane z Jesenic in okolice, do Bleda in Kranjske Gore. Po besedah predsednika Franca Zupančiča dosegajo lepe uspehe na najrazličnejših domačih in mednarodnih razstavah. 4. in 5. decembra bodo na Jesenicah tudi prvič gostitelji razstave gojiteljev kuncev za odprto ekipno prvenstvo Slovenije. Sodelovali bodo tudi gojitelji s Koroškega. Jeseničani so leta 2001 zmagali na takšni razstavi, dobre ocene za svoje kunce pa pričakujejo tudi letos. J.R. Otroci spoznavali dediščino planin Radovljica - Na osnovni šoli Simona Kosa v Podbrdu bodo danes, v torek, odprli razstavo izdelkov, ki so nastali v okviru naloge Izbrane vsebine iz etnologije planinskega pašništva v Julijskih Alpah za učence in učenke osnovnih šol. V projekt, ki gaje pripravil javni zavod Triglavski narodni park, so se vključile osnovne šole Simona Kosa iz Podbrda, Antona Janša iz Radovljice, Frana Šaleškega Finžgarja iz Lesc in Dušana Muniha z Mosta na Soči. Učenci so v lanskem šolskem letu obiskali planine Blato, Pri Jezeru, Dedno polje. Laz, Kuhinjo, Kašino, Leskovco, Slapnik, Zaslap, v Klinu in Stari Tamar, s programom pa nadaljujejo tudi v tem šolskem letu, ko so že bili na planinah Krštenica in Za skalo. V novoletnem času so po vzoru pokojnega fotografa Jaka Čopa po Šolah pripovedovali zgodbe iz življenja pastirjev, po novem letu pa so se lotili izdelovanja različnih uporabnih predmetov iz kmečkega življenja. Izdelovali so trinožne stole za molžo, metle, lestve, korita, žlice in zajemalke ter igrače, pri tem pa sta jim z izkušnjami pomagala naravovarstvena nadzornika Triglavskega narodnega parka Ludvik Komac iz Trente in Tomaž Bregant iz Gorij. Les sta jim prispevala LIP Bled - Tovarna pohištva Bohinj in Lipa iz Ajdovščine, fotografije, na katerih je ohranjeno življenje in delo pastirjev na ovčai skih planinah v Soči in Trenti pa dr. Naško Križnar (SAZU). Učencem so pomagali mdi delavci šol in starši. C.Z. Zmagujejo in osvajajo medalje t Dijaki radovljiške srednje gostinske in turistične šole so dosegli lep uspeh na gostinsko turističnem zboru in na tekmovanju mladih raziskovalcev. Radovljica - Na gostinsko turističnem zboru v Radencih so v okviru tekmovai\j srednjih šol osvojili eno zlato in dve srebrni medalji, z raziskovalno nalogo Evropa pod kozolcem pa so zmagali na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev sredi\jih šol. Dijaki četrtega letnika Anja Berčič iz Škofje Loke, Ervin CrnoviČ z Bleda in Peter Mle-kuž iz Loga pod Mangartom so pod vodstvom mentoric - učiteljice zgodovine in geografije Alenke Bizjak in Marije Arh, ki poučuje kuharstvo, osvojili zlato medaljo v poznavanju slovenskih pokrajin, njihovih naravnih znamenitosti, kulturne dediščine in kulinarike, narodnih parkov sveta ter Krfa in Jonskih otokov. Ekipa, ki so jo se- stavljali dijaki tretjega letnika Ana Škofic s Kokrice, Vai\ja Kopitar iz Orehka in Sandi Alibegovič iz Kranja, je pod vodstvom mentorja, učitelja praktičnega pouka strežbe Simona Luskovca zbrala na tekmovanju v strežbi dovolj toČk za srebrno medaljo. Dijaki so tekmovali v pripravi pogrinjkov, servirne mize, dekoracije na temo Žetev ter postrežbi vode, Nagrajeni dijaki in njihovi mentorji. buteljčnega vina ter tople začetne jedi in sladice, komisija pa je ocenjevala tudi njihov odnos do gostov, čistočo in še kaj. Uspešni so bili tudi kuharji. Dijaki tretjega letnika Renato Flego iz Begunj, Dejan Koren iz Podkorena in Borut Bajt z Jesenic so pod mentorskim vodstvom učiteljice praktičnega pouka kuharstva Andreje Lavrič tekmovali v pripravi tople začetne jedi in sladice iz pire po lastnem receptu in osvojili srebro medaljo. Uspeh na gostinsko turističnem zboru so dopolnili še dijaki četrtega letnika Urška Belehar iz Šenčurja, Jure Kum^anc iz Predoselj, Juš Fajfar iz Kranja in Maja Vasič iz Gozd Martulj-ka, ki so pod mentorskim vodstvom učiteljice turističnega poslovanja Marjane Pogačnik z raziskovalno nalogo Evropa pod kozolcem ob koncu septembra zmagali na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev srednjih šol s področja turizma. Raziskovalno nalogo so zasnovali kot sedemdnevni tabor za mlade iz Evropske unije, na katerem mladi spoznavajo Slovenijo na osnovi sedmih blagovnih znamk, ki predstavljajo Martina Krpana, Petra Klepca in druge pravljične junake. S to nalogo so zmagali že tudi na gorenjskem tekmovanju in na konferenci mladih za turizem v Mariboru. Cveto Zaplotnik Mladi si sami pomagajo "Naš namen je ukvarjati se z mladimi, ki so prepuščeni sami sebi in slabim vplivom ulice, ter pomagati mladim, ki so zašli v svet odvisnosti, in njihovim staršem," je moto društva Žarek. Jesenice - Pred mesecem! dni so dobili svoj prostor v garaži pri zdravstvenem domu na Jesenicah, ki so ga uredili s prostovoljnim delom in prispevki do-natorjev. Tedaj je v ozadju-tlelo vprašanje, koliko sploh je na Jesenicah mladih, ki bi takšno dejavnost potrebovali. In tudi, koliko so med njimi razširjene droge. Kakšne prave statistike za to področje ni, je pa mesto druženja, kjer so lahko z vrstniki in imajo možnost pogovora o skrbeh, ki jih tarejo, več kot potreben. Dnevno se od 14. do 20. ure izmenja okoli 50 mladih. "Delo je preventivno. Namesto da so po cestah in se nimajo kam dati, pridejo sem. Zaznali smo, da je veliko tudi takih, ki imajo težave z učenjem, zato je to močan poudarek," pravi predsednica društva Ivanka Berčan, ki skupaj s Sašem Co-yo od torka do sobote skrbi, da v Žarek deluje. V tem času se je oblikovala skupina, sedaj člani društva, ki pomagajo vsak po svojih močeh. Ivanka se sicer na Jesenicah že dobro leto intenzivno ukvarja z mladimi, ki so v veliko primerih odrinjeni na rob družbe. Njen način dela, ko z njimi poišče stik na ulici; precej odstopa od običajnega pristopa k mladim. Prostor v garaži je precejšnja pridobitev, točka, kamor lahko pridejo sami. Prvi dve uri sta vsak dan na- menjeni tudi posarničnim pogovorom, nato najprej pridejo mlajši otroci in kasneje srednješolci ter starejši. Jim je kaj skupno? "Občutek imam, da zelo pogrešajo, da bi bili sprejeti. Najhujša je med mladimi sa-mopodoba. Droga, pijača ali agresija so potem logične posledice. Samopodoba je tako slaba, da je že veliko, če rečeš 'Bfavo, dobro ti gre!'. Želimo spodbujati pozitivno v njih, da občutijo, da so sprejeti in spoštovani. Vsak, brez razlike." Res, da jih največkrat poiščejo mladi, ki jih pestijo težave, vendar pridejo tudi drugi, ki imajo vse urejeno. "Dobro je, da so med njimi," je prepričana Ivan- ka. Sebe in Saša vidi v vlogi prijatelja in hkrati vzgojitelja, ki pa ne nastopata avtoritativno. Pomembno je pridobivanje socialnih veščin, pomirjanje agresije, ko je to potrebno. Skupaj igrajo namizni tenis, pikado, namizni nogomet, se zraven pogovarjajo, vedno je nekdo tu, če je treba rešiti problem. Katera znanja so potrebna za tako delo? "Imeli srce za mlade. Z njimi mora biti Človek tak, kot je, pristen. Mladi začutijo, če si rad z njimi, če si vesel, ko pridejo. Najpomembneje je, da jih iskreno in odkrito sprejmemo in potrdimo, da jih cenimo take, kot so. Mendi Kokot Spomenik zavezniškim letalcem v Tamarju Ob 60-letnici, kar je strmoglavil ameriški bombnik B 24 liberator na območje Kotovega sedla, so 16. oktobra na pobudo gorskih reševalcev iz Rateč in jeseniške območne borčevske organizacije za planinsko kočo v Tamarju postavili spominsko obeležje. Tamar - Pisal se je 22. november 1944, koje ob 13. uri v skalnato pobočje Jalovca nad Koto-vim sedlom treščil ameriški bombnik, ki se je v formaciji 200 bombnikov vračal z bombardira-nja Münchna. Posadka je s padali izskoČila, Nemci pa so začeli nanje streljati, ko so bili še v zraku. V zavesti ljudi je ostalo, da so razen kasneje rešenega letalca osem članov posadke pobili. Po podatkih, ki so jih uspeli zbrati v društvu Liberator - trudijo se z raziskovanjem in ohranjanjem spomina na vojne letalce - pa so Nemci ubiU tri, štiri pa zajeli in poslali v taborišča, kjer so dočakali konec druge svetovne vojne. Na slovesnosti ob odkritju obeležja je Boris Oitzel, tedaj komaj 16-letni partizan Mirko in po vojni znani turistični delavec, obudil spomin na dan strmoglav-Ijenja, ko so partizani in Nemci v snegu iskali letalca, ki ga je za- neslo na pobočje Vitranca pri Podkorenu. Ta se je pritajil, saj, kot se je izkazalo kasneje, ni prav vedel, na katero ozemlje je padel. Tako se je naslednji večer med hlevom in samotno železni-Čarsko čuvajnico srečal z gospodinjo, ki je šla krmit živino. Danes 96-letna Urša Zima se Še živo spominja, kako ji je rekel, daje Američan in pokazal, daje lačen. Čeprav mu je poskušala dopovedati, naj zaradi Nemcev ne hodi na vlak, je vstopil na večernega, pa ga je priseben slovenski sprevodnik porinil dol. Kljub nevarnosti ga je nato Urša skrila v seno, naslednje jutro pa poiskala zvezo s partizani. Boris Oitzel in Franc Godec - Adrian sta Davida Holdswortha, ki je bil na letalu strelec, pospremila na Srednji vrh, od koder je potem odšel v Belo krajino. Gorski reševalci, himalajec Marko Butinar in njegov sin Spomenik sta odkrila nekdanji partizan Boris Oitze! - Mirko in kranjskogorski župan Jure Žerjav. Tomaž, pa tudi sedannji rateški načelnik Franci Košir, vedo povedati, da so uporabne razbitine bombnika, zlasti aluminij, ljudje večinoma znosili v dolino, težje kose pa je narava počasi potisnila vse do gozdne meje. Tako je zbiralcu Tomažu Butinarju padla v oči pristajalna noga, ki jo je najprej želel postaviti ob svoji brunarici. Prevladal je predlog, naj bo del spominskega obeležja na nekoliko pozabljen vojni dogodek in tedaj umrle letalce. Mendi Kokot I ii Torek, 19. oktobra 2004 GORENJSKA / info@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Prostovoljnost \/ v • vescme Več kot 130 mladih Ločanov se je odločilo za sodelovanje v mednarodnem projektu, ki spodbuja prostovoljstvo, šport, lastno rast in veščine. Škofja Loka - Gimnazija Škofja Loka in osnovni šbli Ivana Groharja in Škotja Loka Mesto so se pridružili projektu Mednarodno priznanje za mlade (MEPI). Več kot 130 mladih bo skušalo izpolniti cilje na štirih področjih - prostovoljnost, veščine, rekreativni šport in odprava. Program je bil prvič predstavljen v Veliki Britaniji lela 1956 kot priznanje vojvode Edinbur-škega. Z njim so želeli mlade nad 14 let spodbuditi k dejavnemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa. Danes je program razširjen po vsem svetu, od letos naprej pa tudi v Škofji Loki. Ob začetku izvajanja MEPI so program v polni predavalnici j^kofjeloŠke gimnazije pozdravili vsi ravnatelji sodelujočih Šol, ki so prepričani, da bodo učenci in dijaki z vključitvijo v program lažje vstopili v skupen evropski prostor. Z modrim indeksom bodo mladi v prihodnosti tudi lažje poiskali službo. Župan Igor Draksler je bil navdušen nad polno predavalnico: "Gre za izrabo vašega prostega časa. Prav je, da svojo energijo vložile v nekaj dobrega in ne v vandalizem." Projekt je zaživel ob podpori Britanskega veleposlaništva v Sloveniji in British Councla, veleposlanik Hugh Mortimer pa je povedal: "Milijoni so že sodelovali v programu. Bistvo ni v tekmovalnosti, ampak doseženi cilji, ki si jih zastavi vsak sam. S tem boste pridobili samozavest in ve- deli boste, da zmorete." Mortimer se je zahvalil tudi Petru Mankoču, ki si je vzel čas in kot ambasador MEPI prišel tudi v Škotjo Loko. "Komaj kak danje, ko je Peter postal svetovni prvak in vendar je tako svež med nami," je bil zadovoljen veleposlanik. Mankoč je mladim povedal, da je bil zlate medalje zelo vesel, a ga nott anje bolj izpopolnjuje, da je dal vse do sebe: "Ni važno, ali si najboljši ali ne, vedeti moraš le, da si dal vse od sebe." V Četrtek je kar 130 mladih Ločanov prejelo modri indeks. Sami bodo prilagodili aktivnosti na štirih področjih, z načelom ni važno biti najboljši, potrebno je doseči zastavljene cilje. Prosto- voljno delo pomeni ali pomoč pri učenju, urejanje šolske okolice, delo v vrtcu in podobno, veščine imajo namen vzpodbujanja vztrajnosti in napredka v okviru lastnih zmožnosti (modelarstvo, foto, računalništvo, novinarstvo, tuji jeziki), tretje področje je rekreativni Šport, četrto pa odprava, katere namen je potovati z odprtimi očmi in jo morajo mladi organizirati sami. Boštjan Bogataj Peter Mankoč je mladim podelil modre indekse. Primskovljani tudi umetniki Ob prazniku krajevne skupnosti je enajst domačih umetnikov od četrtka zvečer do včeraj razstavljalo v mali dvorani doma krajanov. Priznanja najlepše urejenim hišam. Kranj - Razstava likovnih del, ki so odprli v četrtek zvečer, sodi v tako imenovani železni repertoar praznovanja krajevnega praznika na Primskovem. Tokrat se je obiskovalcem priložnostne galerije predstavilo enajst domačih umetnikov. Nekaj mai^j sicer, kot lani, zato pa je bil tokrat izbor avtorjev bolj "prečiščen". Avtorje in njihova dela je ob odprtju razstave orisala likovna kritičarka Petra Vencelj. Svoja dela so postavili na ogled ljubi- teljska slikarka Katarina Baj-želj, študentka pedagoške akademije Eva Puhar, akademska slikarka Irena Jeras Dimovska, Z razstave likovnih del umetnikov Primskovega. Foto: Gorazd Kavčič akademski slikar Zmago Puhar, grafik Nejč Slapar, ljubiteljski slikar Rajko Bogataj, akademski slikarji Boge Dimovski, Vinko Tušek, Marko Tušek, slikar Franc Feldin in arhitekt Ciril Oblak. Škoda, ker je bila razstava, na kateri se je vsak avtor predstavil z najmanj po dvema deloma, odprta le štiri dni, saj bi se po kakovosti lahko mirno postavila ob bok razstavam v mestnih galerijah. Osrednja prireditev ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti pa je bilo sobotno srečanje krajanov v dvorani doma krajanov. V uradnem delu kulturno zabavne prireditve z "gasilskim" srečelovom in kopico nastopajočih glasbenikov je predsednik svet krajevne skupnosti Primskovo Slavko Erzar podelil priznanja za najlepše urejene hiŠe po oceni komisije za lepši videz kraja. Priznanje in denarno nagrado je za prvo mesto prejel Marjan Novak z Jezerske ceste 57, priznanje za drugo mesto Olga Jarc z Jezerske ceste 65 a in za tretje mesto Cvetka Oman s Ceste na Klanec. Posebno priznanje za najlepše urejen poslovni kompleks pa je svet krajevne skupnosti Primskovo namenil hipermar-ketu Mercator. Marjan Novak je bil nad priznanjem, za katero je zvedel šele iz krajevnega glasila Stiki, prijetno presenečen. "Komisije sploh nisem opazil. Rože imava z ženo Marijo rada, zanje skrbiva oba. Sem upokojen, rože so moj konjiček," je na kratko povedal. Prireditve ob krajevnem prazniku se ta teden še nadaljujejo. Današnji torek bo mineval v znamenju gasilstva. Ob osmih bodo gasilci "reševali otroke iz goreče šole", ob desetih pa bodo odprli tudi vrata svojega lepega gasilskega doma. Praznovanje bo v četrtek popoldne sklenil tradicionalni šahovski turnir v mali dvorni doma krajanov. Helena Jelovčan Srečanje eyropskih turističnih šol Bled - Minulo soboto je bila v športni dvorani zal^jučna prireditev 17, letne konference Združenja evropskih hotelskih in turističnih šol - AEHT. Strokovnega srečanja se je udeležilo več kot 600 dijakov in študentov iz 125 hotelskih in turističnih šol iz 35 evropskih držav, na sobotni prireditvi, udeležence sta pozdravila tudi državni sekretar za sredixje in višje šolstvo Elido Bande^j in blejski župan Jože Antonie, pa so razglasili zmagovalce. Gostiteljica letošnje konference, največjega evropskega srečanje hotelskih in turističnih šol, je bila Višja šola za gostinstvo in turizem (VŠGT) Bled. Tekmovanje je spremljalo okrog 30 sodnikov. V mešanju pijač sta bila najboljša Andrea Kovacs (Madžarska) in Kevin Proust (Francija), drugo mesto je osvojil Blejec Marko Kosednar, v kategoriji delo receptorja sta prepričljivo zmagala Mariborčanka Alberta Drevenšek in Anna Schiavone (Italija), za najboljšo turistično promocijo so poskrbeli Frances-ca Romano (Italija), Gudrun Brynjarsdottir (Islandija), Ca- sandra Wan de Weerd (Nizozemska) in David Kušanič (Hrvaška). Prvo mesto v kategoriji slaščičarstvo sta osvojila Edgars Ozolins (Latvija) in Seb Smit (Nizozemska), v kuharstvu sta bila najboljša Andrea Franca (Italija) in Roisin Horsom (Irska), v strežbi pa sta zmagala Maria Mauracher (Avstrija) in Simoes Pedro Alexandre Oliveira (Portugalska). Direktor blejske VŠGT Janez Šolar je povedal, da je bilo zaradi spremenjenih pravil letošnje ocenjevanje objektivnejše kot minula leta, bistvo tekmovanja pa je v naključno sestavljenih tekmovalnih skupinah. "Udeleženci so pohvalili odlično organizacijo konference in vzdušje ter dober spremljajoči program, navdušeni pa so bili tudi nad našimi študenti, ki so opravili večino organizacijskega dela in poskrbeli za Uiri-stična vodenja. Škoda le, da vseh Šest dni zaradi slabega vremena niso doživeli vseh lepot Bleda in čudovitih razgledov, ki se ponujajo ob lepem vremenu," je še dodal Šolar. Prihodnje leto bo evropska konferenca AEHT v turški pokrajini Antalija. Renata Škrjanc Bo razmere umiril radar? Komenda - Po težko pričakovani rekonstrukciji Glavarjeve ceste v Komendi, ki je bila v uporabo predana sredi septembra letos, so se že začele pojavljati tudi prve pripombe na njeno obnovo. Razširjena cesta po mnenju nekaterih občinskih svetnikov in krajanov zdaj omogoča veliko hitrejšo vožnjo, kar je zaradi bližine osnovne šole in vrtca Še toliko bolj nevaino in nedopustno. Slaba rešitev se jim zdi tudi izvedba kolesarske steze, ki je od cestišča ločena samo z narisano Črto, kar niti kolesarjem ne omogoča zadostne varnosti. Zato občinska uprava že razmišlja o nakupu premičnega radarja, ki bi umiril razmere na celotni dolžini ceste pa tudi na drugih krajih občine, kjer je to potrebno. J. P. Angleške urice za vse predšolske otroke Komenda - Angleški pouk, ki je bil za otroke iz občine Komenda, stare od 4 do 6 let, doslej organiziran le v okviru vrtca v Komendi, je navdušil otroke, ki so se s tujim jezikom spoznavali na prijeten način preko igre, in tudi njihove starše. Ti so se na občino zato obrnili s predlogom, da bi tovrstno izobraževanje omogočili vsem otrokom, tudi tistim, ki vrtca ne obiskujejo. Občinska uprava, ki je angleške urice v vrtcu finančno podprla že lansko leto in tako omogočila učenje 12 otrokom, je veliko razumevanja pokazala tudi ob tem predlogu, tako da bo učenje angleščine kmalu omogočeno vsem predšolskim otrokom. J. P. Malčki v nekdanji dnevni sobi Bukovica - Konec septembra je občina v Podružnični šoli Bukovica takoj po izselitvi Ivanke Dolenc iz stanovanja izvedla najnujnejša dela v prostorih nekdanjega stanovanja (luči, umivalnik, oplesk, šolska tabla, mize in stoli, itd.). Od tega tedna naprej tako v nekdanji "dnevni sobi" stanovanja že poteka pouk prvega razreda devetletke z dvanajstimi učenci. V preostalih dveh učilnicah šole pa je klasična kombinacija: 2. in 3. razred devetletke ter 3. in 4. razred osemletke. "Nekdanje stanovanje in celotna šola je preurejena le začasno, saj bo v počitniškem času 2005 potreben večji poseg, da bo ta del normalno preurejen (vključno s kuhinjo, ki ne ustreza predpisom)," nam je povedal Alojz Bogataj iz škofjeloške občinske uprave. B, B. Potujoča e-šola Mavčiče - BSC Kranj, nosilna organizacija Regionalne razvojne agencije Gorenjske organizira brezplačno računalniško usposabljanje, ki bo namenjeno podjetnikom, obrtnikom, zaposlenim pri njih, pa tudi kmetom in vsem, ki razmišljate o samostojni podjetniški poti ali razvoju dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Na programu bosta dve usposabljanji z naslovom Moje prvo srečanje z računalnikom in Uporaba računalnika v podjetju. Potekali bosta med 25. in 28. oktobrom v pozno popoldanskih urah v prostorih Podružnične šole Mavčiče, prijave pa zaradi omejenega števila prostih mest že zbirajo. S. K. Športni pozdrav dvorani Medvode - Po načrtih naj bi občani, predvsem pa učenci iz Osnovne šole Medvode, septembra 2005 dobili športno dvorano, s tem pa ustrezne pogoje za izvajanje športnih dejavnosti. Nova dvorana bo stala na mestu nekdai\je telovadnice pri šoli, ki so jo porušili pred dobrima dvema tednoma in že začeli z novogradiyo. Število učencev se na Šoli iz leta v leto povečuje, v primeija-vi z nekaterimi drugimi šolami, pravi ravnatelj Vojko Bizant. Letos imajo vpisanih 372 otrok. Večajo se jim oddelki, s tem pa tudi prostorske potrebe. To je bilo očitno tudi pri pouku Športne vzgoje, saj so v enem prostoru naenkrat telovadili po trije razredi. "Imeli smo klasično telovadnico, kot jo imajo tudi druge šole, s to razliko, da nismo imeli male telovadnice, v kateri bi lahko telovadil vsaj en razred," pojasnjuje ravnatelj in dodaja, da so se z občino najprej dogovarjali le za povečanje obstoječe telovadnice, saj je nove prostorske pogoje narekovala tudi uvedba devetletke. Z odločitvijo zadovoljen tudi ravnatelj Vojko Bizant. Podobna je bila zgodba z druge strani, občinske. "V občini nimamo veČje športne dvorane, le manjšo ob podružnični šoli, ki zadostuje samo za potrebe kraja Sora, ne pa za širše občinske potrebe," pravi Ciril Hočevar, svetovalec župana. Izkazalo se je, da bi bila primerna lokacija dvorane prav ob Osnovni šoli Medvode, tudi zaradi bližine centra. "Investicija je bila ocenjena na 830 milijonov tolarjev, od tega prispeva 83 milijonov Ministrstvo za Šolstvo, znanost in šport, ostala sredstva pa bomo zagotovili iz občinskega proračuna," dodaja Hočevar in še: "Športna dvorana bo pokrila potrebe izvajanja športnega programa v šoli, v popoldanskem in večernem času pa bo namenjena širšim dejavnostim za občane, kot so badminton, rokomet, mali nogomet." Več bo telovadnih prostorov z urejenimi garderobami, tribunami za gledalce ... Pogoji za pouk Športne vzgoje so na šoli v tem času "težki", kot se je izrazil ravnatelj, saj bodo do izgradnje nove dvorane brez telovadnice. Učence razredne stopnje vozijo na telovadbo z avtobusom v dvorano Partizan, učence predmetne stopnje pa v Podružnično Šolo v Soro. Dvorana naj bi bila nared z začetkom prihodnjega šolskega leta, dotlej pa bodo morali še močno "stisniti zobe". Suzana P. Kovačič, foto: Gorazd Kavčič • • t GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 19. oktobra 2004 Kovorska cerkev prijaznejša V cerkvi Janeza Krstnika so uredili centralno ogrevanje in pod, na župnijskem vrtu pa uto. Prazniki in godovi V soboto bo v Kovorju znova verski in kulturni večer. Kovor - Od avgusta naprej Je bila cerkev Janeza Krstnika v Kovorju gradbišče. Maše so bile v sosednjem skednju. Zastareli in poškodovani pod so zamenjali z novim in v cerkvi uredili centralno ogrevanje. V cerkvi in okoli nje so postorili še nekatera manjša dela, na župnijskem vrtu pa so zgradili priročno uto. Cerkev in njena okolica sta prijaznejši in v nedeljo je novosti blagoslovil upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko. V nagovoru je poudaril pomen celodnevnega čaščenja, ki so ga v kovorski župniji imeli v nedeljo, in dejal, daje ta dan izziv za kristjane. Dan čaščenja je dan zahvale za božjo ljubezen. Brez vere ni stika z Bogom. Brez nje človekovo življenje nima smisla, je dejal nadškof Perko. OdpadniŠtvo od vere in Boga se je vedno bolj razbohotilo. Vedno več je ljudi, še posebej v krščanskih deželah, ki živijo, kot da Boga in vere ne bi bilo. Nekatere druge vere, še posebej islam se širijo. Kaj pa krščanstvo? Se njego- vo izročilo ohranja in utrjuje, se je vprašal nadškof dr. Franc Perko in poudaril, da mora vera vplivati na vse življenje. Župnik Vlado FeČnik je na koncu maše opisal potek del in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri obnovi v cerkvi in okolici. Razen župljanov in drugih dobrotnikov je pomagala tudi tržiška občina. V soboto, 23. oktobra, bo v Kovorju znova na sporedu verski in kulturni večer. Ob 18. uri bo maŠa, ki jo bo daroval župnik in dekan iz Globasnice na Koroškem Peter Stücker. Prepevali bodo oktet Deseti brat (umetniški vodja Jože Kores) in baritonist Matjaž Robavs, ki se bodo predstavili tudi ob 19. uri na prireditvi na bližnjem skednju. Sodelovali bodo še citrar Tomaž Plahutnik, dekliška skupina Lacrima in domača dramska skupina. Pokazali bodo tudi diapozitive iz romanja v Medjugorje. Po kulturnem večeru bodo udeležence čakale Martinove dobrote iz kleti in peči. Jože Koši\jek Budisti za največji kip Slovenci smo septembra imeli redko priložnost videti relikvije največjih budističnih mojstrov in učiteljev, ki krožijo po svetu že od leta 2000. So del projekta Maitreja - izgradnje največjega kipa na svetu - in širijo med ljudi mir in ljubezen. Ljubljana - Največji kip na svetu, velik bo kar 152 metrov, že gradijo v mestu Kushinagar na severu Indije, kjer je zgodovinski Buda doživel razsvetljenje in zapustil telo. Od tam seje oblikovala in razširila budistična religija, ki je danes znana po vsem svetu. Kip, ki se imenuje Buda Maitreja (maitri pomeni univerzalna ljubezen), je za današnji čas eden najbolj zahtevnih in največjih tehnoloških in arhitekturnih projektov. Zanj so združili moči in znanje vodilni strokovnjaki iz Indije in njihovi sodelavci iz vsega sveta. Z računalniškimi simulacijami so raziskali vse možnosti, da bo ob- jektu zagotovljena trdnost in obstojnost materialov v vroči klimi. Izdelan bo iz posebne zlitine aluminija, niklja in brona, ki naj bi bila obstojna v naslednjih tisočletjih. V njegovi notranjosti načrtujejo petnajst svetišč, ki bodo namenjena poglabljanju. Budisti verjamejo, da se bo tudi njihov Buda ponovno utelesil na Zemlji in da bo človeštvu ponovno razodel nauk o nesebični ljubezni. V ta namen so v svet poslali dragocene relikvije, posmrtne ostanke njihovih največjih učiteljev in svetnikov, da bi med ljudmi Širile mir in ljubezen. Koščki kosti, zob, krvi in osebni sveti predmeti, ki so jih Relikvijam se je poklonilo tudi veliko Slovencev. Klarine relikvije v Sloveniji Ljublana - Med praznovanjem Klarinega leta so v Slovenijo konec tedna pripeljali relikvije sv. Klare (1193 - 1253), najprej v Ljubljano, nato pa v Nazarje, kjer je samostan klaris. Beseda relikvija izhaja iz latinske besede "reliquiae", ki pomeni del telesa, obleke ali predmet, povezan z nekim svetnikom. V katoliški Cerkvi je bilo čaščenje relikvij posebej obravnavano in določeno na vesoljnem cerkvenem (koncilu) v Tridentu v Italiji (1545 - 1563). Relikvije so shranjene v posebni posodi, ki se imenuje "relikvarij". Sv. Klara je bila učenka sv. Frančiška Asiškega (1181 - 1226) inje soustanoviteljica klaris. Pri sv. Damjanu v Assisiju je nastal prvi ženski samostan te družbe. Njena posebnost je uboštvo, strogost, molitev od osem do deset ur dnevno in ročna dela. Na Slovenskem je bil prvi samostan klaris leta 1300 ustanovljen v Mekinjah pri Kamniku, kasneje pa še v Gorici, v Ljubljani in v Škofj i Loki. Cesar Jožef II. je leta 1782 samostane, ki so bili "za državni blagor brez koristi", razpustil, med njimi tudi samostane klaris v Ljubljani, v Škofji Loki, v Mekinjah in v Gorici. Nekatere klarise so odšle k uršulinkam, druge k dominikankam, nekatere pa v tujino. Prvega aprila leta 1978 so klarise prišle v Nazaije. Danes je v samostanu 15 sester, pet pa jih je v Dolnicah v Ljubljani, kjer je nastala nova skupnost. J. k. darovali N. S. Dalajlama in mojstri iz Burme, Indonezije, Tajske in Tajvana, pripadajo zgodovinskemu Budi in njegovim najbližjim učencem. Njihova posebnost je v tem, tako verjamejo budisti, da se lahko ljudem ob ogledu v srcu zbudita nesebična ljubezen in sočutje. Katja Dolenc Muslimani praznujejo ramadan Jesenice - Minuli teden seje zaČel ramadan, muslimanski praznik, ki je post od sončnega vzhoda do zahoda, ko se morajo verniki čez dan odpovedati hrani, pitju, kajenju in spolnim odnosom. Post ni obvezen za duševno bolne, otroke, bolnike, nosečnice, potnike in ženske, ki imajo menstruacijo. Zadnje tri skupine lahko post nadoknadijo kasneje. Ramadan je čas duhovnosti, očiščevanja, solidarnosti, kesanja in oproščanja. Za muslimane je ramadan najbolj veličasten mesec med vsemi. Je mesec razodetja, saj se je v njem začela objava Korana in se je zgodilo povratek muslimanov v Meko. Ahmed Pašić pravi, da je za muslimane pomembno preživljanje ramadana z družino, sorodniki in z ljudmi, ki jih imajo radi. Na Jesenicah bo med ramadanom živahno. Na Kejžarjevi 19 bodo organizirali predavanja, skupne večeije (iftar - 30. oktober), zbirali denar za pomoči potrebne in se spomnili svojih umrlih. Ramadan je končan v 30 dneh, ko nastopi novi mlaj. Letošnji bo trajal do sobote, 13. novembra, in bo končan s tridnevnim praznikom ramazanskim bajramom. Ta dan bo tradicionalna molitev ob 7.40. J. K. Uršula zemljo zaklene v petek bo minilo 26 let od začetka papeške službe sedanjega papeža Janeza Pavla II. Krišpin in Krišpinjan sta zavetnika čevljarjev. Danes, 19. oktobra, je praznik Kanadskih mučencev; duhovnikov in redovnikov Janeza Breebuefa in Izaka Joguesa, Pavla od Križa in duhovnika Petra Alkantarskega. Izak Jogues in Janez Breebuef sta bila jezuita in sta bila umorjena v letih 1642 - 1650 pri širjenju krščanstva med Indijanci. Med Indijanci plemena Algonkinov je dvesto let kasneje deloval tudi slovenski misijonar Friderik Baraga. Jutri, 20. oktobra, bo praznik mučenke Irene (Miroslave, Mire) in opata Vendelina. Irena je bila v 6. stoletju redovnica na Portugalskem. Ker je zavrnila učitelja, je ta lagal, daje noseča, zaradi česar jo je dal bogat plemič Bertaud, s katerim se tudi ni hotela poročiti, obglaviti. Pokopana je v mestu Santarem blizu znane božje poti Fatima. Vendelin je bil opat benediktinskega samostana na jugu Nemčije. Živel je v letih 554 do 617. Postal je zavetnik zoper kugo in bolezni živine. Največ njemu posvečenih kapel in cerkva je v alpskih in živinorejskih pokrajinah. V četrtek, 21. oktobra, bosta godovnika devica in mučenka Uršula in opat Hilarion. Posebej znana je Uršula. O njej kroži več legend, nesporno pa je bila Uršula v začetku 4. stoletja v času rimskega cesarja Dioklecijana skupaj s svojimi tovarišica-mi zaradi krščanstva in devištva umorjena. Ena od legend pravi, da so bile Uršula in tovariŠice sestre, neveste in hčere vojakov tebajske legije, ki so bili umorjeni, ker niso hoteli pobijati nedolžnih ljudi. Druga legenda govori o mučeniŠki smrti med napadom na Köln, tretja legenda pa pravi, daje bila Uršula hČi britanskega kralja, ki jo je zaprosil za roko anglosaški kraljevič. Uršula je obljubila poroko, če se bo kraljevič pokristjanil in počakal tri leta, da se bo Uršula z 11.000 tovarišicami vrnila z romanja v Rim. Ko so se vračale, so jih napadli Huni. Njihov poglavar jo je hotel za ženo. Ker ga je zavrnila, jo je ubil. Število 11.000 je pretirano. Realnejši sta številki 1 ali 11. Uršula je za-vetnica ženskih vzgojnih zavodov. Po njej se imenujejo uršu-linke. Uršuli je posvečenih več cerkva. Najbolj znana je na Ur-šlji gori. God sv. Uršule je povezan tudi z vremenom. Pregovor pravi: Uršula zemljo zaklene, Rupret (27. marca) pa jo odklene. V petek, 22. oktobra, bo praznik svetopisemske žene Marije Salome. Apostol Janez v svojem evangeliju poroča, daje bila Marija ena od Štirih žena pod križem na kalvariji, na katerem je umrl Jezus. Bila je mati apostolov Jakoba (starejšega) in Janeza. V soboto, 23. oktobra, bo praznik duhovnika Janeza Ka-pistrana, mučenca Severina iz Kölna, škofa Romana in patriarha Ignacija Carigrajskega. V nedeljo, 24. oktobra, bo praznik Škofa in ustanovitelja klaretincev Antona Marije Clareta, opata Marina in škofa Tadeja (Dejana). Anton Claret (1807 - 1870) je bil tudi nadškof v mestu Santiago de Cuba na Kubi. V ponedeljek, 25. oktobra, bo praznik mučencev Krizanta in Darye, ki sta umrla v 4. stoletju in sta zavetnika sodnikov. V ponedeljek bodo imele god tiste dekleta in žene, ki jim je ime Darija, Darja in Darinka. Ime izhaja iz perzijšČine, kjer so se kralji imenovali Darij oziroma Darej, kar je pomenilo "posestnik, mogočnež". V ponedeljek bo tudi praznik bratov Krišpina in KriŠpinijana. Iz Rima sta bežala v Francijo in tam zastonj popravljala čevlje. Ker sta bila kristjana, soju ujeli in usmrtili. Za zavetnika so ju izbrali čevljarji, strojarji, sedlarji, krojači in tkalci. Jože Košixjek Zbor Jehovovih prič Ljublana - V soboto in nedeljo, 23. in 24. oktobra, med 9.30 in 15.30 bo v športni dvorani na Kodeljevem, Gortanova 21, okrajni zbor Jehovovih prič na temo "Naj vas vodi modrost, ki je od zgoraj". Kot .je povedal Gregor Dežman, bo prvi sklop predavanj "Modrost, ki je od zgoraj, kažimo v svojem življenju" pojasnjeval, kaj pomeni biti čist, razumen, pripravljen ubogati in delovati za mir. V drugem sklopu predavanj z naslovom "Prizadevajmo si za to, kar izgrajuje", ki bo na sporedu drugi dan zbora, bo govora o prepoznavanju reči, ki lahko človeka duhovno oslabijo. V nedeljo ob 13.30 bo javni govor o koristnosti Božje modrosti in udejanjanju božjih načel v praksi, nato pa sklepni govor "Ravnanje po božji modrosti nas ščiti". Vrhunec zbora bo krst novih učencev v soboto ob 11. uri v pokritem bazenu na Kodeljevem. J. K. Jasna Paladin XXII. del Kamniški Kurhaus Vsa stanovanja in posamezne sobe v sklopu kamniškega zdravilišča so imela glede na že omei\jena obseg in ponudbo vil točno določeno ceno, ki je bila odvisna od lege vile oziroma stavbe, strani neba, kamor je bila obrnjena soba, od velikosti ter seveda od dolžine najema. Iz virov je razvidno, da je daleč najvišje cene dosegalo bivanje v vili Neptun, sledijo ostale tri vile, najcenejše pa so bile sobe v zdraviliškem poslopju, saj so bile tudi najbolj preprosto opremljene in brez verand oziroma balkonov. Podatki o notranji opremi stanovanj v zdravilišču sicer niso na voljo, prav tako ni ohranjenih praktično nič elementov materialne kulture (pohištvo, pribor, ...) iz obravnavanih stavb. Si pa pri spoznavanju notranje opreme lahko pomagamo z opisi pohištva in drugega hišnega inventaija v stanovanjih premožnejših Kamničanov, saj je določena podobnost zagotovo obstajala. Vsaj za vilo Neptun lahko sklepamo, da je bila opremljena s "prestižnim" pohištvom, kamor so tedaj šteli masivne kredence in nočne omarice iz orehovega lesa z vdelanimi marmornatimi ploščami, usnjene garniture, tapecirane divane in fotelje, zrcala, stenske ure, srebrne in bronaste drobnarije ipd. Prav tako so bili cenjeni parket s preprogami, razkošni lestenci, številni predalniki, omare in omarice, umivalniki in toaletne mizice z ogledalom, vezenine, stenske slike, naslonjači ipd. Preprostejši gostje, ki so prišh le na posvet k zdravniku ali pa si daljšega bivanja niso mogli privoščiti, so prenočevali v sobah zdraviliškega poslopja, saj so JH' t6i fwWttrftil fat to <1 Ziniraer-Tarif. ZIDO» iirv "»'f 'felrledfl d vtmi (f .»t M Mtl oMr ».klufdl»« (mM- t*X mmi^^- * * t f 4 knttt» tt mm MM M « « . * * Gene za sol)e. > < I * » i «»»K ^M nt^-Mtit i M sUsu M Atd tik ttMR«!««!!!«« Uktfr^^-u i»ff^ft H» MJtmt^^^-^ m CÜttt, ft€h ftklri )ß 6rf KiiHurc^.lbisiKHr^Ui« vfr nia *l weifslltitä «VOH W» OkiwtteWwte'i m'-^tU* 4 « » f I J i f imuiAfm /f' sNKtm tli m* fMU^j» iti ^vfii if *t( .•""■mTÄC» / nKtsR» tfjA* M ^AjMU k» ^f»/« If* {-»H^SJiO titivtm M tt V*^^ Imaa V nlfftWm ««»IH« fM^MIUrt« "t lue^ (f 44 * > fw^tn^ H iak dn« fMttM. v v I» v v ^ vk-^ / V Vtvi.yjv y JeiV Cenik za vilo Neptun na začetku 20. stoletja, ko so bile cene že nekoliko nižje. le tu oddajali sobe tudi le za en dan, vile pa so gostile le premožnejše obiskovalce, ki so tu navadno preživljali po cel mesec ali pa kar celo sezono. Najem za en dan namreč sploh ni bil mogoč. Ob ceniku sob oziroma stanovanj so bili najemniki obvešče- ni tudi o tem, daje vsaka dodatna postelja stala 30 krajcaijev več in da so sobno razsvetljavo plačevali glede na porabo. Pogosto je k najemu stanovanja sodila še pristojbina za par konj v hlevu z lopo za kočijo, saj je še vedno precej gostov uporabljalo to vrsto transporta. Pristojbina je znašala 7 goldinarjev na mesec. Za vsako stanovanje, ki so ga gostje najeli za en mesec ali za celo sezono, je bilo treba vnaprej plačati aro, ki je znašala 25 odstotkov celotnega zneska, preostanek pa so plačali ob nastanitvi. Najemna doba je bila navadno znana že vnaprej, če pa se je bivanje zaradi dobrega počutja nekoliko zavleklo ali zaradi nenadnega okrevanja skrajšalo, so morali gostje spremembe v dogovoru sporočiti najmanj sedem dni prej. Zaradi velikega povpraševanja je bila takšna organizacija pač nujna. O naprednem turističnem duhu pa priča tudi opomba, da so vsi gostje, ki se niso hranili v zdraviliški restavraciji oziroma niso imeli lastne kuhinje v eni od vil, v primerjavi z zgoraj naštetimi najemninami plačali kar 80 odstotkov višjo ceno! t Torek. 19. oktobra 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Fre ske ladje Beagle Debelih sedem let "Ko enkrat poizkusiš fresko, te ta zasvoji. Ne glede na to, da gre za tehniko, ki zahteva določeno koncentracijo in ima kar nekaj posebnosti." Škofja Loka - Te dni je v (i^aleriji Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani na ogled razstava "Potovalne na ladji Beagle IIL", akademske slikarke Maje Ljubic. Znamke kot freske na leh-i\jaku niso prav pogost likovni medy, za Majo pa v,zadnjih letih značilen. Uveljavljena je tudi kot ilustratorka, še topla iz tiskarne je tudi slikanica Zlobudrave bolhe, za katero je pripravila ilustracye, napisal pa jo je Tomaž Vrabič. Tokratna "izdaja** kamnitih znamk je vaša tretja po vrsti, najprej ste na njih predstavili Živali, kasneje fosile, zdaj je tu morje. Vaš glavni vir je Darwi-nov dnevnik Potovanje na ladji Beagle, ki ima na razstavi prav posebno mesto ... "Izvod ladijskega dnevnika, pri nas je izšel leta 1950, je vsekakor eden izmed vzgibov za moje likovno ukvarjanje z Dar-vvinom in je na razstavi res na prav posebnem mestu v svoji vitrini na blazini. Kot kraljevi nakit. Knjigo sem razstavila tudi zato, ker te moje razstave niso le umetniški projekt, ampak sledijo nekemu poljudnoznanstvenemu konceptu. Na razstavi so tako tudi fotografije, ki sem jih posnela v Natural History Mu-seumu v Londonu, pa printi nekaterih živali, ki jih je opisal Darwin ... Na prvi razstavi na Škofjeloškem gradu sem na kamnitih znamkah predstavila živali, na drugi, ki je bila na osnovni šoli Škofja Loka mesto, so bili to fosili (kasneje tudi v Biološkem središču), na Inštitutu Josef Stefan pa ob omenjenih znamkah predstavljam še nove na temo morja. Tako je na eni znamki goba (Cyttaria darwinii), ki raste na Ognjeni zemlji, rekli soji tudi indijanski kruh, saj je bila edina rastlinska hrana tamkajšnjih prebivalcev, na drugi znamki pa je delfin (Delphinus Fitz -Royi), ki je dobil ime po kapitanu ladje. Ob njem je še zemljevid Ognjene zemlje in dela Patagonije, kjer je vidno, koliko zemljepisnih imen je dala odprava. Projekt, s katerim se ukvarjam že veČ kot pet let, s tem še ni končan, saj je rastlinski del precej obsežen ..." Kot umetniški naČin ste si izbrali fresko na lehnjaku, razstavo pa dopolnjujete z akvareli, Zakaj freska? "Freska daje občutek trajnosti, kot to v kiparstvu velja recimo za kip iz brona. Na ta način vse skupaj ovekovečiš, zadeva dobi dodatno težo. Sicer pa se mi je prvotna ideja za znamko porodila, ko sem prebirala o Darwino-vih pošiljkah, ki jih je z drugimi ladjami pošiljal v domovino. Na pot je namreč odšel kot mlad znanstvenik, slaven pa je postal šele potem, ko je pet let pošiljal primerke, jih opisoval, klasificiral ... Od tod tudi ladijska znamka, ki je bila namenjena zavarovanju ladijskega tovora. Ladjica, kot prispodoba ladijske znamke, se tako pojavlja tudi na mojih znamkah. V dogovoru s Pošto Slovenije na znamkah ne smem uporabljati besede Slovenija, prav tako tudi ne poštnega roga in prav tako ne kakršnekoli številke, ki bi recimo zavajala filateliste. Odločila sem se, da se ohrani vsaj ladijska znamka." To niso znamke, ki bi tudi v filatelistiČnem smislu imele veliko vrednost? "Te znamke se v strokovni terminologiji imenujejo Cinderella (pepelka), ki so od države in pošte nepriznane. Pri nas je podobno znamko izdal Zmago Jelinčič, pa NSK. Moje znamke sicer niso bile nikoli v prometu, smo pa izdali priložnostni žig, kije uraden in veljaven. Predpis, kadar izdaš žig, je, daje del razstave namenjen tudi filateliji, in Delfin, po kapitanu ladje Beagle, imenovan Fitz Roy, je impozanten "po darvinovsko", še bolj pa v likovnem smislu, kot freska na lehnjaku. tako po posredovanju filatelista Janka Srampflja del razstave namenjen tudi znamkam na temo ladje, morje, široka cesta ... Sama sem se za projekt z znamkami navdušila na bolšjem trgu v Londonu, kjer sem med neko "šaro" našla štiri znamke, ki so izšle ob stoletnici Darwinove smrti. To je bil impulz zame. Lani, ko se je sestra Nives mudila na Kitajskem, pa je prav tako v nekem kupu filatelistiČ-nih časopisov ven potegnila ravno tistega, na katerem so predstavljene te štiri znamke." Ste kdaj zbirali znamke ? "Sem premalo organizirana za kaj takega. Sicer nobene znamke, če mi je ta všeč, ne vržem proč. Izrežem jo, a se mi potem valja po kuvertah, albumih, ne gre pa za urejeno zbirko, kot je to značilno za filateliste." Boste zgodbo znamk in Dar-wina nadaljevali? "Drugo leto pomladi imam v načrtu razstavo v galeriji Marin v Umagu, upam da bom "morski cikel" znamk še dopolnila." Tudi freska ostaja vaš likovni izziv, kar nekaj ste jih tudi naslikali na cerkvah, znamenjih, zasebnih objektih ... "Seveda. Ko enkrat poizkusiš fresko, te ta zasvoji. Ne glede na to, da gre za tehniko, ki zahteva določeno koncentracijo in ima kar nekaj posebnosti. Zunanje freske lahko delaš v maju in septembru, medtem ko sem te freske na lehnjaku delala v ateljeju in sem bila neodvisna od vremenskih razmer." Kaj vas ta trenutek najbolj okupira ? "Trenutno skupaj s piscem Tomažem Vrabičem pripravljam knjigo, ki bo izšla pri založbi Mladika. Gre za zbrane zapise iz revije Kekec, v kateri že nekaj časa objavljava rubriko o Tinki Tonki, ki potuje po svetu, spoznava različne živali in vedno piše pismo na založbo ... Potem ilustriram za učbenike, slikanice, Ciciban ..." Freske in ilustracije ustvarjate po ciklih, načrtno ali po lastni intuiciji? "Pravzaprav vseskozi živim v nekem stresu, kar je tipično ilu-stratorsko, založbe nas priganjajo z roki, na drugi strani pa freska zahteva prave vremenske razmere ... Kakorkoli že, rada bi imela vsaj malo več časa." Igor Kavčič Mengeš - S petkovo uradno premiero najnovejše, v sedmih letih desete po vrsti, uprizoritve v Špas teatru, komedye Funny Money, je gledališče praznovalo tudi prvih sedem let uspešnega delovaixja. Tudi tokrat se na Špas teatrovem odru predstavlja odlična igralska zasedba: stojijo (z leve) Uroš Smolej, Primož Petkovšek- Petko, Boris Kerč, Branko Jordan (v alternaciji s Smolejem), Slavko Cerjak, sedijo Matjaž Tribušon, Mojca Fatur, Janez Hočevar Rifle in Bonsiegna. Na petkovi premieri, špastea-trovci sojo sicer zaigrali na podlagi trinajstih zelo uspešnih predpremiernih uprizoritev, se je trlo gostov iz gledališkega in filmskega sveta, saj so se sedmim uspešnim letom delovanja prišli poklonit številni odlični igralci in režiserji, ki so vsa ta leta (ali pa še bodo v prihodnje), krojili zgodbo o uspehu Špas teatra. Gledališče, ki je pod vodstvom prodorne direktorice Urške Alič Flajnik, svoja vrata v matični dvorani Kulturnega doma v Mengšu, prvič odprlo pred sedmimi leti s predstavo Zbeži od zene, je z desetimi uprizoritvami doslej zabeležilo več kot tisoč predstav, ki si jih je ogledalo skoraj 400.000 obiskovalcev. S komedijami, ki se jim je smejala tako rekoč že vsa Slovenija, so gostovali na Dnevih komedije v Celju, na Tednu slovenske drame v Kranju in Borštnikovem srečanju v Mariboru. Za tri izmed njih so prejeli kar sedem nagrad. Bržkone ni naključje, da so za sedemletni jubilej v Špas teatru izbrali prav tekst avtorja, s katerim so svojo pot tudi začeli, namreč tekst Rayja Cooneyja z naslovom "Funny Money", katerega režiser je Vinko Möderndorfer. Lahko bi rekli, daje zgodba, ki se plete in razplete v komediji, tradicionalno univerzalna. Priden uradniček Henry Perkins (Janez Hočevar Rifle) v zamenjanem kovčku ne po lastni krivdi dobi bajnih 735.000 funtov. Seveda nima nobenih problemov, kako denar potrošiti, dokler se okrog kovčka ne začne zapletati. Najprej se moževim predlogom ne strinja žena, pojavita se prijateljski par, pa taksist, policisti in na koncu še mafijaš, skratka cel regiment likov, od katerih je v zapletanju zgodbe o denarju, vsak po svoje smešen. Kot eden od inšpektorjev se je prvič se je na odru predstavil tudi filmski igralec Primož Petkovšek - Petko. V Špas teatru pričakujejo, da bo komedija nasledila njihovo najuspešnejšo doslej Stevardese prihajajo. Gledalci imate za prvi naslednji ogled v Mengšu za to možnost že prihajajočo nedeljo. Igor Kavčič, foto: Bojan Brece^ Slikarske teme po Preglovo Beremo na vlakih v Skofja Loka - V Galeriji Ivana Grohaija je od preteklega četrtka na ogled razstava del akademskega slikaija in mag. grafike Aijana Pregla. Pod naslovom razstave Slikarske teme: akti, pokrajine, svetloba, odkrivamo za avtorja značilna dela, s katerimi obnavlja in hkrati ironizira nekatere klasične slikarske teme. "Slikar z lahkoto krmili med stili preteklih obdobij in jih izrablja, da bi svojim delom vlil dodatne pomene-," je k razstavi zapisala Petja Grafenauer. Preglove slike govorijo o sodobnem času, ko slikarstvo teme in motive črpa iz sveta visoke in popularne umetnosti, jih med seboj meša in brez predsodkov skupaj predstavlja na platnu. V "Grpharjevi" nam tako skozi sebi lasten pristop predstavlja tako akte, pokrajine kot svedobo, pa naj bo slednja ponazorjena "zgolj" s slikami stikal, ki zahtevajo Več luči. Razstava bo na ogled do 7. novembra vsak dan (razen ponedeljka) med 10. in 12. uro ter 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro ter ob nedeljah med 15. in 18. uro. L K. Krai\j - V Tednu vseživljenjskega učenja Andragoški center Slovenije skupaj s Slovenskimi železnicami pripravljata akcijo z naslovom Beremo na vlakih. Skupaj z njima pa v tej vseslovenski akciji sodelujejo tudi mentorji bralnih krožkov s svojimi krožkarji, ki delujejo na Gorenjskem, ob tem pa tudi Gorenjski muzej v Kranju in Ljudska univerza v Radovljici. Prijateljevanja s knjigo bodo potekala od včerajšnjega dne pa do sobote na relacijah Kranj - Ljubljana, Kranj - Lesce, Kranj - Jese- nice in obratno. Krožkarji z mentoricami Matejo Arhar, Natašo Škofic Kranjc in Natašo Kristan Primšar bodo ob različnih urah vstopali na vlak, kjer bodo prebirali knjige slovenskih avtorjev, se s potniki pogovarjali o bralnih navadah in delili letake in knjige ter revije, če bodo le-ti le želeli sodelovati v akciji. Kot gostja se bo z njimi peljala v tudi Marjeta Zebovec, avtorica zanimive biografije o Janezu Jalnu. V tem tednu se bo na gorenjskih vlakih zagotovo bralo kot že dolgo ne. L K. Odsevi gora s Prietom v Skofja Loka - V zgornjem hodniku Puštalskega gradu barvne fotografije razstavlja Milenko Arnejšek - Prle. V Glasbeni šoli Škofja Loka ga poznajo kot prizadevnega glasbenega pedagoga za klavir, harmoniko ter korepetitorja, mnogi pa tudi kot alpinista inštruktorja in člana Gorske reševalne službe. Preplezal je okoli sedemsto smeri, od tega dvajset prvenstvenih. Gore so tudi njegov glavni motiv na fotografijah, s katerimi se tokrat predstavlja. L K. -J J I r' & Dupini j OLiverjevi gosti: ' skupina Dežuj Železniki, v Športna dvorana ; 24.10.2004 ^ ob 8. un 5 J \'stopnivc: intcnicina prodaja: jw ww.bcbc-coniAi; teleftnnka prodaja: 4S , l^iskont ir^uvina Mcivator. SpuittLi dvoratvi; ♦ s ^ ^ % ' Skotp I.okA: Bi^ Kani:, Intoiinacihki (Vnu'r Sclva^ iri:o\ma lus, Kranj: Ali^ati^r; Ciorcnja (lOsfilna Sedtiiica PiHJhrdi): InVNtjIna pri \'ilkoru; ^fÖ'UPU^ I rafika in dvc uri pred k4>iiccriom. r Piše Eva Senčar Za 'knjigobrbce' Slobodan Ivankovič Baudo, Galerija Antikvariat, Tatjana Pregl Kobe, angleški in francoski prevod, barvno monografijo založilo in izdalo Mizarstvo Ovsenik, Kranj 2004, 108. str. Kranjčani dobro poznajo stavbo na Jezerski cesti, katere del ima obliko grajskega stolpa in tako pomenljivo vabi, saj ni namenjen le zasebnemu bivanju. V njem je shranjena obširna zbirka likovnih del, od katerih so prav posebno mesto zavzele slike Jožeta Tisnikaija. Spominjam se, da sta bila slikar in mizar Alojz Ovsenik velika prijatelja, in kadar seje zbirka, ki danes gotovo šteje več kot sto slik, povečala - kar je ponavadi pomenilo nakup več del hkrati, se je zgodil praznik na Ovsenikovem domu, in so bili vabljeni prijatelji, poslovni partnerji, pa tudi galeristi, ki so dogodek ovrednotili s strani umetnostnozgodovin-ske stroke. Mizarstvo, ki je danes uspešno družinsko podjetje, se bo kmalu proslavilo s štirimi desetletji svojega vsekakor opaznega delovanja, izdeluje pohištvo iz masivnega lesa. Od tod do obnavljanja starega pohištva ni več daleč, z njim se je Alojz vedno rad ukvaijal; zato je stavba na Jezerski lani dobila še eno galerijo. Antikvariat - Restavratorsko delavnico. Prostor z razstavljenimi starinami, kjer se občasno zgodijo prav prijetni kulturni dogodki, so opremili s slikami Slo- bodana Ivankoviča Bauda, ki pa je tudi prodajna. V monografiji, napisani in opremljeni, kot to danes zahteva sodobni bralec, ki si želi tudi vpogleda v umetnikovo zasebnost in s tem odstirek v slikaijevo notranje življenje, preberemo tudi o odnosu Ivankovič - Ovsenik. Seznanila sta se že pred dvaindvajsetimi leti, ko je prvi že dve leti bival v Škofji Loki. Študij slikarstva je zaključil na beograjski Likovni akademiji, v sedemdesetih pa se nastanil v Parizu, kjer, kot sam piše "sem razumel, da je moj likovni jezik zastarel, da moram spregovoriti drugače Rezultat njegovega razmišljanja je bila najprej razstava v Majskem salonu v prostorih Muzeja mesta Pariz, kjer je njegova slika Petelin visela skupaj z mnogimi pomembnimi sodobnimi umetniki. Razpet med Slovenijo, kjer je služil vojaški rok, in svetovno prestolnico umetnosti je nekoČ odkril "Čudovito srednejveško ogrlico, ki se je ovijala in spajala z alpsko pokrajino. Z mešanico kristalne svetlobe in mehkih meglic, ki so dajale vtis japonskih sanj. Tihi in diskretni prebivalci so se v določenih urah pojavljali in nato - kot ptice v zelenih krošnjah - izginjali. To je bila Skofja Loka." Na splošno bi Bauda označili kot slikarja človeških likov, najraje aktov, krajin, pogosto z jezeri, kot umetnika, ki ga hkrati vznemiija imaginarno in abstraktno. Danes, ko ima za seboj obdobja najrazličnejših raziskovanj slikarskih tehnologij in izpovedne vsebine, izgleda, da bo vsaj nekaj časa zadovoljstvo 'raziskovalca' naŠel v svoji novi družini: ženi Sonji in aprila rojeni hčerkici Asji. Mati in hči mu pomenita osnovo za naslednji opus z naslovom Materinstvo. Se do 8. novembra pa Slobodan Ivankovič razstavlja v Galeriji Kika v Novem mestu, njegova dela v galeriji Antikvariat pa si lahko ogledate od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, konec tedna po dogovoru. /.■V: GORENJSKI GLAS • 8. STRAN SINDIKAT / info@g-glas.si V zelji, da bi nasi dani ZSSS dobro poznali zakonsko ureditev delovnega časa, smo pripravili podrobno obrazložitev določil iz Zakona o delovnih razmerjih, ki opredeljujejo delovni čas. Torek, 19. oktobra 2004 Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije OBMOČNA ORGANIZAC IJA SINDIKATOV GORENJSkE DNEVNA, TEDENSKA IN LETNA DELOVNA OBVEZNOST Uzakonjen je 40-urni tednik, kar pomeni, da je delavčeva letna delovna obveznost - 'kadar je normalno leto, 2088 ur ali 261 delovnih dni po 8 ur minus pripadajoči dopust in minus prazniki oz. dela prosti dnevi. - kadar je prestopno leto, 2096 ur ali 262 delovnih dni po 8 ur minus pripadajoči dopust minus prazniki oz. dela prosti dnevi. 142. člen (polni delovni čas) (1) Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. (2) Z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo se lahko določi kot polni delovni čas delovni čas, kije krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden. (3) Z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali s kolektivno pogodbo se lahko določi za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden. (4) Če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, se šteje kot polni delovni čas delovni Čas 40 ur na teden. Dolžina dnevnega in tedenskega počitka: - DNEVNI POČITEK: med dvema delovnima dnevoma mora biti 12 ur počitka (oz. 11 ur pri neenakomerni in začasni prerazporeditvi delovnega časa) - TEDENSKI POČITEK: enkrat tedensko 36 ur počitka, kar je seštevek 12 ur dnevnega počitka in 24 ur tedenskega počitka (oz. 35 ur pri neenakomerni in začasni prerazporeditvi delovnega Časa), izjemoma je lahko delavec v prvem tednu brez tedenskega počitka 36 ur, vendar mora imeti potem povprečno v dveh tednih dva počitka, kar pomeni, da ima prvi teden brez počitka, drug teden pa dva počitka po 36 ur. NADURNO DELO V zakonu je določeno, v KATERIH PRIMERIH je delavec dolžan delati nadurno delo, na KAKŠEN NAČIN in v KOLIKŠNEM OBSEGU. 143. člen (nadurno delo) (1) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo: - v primerih izjemoma povečanega obsega dela, - če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, - če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, ' če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa - in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih Z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. (2) Delodajalec mora delavcu nadurno delo po prejšnjem odstavku odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru, se pisno odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu. (3) Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od Šestih mesecev. V 1, točki Zakona so opredeljeni VZROKI za odreditev nadurnega dela. V 2. točki Zakona je določeno, da mora biti nadurno delo odrejeno PISMENO, torej ima delavec s pisno odreditvijo tudi dokaz o opravljenem nadurnem delu. Izjemoma je lahko potrdilo o nadurnem delu, izdano tudi po že opravljenem nadurnem delu, vendar najkasneje do konca delovnega tedna. V 3. točki Zakona pa je opredeljena delavčeva LETNA in 6-MESEČNA OBVEZNOST: POMEMBNO: POVPREČNE OBVEZNOSTI VELJAJO SAMO V PRIMERU. DA SO DOLOČENE S POSEBNIM ZAKONOM ALI S KOLEKTIVNO POGODBO. V NASPROTNEM VELJA OMEJITEV 8 UR NA TEDEN. 10 UR NA DAN IN 20 UR NA MESEC. Ob izpolnjenem prej navedem pogoju bi veljalo: • POVPREČNA DNEVNA OBVEZNOST -10 ur, • POVPREČNA TEDENSKA OBVEZNOST - 8 ur • POVPREČNA MESEČNA OBVEZNOST - 20 ur • MAKSIMALNA 6-MESEČNA OBVEZNOST -120 ur, ter • MAKSIMALNA LETNA OBVEZNOST - 180 ur. Kar v praksi lahko pomeni, da delavec lahko dela: - DNEVNO tudi več kot 10 ur, edina omejitev je DNEVNI POČITEK, ki mora biti najmanj 12 ur med dvema delovnima dnema, - TEDENSKO tudi več kot 8 ur, ker je edina omejitev DNEVNI IN TEDENSKI POČITEK, torej se mora med dvema delovnima dnema upoštevati 12 ur počitka in 36 ur tedenskega počitka. - MESEČNO tudi več kot 20 ur, vendar morajo biti upoštevani dnevni - 12 ur in tedenski počitki - 36 ur. 145. člen (prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa) (1) Nadurno delo po 143. členu tega zakona se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev. (2) Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 143. in 144. členu tega zakona: - delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varst\'a nosečnosti in starševstva (190. Člen) (delavcu, ki neguje otroka do 3 let, samo ob pisnem soglasju^ delavki v času nosečnosti, oz, 1 leto po porodu oz^ dokler doji otroka in enemu od staršev do Z leta starosti otroka, kije bolan), - starejšemu delavcu (203. člen), (brez pisnega soglasja ne more opravljati nadur moški, starejši od 55 let, oz^ ženska v letu 2004 51 let in 4 mesece - status žensk kot starejših delavk se povečuje vsako leto za 4 mesece do starosti 55 let) - delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, - delavcu, ki bi se mu na podlagi mnenja zdravniške komisije zaradi takega dela poslabšalo zdravstveno stanje, - delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s 142. členom tega zakona, - delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravst\'enem zavarovanju ali drugimi predpisi. POMEMBNO: - uteme^en vzrok oprav^ai^a nadur v skladu z zakonom, - obvezno pisno odreditev nadurnega dela, - obvezno plačilo dejansko opravyenih nadur mesečno, - upoštevaiye dnevnih in tedenskih počitkov, - upoštevanje 6-mesečnih povpreČ^ v. višini maksimalno 120 ur, - maksimalna letna obveznost 180 nadur letno, - in kdaj in kdo ima prepoved oprav^aiya nadurnega dela. . « Po starem Zakonu o delovnih razmerjih, pred letom 2003 je bila delavčeva obveznost precej večja in sicer je bilo določeno 20 ur nadurnega dela in 32 ur dodatnega dela (po posebni pogodbi plačano na ŽIRO RAČUN) vsak mesec, kar pomeni, da je delavec poleg svoje redne delovne obveznosti: 2088 ur opravil Še 12 x 20 ur nadurnega dela in 12 x 32 ur dodatnega dela. STAR ZAKON SKUPAJ LETNO: 2088 ur redno delo + 240 nadur + 384 dodatnega dela. NOV ZAKON SKUPAJ LETNO: 2088 ur redno delo + 180 nadur PRERAZPOREJANJE DELOVNEGA ČASA Uvodoma je bilo razloženo, daje delovna obveznost delavcev praviloma tedensko 40 ur, kar pomeni letna obveznost 2088 ur rednega dela. 147. člen (razporejanje delovnega časa) (1) Razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega Časa se določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. (2) Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikate pri delodajalcu. (3) Delodajalec mora v pisni obliki obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa posameznega delavca oziroma tri dni pred razporeditvijo delovnega časa več kot deset delavcev. (4) Pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. (5) Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden. (6) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečnd delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev. (7) Določba 145. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa. DELOVNI ČAS se določi z DELOVNIM KOLEDARJEM. Delovni koledar je osnova, na podlagi katere delavec izpolnjuje delovno obveznost, ki jo je sprejel s podpisom pogodbe o zaposlitvi. Zakon določa sledeče oblike: ♦ NORMALNA RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA, 40 ur na teden, 2088 ur na leto, opredeljeno v celoletnem delovnem koledarju. Delo se lahko opravlja v eni ali več izmenah, z deljenim delovnim časom, kot tudi različno glede na število ur dnevno in različno število dni tedensko ob upoštevanju dnevnih in tedenskih počitkov. ♦ ENAKOMERNA RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA, najmanj 4 delovni dnevi na teden, pomeni 4x10 ur je 40 ur, letno 2088 ur, vnaprej določeno z letnim koledarjem ♦ NEENAKOMERNA RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA, vnaprej določeno z letnim koledarjem, upoštevati potrebno: - na teden lahko največ 56 ur ob upoštevanju dnevnih počitkov -11 ur in tedenskega počitka - 35 ur, - vendar v 6 mesecih poravnava delovnih ur, nap. 3 mesece delamo 48 ur tedensko, naslednje 3 mesece 32 ur tedensko, - kar skupno pomeni, da smo v pol leta naredili polovico od 2088, čeprav v različnem obsegu tedensko in do konca leta spet polovico, torej skupno spet samo 2088 ur. ♦ZAČASNA RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA, to prerazporejanje pa ni določeno z letnim koledarjem, ampak po potrebi delodajalca ob upoštevanju sledečih določil: - posameznega delavca pisno obvesti o prerazporeditvi najmanj 1 dan prej (24 ur), - več kot 10 delavcev pisno obvesti najmanj 3 dni pred prerazporeditvijo, ~ zaradi bolniške in ostalih odsotnosti - dopust je potrebno narediti začasni delovni koledar, da se pravilno obračunava prerazporeditev, ker v nasprotnem primeru je lahko višek ali manjko ur, ker mora biti upoštevana 6-mesečna izravnava in letna obveznost 2088 ur. - v 6 mesecih se morajo ure poravnati, kar pomeni, da kljub temu, da lahko en teden delaš maksimalno 56 ur ob upoštevanju dnevnih in tedenskih počitkov, moraš v naslednjih tednih delati toliko manj ur, - prav tako je potrebno sproti pripravljati vsaj enotedenske delovne koledarje, ker v nasprotnem primeru delavec ne pozna svoje delovne obveznosti oziroma ga delodajalec ne more plačati, če ni določena obveznost (npr. koledar je potreben, da se lahko pravilno obračuna bolniška oz dopust glede na vnaprej planirano delavno obveznost v okviru prerazporeditve delovne obveznosti) - za pravilno izvajanje prerazporeditev delovnega časa, za.pravilno plačilo opravljenega dela in morebitno višje plačilo v primeru začasne prerazporeditve je potrebno skleniti poseben dogovor s sindikatom. Še boljše pa je, če so te opredelitve v podjetniški kolektivni pogodbi. PREPOVED opravljanja dela velja v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega Časa za vse tiste delavce, ki imajo po 145. členu opredeljeno tudi prepoved opravljanja nadurnega dela. 145. člen (prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa) « POMEMBNO: - Razporeditev In pogoji za začasno razporeditev delovnega časa se določgo že s pogodbo o zaposlitvi, - pred začetkom koledarskega leta določi delodajalec delovni koledar in o tem obvesti delavce in sindikat, - obvezna pisna odreditev za začasno prerazporeditev za 1 delavca 1 dan (24 ur) prej, za več kot 10 delavcev 3 dni prej, - pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti krajši kot 4 dni v tednu, 4 • pri neenakomerni in začasni prerazporeditvi delovni čas v tednu maksimalno 56 ur ob upoŠtevai\ju 11 urnega dnevnega počitka in 35-urnega tedenskega počitka, - poravnava vseh presežkov in mankov ur, oddelanih v prerazporeditvah delovnega Časa v roku 6 mesecev - prepoved dela v primeru neenakomerne ali druge prerazporeditve za vse tiste delavce, ki imajo tudi prepoved oprav^ai^a nadurnega dela REŽIJSKI DELAVCI, PRESEŽKI UR, PLAČILO NADUR Tudi za režijske delavce velja, da imajo za delo v polnem delovnem času enake delovne obveznosti, 40 ur na teden in 2088 ur na leto. Ker pa je njihova delovna obveznost, opredeljena v delovnem koledarju, lahko dnevno zaradi tako imenovanega gibljivega delovnega časa drugačna, se pogosto izkorišča delavčevo obveznost na dan, teden itd. Sicer so vnaprej določeni možni mesečni presežki in manki ur npr. + 16 in -8 ur, vendar se zaposlene izkorišča, saj morajo delati vsak dan toliko časa, da vse delo opravijo. Tako se jim presežek ur poveča čez dovoljeni limit. Ker pa praviloma nočejo teh presežkov ur spremeniti v nadure, je potrebno sprotno dogovarjanje. POMEMBNO: - v primeru večjega upravičenega oz. zahtevanega dela in s tem presežka ur je potrebno mesečno dogovorjeno koriščenje ur oziroma plačilo kot nadure, - vnaprej se je potrebno ob izjemnih delovnih zadolžitvah dogovoriti za pisno odreditev nadur. Dodatne informacije so članom ZSSS na voljo pri njihovih predsednikih sindikata in sindikalnih zaupnikih, prav tako pa tudi v Območni organizaciji ZSSS Gorenjske, po telefonu 04 20 17 850 oz. po elektronski pošti: zsss.gorenjska@siol.net Romana Oman, sekretarka Območne organizacije ZSSS Goreiyske Območna organizacija ZSSS Gorenjske, Poštna uL 4, Kranj V okviru tedna vsežMjenjskega učenja organizacija ZSSS Gorenjske organizira DAN ODPRTIH VRAT BO V ČETRTEK, 21. OKTOBRA 2004, OD 9.00-16.00 URE « V PROSTORIH OBMOČNE ORGANIZACUE ZSSS GORENJSKE na Poštni ulici 4 v KRANJU. PROGRAM AKTIVNOSTI: 1. Spreiem oli^ovalcev, ^formacije o vsebini predstavitve 2. Posvet na temo: 'DELOVNI ČAS". Organizirana bosJa posveta ob 11.00 in 14.00 uri. 3. Predstavitev delovar^ In s^ctivnosti Zveze Svobodni sindikatov Slovemje 4. Predstavitev delovar^ In akHvnosß območne orgartocöe ZSSS Gorenjske 5. Informacije o včlanjevanju v sindikat in o pravicah in dolžnostih članov Vabimo vas, da nas obiščete v čim večjem številu. S spozmvanjem delovanja sindikata in zaščite, ki vam jo nudi, boste zavarovani v primeru kršitev delovnega razmerja. Torek, 19. oktobra 2004 ZDRAVJE, DOBROTA/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Veronika obvladuje astmo 0 Z boljšo zdravniško obravnavo in doslednim zdravljenjem je astma obvladljiva. Tristokrat pogostejša od bolezni srca. Na svetu 300 milijonov bolnikov. Holesterol tihi sovražnik Ljubljana - Veronika Halford ima astmo že dol^o časa. Za razliko od večine bolnikov jo ona obvladuje. '"Bistvena razlika, ki jo občutim, je, da nimam problemov z zadihanostjo. Pred tem sem imela težave že pri počasni hoji, medtem ko sedaj lahko teČem po stopnicah, ne da bi pri tem ostala brez sape. Nobenih težav značilnih za astmo nimam, pomembno je le, da redno jemljem zdravila," je dejala Halfordova. Astma je kronična bolezen. Leta 2001 je za astmo bolehalo 223 milijonov ljudi na svetu, zdaj naj bi jih bilo že 300 milijonov. Letno na svetu zboli za astmo več kot 10 odstotkov otrok in 5 odstotkov odraslih, leta 2001 je zaradi nje umrlo 226 tisoč ljudi na svetu. Omenjena kronična bolezen je 300-krat pogostejša od ishemične bolezni srca, 33-krat pogostejša od raka na pljučih. Raziskava GOAL (Gaining Optimal Asthma Control), s katero so v 326 medicinskih centrih v 44 državah sveta pri približno 3500 bolniki z astmo ugotavljali, kako najbolj racionalno zdraviti to bolezen, je pokazala, da bi z boljšo obravnavo in doslednim zdravljenjem lahko večina bolnikov dosegla popoln nadzor nad boleznijo. Pred dnevi sta rezultate predstavila prof. dr. Stanislav Šuškovič in doc. dr. Mitja Košnik z bolnišnice na Golniku. "Ocenjujemo, daje prevalenca astme v Sloveniji približno 5 odstotkov. Zelo malo je bolnikov z astmo, ki svojo bolezen nadzorujejo. Številni sicer mislijo, da je njihova bolezen pod nadzorom, kar ni res, saj po- Redna telesna dejavnost je del zdravljenju astme, zato so v klimatskem zdravilišču Rakitna pripravili poseben program gibanja za otroke. globljen pogovor z njmii potrdi, da so njihova pričakovanja prenizka. Zato je pomembna raziskava GOAL, ki je prva določila kriterije popolnega nadzora ter dokazala, da ga z zdravilom se- ratide lahko dosežejo," je povedal Šuškovič. Petindevetdeset odstotkov bolnikov z astmo ima težave pri vsakodnevnih aktivnostih in kar 70 odstotkov se jih je sprijaznilo s tem, da nekaterih stvari zaradi astme ne morejo početi. Dobro polovico bolnikov astma ovira pri hoji po stopnicah, skoraj 40 odstotkov astmatikov pa meni, da jih bolezen omejuje pri izbiri poklica. Bolniki z astmo živijo s simptomi in o tem ne govorijo z zdravniki, razen Če jih ti ne spodbudijo, zato pri večini bolnikov ne dosežejo obvladovanja bolezni, kar pomeni, da živijo brez simptomov astme. Z raziskavo so ugotovili, da astmo pogosto pomanjkljivo diagnosticirajo, bolniki niso dosledni pri zdravljenju in se sprijaznijo s svojimi težavami. Popoln nadzor z astmo je, tako kot pri Veroniki Halford, mogoč. Učinkovito zdravilo je seratide, ki pa ga je treba redno jemati. Kar so bile pred leti za bolnike z astmo nedosegljive sanje, so zdaj postale dosegljiv cilj. Renata Skrjanc pos Š^krl Preventivno cepljenje proti gripi Ljubljana - V Sloveniji se bo cepljei^e proti gripi in pnevmokoku začelo po 10. novembru, cepili bodo izbrani zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah, območnih zavodih za zdravstveno varstvo in na Inštitutu za varovanje zdravje (IVZ), cepljenje pa bo potekalo tudi v domovih za starejše občane. Najbolj ogroženim skupinam prebivalstva - otrokom s kroničnimi boleznimi in kroničnim bolnikom, starejšim od 65 let - bo tudi letos cepivo plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato bodo za cepljenje plačali 1500 tolarjev, ' drugi pa bodo za cepljenje od- šteli 2500 tolarjev. "Cepljenje proti gripi priporočamo vsem zdravim osebam, ki nimajo alergije na cepivo, še posebej pa starejšim in bolnikom s kroničnimi boleznimi. Pro.ti gripi se lahko cepijo tudi otroci in dojenčki od šestega meseca starosti naprej. Cepljenje pripo- ročamo šolarjem, študentom in zaposlenim, saj le tako lahko preprečimo širjenje bolezni v kolektivih, odsvetujemo ga le osebam, ki imajo povišano telesno temperaturo ali prebole-vajo akutno bolezen," je povedala predstojnica centra za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja prim. dr. Alenka Kraigher in dodala, da se po cepljenju le redko pojavijo stranski učinki, kot so povišana temperatura, slabo počutje, otekline, bolečina in rdečina na mestu vboda, ki minejo v dveh dneh. Hkrati s cepljenjem proti gripi na IVZ priporočajo tudi cepljenje proti pnevmokoku, povzročitelju pljučnice. To je še posebej priporočljivo za ljudi, pri katerih je zaradi starosti ali bolezni večje tveganje, da bi zboleli za pljučnico. Cepljenje proti pnevmokoku bo stalo 3500 tolarjev. Kot je povedala dr. Maja Sočan s Centra za nalezljive bolezni, se za zdaj niti pri nas niti v.tujini gripa ni pojavi- la. V prejšnji sezoni se je proti gripi cepilo okrog 200 tisoč ljudi, od tega je bila približno polovica cepljenih starejših od 65 let. Število ljudi, ki so se okužili z gripi podobno boleznijo, je bilo samo v tednu, ko je bilo gripi podobne bolezni največ, več kot dva tisoč, zaradi drugih respiratornih okužb pa je po ocenah strokovnjakov na IVZ zbolelo 46 tisoč ljudi. V Sloveniji je bil najpogosteje izoliran virus influence A. Renata Škrjanc Ljubljana - Skrb za priporočeno vrednost holesterola je zelo pomembna, saj je zvišana raven holesterola v krvi nevarna in je vzrok srčno-žilnih bolezni. Holesterol je v človeškem telesu nepogrešljiv, težave nastanejo le, kadar ga je preveč. Takrat se začne nalagati v stene krvnih žil in jih s tem zoži ali celo zamaši, pojavi se ateroskleroza, ki je najpogostejši vzrok za bolezni srca in ožilja. Vrednost skupnega holesterola naj bo manj kot 5 mi-limolov na liter. Glede na tip lipoproteinov holesterol delimo na slabega in dobrega. Holesterol LDL je škodljivi holesterol, saj se kopiči v žilni steni in lahko povzroči angino pektoris, srčni infarkt in možgansko kap, v krvi naj bi ga bilo manj kot 3 milimole na liter, koristnega holesterola HDL pa naj bi bilo več kot 1 milimol na liter. Z enoodstotnim zmanjšanjem vsebnosti holesterola v krvi za 2,5 odstotka zmanjšamo verjetnost za pojav srčnega infarkta. Na pojav ateroskleroze poleg holesterola vplivajo tudi zvišan krvi tlak, kajenje, debelost, stres, sladkorna bolezen in pomanjkanje gibanja. V Sloveniji ima več kot 60 odstotkov ljudi v krvi preveč holesterola, ki ga lahko znižamo tudi s pravilno prehrano. Slednja naj vsebuje veliko zelenjave, sadja in stročnic, krompir, kosmiče, posneto mleko, uporabljajmo olivno olje, namesto svinjine uživajmo perutnino in ribe, poleg prehrane pa poskrbimo tudi za redno telesno aktivnost. R. Š. Dnevni izkupiček socialno ogroženi družini Krai\j - V Hiši lepote Samo in Tania bi lahko obletnico delovanja salona proslavili s pogostitvijo svojih strank, namesto tega pa so se odločili za solidarno potezo. Dnevni izkupiček so sklenili nameniti eni od kranjskih socialno ogroženih družin. Tako so minulo sredo z zaslužkom in nekaj prostovoljnimi prispevki zaslužili 82.500 tolarjev, dan potem pa je solastnica salona Tania denar na Centru za socialno delo Kranj, kjer so ji pomagali izbrati družino, izročila brezposelni materi s tremi otroki. Gre za družino, ki se ta čas preživlja le s socialno pomočjo stotih tisočakov in otroškimi dodatki, tako da jim po plačilu mesečnih obveznosti (85 tisočakov najemnine za stanovanje in drugih stroškov na položnicah) ostane zelo malo za preživetje. Dva otroka sta predšolska, starejša deklica šoloobvezna, njihova mama pa je v razveznem postopku in trenutno ne prejema preživnine za otroke. Družina je bila nad darilom prijetno presenečena, saj še nikoli niso doživeli česa takega. Tania, ki je donacijo izročila v navzočnosti direktorja CSD Kranj Marjana Podbevška, je prav tako izrazila zadovoljstvo, da so obletnico proslavili na tak način, najstniški hčerki obdarovane družine pa je ponudila, naj se kdaj oglasi v salonu, da bo model za kako njihovo pričesko. Poteza Hiše lepote Samo in Tania je vredna posnemanja. D.Z. Bela palica za varen korak Ob svetovnem dnevu bele palice je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Kranja s sprehodom po mestnih ulicah opozorilo na ovire za slepe. v A « ^ A . -f. m^'m^i i . > • A >: • 4 ^ • vj • « ' VSi- • 5 < « s , Na pločnikih slepe z belo palico ovirajo smetnjaki. Opravičilo Kraiy - Ena od nalog iz socialnega programa gorenjskega društva slepih in slabovidnih je ozaveščanje javnosti, čemur je bil namenjen tudi 15. oktober, svetovni dan bele palice. Sled- nja je preprost in učinkovit pripomoček za gibanje slepega v prostoru, hkrati pa mu zaradi njegove opaznosti tudi videči posvečajo večjo skrb in pozornost. Bela palica pa je tudi sim- bol neodvisnosti in samostojnosti, ki sta najpomembnejši želji ljudi z okvarami vida. O tem je na prireditvi ob mednarodnem dnevu bele palice govoril član društva Anton Žake^, predsednik Franci Pire pa je predstavil programe društva, ki 430 članom omogočajo boljše življenje. Letošnje praznovanje mednarodnega dneva bele palice je bilo za društvo Še posebej prijetno, kajti njihova članica, 21-let-na Nadja Draksier, je prejela donacijo za pomoč pri nakupu klarineta. Prvi znesek, ki ji bo pomagal pri nakupu, je izplačilo stave, ki sta jo pred volitvami sklenila gorenjska politika Blaž Kavčič (LDS) in Branko Grims (SDS), o čemer danes pišemo na prvi strani Gorenjskega glasa. Za nakup klarineta bo prispevalo tudi vseh šest Lions clu- bov na Gorenjskem, v medobčinskem društvu slepih in slabovidnih pa so se odpovedali izplačilu potnih stroškov in tako za Nadjin klarinet zbrali 38 tisočakov. Nadja se je zahvalila z glasbo, skupaj s sošolcem na srednji glasbeni šoli Jernejem Globočnikom sta zaigrala na klarineta, član društva Gabrijel Skumavec pa na harmoniko. Ob prazniku so slepi in slabovidni opozorili tudi na ovire, na katere naletijo na svoji poti. Pod vodstvom tiflopedagoga Staneta Florjančiča se je skupina slepih z belimi palicami sprehodila po mestu, kjer so ugotovili, da jim hojo po pločnikih zapirajo smetnjaki in parkirani avtomobili, nekateri zvočni semaforji pa ne delajo. Danica Zavrl Žlebir, feto: Gorazd Kavčič Veliko obiskovalcev ob dnevih odprtih vrat Prejšnji torek smo v Gorenjskem glasu na 16. strani v rubriki Dobrota ni sirota zagrešili napako. Prišlo je namreč do zamenjave fotografije k članku Življenje se poruši do temeljev, kjer pišemo o prizadevanju društva Vita za ljudi, ki so doživeli možgansko poškodbo. Namesto prave fotografije s predstavnicami društva Vita smo objavili fotografijo, kjer solastnica salona Hiša lepote Samo in Tania izroča donacijo direktorju Centra za socialno delo Kranj Marjanu Podbevšku za socialno ogroženo družino. Zapis o tem je objavljen danes. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo in objavljamo pravo fotografijo z Veroniko Trdan, Tino Korinšek, Diano Hudnik in Damjanom. Danica Zavrl Žlebir Radovljica, Kranj - Ob svetovnem dnevu zdravja, 10. okto-bru, so v Sentu, slovenskem združenju za duševno zdravje, praznovali tudi dan duševnega zdravja, V Centru Gorenjska so kar za tri dni odprli vrata obiskovalcem, dneve odprtih vrat pa poživili s kulturnim dogajanjem, razstavami izdelkov uporabnikov obeh centrov v Kranju in Radovljici, predavanji in podobnim. Kot sporočajo sodelavke Šent'ka v Kranju in Šentgora v Radovljici Saška Žnidarc, Barbara Kobjek, Barbara Zupančič in vodja centra Marija Zupane, je bilo med obiskovalci veliko svojcev njihovih uporabnikov, zunanji sodelavci centra, mentorji in ljudje iz strokovnih služb. Zanimanje za povezovanje in konkretno sodelovanje so izrazili direktor Splošne bolnice Jesenice, predstavniki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavoda za zaposlovanje, PUM-a iz Radovljice, društev Ozara in Sonček, RK Radovljica, Psihiatrične klinike Begunje in drugih. V obeh centrih Sent ugotavljajo, da so v šestih letih postali razpoznavni. D.Ž., feto: Tina Doki Na sliki: ob dnevu odprtih vrat v Šentgoru v Radovljici GORENJSKI GU\S • 10. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 19. oktobra 2004 Mladi za turizem Turistična zveza Slovenije je pripravila okroglo mizo o sodelovanju mladih pri razvoju turizma na šoli in v okolju. Tržič - Podelitev priznanj za najboljše šole v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna minulo sredo v Tržiču je vodstvo Turistične zveze Slovenije izkoristilo za organizacijo zanimive okrogle mize. Nagrajene šole so predstavile izkušnje pri skrbi za šolsko stavbo in okolico, dosežke v turističnih projektih in oblike sodelovanja s turističnimi društvi. Izbira je potrdila, da se mladi povsod zanimajo za turizem. Aktivnosti v srednjih šolah so opisali predstavniki Gimnazije Litija, Kmetijske Šole Grm Novo mesto ter Ekonomske in trgovske šole Brežice. Dejavnosti osnovnih šol so našteli učenci iz Braslovč, Vuzenice, ArtiČ, Ilirske Bistrice, Rečice ob Savinji in Tržiča. Kot je poudaril v.d. ravnatelja OŠ TržiČ Stane Grum, so imeli učenci v stari šoli na Zalem rovtu celo svojo turistično agencijo. Sedaj se ukvarjajo s proučevanjem znamenitosti kraja v zgodovinskem krožku, je povedal mentor Drago Zalar. Nevenka Vevar je pohvalila, da se je letos kar 16 učencev 7. razreda de-vetletke odločilo za izbirni predmet turistične vzgoje. S starejšimi učenci OŠ Tržič veliko pripomorejo k čistoči v okolici šole in mestu. Na okrogli mizi sta se domačinom pridružili tudi učiteljici OŠ Bistrica. Tai\ja Ahačič je ugotovila, da se redno udeležujejo festivala Turizmu pomaga lastna glava in sodelujejo s turističnim društvom. Po besedah učiteljic iz OŠ Cerklje je pri njih podobno. Predsednik TD Tržič Lado Srečnik je potrdil, da se mladi množično vključujejo v etnografske prireditve, zlasti ob Gregorjevem. Dobro sodelujejo tudi z informacijsko pisarno, kjer se spoznavajo z osnovami vodenja turistov. Zal so vse dejavnosti šolarjev še premalo znane, je ocenil predsednik komisije za mladino in izobraževanje pri TZS mag. Jurij Smerde^. Z vključevanjem v program Znanje, mladi in turizem želijo pospešiti pomlajevanje članstva in širitev kroga turističnih društev. Kot je izrazil pričakovanje predsednik TZS dr. Marjan Rožič, bi mladi lahko prihodnje leto dodali svoj delež k obeleževanju 100-letnice turistične društvene organizacije v Sloveniji. Stojan Saje Bogat dan odprtih vrat Krai\j - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj je ob včerajšnjem dnevu odprtih vrat obiskovalcev predstavilo svojo dejavnost. Dopoldne so za članice priredili pohod do Svetega Lovrenca nad Bašljem, popoldne pa so se v Domu krajanov na Primskovem vrstile številne dejavnosti. Na treh predavanjih so obiskovalci spoznali, kaj smejo in česa ne smejo početi pri osteoporozi, slišali o zlomih kot posledici te bolezni kosti in se seznanili s programi svetovanja za zdravje CINDI. Na stojnicah so izdelke, storitve in programe predstavila nekatera podjetja, vse popoldne pa so potekale ultrazvočne meritve kostne gostote. Kranjsko društvo, ki šteje okoli osemsto članov (od Kranja in okoliških krajev pa vse do Tržiča, Škofje Loke in Gorenje vasi), je svojo dejavnost letošnjo jesen predstavilo tudi na festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in v Vita centru v Naklem, konec tedna pa bo tudi na srečanju ob svetovnem dnevu osteoporoze v Portorožu. Začele pa so se tudi že vse društvene aktivnosti, namenjene preprečevanju te bolezni z zdravim življenjskim slogom. D. Z. Z. Kviz gasilske mladine Zgornje Jezersko - Gasilska zveza Kokra je v soboto pripravila v domu PGD Jezersko kviz mladih iz občin Cerklje, Jezersko, Preddvor in Šenčur. Od 55 prijavljenih ekip jih je prišlo na tekmovanje 44, kar je približno enako kot lani. V mlajši skupini so nastopili otroci od 7 do 10 let, v starejši skupini pa otroci od 11 do 14 let. Vsi so opravili teoretični preizkus iz požarne preventive in gasilske abecede ter vezali vozle; mlajši so še zlagali sestavljanko, starejši pa so spajali cevi na trojak. Kot je ocenil predsednik zveze Branko Košir, so mladi pokazali napredek v teoriji. Pri praktičnem delu so še vedno najtrši oreh vozli, kjer prihaja najpogosteje do napak. Najboljšim trem ekipam -vsako sestavljajo po trije člani - so podelili medalje. Prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake kategorije bosta odšli na regijski kviz 20. novembra v Škofji Loki. In še rezultati! Mlajši pionirji: 1. Voklo 2, 2. Voglje 1, 3. Voklo 1 (od skupno 20 ekip); starejši pioniiji: 1. Zgornji Brnik 3, 2. Voglje 1, 3. Preddvor (od skupno 24 ekip). Ekipa Luže 2 je zaradi preseganja starostne meje nastopila izven konkurence. S. S. Vaja na Boltačevi kmetiji Križ pri Komendi - Požar na kmetiji je letošnja programska opredelitev gasilskih akcij v oktobru, mesecu požarne varnosti v preneka-teri gasilski zvezi v Sloveniji. Tako so gasilsko vajo pred kratkim zasnovali tudi na Križu v Gasilski zvezi Komenda. Z njo so v društvu obeležili tudi letošnjo 50-letnico delovanja. Pred nedavnim so dobili tudi novo avtocisterno, ki je velika pridobitev za celotno občino Komenda. V vaji na Boltačevi kmetiji na Križu je sodelovalo petdeset gasilcev iz PGD Križ, Moste, Komenda, Duplica, Šmarca in Homec. Poveljnik GZ Komenda Marjan Koncilija je ocenil, daje vaja uspela, predsednik gasilske zveze Komenda Ivan Hlade pa je svetoval, naj kmetje v občini nabavijo gasilne aparate, saj danes pri raznovrstni kmetijski mehanizaciji lahko hitro zagori, gašenje pa je najbolj učinkovito, če je hitro. Na območju Gasilske zveze Komenda bodo ta mesec v vseh društvih dnevi odprtih vrat, praktične vaje, pregledali bodo hidrantno omrežje, konec meseca pa bo še ena skupna vaja. Vežica, Vodice - Ženske ekipe iz vseh gasilskih društev v občini Vodice so imele gasilsko vajo v vasi Vežica v občini Vodice. Podobno kot lani na tovrstni vaji v Dobruši, so tudi tokrat ekipe pri gašenju potrdile znanje in usposobljenost. Poveljnik Gasilske zveze Vodice Lojze Kosec je ocenil, daje vaja pokazala dobro pripravljenost ženskih ekip. Na območju celotne Gasilske zveze Vodice je bila vaja s preveijanjem znanja po društvih. Pri članicah so bile najboljše gasilke iz PGD Polje, pri članih iz PGD Šinkov Turn, najboljši vozniki pa so bili Roman Černivec (PGD Repnje Dobruša), Rok Logar (PGD Vodice) in Peter Aljaž (PGD Polje). Andrej Žalar Vodstvi Gorske reševalne službe Slovenije in Planinske zveze imata različne poglede na urejanje statusa GRS. Krai\j - O vzrokih za spremembo organiziranosti GRS Slovenije bodo spregovorili na sobotni izredni skupščini PZS na Brdu pri Kranju. Reševalci predlagajo povezavo 17 postaj v Zvezo GRS, ki bi bila vk^učena v Planinsko zvezo Slovenye. Od preoblikovanje si obetajo finančno samostojnost GRS, še naprej pa bi delovali v interesu planinstva. Reševalci na zboru v Poljćah niso rekli zadnje besede o reorganizaciji službe. Vroča razprava o tem se obeta tudi na izredni skupščini PZS. Gorska reševalna služba Slovenije je organizirana kot ena od komisij pri Planinski zvezi Slovenije. V 17 postajah ima veČ kot 500 članov, med katerimi jih vsaj del razmišlja o drugačni organiziranosti. Postaje iz Kamnika, Škofje Loke, Ljubljane, Celja in Maribora so se že odločile za samostojna društva, drugod pa delujejo v okviru matičnih planinskih društev. Na letošnjem občnem zboru GRS Slovenije, ki je bil marca v Poljčah pri Begunjah, so bila mnenja o posnemanju tega zgleda različna. Vseeno so dopustili možnost, da se postaje organizirajo samostojno. Odločili so se tudi, da bodo postaje povezali v Zvezo GRS, ki bo delovala v Planinski zvezi Slovenije samostojno v vseh pogledih. "Zakaj so se pojavile zahteve po samostojnem upravljanju s svojim delom;" se v informaciji za skupščino PZS sprašuje načelnik komisije GRS Slovenije Toni Smolej. Na to odgovarja: "Zato, ker se je strokovni in organizacijski vidik delovanja GRS zadnja leta tako spremenil, da mu PZS kot zveza društev z različno dejavnostjo na področju planinstva organizacijsko ne more več slediti. Področje reševanja GRS seje razširilo tudi izven planinske dejavnosti, kar pa PZS ne obvladuje več ... Zato, ker je bila do uvedbe dodatnega računa za prilive in odlive GRS prisotna stalna finančna nelikvidnost, čeprav je GRS imela denar ... Zato, ker so se težave delovanja in poslovanja znotraj organizacije in njene strokovne službe stalno stopnjevale ... Zato, ker so nam hoteli za leto 2003 naprtiti prispevek za pokrivanje materialnih stroškov in plač strokovnih delavcev PZS glede na prihodek preteklega leta. To je pomenilo, da bi ta strošek narasel od 5,2 milijona tolarjev leta 2000 na več kot 22 milijonov tolarjev ... Zato, ker so brez vednosti vodstva GRS na raznih nivojih razpravljali o problematiki GRS ... Zato, ker so nas po sprejetju zakona o hu- manitarnih organizacijah ob pregledu poslovanja opozarjali, da si mora GRS urediti status, če hoče kandidirati za sredstva Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij ... Zato, ker smo morali po nesreči petih reševalcev (leta 1997, op. p.) sami urejati vso problematiko ... NaŠ predlog je, da se Komisija za GRS reorganizira v Zvezo GRS Slovenije, ki bi se vključila v PZS. S posebnim aktom bi uskladili področja skupnega delovanja in nastopanja v javnosti; gre predvsem za področja kadrov, usposabljanja in preventive ... Komisija je z vodstvom GRS že doslej opravljala vse organizacijsko in strokovno delo. Z ustanovitvijo zveze bi prevzeli še finančno poslovanje ... Mi se ne izdvajamo iz planinskega delovanja, kot to poudarjajo nekateri planinski funkcionarji. Gorski reševalci, ki aktivno delujejo v planinskih društvih, bodo to še naprej počeli," zagotavlja načelnik Smolej. Stališče vodstva PZS "Gradivo, ki ga je pripravila Komisija GRS Slovenije, je lepo berljivo, žal pa navaja več netočnosti in je do planinske organizacije omalovažujoče. Zakaj je to GRS Slovenije potrebno? To delajo tudi po dogovorih 16. avgusta in 15. septembra letos, ko naj bi se obe strani trudili zadeve umiriti in prenehati z obtožbami; tudi po sestanku 3. junija na Mestni občini Kranj, ko je večina načelnikov postaj GRS in predsednikov PD s postajami menilo, da ni potrebe za spremembe sedanje povezave GRS in PZS! Zato smo dolžni nekaj pojasnil za jasnejšo sliko," razmišlja predsednik PZS Franci Ekar v 1Q. številki Obvestil PZS. Vodstvo PZS ugotavlja, da je planinska organizacija od ustanovitve GRS leta 1912 pa do 1992 iskala in skrbela za vire ter ključno financiranje GRS. Sredstva FIHO so nasledila sredstva Loterije Slovenije, ki jih je uspela PZS pred več kot 35 leti zagotoviti s svojim imenom predvsem za potrebe GRS. Pregled poralje sredstev FIHO poteka že od leta 1994, kljub govoricam o potrebni reorganizaciji GRS od leta 1998 pa FIHO do danes ni dal pisne zahteve za to niti GRS niti PZS. Vodstvb PZS zavrača očitke o slabem delu računovodstva; poročila o materialnem poslovanju GRS za zbor na Jezerskem ni bilo moč pripraviti, ker niso dobili dobavnic za prevzeti material; to se še dogaja. Glede upoštevanja stališč GRS na sejah upravnega odbora PZS pojasnjuje, da to ni mogoče brez udeležbe in aktivnega sodelovanja predstavnika GRS, kar se je zgodilo tudi na seji v Vratih. Vodstvo PZS med drugim navaja, da so gorske reševalne službe v večini alpskih držav (razen Avstrije in Nemčije) še vedno v okviru planinskih zvez. Po njegovi oceni člani postaj GRS pred zborom v Poljčah niso pravočasno dobili gradiva o urejanju statusa GRS, zato so odločali brez stališč baze. Večino ciljev, ki so navedeni kot vzrok za reorganizacijo, bi lahko uresničili že doslej. Dejstvo je, da bi imele pravno samostojne postaje ali samostojna služba GRS več dela, kot ga imajo v sestavi PD oziroma PZS. Predsednik Ekar meni, da manjkajo ključni podatki, kako naj bi reorganizacija GRS potekala. Po njegovem bi morali zanjo doseči čim večje soglasje članstva. Ugotavlja, da je več postaj GRS povsem zadovoljnih s povezavo v matičnih društvih. Oceniti bo treba skupni interes, nato pa se lotiti sprememb. Skupščini predlaga temeljito razpravo o problemih GRS, predlogi za njeno reorganizacijo in spremembe statuta PZS v določbah o GRS pa se mu zdijo prehitri. Stojan Saje Zaključek tekem y agilityju V zaključni tekmi Gorenjcem pripadli dve prvi mesti, v skupni uvrstitvi državnega prvenstva za letos pa tri V ekipni razvrstitvi najboljša gorenjska ekipa na tretjem mestu iz kinološkega društva Fido Hrušica. Hrušica Prav kinološko društvo FijJo je bilo 16. oktobra tudi organizator letošnje zadnje tekme v agilityju. Predsednik komisije za agility pri Kinološki zvezi Slovenije Sašo Novak za to kinološko športno disciplino, kjer vodnik in pes premagujeta zaporedje različnih ovir, pravi, daje v Sloveniji in v svetu v velikem porastu. Na zaključno tekmovanje se je prijavilo 117 vodnikov psov iz Slovenije ter sosednjih Hrvaške in Italije. Zaradi izjemno slabega vremena se je udeležba osula na nekaj več kot 80 tekmovalcev. Sicer se pri nas s tem športom ukvarja približno 250 vodnikov psov v 20 klubih, na Gorenjskem v štirih. Tekmovali so v treh kategorijah glede na velikost psa - majhni do višine 35 centimetrov, srednje velikosti do višine 43 centimetrov in veliki psi. V vsaki teh kategorij pa so še trije za-htevnostni nivoji - začetniki, srednji nivo in šampioni. "Za agility se lastniki psov odločajo. ker želijo skupaj s psi delati več, kot če so samo hiŠni ljubljenčki. Psi pa radi premagujejo ovire," razloži Sašo Novak. Vadba se lahko začne, ko pes dopolni leto dni in po sedmih oziroma osmih mesecih je običajno že pripravljen na prvo tekmo. Za delovno bolj inteligentne ali učljive veljajo angleški mejni ovčarji, pudlji in nemški ovČaiji, v celoti pa so najbolj uspešne različne ovčarske pasme. Na Hrušici sta med Gorenjci slavila Vinko Oštarijaš iz Na-klega s psico Galo med srednje velikimi psi in Sandi Petač iz Kamnika z Lordom med majhnimi psi, oba v srednjem zahtev-nostnem nivoju. Pri velikih sta v tej kategoriji najbolje opravili Elena Bramuzzo iz Trsta z Milly di Cassa Mondelaco detta. V šampionski kategoriji je pri velikih psih šlo prvo mesto v Zagreb Alenu Marekovi-ču s Cito Dravo Certiso, pri srednjih lanski svetovni prvakinji iz ljubljanske Ilirije Silvii Trkman s Simply the Best de Državna prvakinja med majhnimi psi v srednjem zahtevnostnem nivoju Ivanka Svetanič s kodrom Unom, KD Fido, In Sandi Petač z Lordom, KD Kamnik. Loubajac, pri majhnih Matiji Klasincu iz Ilirije z Zorom z Labu - Blekyem. Začetniki: pri velikih Martina Dekleva iz Postojne z Martinko Frido, srednjih Petja Telban z Vrhnike s Passepartout di Selv. - Peggy in majhnih Oto Mesaric s Ptuja s Piko. V končni razvrstitvi državnega prvenstva Gorenjci zmagujejo v srednjem zahtevnostnem nivoju: pri velikih psih Tamara Lesko-var s Tio iz KD Fido, pri srednjih Vinko Oštarijaš z Galo iz KD Naklo in majhnih Ivanka Svetanič z Linom iz KD Fido. Mendi Kokot ■--.^'-ri. i •■■K-^'s.ÖS» j Torek, 19. oktobra 2004 POGOVOR, OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS «11. STRAN Nekdaj medijski osebnosti se obeta politična kariera. Ženski glas za ohranitev slovenskega jezika. še ne tako daleč nazaj je bila Eva IrgI televizijska voditeljica, najbolj poznana po vodei\ju oddaje TV Genij. Zdaj zaključuje Četrti letnik študga teologye. Je tudi političarka, članica Socialdemokratske stranke, in ena od samo 11 izvoženih poslank v parlamentu. 30,91 odstotka volivcev ji je podarilo svoj glas v volilnem okraju s sedežem v Ajdovščini, kjer je premagala močnega tekmeca, dr. Andreja Bajuka. Z njo smo se pogovarjali o prvih korakih v svetu politike. Ob vaši kandidaturi sem najprej pomislila na vas kot na bivšo televizijsko voditeljico in na vaš lep videz. Kaj vas je oziroma kdo vas je prepričal za vstop v politiko ? "Povabil me je Janez Janša, odločitev pa je bila seveda moja. Da kandidiram na listi SDS, sem se odločila zato, ker me je stranka v letih svojega delovanja prepričala s konsistentno, načelno držo in vrednotami, ki jih tudi sama spoštujem." V Ajdovščini ste premagali močnega tekmeca dr Bajuka. Kaj menite, kaj je prepričalo volivce, da so se v precej večjem Številu odločili za vas ? "Glede na to, da sem dejansko imela enega od močnejših tekmecev, s katerim sva tekmovala celo v isti politični opciji, in 1 izhePLSi Vt^sioventkl portal malih oglasov tudi glede na to, daje Ajdovščina znana po tem, da so ljudje bolj desno usmerjeni, sem vedela, da bo zelo težko. Zavedala sem se tudi tega, da v primerjavi z dr. Bajukom še nimam politične drže oziroma zaupanja, ki bi ga lahko dala volivcem kot politična oseba. Verjetno pa sem imela druge prednosti, recimo, da so se mladi prvič lahko z nekom poistovetili, da so v meni prepoznali tudi pogum, ki ga takšno dejanje zahteva. Morda je bilo poleg moje mladosti odločilno tudi to, da sem ženska. In pa zagotovo to, da sem domačinka." V parlamentu bo sedelo še manj žensk kot v prejšnjem mandatu. Kakšen je vaŠ adut, s katerim bi lahko preglasili moške kolege? Eva IrgI Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih ogiasih še nikoli ni bilo tako udobno. delo i™™ Novice VESTNIK primorske štaimki novice TEDNIK "Nikdar nisem razmišljala v tej smeri, da je treba nekoga preglasiti. Mislim, da bo moja drža tista, ki bo odražala moje odločitve. Se pravi, če bom znala stvari jasno in argumentirano povedati, potem menim, da bodo moški kolegi, tudi tisti, ki so v politiki že dalj časa, znali to ceniti." Katera so tista področja političnega delovanja, kjer bi bili lahko najbolj uspešni, prepričljivi? "Zdi se mi, da damo Slovenci premalo poudarka slovenskemu jeziku in da imamo prenizko nacionalno (samo)zavest. Prihajajo nove, mlajše generacije, s katerimi se bo potrebno na tem področju več ukvarjati. če nočemo, da bi se izgubili v brezimnem tržnem kapitalizmu Evrope, bomo morali veČ delati na slovenski kreativnosti, inovativnosti in lastnih blagovnih znamkah." Kaj bi počeli, če se volivci ne bi odločili za vas ? ' Mislim, da se ni za bati, da bi mi zmanjkalo dela (smeh). Vsekakor bi, čeprav je to pomembno tudi zdaj, dokončala študij. Potem bi si verjetno poiskala tudi kakšno delo v tej smeri aH pa bi nekaj časa pomagala fantu v podjetju (smeh)." Velikokrat se nasmehnete. Ali boste ohranili nasmeh tudi v parlamentu ? "Se bom trudila. Mislim, da ni nič slabega. Če se veliko smejem ...." Suzana P. Kovačič, feto: Gorazd Kavčič Nevaren cestni prehod pri Dovjem Krai^jska Gora - V okviru programa varnosti v prometu so se 15. oktobra pri županu srečali predstavniki učencev mojstranske in kranjskogorske osnovne šole, mentorji prometne vzgoje, oba ravnatelja, člani sveta in predstavnik policije. Pregledali so program že ustaljenih dejavnosti, kot so med drugim pregled varnih poti v šolo in pogovori o varnosti v prometu, pa tudi opozorili na prometne pasli. Zelo nevaren je prehod za pešce na Globeli, to je na regionalni cesti med Dovjem in Mojstrano. Terjal je že več smrtnih žrtev med odraslimi, pred kratkim pa bi za malo postal žrtev šolar, ki ga je mamica zadnji hip potegnila s prehoda pred brezobzirnim voznikom. Zato so starši na svetu šole predlagali, da bi ob urah, ko šolarji odhajajo v šolo in ko se vračajo, ob prehod postavili dežurne prostovoljce, ki bi skrbeli za varno prečkanje ceste. Policist Roland Brajič je povedal, da tu redno kontrolirajo spoštovanje omejitve hitrosti, pogovorili pa se bodo o še ostrejši kontroli. Prava rešitev je varnejša ureditev križišča na tem odseku, ki je po podatkih župana v načrtu za prihodnje leto. Prav tako bi bil v Gozdu Martuljku v prid varnosti pločnik ob glavni cesti skozi vas. V Kranjski Gori kakšnih črnih točk na srečo nimajo, večjo pozornost pri prečkanju ceste proti Vršiču je potrebno nameniti v bližini trgovskega centra. Učenci bi si želeli tudi semafor pred šolo za lažje prečkanje ceste, kar pa po besedah policista ni potrebno, saj je hoji namenjen pločnik. M. K. Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe In druge! Na podlagi* enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafoiog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore. SUra: TJASA Grafologija se počasi razvija tudi na našem domačem obmoqu v Sloveniji. Pri nas je premalo poznana, želel pa bi, da bi se še kakšno uredništvo odločilo za svoj kotiček, da bi se lahko ljudem bolj približali. Kajti, vsak človek je unikat, kakor ste omenili, in zato je vsaka analiza drugačna. Predvsem bi pri vas poudaril, da ste trmasti in notranje samosvoji. Nemirna in odločna v svojih stališčih, odloatvah. Včasih pride trenutek, ko se vračate v spomine. Toda poglejva, v svojih odločitvah ste trdni, kar je pozitivno. V družbi premalo odprti ter prilagodljivi, torej skrivnostni. Zato se le odprite in bolj veselo v jutrišnji dan, ko bo sonce sijalo bolj sijoče. . 1 r \ f- ^icl^v^ listić??. \ Grafološko društvo - lAURA Društvo za proučevanje pisave Partizanska uhca 2, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.com e-mail: gdJaura@email.s/ eSM : 041/947-113 Šifr i: ISABFLA S pomoqo grafotogije lahko spremenimo kakšno notranjo stvar, za katero ne vemo. Vsekakor se poznamo, toda včasih premalo. Kadar se premalo poznamo, takrat ustvarjamo napake, čeprav mislimo drugače. Zato je najbolj realna trditev za našo osebnost tuje mnenje. Poglejte, ste oseba, ki je notranje nemirna, previdna, lahko bi rekel, da ste premalo samozavestna. Predvsem ste usmerjeni v prihodnost, toda velikokrat se vračate v preteklost, med spomine. Premalo zaupate prihodnosti, saj ste velikokrat zadržani. Po srcu ste plemeniti, odprti in družba, v kateri se nahajate, je zadovoljna z vami. Z eno besedo, bolj zaupajte prihodnosti in jutrišnjemu dnevu. /O. ^ M t C : > i % I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I •I t I \ I I » I I I I I I I I I I I I I I Ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. GLAS Merca tor Dobra ideja! v akciji od14.10. - 04.11.2004 Brez dvoma najboljša cena do -50%! r zalkz M. Kozarci za sok Disco 33 cl 289 •I*. K f > ' . f f za 3 kose Grenivke Jaffa cena za kg 189 fv a S rs Mercator '."■■'tH'tPiO S korist'Vi'i Nc spreglejte ugodne ponudbe ostalih izdelkov! GORENJSKI GLAS •12. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 19. oktobra 2004 SAH Začela se je 36. šahovska olimpiada Krai\j - Od 14. do 31. oktobra poteka v mestu Calcia na Majorci 36. šahovska olimpiada. Nastopa 128 moških in 87 ženskih reprezentanc. Med moškimi je prvi favorit reprezentanca Rusije, naša ekipa v postavi: Aleksander Beliavski, Adrian MihalČiŠin, Duško Pavasovič in Dražen Sermek, rezervi sta Jure Borišek in Tadej Sa-kelšek, zaseda na rating listi 23. mesto. Med ženskami je prvi favo-ritka reprezentanca Kitajske, Slovenke so na 28. mestu med 87 ekipami. Ženska reprezentanca nastopa v postavi: Anna Muzychuk, Ana Srebrnič in Darja Kaps, rezerva je Jana-Krivec. Partije si lahko ogledate v 'živo*, na spletni strani: http://www.36chessolympi-ad.com/. O.G. DESKANJE NA SNEGU Naši slabo začeli Sölden - Na avstrijskem ledeniku je bila konec tedna prva letošnja tekma paralelnega veleslaloma za svetovni pokal v deskanju na snegu. V ženski konkurenci je na sobotni tekmi slavila Avstrijka Dore-sia Krings, naša edina predstavnica, Damjana Kacafura pa je izpadla že po prvem delu kvalifikacij in se uvrstila na 55. mesto. Tudi v moški konkurenci našim ni šlo po načrtih, saj so že po prvem delu kvalifikacij tekmo končali Dejan Košir, Tomaž Knafelj in Žan Košir, Rok Flander pa je po drugi kvalifikacijski vožnji osvojil 32. mesto. Zmagal pa je Švicar Philipp Schot. Sezono bodo deskar-ji konec tedna nadaljevali v nizozemskem Landgrafu. V.S. ALPSKO SMUČANJE Konec tedna štart alpskih smučarjev Kraixj - S tradicionalno ledeniško tekmo se bo konec tedna v Söldnu v Avstriji začela nova sezona svetovnega pokala alpskih smučarjev in smučark. Ti so se včeraj v trgovini Hervisa v City Parku predstavili z načrti za novo sezono. Tako bosta na prvi veleslalomski tekmi Slovenijo zastopali Ana Drev in Tina Maze, v moški konkurenci pa naj bi v nedeljo nastopili Aleš Gorza, Mitja Valenčič, Bernard VajdiČ in Mitja Kune. VeČ o zadnjih pripravah in načrtih naših alpskih smučarjev bomo zapisali v petkovi številki. V.S. NAMIZNI TENIS Merkurjevke na vrhu Krai\j - Namiznotenisačice in namiznotenisači so konec tedna odigrali 3. krog državnega prvenstva. V ženski konkurenci 1. lige je ekipa Merkurja gostovala pri Istrabenzu Semedeli in slavila 1:6. Kranjčanke so z novo zmago in s skupaj 6 točkami tudi vodilne na lestvici l.SNTL. V moški konkurenci 1. SNTL je ekipa Liska Križ gostovala pri ekipi Vegrada Velenje in'izgubila 6:4. Na lestvici vodi ekipa Moravskih Toplic s 6 točkami, ekipa Liska Križ pa je na 8. mestu, brez osvojene točke. V.S. KEGUANJE Siiiko še brez zmage Kraiy - Kegljačice in kegljači so konec tedna odigrali redni krog. Rezultati v 1. A ligi za ženske: Gorica : Triglav 5 : 3 (3096:3084), Konstruktor : Rudar 1 : 7 (3103:3170), Adria : Ljubelj 6 : 2 (3126:3049), Bela krajina : Brest preloženo, Miroteks : Slovenj Gradec 8 : O (3101:2864). Vodi Miroteks 10 točk, Triglav je peti in Ljubelj šesti, oba s 4 točkami. .V soboto, 23; oktobra, se igra 5. kiog: Triglav gosti ekipo SI. Gradca ob 14.30, Ljubelj pa Miroteks ob 13. uri. Rezultati v L A ligi za moške: Interokno : Iskraemeko 2 : 6 (3521:3577), Litija : Rudar 0,5 : 7,5 (3212:3304), Siiiko : Konjice 2 : 6 (3261:3390), Lj. Slovan : Konstruktor 2 : 6 (3459:3527), Proteus Liv : Sinet 6 : 2 (3390:3294).Vodi Konstruktor 10 točk, ekipa Iskraemeco je druga 9 točk, Siiiko je še brez točk. V soboto Iskra-emeco ob 14.30 gosti ekipo Sinet, Siiiko pa gostuje pri Rudarju. Rezultati v L B moški ligi: Korotan : Radenska 2 : 6 (3192:3204), Hidro : Gorica 7 : 1 (3265:3191), Kočevje : Ljubelj 2 : 6 (3236:3283), Calcit : Brest 1 : 7 (3296:3419), Konstruktor-2 : Simon Jenko 5 : 3 (3203:3160). V vodstvu je Ljube^ 9 točk, drugi je Hidro 8 točk, 6. Calcit 4, 8. Simon Jenko 2 točki. V soboto je v Tržiču ob 16.30 uri derbi med Ljubeljem in Hidro, v Medvodah pa Simon Jenko in Calcit ob 17. uri. Rezultati v 2. ligi - moški: Izola : Triglav 5 : 3 (3239:3220), Coma : Jesenice 3 : 5 (3157:3159), Termo Polet: Lokomotiva 8 : O (3351:3126), Iskra transmision : Pivka 6 : 2 (3226:3105), Adrija : Novo mesto 5 : 3 (3247:3233)^ Vodijo Jesenice 10 točk, četrti Termo Polet, Triglav šesti, oba šest točk. Coma brez točk. V soboto vodilni Jesenice gostujejo v Kranju pri Triglavu ob 18. uri. Termo Polet pri Pivki, Coma pa v Novem mestu. Rezultati v 3. ligi - moški: Kranjska Gora : Železniki 7 : 1 (3200:3083), Lj. Slovan-2 : Ljubelj-2 4 : 4 (3230:3215), Domžale : Delo 2 : 6 (2943:3027), Bela krajina : Št. Jurij 6 : 2 (3158:3046), Proteus-2 : Jesenice-2 2 :6 (3010:3053).!. do 2. mesto: Bela krajina, Delo 8 točk, Ljube^ in Jesenice 7 točk, peti do šesti Kranjska Gora in Železniki po 4 točke. V soboto je v Skofji Loki derbi med Železniki in Jesenicami ob 15.30, Kranjska Gora ob 16. uri Domžale, Ljubelj gosti Proteus v nedeljo ob 9. uri. Rezultati tretjega kroga Gorenjske lige: Triglav rekreativci : Ljubelj - 3 5:3 (3158:3007), Brezar 546 za Triglav, Kopač 540 za Ljubelj, Termo Polet-2 : Foto Bobnar Adergas 7 : 1 (3179:3129), Oberstar Blaž 593 za Polet, Ropret 551 za Adergas. Triglav rekreativci 6 točk, Železniki-2 4 točke (2 tekmi). Termo Polet in Portorož po 2 točki, Foto Bobnar Adergas Še brez točk. V soboto, 23. oktobra, igrajo Adergas z Termo Poletom v Kranju ob 11. uri in Železniki s Portorožem ob 19. uri, v nedeljo pa Ljubelj s Triglavom ob 12.30. Marjan Fuis SO S teKmo Triglav - Primorje se je v Kranju v nedeljo končal petdnevni vaterpolski turnir drugega predkroga evropske lige prvakov. S tremi zmagami so domači prvaki izpolnili obljubo, saj so osvojili tretje mesto Krai\j - Kranjčani so začeli dobro in prve tri nasprotnike, tako kot so tudi obljubili, premagali. Najprej je z razliko 10 :7 (3:1, 1:1, 3:3, 3:2) "padel" Bayer iz Nemčije, zatem tesno z 8:7(3:1,2:3, 1:0, 2:3) Galatasa-ray iz Turčije in v tretjem še ekipa Grčije, Vouliagmeni, ki so jo naši prvaki ugnali z 8:10 (2:3, 1:2, 2:1, 3:4). Triglavanom seje zaustavilo proti četrtemu nasprotniku, italijanskemu moštvu Pro Recca, ki že ima lovoriko evropskega prvaka in za katerega igrajo zvezdniki, kot so Ale-sandro Calcattera - reprezentant Italije, Vlado Vujasinovič in Danilo Ikodinovič - člana reprezentance SCG, ne smemo pozabiti na vse ostale, na čelu z italijanskim reprezentančnim vratarjem Štefanom Tampestijeni. Kranjčani so izgubili s 5:16 (1:3, 1:5,0:4, 3:4). Zadnji dan, v nedeljo, so Tri-glavani še "lovili" ligo prvakov, saj so bili po točkah izenačeni z reškim Primorjem Erste banko. Prednost je bila na strani izku-šenejših vaterpolistov z Reke, za katere igra tudi naš reprezentant Erik Bukovac, saj so Reča-ni že lani nastopali v ligi prvakov in bili po končanem tekmovanju tretji. Kranjčane so v ne- deljo premagali z rezultatom 7:14 (2:4,2:4, 2:3, 1:3). "Zastavljeni cilj smo izpolnili, osvojili smo tretje mesto, kar za nas v pokalu LEN Trophy pomeni, da smo eden od nosilcev. Premagali smo tri nasprotnike, s katerimi smo vedno tekmovali, kdo bo boljši. Nekateri so nas sicer že videli v ligi prvakov, vendar se čudeži ne dogajajo pogosto. Uspel je sicer nogometašem, nam zaenkrat še ne. Morda nam bo kdaj," je po turnirju povedal najstarejši igralec domačega moštva Krištof Štro-majer. Strateg Tomo Balder-man pa je dodal: "Z rezultati m Ekipa Triglava je, po pričakovanju, največji poraz doživela proti zmagovalcem turnirja, ekipi Pro Recca. moramo biti kar zadovoljni. Cilje smo celo presegli, kajti napovedovali smo četrto mesto, osvojili pa smo tretje. Na zadnji tekmi smo imeli celo priložnost, da bi premagali reško Primorje. Naša oba vratarja na zadnji tekmi nista bila najbolj razpoložena. Igrali nismo dosti slabše od Rečanov, le strelsko smo bili nekoliko slabše razpoloženi kot pa nasprotniki, pa tudi realizacija igralca več ni bila najboljša. Uvrstitev v pokal LEN Trophy je lep uspeh, pa še kot eden od nosilcev bomo imeli morda nekoliko več sreče sedaj pri žrebu." Sicer pa se konec tedna v ligo prvakov ni uspelo uvrstiti tudi francoskemu Marseillu, za katerega igrata Teo Galič in Jure Nastran. Na domačem turnirju so osvojili četrto mesto in se, tako kot tudi Triglav, uvrstili v pokal LEN Trophy. Oba naša sta dobro igrala, dobro pa je sodil tudi naš mednarodni sodnik Daniel Rožman. Na kranjskem turnirju je na koncu prvo mesto osvojila ekipa Pro Recca, ki je iz gorenjske prestolnice odpotovala neporažena, drugo mesto je pripadlo ekipi hrvaškega Primorja, poleg ekipe Triglava, ki je osvojil končno tretje mesto, pa bo v Pokalu LEN nastopalo še moštvo grškega Vouliagmenija, ki se je na koncu uvrstilo na četrto mesto. Peto mesto je osvojila ekipa Galatasarayja, šesto pa ekipa Bayerja. Jože Marinček, foto: Gorazd Kavčič Blejski odbojkarji doma neustavljivi Odbojkarji Autocommerca Bled so v soboto zvečer v prvi letošnji prvenstveni tekmi v domači dvorani povsem nadigrali goste iz Novega mesta. Bled - Gostje iz ekipe Krke so v radovljiški dvorani uspeli nekako držati ravnovesje samo na začetku vsakega niza, nato pa so Blejci z dobrim servisom onemogočili napade, ki so jih velikokrat zaustavili že z izvrstnim blokom, kjer je kraljeval novinec Radovič: Autocommerce : Krka 3:0 (15, 12, 16). Igralci Calcit Kamnika so pri novincu v ligi Marcihol Prvačini doživeli hladen tuš v prvem nizu, saj so jih domačini povsem nadigrali. V nadaljevanju pa so se Kamni-čani le zbrali in vse bolj prevzemali igro v'svoje roke, toda domačini se niso kar tako predali: Marchiol Prvačina : Calcit Kamnik 1:3 (16, -15, -21, -23). Odbojkarji Termo Lubnika pa so gostovali pri državnih prvakih v Šoštanju in se domov vrnili brez osvojenega niza. Dobra igra Verbiča je bila seveda premalo, da bi Skofjeločani presenetili, so pa predvsem v prvem nizu dokazali, da se lahko v naslednjih krogih enakopravno vmešajo v boj za obstanek: Šoštanj Topolšica : Termo Lub-nik 3:0 (20, 15, 13). Po dveh krogih so v vodstvu odbojkarji Prevent Gradnje IGM iz Maribora s polnim izkupičkom šestih točk. Poleg Mariborčanov je brez poraza le še Autoco-mmerc na drugem mestu, vendar s točko manj. Odbojkarji Termo Lubnika so trenutno na 10. mestu še brez osvojenih toČk. V prvi ženski ligi so po dveh krogih na vrhu še tri neporažene ekipe - HIT Nova Gorica, Nova KBM Branik in Sladki greh Ljubljana. Stoodstotni izkupiček pa sta tokrat dosegli obe gorenjski ekipi v 2. DOL moški in to še obe na gostovanju. Odbojkarji Astec Triglava so gostovali v Žužemberku in dokaj prepričljivo ugnali domačo Kekoopremo, saj domači odbojkarji niso uspeli dobiti več kot 20 točk v posameznem nizu. Kekoopre-ma Žužemberk : Astec Triglav 0:3 (-19, -20, -18). Tudi igralci Telemach Žirovnice so bili ravno toliko boljši od Črnuč, da zmaga v nobenem nizu ni bila ogrožena. LOK Črnuče : Telemach Žirovnica 0:3 (-21, -21, -19). V vodstvu 2. DOL so še štiri ekipe brez poraza (Brezovica, Šempeter, Pomurje in Mežica), odbojkarji Telemach Žirovnice so na 7. mestu, Astec Triglav pa le mesto za njimi. V ženski konkurenci 2. DOL pa igralke Mladih Jesenice nadaljujejo s prepričljivimi igrami. Na gostovanju v Dravogradu so silovito začele in domačinkam niso dale kaj veliko upanja na uspeh. V nadaljevanju so sicer malce popustile, a zaigrale povsem dovolj dobro za prepričljivo zmago, s katero so se obdržale v vodstvu ligaške razvrstitve. Dravograd : Mladi Jesenice 0:3 (-14, -19, -20). V zahodnem delu 3. DOL so odbojkarji UKO Kropa doma izgubili z vodilnim MOK Kočevjem z 0:3, Elmont OK Gorje pa so na gostovanju v Prvačini uspeli iztržiti le en niz. Gorje so trenutno na 5. mestu. Kropa pa mesto nižje. V ženski konkurenci je vseh pet gorenjskih ekip gostovalo, z novimi točkami pa sta se domov vrnili le obe favorizirani ekipi. Broline Kamnik je v Semiču deklasiral domačo ekipo s 3:0, malce težje a povsem zasluženo pa so prav tako s 3:0 v Črnomlju slavile tudi igralke ŽOK Partizan Šk. Loka. Igralke Bohinja so s 3:0 izgubile v Ljubljani pri Sloving Vitalu II, prav tako s 3:0 sta izgubili tudi ekipi Bleda - proti Kostak Elmontu v Brestanici in Pizzeria Morena proti HIT Novi Gorici II. V vodstvu so štiri ekipe s v polnim izkupičkom ZOK Partizan Šk.Loka, Magro MZG Grosuplje, Kostak Elmont in Broline Kamnik. Pizzeria Morena je na 6. mestu. Bled je osmi, Bohinj pa je na 11. mestu. Brane Maček ODBOJKA Sedaj še pokalne tekme Krai\j - Gorenjskim ljubiteljem odbojke se že te dni obetajo zanimivi obračuni, saj so na sporedu prve tekme 3. kroga Pokala Slovenije. V moški konkurenci bodo odbojkarji Astec Triglava (v drugem krogu so z dvema zmagama izločili Telemach Žirovnico) prvo tekmo odigrali v Murski Soboti. V OŠ Skofja Loka - mesto se bodo že danes ob 20.30 igralci Termo Lubnika (z dvema zmagam izločili Elmont OK Gorje) pomerili s Svitom. Zaradi ne prav uspešnih nastopov obeh ekip v prejšnji sezoni pa se nam zaradi igre žreba prava poslastica obeta v četrtek ob 20. uri, ko se bodo v dvorani SGŠ v Radovljici pomerili odbojkaiji Autocoomerca in državni prvaki, Šoštanj Topolšica. V ženski konkurenci čaka Mlade Jesenice težka naloga, saj se bodo pomerile s TPV-jem iz Novega mesta. Prvo tekmo igrajo Jeseničanke v gosteh. B.M. Srebro za naše študente Bled - Konec prejšnjega meseca je na Portugalskem potekalo 4. evropsko univerzitetno odbojkarsko prvenstvo za fante in dekleta. Udeležili so se ga tudi slovenski študentje in se odlično odrezali, saj je moška ekipa osvojila drugo mesto in srebrno kolajno, dekleta pa so bila peta. V moški ekipi sta igrala tudi Gorenjca Blaž Markelj z Bleda in Blaž Serajnik iz Vrbenj pri Radovljici. Slednji je bil izbran tudi v idealno šesterko in prejel priznanje za najboljšega podajalca prvenstva. V.S. Torek. 19. oktobra 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN ROKOMET V Gorenji vasi so se dva dni merili najboljši strelci, po pričakovanjih se je med člani najbolje izkazal Rajmond Debevec. Dobro tudi gorenjski strelci. Gorenja vas - Strelsko društvo Marmor Hotavlje Gorenja vas je v soboto organiziralo tradicionalno strelsko tekmovanje 2. Pokala Marmor Hotavlje, v nedeljo pa 11. Ržkov memorial. Tekmovanj z zračno puško in zračno pištolo seje v dveh dneh udeležilo več kot 100 odličnih tekmovalcev. Udeležba je bila na letošnjem tekmovanju za polovico večja kot na lanskem, je povedal Aleš Košir, vodja tekmovanja. V soboto je namreč nastopilo 49 strelcev iz 19 strelskih društev, nied njimi so bili tudi aktualni državni prvaki v članski in dveh mladinskih konkurencah z zračno puško - Rajmond Debevec, Željko Moičevič in Mitja Žiž-mond. Med Člani je pričakovano najbolje streljal Rajmond Debevec (694,4 kioga), ki je v Gorenji vasi nastopil prvič. "Zmaga je bila sicer pričakovana, nisem pa zmagal tako prepričljivo. Konkurenca je bila precej hujša, kot sem pričakoval. Vesel sem, daje tu nastopilo veliko mladih obetavnih strelcev, za katere mislim, da bodo znali tudi v prihodnje pokazati znanje na večjih mednarodnih tekmovanjih. Dodati moram tudi, da sem zelo pozitivno presenečen nad organizacijo tekmovanja, rezultatski nivoje bil izjemno kakovosten," je po tekmi povedal Rajmond Debevec. Sledila sta mu Izidor Hreščak (SD Janko Jurkovič) in Zdenka Stolnik (SD Olimpija). Rajmond Debevec je v Gorenji vasi pričakovano, a ne prepričljivo, zmaga Med mladinci je s 687,6 krogi slavil Željko MoiČevič (SD Grosuplje) pred Mitjem Žižmon-dom (SD Preddvor) in Maticem Baričem (SD Grosuplje). Med pionirji je najbolje streljal Alan Lazarov (SD Elektro Maribor), sledila sta mu domačin Lenart Oblak in Tomaž Polič (SD Elektro Maribor). Lenart Oblak je bil drugega mesta zelo vesel: "Nisem mislil, da bom tako uspešen. To je ena izmed mojih prvih boljših uvrstitev." Ekipno je zmaga med člani pripadla SD Olimpiji, med mladinci SD Preddvor in med pionirji pa SD Elektro Maribor. Medalje in pokale je najboljšim podelil podžupan občine Gorenja vas - Poljane Marko UŠeniČ-nik. V nedeljo se je na 11. Ržko-vem memorialu z zračno pištolo pomerilo 54 strelcev iz 13 strelskih društev. Med člani je bil s 665,2 kroga najboljši Boštjan Simonič (SD Kidričevo), sledila pa sta mu Peter Tkalec (SD Rečica) in Srečko Vinko (SD Trzin). Med mladinci je s 664,5 kroga zmago slavila Vesna Kr-žan (SD Brežice) pred Gašperjem Božičem (SD Gorenja vas) in Juretom Benkovškom (SD Mrož). Gašper Božič, državni podprvak z zračno pištolo, nam je po tekmi povedal, da je drugega mesta zelo vesel, saj je bila konkuretica zelo huda. Ana Hartman, foto: Polona Mlakar Baldasin Domžalčani še vedno brez zmage V 4. krogu lige Goodyear so Domžalčani končno zaigrali v domači dvorani. 20 minut so bili enakovreden tekmec nasprotniku, v drugem polčasu pa so gosti pokazali precej boljšo igro in zmagali z 12 točkami prednosti. Domžale - V obnovljeni dvorani Komunalnega centra, ki so jo gledalci v soboto napolnili prav do zadnjega kotička, so Domžalčani tekmo z ekipo Zagreba izvrstno začeli. Prvi koš je po nekaj sekundah dosegel kapetan Aljaž Janža, sledili so novi napadi na nasprotnikov koš. Po slabih štirih -minutah igre so vodili že z 11:2, potem pa so se Zagrebčani zbrali in do konca prve četrtine izenačili. Izenačena je bila tudi druga če- trtina, v kateri sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu. Ob koncu polčasa je že kazalo, da bodo domači na odmor odšli s prednostjo dveh točk, a je Joško Garma s trojko v zadnji sekundi Zagreb popeljal v vodstvo. V odmoru je gledalce navduševala akrobatska skupina z zabijanjem ob spremljavi Godbe Domžale, na igrišču pa je bilo veselja domačih kmalu konec. Korak z Zagrebčani so držali le v 1. minuti, potem pa so si gosti z razigrano trojko Nikola Garma (22), Damir Miljkovič (22) in Marko Tomas (26) počasi nabrali prednost 13 toČk, ki je Domžalčani kljub boljši igri v zadnjih desetih minutah tekme niso mogli zmanjšati ter na konci izgubili s 85:97 (75:62, 50:49, 28:28), Kot je povedal s 16 točkami najboljši strelec He-liosa Samo Grum, je bil prvi polčas dober, nato pa so popustili v obrambi. Dobili so 13 točk, take prednosti pa se ni dalo nadoknaditi. Poleg tega je bila igra v obrambi preslaba. Barbara Todorovic, foto: Gorazd Kavčič Poraz Triglava, Zmaga Loka kave v ^ Skofja Loka, Zagorje - Ta konec tedna se je začelo državno prvenstvo košarkarjev. V 1. ligi je kranjski Triglav v nedeljo gostoval pri Zagorju, kjer je izgubil s 93:81 (65:56, 47:38, 21:20). Loka Kava IZ Škofje Loke je sezono v 1. b ligi začela z zmago. V soboto so doma premagali ekipo Union Olimpija ml. z rezultatom 87:69 (66:50, 44:33, 28:14). Naslednji krog bo na sporedu konec tedna, Triglav bo gostoval pri Krki v Novem mestu, Loka Kava pa v Ljubljani pri ekipi Parklji Bežigrad. B. T, BALINANJE V prvem polčasu so se Domžalčani uspešno borili z Zagrebčani Finale je pričakovan - gorenjski Kranj - V finalu super lige se bosta po pričakovanjih pomerila gorenjska kluba - Lokateks Trata in Center Pekarna Vrhnika, ki sta že redni del ligaškega tekmovanja končala na najvišjih mestih. Vodilna po rednem delu Trata je v polfinalu brez težav ugnala Ilirijo Zabiče, Center pa je bil v treh tekmah uspešnejši od Sloge. Prva finalna tekma med gorenjskima rivaloma, kiju po letošnji sezoni zapuščajo najboljši igralci, bo na sporedu že jutri, v sredo, ob 17. uri, druga tekma bo v soboto ob 15. uri, morebitna tretja pa v nedeljo ob 10. uri. S.Š. Nova zmaga Ločank Krai\i, Škofja Loka - V 1. rokometni ligi Telekom so rokometaši Terma na Koroškem gostovali že med tednom. V Slovenj Gradec so odšli z željo po osvojitvi vsaj točke, a se jim na koncu ni izšlo. Ob polčasu so zaostajali za gol (13 : 12). V nadaljevanju so se dolgo upirali favoriziranim gostiteljem, za Ločane pa je bila spet usodna končnica tekme. V prvi ženski ligi so "kofetarice" dosegle načrtovano zmago. Glavnino posla, proti KoČevkam, so opravile že v prvem polčasu, ki so ga dobile s 16 : 9. Nadaljevanje je bilo, tudi zaradi nerazpolože-ni gostiteljic, samo rutina. Oba moška 1. B ligaša sta izgubila. Cerklje so gostile odlične Rib-niČane in poraz je bil neizbežen. Enaka usoda je doletela "čipse" proti Gorišnici. So pa porazi Kranjčanov vse nižji. Ko se bodo srečali s slabšimi ekipami lige, se lahko nadejamo tudi prvih toČk. Radovljica je v Tržiču pokazala, kdo je na Gorenjskem gospodar. Z novinci iz Dupelj niso imeli težkega dela. Zato pa so se za zmago morali potruditi rokometaši Alplesa. Kočevci so bili trd nasprotnik, na koncu pa sta zmaga in dve točki le ostali doma. Neuspešne so bile tudi rokometašice Planine Sava Kranj. Gostile so drugo ekipo Krimovk in izgubile. Rezultati: liga Telekom- moški: Prevent - Termo 28 : 23 (13 : 12); liga Telekom - ženske: Gramiz Kočevje - Loka kava KSl 27 : 34 (9 : 16); LB liga - moški: CHIO Kranj - Gorišnica 35 : 40; Cerklje -Ribnica 28 : 38; 2. Liga - moški (zahod): Duplje - Radovljica 18 : 28; Alples - Grča Kočevje 26 : 24; LB liga - ženske: Planina Sava Kranj - Inna Dolgun 19 : 30 (7 : 14). M.D. HOKEJ Trije porazi naših prvakov Ljublana, Jesenice - Od petka do nedelje so hokejisti ZM Olim-pije v drugem krogu celinskega pokala gostovali v francoskem Amiensu. Na prvi tekmi so jih s 3:0 (1:0, 2:0, 0:0) premagali domačini iz ekipe Amiensa, v soboto so bili od naših prvakov boljši Angleži iz Nottinghama, ki so slavili 0:1 (0:0, 0:1,0:0), v nedeljo pa so jih ugnali še italijanski hokejisti iz Milana, ki so zmagali z 2:9 (0:3, 2:5,0:1). Tekem v Inter ligi ta konec tedna ni bilo, ekipi Acroni Jesenic in Maribora pa sta v petek zvečer odigrali tekmo državnega prvenstva. Jeseničani so zmagali kar s 16:1 (7:1, 5:0, 4:0). Državno prvenstvo se bo nadaljevalo danes, ko naj bi se na Bledu pomerila Triglav in Acroni Jesenice, jutri pa naj bi tekmo v Tivoliju odigrali moštvi ZM Olimpije in mlada ekipa HS Olimpije. V Inter ligi bosta danes ob 19. uri v Zalogu igrali ekipi Slavije M Optime in Albe Volna, v petek pa bodo na sporedu kar tri tekme. Ekipa Acroni Jesenic bo ob 18. uri v Podmežakli gostila DAC Invitel. V.S. NOGOME Zmaga Domžal in poraz Triglava Krai\j - Derbi spodnjega dela lestvice lige Simobil med Belo krajino in Domžalami so dobili Gorenjci. Na težkem igrišču sta ekipi prikazali dobro igro, kjer se je napadalna igra Domžalčanom obrestovala v 33. minuti. Zadel je Aleš Kačičnik in gostje so na odmor odšli z golom prednosti. V drugem delu seje nadaljevala ista zgodba, domačini pa so iz protinapada v 61. minuti prek Štrbca izenačili. Le šest minut kasneje je za vodstvo in zmago Domžal zadel Sla-viša Dvorančič. V naslednjem krogu se bodo Domžale pomerile z Olimpijo v Ljubljani. V 2. slovenski nogometni ligi je kranjski Supernova Triglav gostoval pri Rudarju iz Velenja. Oba nekdanja prvoligaša sta prikazala dobro igro, bolje pa sojo odnesli domačini in zmagali z 2:1. V naslednjem krogu se bodo Triglavani v gosteh pomerili z ekipo Izola Argeta. V 3. ligi zahod so nogometaši odigrali 10. krog. Rezultati gorenjskih klubov: Kolpa : Šenčur 2:1, Jesenice : Avtodebevec Dob 0:0, Kalcer Vodoterm : Avtoplus Korte 2:2, Jadran Dekani : Zarica 2:2. Vodi Kolpa, Šenčur je drugi s tremi točkami zaostanka. Že v petek ob 19. uri se bo Šenčur doma udaril z Biljami, v soboto ob 15. uri Zarica z Adrio, v nedeljo ob istem času pa Kalcer Vodoterm s Slovanom in Jesenice z Radio Krka. Obe gorenjski moštvi bosta igrali v gosteh. V 2. krogu Pokala Gorenjske je bilo nekaj presenetljivih rezultatov. Lesce : Naklo 0:2, Ločan : Triglav 0:7, Podbrezje : Jesenice 1:10, Preddvor : Alpina 0:2, Visoko : Sava 1:8, Britof: Bled 0:1, Železniki : Šenčur 3:2, Velesovo : Zarica 6:5 (po 11. m). Minuli konec tedna pa so v 1. gorenjski Članski ligi odigrali 10. krog: Bohinj : Alpina 0:2, Visoko : Polet 6:1, Železniki: Britof 4:2, Lesce : Sava 1:1, Velesovo : Bled 2:2. Vodi Alpina s 24 točkami, Visoko ima 23 točk. V 2. ligi so odigrali 8. krog: Naklo : Kondor 3:1, Kr. Gora : Preddvor 4:6, Podbrezje : Ločan 3:1, Trboje : Bitnje 2:1. Vodi Naklo s 24 točkami in ima 8 toČk prednosti pred Kr. Goro. B. B, KOLESARSTVO Zlato kolo Valjavcu in Br^koviču Spodi\je Pirniče - Slovenski kolesarji so v nedeljo v Spodnjih Pir-ničah dirkali na zadnji letošnji dirki v cestnem kolesarstvu. Mladinci, kolesarji do 23 let in člani so štartali vsi skupaj. Vseh 63 kilometrov so bili kolesaiji aktivni, tako da je bila dirka ves čas razgibana in zanimiva. Dirko je na koncu dobil Grega Bole, kolesar ljubljanskega Roga, ki je v končnem sprintu ugnal Ivana Severja, tretje mesto je pripadlo Simonu Špilaku. Na Četrto mesto seje uvrstil Savčan Boštjan Rezman, Šesti je bil Gašper Švab, na osmem mestu pa je dirko končal Kristjan Koren. Če izpostavimo samo mladinsko razvrstitev, je dirko zmagal Simon Špilak, na drugo mesto se je uvrstil Gašper Švab, tretji pa je bil Kristjan Koren. Dirka je štela tudi za točkovanje za lovoriko "Zlato kolo', ki sta ga letos dobila kolesarja, ki sta si to najbolj zaslužila; v kategoriji do 23 let so ga podelili kolesarju novomeške Krke Janezu Brajkoviču, v članski kategoriji pa si ga prislužil Besničan Tadej Valjavec, ki bo prihodnji teden skočil v zakonski stan. M.Z. • v GORENJSKI GLAS • 14. STRAN REKREACIJA / info@g-glas.si Torek, 19. oktobra 2004 KAM V PRIHODNJIH DNEH? Peklenšček bi se nasmejal, ko bi vedel, da so na Rogli, pri hotelu Planja, po njem poimenovali zimsko-letno sankalisce. Kogla - Od sredine septembra -uradno pa pred dobrim tednom, so na Rogli slovesno odprli in predstavili novo pridobitev v Sloveniji - zimsko-letno sanka-li.^Če Zlodejevo, ki spominja na pritlični hitrostni vlakec, kjer pa hitrost posameznih sani lahko uravnavate sami. Rogla se je že pred nekaj tedni srečala s prvimi snežinkami. Temperature so bile na dan slovesnega odprtja Zlodejevega pod ničlo, vzdušje pa zimsko. Zlodejevo ponuja adrenalinsko vzdušje, ki ga posamezniki pri določenih turističnih ponudbah vse bolj iščejo, zahtevajo. Zabavna in adrenalinska vožnja s sanmi je namenjena vsem generacijam. Udobne sani za dve osebi se lahko uporabljajo tudi samostojno. Vožnja po 1360 metrov dolgi vijugasti progi je zanimiva tudi takrat, ko sneži ali dežuje, saj zavore delujejo zelo dobro. Hitrost vožnje, kot je bilo že omenjeno, je v rokah posameznika, vendar ne preseže 40 kilometrov na uro. Vožnja se zaključi na 1340 metrih nadmorske višine, od koder vas potem žičnica skupaj s sanmi pripelje nazaj na start. Zlodejevo ima 78 sani, na uro pa lahko opravi do 600 prevozov. Sanka-lišče obratuje vsak dan med de- Vsak lahko sam regulira hitrost vožnje, vendar je bilo dekletom hitro vse prehitro. seto in četrto popoldan, otrokom do starosti osmih let pa dovolijo vožnjo le v spremstvu staršev. Tudi cenovno Zlodejevo ne pretirava. Za odrasle je vožnja petsto, za otroke pa tristo slovenskih tolarjev. Lahko se odločite tudi za nakup vozovnice za več voženj, ko potem na primer plačate štiri vožnje in se peljete petkrat ali pa sedem voženj in se peljete desetkrat. Vendar tovrstna vozovnica velja le za en dan. Ko so se prvi uradni obiskovalci sankališča odločili za testno vožnjo, je bilo kar precej smeha, ženskega vrišča in hihitanja. Mraz in niČ kaj prijetno vreme posameznikov nista odvrnila od tega, da ne bi preizkusili novega adrenalinskega doživetja. Strmi zavoji in skoki, hitro ali počasi lahko Zlodejevo pomeni za posameznika ali družino nepozabno doživetje v osrčju pohorskih gozdov. Alenka Brun EKSTREMNO * ZANIMIVO * REKREATIVNO * ŠPORTNO Bord s kolesi(?) Krai\jska Gora - Pred časom so v Kranjski Gori izpeljali prvi Scrub, Bord session v Sloveniji. Povabili so vse, ki so naveličani starega in želijo preizkusiti novo, ter predstavili Scrub Borde. Scrub je uresničena zamisel treh mladih fantov, ki so včasih skupaj trenirali smučanje. Ko so zadevo zaključili, so se Rok, Igor in Miha odločili, da morajo najti nekaj, kar jim bo zapolnilo čas. Odpravili so se po Evropi, iskali novosti in našel se je Anglež ter jim predstavil scrub. Gre pravzaprav za 'dilo', skate z velikimi gumami. Scrub Bord lahko voziš po travi, po pesku, po ravnih in ne ravno ravnih površinah. Zadeva spominja na deskanje po snegu v poletnem času, le da ima tovrstna deska kolesa. V Sloveniji se že kaže zanimanje za scrub, pa tudi finančno je stvar sprejemljiva. Cene Scrub Bordov se gibljejo med sto in tristo evri - odvisno od kakovosti oziroma namena borda. Zanimiv pa je tudi podatek, da se scrub lahko zelo dobro kombinira s skajtom, razmišljajo'pa tudi o kombinaciji s srfom. Sploh pa pridejo v poštev te kombinacije na ravnih površinah. Alenka Brun, feto: Tina Doki Toni, podjetnik ■ Toni, podjetnik Ste pripravljen na uspeh? Z oglasom v Rumenih straneh lahko vaša prodaja storitev ali blaga doživi nepričakovan uspeh. Uspeh pomeni več dela! Ste pripravljeni na to? Objavite svoj logotip ali oglas v Rumenih straneh Telefonskega imenika Slovenije! Vaše podjetje, izdelki in storitve šo z oglasom opaznejši in bolj prepoznavni, v Telefonskem imeniku Slovenije na Internetu in CD-ROM-u pa so izpisani pred ostalimi! Za naročilo objave oglasa In vse InformacI e pokličite brezplačno Modro Številko: MODRA ŠTEVILKA 080 80 00 ) Telekom Slovenije » OPOZORILO! OBJAVA VAŠEGA OGLASAV RUMENIH STRANEH LAHKO DRASTIČNO POVEČA OBSEGVAŠEGA DELA IN STEM OGROZI VAŠE NOČNE AKTIVNOSTI! Ljubljanski maraton Ljubljana - Danes je zadr\ji dan za prijavo na eno največjih tekaških prireditev pri nas! Prijavo lahko oddale preko spletne strani http://maraton.slo-timing.com ali pa se prijavite preko uradnega obrazca, ki ga dobite v Turistično - informacijskem centru v Ljubljani in trgovinah Hervis. Štajt maratona in polmaratona bo ob 11. uri na vrhu Kongresnega trga, tekači na krajši rekreativni razdalji pa bodo štartali pol ure kasneje. Vse druge informacije na 01/234-80-02. Orientalski ples Krai\j - V organizaciji Športnega društva CJibanica začenjajo z drugo sezono plesne rekreacije. Vadba bo potekala enkrat tedensko, ob petkih, v dvoranici dijaškega doma na Zlatem polju. Oblecite udobna oblačila, obujte mehke copate ali debelejše nogavičke. Ne pozabite večje rute. Dodatne informacije na 040/250 758 (Nataša). Mali nogomet Šenčur - Športni center Protenex letos že tretjič zapored organizira odprto prvenstvo Ciorenjske v malem nogometu za klube in ekipe iz gorei\jske regije in širše okolice. Tekmovanja bodo v novem športnem centru Protenex v Šenčurju (balon). Tekmovalce bo v li-gaškem sistemu predvidoma potekalo od sredine novembra 2004 do sredine aprila 2005. V prvem delu se igra po skupinah, ki se določijo z žrebom. V drugem delu pa se igra končnica na izpadanje (1:4, 2:3), pari so določeni na podlagi vrstnega reda iz prvega dela. V vseh kategorijah se v končnico za prvaka uvrstijo prve štiri ekipe iz prvega dela. Na tem tekmovanju ni omejitev nastopa registriranih igralcev. Vsi igralci igrajo na lastno odgovornost. Vsaka ekipa lahko prijavi 15 igralcev. Zrebapje in sestanek s predstavniki ekip bo v športnem centru Protenex 28. oktobra ob 18. uri. Pryavo za tekmovai\je posredujte najkasneje do 26. oktobra, na naslov Protenex, d.o.o., Mlakarjeva 72,4208 Šenčur. K prijavi priložite izpolnjeno prijavnico iz priloge razpisa ter kopijo potrdila o vplačilu najema dvorane za tekmovanje. Prijave .so možne tudi v lokalu športnega centra Protenex, vsak dan od 10. do 22. ure. Vse dodatne informacije o potrdilu, vplačilu in ostalem lahko dobite na telefonskih številkah 04 /25 19 200 in 041 945 399. Bodifit fitnes konvencija z namenom predstavitve in promocije zdravega načina življenja in losameznih segmentov "fitnes manije" BODIFIT in Univerzitetna portna zveza Maribor organizirata že 6. mednarodno sokol bodifit fitnes konvencijo - slovenski praznik fitnesa. Športno rekreativna prireditev bo potekala od 29. do 3L oktobra v Mariboru, v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja in dvorani Štuk. Podrobnejše informacije in prijavnice lahko najdete na www.bodi-fit.net, o vsem, kar vas zanima, pa povprašajte na elektronskem naslovu bodifit(®amis.net ali 041/774 684. Okoli Žirov žiri - 23. Pohod okrog Žirov bo v nedeljo, 24. oktobra. Vse informacije okoli pohoda lahko dobite na 04/51 91 804. Alenka Brun Višinski trening Ljublana - Slovenski alpinist Davo Karničar, prvi človek na svetu, ki mu je leta 2000 uspel zgodovinski neprekinjeni spust s smučmi z najvišje gore na svetu, 8848 visokega Everesta, se je konec maja letos spustil tudi z najvišjega vrha Severne Amerike, 6193 metrov visokega Denalija (Mt. McKinley) in neprekinjeno presmučal 4200 višinskih metrov do baznega tabora. Pred časom je Davo Karničar na tiskovni konferenci skupaj z Nike predstavil ravno Denali, Nike pa izdelke za vse vremenske pogoje: ACG. Poslanstvo znamke Nike ACG je doprinos športnih inovacij in inspiracij v svet zunaj telovadnice. Letošnjo jesen in zimo lahko ljudje, alpinisti, ljubitelji gora spoznajo in ugotovijo dobre lastnosti novega jopiča oziroma vetrovke za sneg z vdelano brezžično tehnologijo, revolucionarno napravo za komuniciranje v planinah. Poleg Denalija pa je bil zanimiv in atraktiven tega dne tudi 'višinski trening' - spust Dava Karničarja po severni steni stolpnice BTC, kar je privabilo kar nekaj radovednih in tudi osuplih pogledov. Alenka Brun, foto: arhiv ACG r-1» Torek. 19. oktobra 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS - IS. STRAN Po sobotni prometni nesreči 51-letnega voznika še iščejo v reki Policisti so v soboto iz vode pomagali obema sopotnikoma. Miloradu Radojeviču, državljanu Srbije in Crne gore z začasnim bivališčem v Strazisču, v soboto popoldne ni uspelo 0 uiti Iz objema razbesnele Save. Njegov potopljeni BMW se je iz nje pokazal šele včeraj zjutraj, nekaj po poldnevu so ga poklicni gasilci potegnili na suho. Je psica Oxa v Zarici zaznala pogrešanega Radojeviča? t Krai\j - 51-letni Milorad Radojevič, ki je začasno prijavljen na Delavski cesti 26 v Stražišču (nekdanji Tekstilindusov samski dom), je v soboto, 16. oktobra, ob 15.25 s srebrnim BMW 318 1 peljal od kranjske železniške postaje oziroma semaforiziranega križišča pri "spodnji" Iskri proti Gorei\ji Savi. V levem ovinku hitrosti očitno ni prilagodil cesti, ki je bila mokra in spolzka. Vrglo ga je desno s ceste in po travnatem bregu proti reki. Na bregu je trČil v mai\jše drevo, ki pa avtomobila ni zadržalo. Padel je v Savo in se potopil. avtomobila, skupaj sta nato na streho zvlekla še 39-letno sopotnico. Sopotnik in sopotnica sta splavala proti rečnemu bregu, kjer soju iz vode rešili policisti, medtem ko je voznika z avtom vred neslo navzdol po deroči Savi. V soboto popoldne gaje iskalo več kol sedemdeset ljudi; policisti, kranjski poklicni in okoliški prostovoljni gasilci, potapljači Podvodne reševalne službe postaje Kranj ter vodniki reševalnih psov za iskanje pogrešanih ljudi. Čeprav so iskali do sedmih zvečer ter prečesali strugo in brežino Save vse do vodne elektrarne v Mavčičah, niso našli niti voznika niti avta. Tudi nedeljsko večurno iskanje je bilo brezplodno. Včeraj zjutraj, ko je nivo reke že precej upadel, pa so skoraj na sredini struge med Iskro in nekdanjo klavnico opazili zadek Radojevičevega srebrnega BMW. Člani kranjske poklicne gasilsko reševalne službe, v kateri so poleg gasilcev in reševalcev tudi potapljači, so se namučili, preden so z vitlom z gasil- Pogrešani Milorad Radojevič -Macan, rojen 20. januarja 1953, je visok 185 centimetrov, suhe postave, koščenega ozkega obraza z brki, kljukastim nosom in temnejših las z izrazito čelno plešo. - Foto: PU Kranj Sava je bila v soboto zaradi deževja narasla, deroča in motna. Močan tok je odnesel avto z voznikom in sopotnikoma. Miloradu Radojeviču in 37-letne-mu sopotniku na zadnjem sedežu je uspelo splezati na streho Gasilci, reševalci in potapljači v enem so se trudili že tri dni. BMW so potegnili iz vode, voznika bodo na čolnu in pod vodo, skupaj s kranjskimi potapljači in vodniki psov, iskali še naprej. skega tovornjaka pripeli BMW. Nekaj po poldnevu so avto nesrečnega voznika iz še vedno Psi za iskanje pogrešanih ljudi so izurjeni tudi za Iskanje v vodi. močno deroče Save potegnili na suho. Kot so pričakovali, Radojeviča ni bilo v njem. Potapljači in vodniki psov so ga tudi včeraj iskali po strugi in njenih bregovih. Zanimivo je, daje psica Oxa, ki seje izkazala že pri poletnem iskanju utopljenca v Blejskem jezeru, v Zarici pokazala nemirnost, ki bi lahko pomenila, da se Miloradu Radojeviču, neveščemu plavanja, iz ledenega objema narasle in deroče Save res ni uspelo rešiti in da gaje rečni tok nesel v mirnejše vode. Za svojce in prijatelje, ki budno spremljajo delo reševalcev, pa upanje ne bo docela pokopano, dokler ga ne bodo našli, živega ali mrtvega. Pred leti se je na istem mestu že zgodila podobna prometna nesreča. Talaat je v reki ugasnilo mlado življenje. V spomin nanj na cesti še vedno kdaj pa kdaj zagorijo sveče. Tudi v opozorilo vsem voznikom, ki se jim preveč mudi. Bodo po sobotni nesreči sveče spet pogosteje gorele? Helena Jelovčan, feto: Gorazd Kavčič KRIMINAL Registrske tablice izginj^o Kranj - V zadnjem Času z avtomobilov, zlasti po Kranju, že kar množično izginjajo registrske tablice. Tatovi jih najpogosteje uporabijo za "brezplačno" točenje goriva na bencinskih servisih. Minuli teden je z avta, parkiranega v Grintovški ulici v Drulovki, nepridiprav odmontiral registrski tablici KR D7-338, z avta na Planini v Kranju tablici KR Rl-541, na Orehku je avto ostal brez tablic LJ Z2-19Y, na Bleiweisovi cesti v Kranju pa brez tablic LJ 38-02U. Neznani tat je bil tudi v Cankarjevi ulici v Radovljici, kjer je s parkiranega avtomobila ukradel tablico KR H5-625. H. J. Vlomilec v Delovem kiosku Bled - Policisti še poizvedujejo za neznancem, ki je v noči s četrtka na petek vlomil v kiosk podjetja Delo-prodaja na Cesti svo- bode na Bledu. Odnesel je večjo kohčino cigaret različnih znamk in srečke Evropa, Vroča, Hitra in Olimpijska. i Ukraden Tomosov moped Kranj - V noči s četrtka na petek je nekdo iz hodnika večs-tanovanjske hiŠe v Tavčarjevi ulici v starem mestnem jedru Kranja ukradel Tomosov moped 35S, modre barve, z registrsko tablico KR A2-756, vreden približno 60.000 tolarjev. Zanimiva gradbena baraica v Zabnica - Konec minulega tedna je nekdo vlomil v gradbeno barako škofjeloškega Tehnika v Žabnici. Ukradel je dve odklopni kladivi hilti (številki 4177 in 4978), kotno brusilko in motorno žago husqvarna (številka 4130). Podjetje je oškodoval za približno 200.000 tolaijev. Policisti so že v četrtek pridržali štiri pijane navijače reškega Primorja, drugih izgredov na tokratnem vaterpolskem turnirju ni bilo. - Foto: Gorazd Kavčič Kaznovani štirje hrvaški navijači Krai\j - Da se lanska organizacijska blamaža z evropskega prvenstva v vaterpolu ne bi ponovila tudi na kvalifikacijskem turnirju za evropsko ligo, ki je bil minuli teden na kranjskem bazenu in se zaključil v nedeljo, so se tokrat tako prireditelji kot tudi poHcija dobro pripravili. Številnim redarjem so se tako na bazenu kot v okolici pridružili policisti iz posebne enote Policijske uprave Kranj, v nedeljo pa tudi ljubljanski policisti na konjih. Posebnega dela k sreči niso imeli, saj turnir ni bil najbolje obiskan, med gledalci so bili hrvaški navijači, ki so bodrili vaterpoliste reškega Primorja, razmeroma redki. Policisti so že v četrtek spravili "na hladno" štiri hrvaške navijače, v ki so pripotovali v Kranj z osebnim avtom. Že med vožnjo po Kranju so kršili javni red in mir, pijani so se skrajno nedostojno obnašali, podobno tudi na bazenu. Na odredbe redarjev in policistov so se požvižgali, zato so jih policisti pridržali in streznjene v petek pripeljali k sodnici za prekrške, ki jih je denarno kaznovala. H. J. Zemeljski plaz z Mirce grozi hiši Jesenice - Na pobočju hriba Mirca nad Jesenicami se je med tokratnim dolgotrajnim in obilnim deževjem pritisk meteorne vode močno povečal in v nedeljo, 17. oktobra, sprožil zemeljski plaz, velik približno 20-krat 40 metrov, ki je ogrozil stanovanjsko hišo Pod Mirco 7. Policisti so z ogledom ugotovili, da ob dvorišču, širokem štiri metre, ki poteka ob vsej dolžini hiše približno dvajset metrov, sicer zaščiteno z metrsko drenažo, ki pa se je na desetih metrih dolžine - le štiri metre od hiše - posedla za 30 centimetrov. Pod dvoriščem je betonski podporni zid, visok 1,5 do 1,8 metra, ki ga je sila vode oziroma plazu prelomila in zamaknila za petnajst centimetrov. Drsenje zemlje se vidi tudi po razpokah v sami zemlji. Do poškodb hiše tokrat Še ni prišlo, v primeru, da bi se pritisk vode pri dolgotrajnem deževju še povečal in povzročil drsenje zemljišča, na katerem hiša stoji, pa bi se tudi to lahko primerilo. V nedeljo so pod Mirco posredovali jeseniški poklicni gasilci, obveščeni so bili tudi inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in jeseniški župan. Občina namerava tja poslati strokovnjake, ki bodo ocenili razmere na plazišču in se nato na podlagi ocene lotiti sanacije. H. J. v ^ C \ • • o •/■^-^•'V.- '.'V"? . . « ♦ * ^^ K « if -J v > ^ • IH - . \ { 4 \ I VobiRK>>KM V ttgeMfm Bjg EmQ. kjer HP za>x3& pripo'ii fS. Sami bo^ bhl^o preizkusili digitalne tooporate HP PhciDsmarl. natisnili folografijo no tiskofniku HP PhoTtDsinail ter jo odrešit domo-^. V času trajanja akije borro prvih 100 kipce»- enote ""AIMn-One' IRskoinik, oprčni citalec, kopirni slroj in bl&v eni encfi) obdbrtli z PVDiem Shrek 1. ^ »v t y —' ' . - 1 ■t , s .J OBiSčirE Big Bong Kront^ 70.10.2004 t^- Si* to v ^QtcxfSKt^m Za mcnbtii mpdtm Ytwh^m Dc^^rvp: wAWiT^kraa. '^fwwAn.m. HM^iffl^aiardf Ti^ssi^ unikalPcm^ia Wpi fio. 4a ICOC'i^Urfnra. » • ^^^ if,. GORENJSKI GLAS • 16. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Torek, 19. oktobra 2004 znajo VSI 5 pa redki! "Moje osebno geslo v nogometu je že leta "V nove zmage!". Tiste zgodbice o "važno je sodelovati" so strup za človekovo Iskanje samega sebe. Vsi želimo zmagati, to je naš cilj. Porazi morajo te želje le povečati, zmage jih ne smejo uspavati. V nogometu sem spoznal življenjsko modrost, da zmagovati znajo skorajda vsi, izgubljati le redki. Jaz sodim med slednje. Poraz ni konec sveta, naslednja tekma je že v nedeljo ...," pravi Miran Šubic, direktor kranjskega nogometnega kluba Triglav, ki mu celo (športni) sovražniki priznajo, da ima "nos" za odkrivanje nogometnih talentov in da je Triglavova nogometna šola več, kot si Kranj in Gorenjska zaslužita ... Kranj - Pravijo, da nas veČina žensk o nogometu ne more vedeti prav veliko. Saj ne, da nogomet ne bi bil tudi ženski šport (ženske imamo celo svoje svetovno nogometno prvenstvo), le "nogometne logike" nekako ne znamo osvojiti. Toda, če poslušam novinarskega kolega Mirana Šubica, se mi zdi, daje nogomet zelo preprosta stvar, tako preprosta in komplicirana hkrati,... da jo razumemo celo ženske. Na politiko in nogomet se vsi spoznamo Poznamo te kot novinarja in nogometnega zanesenjaka. Kaj ti daješ na prvo mesto? Novinar sem po poklicu, kmalu bo minilo že četrt stoletja. Ker je delo javno, je tudi vedno javno ocenjevano. To sprejemam, kritika me česa nauči, pohvala pa spodbudi. Pri nogometu je podobno: na politiko in nogomet se vsi spoznamo! Z žogo sem že več kot 30 let. Igral sem povprečno, bil dokaj uspešen trener mladih, neuspešen sodnik in zdaj sem pač funkcionar. Za mnoge v nogometu je to kar "zmerljivka", zame pa prizorišče dela, kjer se rezultati poznajo." Lahko torej reČem, da je zate nogomet strast, ljubezen in delo ? "Ja, z nogometom res živim. Spremljam ga, hodim po vsej Evropi na tekme. V živo sem gledal Real Madrid, Nemce proti Brazilcem, bogataški Chelsea, bil na tekmah v Grčiji, na Češkem, v Gruziji ... Vendar je zame ogled tekme vedno tudi spoznavanje okolja, države, navad. Svetovni prvenstvi v Franciji in Koreji sta nepozabni, evropski na Nizozemskem in letošnje na Potrugalskem tudi. V nogometu pa delam zgolj zato, da bi svojo vizijo pretočil v prakso. To pa je možno le z dobrimi sodelavci." Je teh sodelavcev v Kranju in na Gorenjskem dovolj? "Gorenjska in Kranj sta fenomena v Sloveniji. Imamo Miran Šubic: "Če bi se v Kranj vrnila samo polovica tistih nogometašev, ki igrajo v Kopru, Murski Soboti, Celju ... bi imeli odličen nogomet." ogromno klubov, imamo odličen obisk na tekmah, imamo celo vrsto odličnih igralcev. Nimamo pa dovolj intelektualcev, vplivnih ljudi, ki bi spoznali, da je nogomet svetovni in evropski šport številka ena ... Gospodarstvo v njem ne prepozna priložnosti za promocijo, okolje ne spozna, da gre tudi za zabavo množic. Zato smo v Kranju obsojeni na to, da izdelujemo odlične igralce, ki potem razveseljujejo druge ... S trebuhom za kruhom je šla zlata mladinska generacija s Pokornom, Rado-savljevičem in Bogatinovim na čelu. Za rijimi zelo nadarjeni Mejač, Robnik, Štromajer, Pla-stovski ... jutri zopet kdo drug." Torej si neuspešen pri "prodajanju" nogometa? "Lahko zatrdim, da smo v klubu poskusili vse. Spomenik bi bilo treba v Kranju postaviti Branku Remicu, ki je avtor stavka, da tudi v športu "Sava dol teče" in je zato naredil jez ter denar dal vaterpolu, košarki, nogometu ... Vesel bi bil, če bi najbolj odgovorni in pomembni ljudje nogometu priznali, kar mu gre, in pomagali. Nočemo milijonov, gre le za financiranje članske ekipe, ki bi igrala v prvi ligi. Vse drugo klub danes zmore sam. Primer Goodyear je odličen: spoznali so, da zaposleni cenijo nogomet, našli povezavo z nami, danes odlično sodelujemo!" Gorenjci smo borbeni do konca t Nogomet s pomlajeno reprezentanco v Sloveniji zopet postaja hit in tudi gorenjski igralci so zraven. Kako spremljaš generacijo Jalna Pokorna, ki se je veliko naučil tudi pri Triglavu, kamor si ga pred leti povabil? "Ne pozabimo generacije kapetana Mirana Pavlina, do njenih uspehov je še daleč. Obenem pa je res, da je generacija Jalna Pokorna zopet opozorila nase. Prav ta fant iz Svetega Duha je primer, kako brcamo žogo Gorenjci: borbeno do konca, trmasto in vztrajno! Če bi se v Kranj vrnila samo polovica tistih, ki igrajo v Kopru, Murski Soboti, Celju, bi imeli odličen nogomet. Na državni ravni pa je karizma selektorja vedno odločilna." Slovenci torej z nogometom lahko uspemo? "Dolgo časa so nas pitali z "balkanskim športom", obenem pa hoteli evropske navade, vrednote, standard. Ko smo prišli v Evropo, so nas spoznali po nogometu, ker smo opozorili nase. Slovenci ne smemo verjeti športni filozofiji, ki trdi, da lahko uspemo le v športih, kjer je konkurenca slabša. Šport takih definicij ne prenese, bodimo tekmovalni povsod. Nogomet pa je Šport, kjer je seveda konkurenca najhujša. V vaterpolu ustanoviš klub in si v prvi ligi, nogometno tekmovanje pa se začne v peti ligi. Jasno pa je, da ekonomija terja svoje. Zato je nogometna šola poučna za druge: proč od tekmovanja z drugimi na področju denarja, naši aduti so vztrajnost, trma, znanje. Ne samo v nogometu, povsod." Si prepričan, da gorenjska mladina hoče nogomet? "Sem. Ne samo v Triglavu kjer delam, povsod so začeli mnogo bolje delati z mladimi. Naš klub rešuje dejstvo, da imamo lastne igralce. Za Člansko moštvo igra 90 odstotkov na Gorenjskem vzgojenih fantov. Tragično je, da smo najbolj množičen in kakovosten klub v pokrajini, a ne zmoremo plačati pet, šest dobrih domačih igralcev zato, da bi imeli zopet nekaj tisoč ljudi na tekmah. Iskreno upam, da bomo to spremenili, ker mladina žogo hoČe in obo- v • I ^^ zuje! Kranj ima velik nogometni kapital Tvoja nogometna vloga je v Kranju pa tudi na Gorenjskem zelo opazna? "Nisem brezbarven. Vedno zagovarjam naslednje: imam koncept, imam vizijo in cilj. Če se s tem strinjate, delajmo. Potem ni več omahovanja in pametovanja, kaj bi, če bi... Ko pogledam statistični pregled slovenskega nogometa, sem ponosen na delo v Triglavu. V zadnjih desetih letih smo osvojili veliko državnih naslovov, bili dvakrat v prvi ligi, izboljšali pogoje dela. Smo in ne - sem! Samo s skupnim delom smo močni. Triglav ima 15 šolanih lastnih trenerjev, ima 200 lastnih igralcev, ima še 200 otrok po šolah. To je velik nogometni kapital!" Dolga leta si v nogometu, imaš še energijo, ambicije? "Osebne cilje sem podredil klubu, od nogometa nisem nikdar živel. Zame je edini neuresničeni cilj "klub-podjetje". Znani in stabilni prihodki in odhodki, urejeni odnosi, trdo delo. Odprti smo za sleherno zamisel ali pobudo, ki bi nogomet v Kranju na tem področju učvrstila. V Franciji, Španiji, Nemčiji, Belgiji in drugod imajo taka industrijska mesta, kot je Kranj, odlična nogometna nioštva. Toda v nogometu ni lahko uspeti, politika, gospodarstvo, mediji in klub morajo slediti istemu cilju. Ta pa je zame v tem, da Kranj zopet postane športno mesto. Za nas so "zakon" Domžale! Celje je za nas "drug planet" ... V Kranju in na Gorenjskem pa smo izgubili vrhunsko košarko, nogomet, celo hokej, rokomet in upam, da se bo kaj spremenilo." Kaj je dal nogomet tebi osebno? "Ogromno. Največje bogastvo zame je, da se rezultati dela vidijo. Tu ni blefiranja. Triglav je danes - kljub vsem težavam izpred dveh let - zopet klub s cilji. Nogomet mije dal prijatelje, pa tudi (športne) sovražnike. Sleherna tekma je zame adrenalinski naboj. Gledam vse - od dečkov pri osmih letih do članov. Nekaj časa sem bil zunaj dogajanja, vrnil pa sem se takrat, ko je bilo Triglavu najhuje. Izziv zame je tudi v tem, da se soočim s krizo, težavami. Če sem skupaj z mojimi športnimi prijatelji in sodelavci, potem lahko zmagamo. Zato je že leta moje osebno geslo v nogometu "V nove zmage!". Tiste zgodbice o "važno je sodelovati" so strup za človekovo iskanje samega sebe. Vsi želimo zmagati, to je naš cilj - od frni-kolanja do službe in družbe. Porazi morajo to željo le še povečati, zmage je ne smejo uspavati. V nogometu sem spoznal življenjsko modrost, da zmagovati znajo skorajda vsi, izgubljati le redki. Sodim med slednje. Poraz ni konec sveta, naslednja tekma je že v nedeljo ... Danes so zmagali oni, jutri bomo mi. Kot je to v življenju. Zame je nogomet zelo dobra odslikava življenja - zato ga imam tako rad." Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič Piše Miha Naglic Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž 34 Trojna posebnost žirovske lege v svetu Za Slovenijo oziroma slovenske dežele pogosto poudarjamo, da ležijo na prehodu iz enih delov Evrope v druge, da so na križišču pomembnih evropskih poti. Glavna je tista, ki Še iz rimskih časov (in morda še od prej?) vodi iz Padske nižine v severni Italiji skozi Ljubljanska vrata v Panonsko nižino in naprej na evropski vzhod. Druga prehaja čez prelaze in skozi predore iz Alp, ki se končajo prav tu, naprej v predalpsko gorovje in balkanski dinarski svet. Tako ni čudno, da prav tem smerem sledi tudi naš znameniti avtocestni križ, katerega gradnja se počasi, a vztrajno nadaljuje. Slovenija leži na stičišču štirih evropskih zemljepisnih območij: Alp, Balkana, Panonije in Padanije. Nekaj podobnega kot za slovenski velja v miniaturi za žirovski svet. Njegova lega je trojna: na stičišču treh slovenskih pokrajin, ob stari naravni in zgodovinski meji in ob 46. vzporedniku. Sam rad za- pišem, da so Žili na gorenjskem jugu, še pol stoletja nazaj smo v himni zatrdili, da smo "na koncu sveta". V času globalizacije in elektronskih komunikacij pa lahko zapišemo, da se tudi ta konec počasi približuje središču sveta. Čeprav ostaja, kjer od vekomaj je. v "Oy mi smo pa tam na Zirovskem doma, v prelepi dolini na koncu sveta ..." S temi besedami se y začenja Zirovska himna. Ker je bila napisana kmalujjo 2. svetovni vojni, lahko domnevamo, da so se Zirovci takrat in še prej res počutili, kot da bi bili na koncu sveta. Pol stoletja pozneje, po letu 2000, je to občutje povsem drugačno: tudi kadar smo doma, smo sredi sveta in vsega, kar se v v ^ njem dodaja. Zirovci smo po vsem svetu m cel svet je v Zireh, bi rekel dr. Zdravko Mlinar, naŠ rojak, akademik, prvak med slovenskimi sociologi. Koje v svoji mladosti odhajal od doma, so bile ceste še dolge in prasne, in preden si iz Ljubljane prispel do Žirov, se je dejansko zdelo, kot da se voziš na konec sveta. Danes na kolesih potrebuješ samo slabe pol ure in že si v Logatcu ali na Vrhniki, kjer se priključiš na eno glavnih evropskih cest (5. evropski koridor: Barcelona—Kijev) in po njej hitiš naprej, kamorkoli. Po kablu, posredniku elektronskih in digitalnih poti, ali celo brez njega in s pomočjo mobilnega telefona, pa od doma v hipu dosežeš cel svet. Himna Zirovcev bi se mora- Spodnjl slap v Sopotu šumi tik pod 46. vzporednikom. la torej po letu 2000 začenjati samo za besedico spremenjena, na prvi posluh podobno, v bistvu pa drugače: Oj mi smo pa tam na Žirovskem doma, v prelepi dolini na sredi sveta! Ziri torej niso (več) na koncu sveta. So sredi njega. Druga odlika njihove lege je ta, da so kraj na stičišču treh slovenskih pokrajin: Gorenjske, Notranjske in Primorske. V starem vaškem jedru Žirov, ob vznožju "endemičnega" žirovskega hriba, imenovanega Zirk, je najstarejši del naselja z « _ značilnim imenom Tabor. Tu je enkratno križišče slovenskih cest. Če greš od tu na sever, za Soro, po Starožirovski, Jobstovi in Loški cesti, prideš v srednjeveško Škofjo Loko. če se zapelješ po Logaški cesti proti jugu, prideš v Logatcu na staro cesarsko, danes evropsko cesto. če se obrneš na zahod, pa po Idrijski cesti v Idrijo. Preprosto, svojevrstno in vendar resnično. Tretja odlika žirovske lege v svetu je, da so Žiri že od nekdaj kraj ob meji. Po grebenih zahodno od njih poteka izrazita naravna meja, razvodnica med Črnim in Jadranskim morjem, med Posavjem in Posočjem, Soro in Idrijco. Tako ni čudno, daje v zadnjih stoletjih rimskega imperija prav po tej črti potekala meja med provincama Italijo in Pa-nonijo, v srednjem veku meja loškega gospostva freisinških škofov s tolminsko in idrijsko posestjo, med obema svetovnima vojnama rapalska meja med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo, vrh tega in ves Čas pa še vse mogoče lokalne meje med okraji, občinami in župnijami. Tu se vidi, kako je zemljepis botroval zgodovini; po enkratnosti naravne lege na stičišču treh pokrajin in ob razvodnici so se ravnale tudi človeške razmejitve. In ne nazadnje: Žiri ležijo ob 46. vzporedniku. Ki je tudi edini slovenski vzporednik. Sora, prj svojem začetku Sovra, izvira prav ob njem. Žiri so samo par minut nad njim ... I A ■j/.j i Torek, 19. oktobra 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Različni pristopi, skupen cilj Takšno je razmišljanje inovatorjev in gospodarstvenikov, ki si skupaj prizadevajo za gospodarsko rast. Pravijo tudi, da so močni, le skupaj pa lahko tudi zmagujejo. Krai^j - Prejšnji četrtek je Območna zbornica za Gorenjsko, ki deluje v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije, pripravila 6. letno konferenco kakovosti Gorenjske. Ta je bila predvsem namenjena inovacijam, podelili so tudi plakete najboljšim i torjem prejšnjega leta. Sekcija za kakovost je bila sicer ustanovljena leta 1999, čeprav so se v zbornici z izobraževanji na to temo srečali že nekaj let prej. "Zavedamo se pomena kakovosti, zanesljivosti, prilagodljivosti in zmanjševanja stroškov," je v nagovoru poudarila direktorica območne zbornice Jadranka Švarc in nadaljevala: "Uspešnost zagotavljamo s procesom nenehnih izboljšav. V zadnjih letih smo uspeli pridobi- ti medsebojno spoštovanje, postali smo prepoznavni in neizmerno močni - to nam daje medsebojna povezanost. Za prihodnost potrebujemo znanje, odločnost in spoštovanje, potrebujemo najboljšo tehnologijo, opremo in ljudi. Potrebujemo današnje nagrajence, inovatorje. Jadranka Švarc Miro Sotlar Oni potrebujejo podporo in spodbudo." Tudi mag. Vojko Artač, predsednik sekcije za kakovost, je poudaril: "Naši interesi so različni, a imamo isti cilj - kakovost." Nosilni, ključni standardi so postali orodje za učinkovito delo. Vezani so na varovanje informacije, današnje moto pa je integracija vodenja kakovosti z varovanjem informacij. Informacije se vedno bolj selijo na elektronske medije, ogroženost informacij, povezanih s temi tehnologijami, pa je vedno večja. "Velike količine dokumentov nikoli ne zapustijo elektronskega medija. Še več, tudi informacije iz klasičnih medijev selimo v elektronsko obliko. Z njimi poslujemo po elektronski pošti, preko spleta, dostopni so veliko uporabnikom, zato so zlorabe in vdori v informacijske sisteme toliko bolj verjetni. Za varnost bodo morala poskrbeti tudi vodstva podjetij. Vodila so mednarodni standardi, ki vključujejo zahteve in priporočila za izvajanje varnostnih ukrepov pri zaščiti informacij," je Še povedal mag. Artač. Gost konference je bil tudi Miro Sotlar, podpredsednik GZS. V govoru je izpostavil globalizacijo, ki se ji je treba prilagoditi: "Z vstopom v Evropsko unijo, na 450 milijonski trg, je Slovenija dobila priložnost, ki jo moramo izkoristiti. To nam bo uspelo z novimi pristopi, med njimi je tudi inovacija. Če uspemo na tem področju, ima podjetje konkurenčno prednost." Poslanstvo Slovenskega združenja za kakovost je pomoč pri razvoju posameznikov in organizacij s sodobnimi načeli kakovosti. Združenje bo novembra pripravilo Evropski teden kakovosti. O inovativnosti v podjetju je spregovoril Janez Kožuh, direktor Perftecha: "Držimo se dveh pregovorov: Kdor pride prvi, prvi melje, drugi pa je Dober glas, seže v deveto vas. Prvi želimo imeti izdelek in hočemo imeti dobre reference. Brez tega nas danes ne bi bilo v taki obliki. Kakovost in inovativnost je vodilo, ki nam omogoča delo vnaprej." Priznanja za najboljše inovacije na Gorenjskem lani je podelila Ivana Komic, predsednica Komisije za inovacije. Prejeli so jih: Cestno podjetje Kranj, Sava Kranj, Domel Železniki, Elan, Acroni Jesenice in Iskra Meha- nizmi. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Schollmayer napada, Merkur zavrača Jurij Schollmayer pravi, da so Bofex uspešno vodili, take ocene pa ne more dati za sedanjega lastnika - Merkur. Naklo - Nekdanji lastnik podjetja Bofex, ki je sedaj v 100-odstotni lasti nakelskega Merkurja, Jurij Schollmayer je prejšnji teden zavrnil očitke predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža, da so v preteklih letih v revidiranih bilancah poslovanja Bofexa prikrivali izgubo v zalogah in terjatvah, zato bo letošnji rezultat Bofexa obremenjen tudi z milijardno izgubo iz preteklih let. "Izjave vodstva Merkurja o odgovornosti za lansko izgubo v Bofexu v imenu nekdanje uprave zavračamo. Bofex smo vodili odgovorno in izredno uspešno, kar dokazujejo tudi podatki o rasti podjetja, tržnem deležu pa tudi nagrada Zlata gazela, ki jo je Bofex prejel leta 2002," odgovarja Jury Schollmayer. Zatrdil je, da so poslovanje Bofexa od leta 1995 pregledovali revizorji, ki so jih poslali solastniki podjetja. "Brez izjeme so bila vsa mnenja pozitivna že ob prvem pregledu, vključno z mnenjem revizorja Deloitte&Touc- he za leto 2002, ki je zadnje, v katerem je bilanco izdelalo bivše poslovodstvo. Izstopa predvsem dejstvo, da je Merkur v zadnjih letih zamenjal kar tri revizorske hiše, kar jasno kaže na neprestano poskušanje, manipuliranja in prikrivanja dejanskih poslovnih izidov," je neizprosen Schollmayer. Kot pravi, je bilanco za leto 2003 izdelalo poslovodstvo Bofexa skupaj z Merkurjevo upravo, vendar pa je revizijska hiša Deloitte&Touche ni nikdar potrdila. "Kordež se je zavedal, da je bilanca izredno sporna, zato se je še pred zaključkom revizije s takratno direktorico revizorske hiše dogovoril, da bilanco potrdi in se nato zaposli v Merkurju kot članica uprave," je nadaljeval Schollmayer, ki tudi navaja, da Bofex tudi letos posluje z izgubo, večjo od milijarde tolarjev. Scollmayer je Bofex označil za zavoženo podjetje, ki ga je težko rešiti celega, še vedno pa ga zanima blagovna znamka BOF, tako v Sloveniji kot v Avstriji. Njegova ponudba menda že leži na pisalni mizi Bineta Kordeža. Iz Merkurja so Schollmayer-jeve navedbe ostro zavrnili. "Podatki, ki jih je posredoval Schollmayer, temeljijo na revidiranih bilancah za pretekla leta, v katerih pa niso bile prikazane izgube, odkrite z nedavno dodatno revizijo revizijske hiše KPMG. Zato bo rezul- tat Bofexa za leto 2003 obremenjen z izgubo iz preteklih let v višini milijarde tolarjev," je sporočila Merkurjeva uprava, ki še vedno trdi. da izguba, ki jo je v preteklih letih beležil Bofex ob tako visoki rasti ni nič posebnega, če se ne bi prikrivala. Nekdanji upravi Bofexa v Merkurju priznavajo zasluge, da se je Bofex z močnima blagovnima znamkama Big Bang in BOF razvil v konkurenčnega in sodobnega specializiranega trgovca. Kljub temu pa je po njihovem mnenju nekdanje vodstvo odgovorno tudi za storjene nepravilnosti, ki jih je odkrila dodatna revizija. Prav zato so zaprosili za pravno mnenje, ali obstajajo elementi za ukrepanje proti nekdanjemu Bofexovemu vodstvu. Simon Šubic Vezenine Bled v likvidacijo Bled - Po navedbah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije bo do konca leta brez dela ostalo 119 delavcev Vezenin z Bleda, ker gre podjetje v likvidacijo. Program likvidacije je bil sindikatu že predstavljen, uresničevati pa naj bi ga začeli novembra. Delavci bodo dobili enomesečni odpovedni rok, do zadnjega dne odpovednega roka pa jim mora podjetje poplačati vse terjatve, vključno z odpravninami. S.S. Priznanja na Bled, v Bohinj in Snovik Kranj - V akciji Naj kopališče 2004, ki je potekala v okviru oddaje Dobro jutro, Slovenija in pod okriljem podjetja Alpe Adria Media Marketing, so priznanja prejela tudi gorenjska kopališča. Med 93 kopališči, ki so jim glasovalci skupno namenili kar 35 tisoč glasov, so priznanje v absolutni kategoriji za naj slovensko kopališče namenili Termam Čatež (lani tretje), drugo mesto je pripadlo lanskemu zmagovalcu Naravnemu parku Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Olimia pa so osvojile tretje mesto. Tak je tudi vrstni red v najmočnejši kategoriji velikih termalnih kopališč. V kategoriji srednjih in manjših termalnih kopališč so zmagale Terme Ptuj, druge so Terme Snovik in tretje Terme Topolšica. Med bazenskimi kopališči seje vodni park Bohinj v treh mesecih obratovanja uspel prebiti že na drugo mesto, pred njim je le Aquapark Zu-sterna. Grajsko kopališče Bled je zmagalo v kategoriji naravnih jezerskih in rečnih kopališč. S.S. Hit prevzema Kompas hotele Kranjska Gora - Družba Hit iz Nove Gorice namerava prevzeti družbo Kompas hoteli iz Kranjske Gore, zato je v petek v skladu z zakonom o prevzemih v časniku Dnevnik objavila ponudbo za odkup delnic družbe Kompas hoteli. Za delnico v Hitu ponujajo 15.793 tolaijev. Ponudba velja od 15. oktobra do 11. novembra, nanaša pa se na vse delnice družbe Kompas hoteli, katerih nominalna vrednost je 10 tisoč tolarjev. V imenu Hita ponudbo za odkup daje borznoposredniŠka družba Publikum, prospekti za odkup pa so na vpogled pri vseh pooblaščenih udeležencih trga vrednostnih papirjev, na sedežu Publikuma in v poslovalnicah Publikum FIN. S.Š. Jure Miklavc je oblikovalec leta v žiri - V okviru Meseca oblikovanja, ki od 15. oktobra do 15. novembra poteka v Ljubljani, so priznanje za oblikovalca leta 2004 podelili Juretu Miklavcu, zunanjemu sodelavcu žirovske Alpine, za oblikovanje tekaških in smučarskih čevljev. Miklavc je priznanje prejel za oblikovanje tekmovalnega tekaškega čevlja CL, skupin tekaške obutve za boljše rekreativce in za rekreativce, moški smučarski čevelj Challenger, ženski smučarski čevelj Lynnea in letošnjo novost - otroški smučarski čevelj Be3. Miklavc je že prej prejel zlato medaljo za oblikovanje na 18. bienalu industrijskega oblikovanja in Delovo nagrado za oblikovanje DIDA. V Alpini pravijo, da so zelo ponosni na podeljeno priznanje, saj se zavedajo pomena oblikovanja in njegove funkcije pri uveljavljanju blagovne znamke. S.Š. GOSPODARSKI KOMENTAR O financiranju nepremičnin Dr. Robert Volčjak, Ekonomski Inštitut Pravne fakultete Finančni trg je načeloma kraj, kjer ljudje kot posamezniki ali preko podjetij poslujejo z denarjem, vrednostnimi papirji, kot so delnice ali obveznice, ter iz njih izpeljani derivati, ki so navadnemu smrtniku pri nas še vedno hudo eksotične vrste iz zakladov finančnega zverinjaka. Pri tem poslovanje z vrednostnimi papirji in različnimi valutami poteka v prvi vrsti na borzi ali pa preko dvostranskih pogodbenih razmerij med dvema udeležencema na trgu, kot je to na primer posojilna pogodba med banko, kot najbolj običajnim posojilodajalcem, da kakšnih bolj "oderuških " pasem, znanih iz sodobne slovenske realnosti, niti ne omenjamo, in posojilojemalcem, ki je ponavadi že po naravi stvari (naj)šibkejši člen v tej finančni verigi. Posojila ponavadi ljudje kot obliko financiranja vzamemo za nakup kakšne večje stvari in če izvzamemo tako nepomembno reČ, kot je to nov avto, lahko rečemo, da je nakup nepremičnine velik zalogaj tako za posameznika kot za družino. Ponudbe posojil za stanovanjske namene poslovnih bank in Stanovanjskega sklada Republike Slovenije so danes le delček v finančni konstrukciji posameznika, kar pomeni, da posojilojemalec zgolj s posojilom žal ne more kupiti, zgraditi ali prenoviti nepremičnine. Pri dolgoročnih posojilih Stanovanjskega sklada RS ali hipotekarne banke to sicer lahko stori, a takšnih je še relativno malo. To je v nasprotju s situacijo v drugih (beri: bolj normalnih) državah, kjer je posojilo bistven instrument financiranja nepremičnin. V normalnih razmerah, ki veljajo v razvitih tržnih gospodarstvih, zelo preprosto velja, da je sistem stanovanjskega financiranja uspešen, če za ta namen zagotavlja zadosten obseg razpoložljivih prihrankov in če so ti prihranki dostopni za tiste, ki rešujejo svoje stanovanjske probleme. Predpogoj za ustrezen obseg prihrankov je bolj ugodno razmerje med donosnostjo in tveganjem, ki ga lahko dosežejo varčevalci pri tistih finančnih naložbah, katerih zbrana sredstva se uporabljajo za stanovanjsko financiranje. Predpogoj za dostopnost do teh prihrankov pa je, da so stroški financiranja oziroma obresti od najema posojila za reševanja stanovanjskih problemov ustrezno nizki in nižji kot stroški financiranja drugih potreb, na primer novih avtomobilov. Nepremičnine se torej financirajo s pomočjo lastniškega in dolžniškega kapitala. Lastni viri za nakup nepremičnine navadno izhajajo iz prihrankov, ki so jih posamezniki ali podjetja privarčevali iz tekočega dohodka ali iz preteklega dohodka oziroma lastništ\'a kapitala, dolžniške vire pa predstavljajo hipotekama posojila ter stanovanjska posojila s v strani države in različnih državnih in paradržavnih institucij. Zal lahko zelo hitro ugotovimo, da je Slovenija v primerjavi z bolj razvitimi evropskimi državami po obsegu in različnosti finančnih proizvodov stanovanjskega varčevanja in kreditiranja slabo razvita. A novo upanje dajejo tudi pri nas uvedene specializirane hipotekarne banke, ki na podlagi hipotek odobrijo posojila. In ne preostane nam nič drugega, kot da se pustimo prijetno presenetiti. Forum najvišjih vodilnih Bled - V lEDC - Poslovni Šoli Bled je prejšnji petek potekal 17. forum najvišjih vodilnih, ki se gaje udeležilo več kot sto direktorjev, predsednikov in članov uprav ter drugih predstavnikov najpomembnejših družb v Sloveniji in v dvanajstih drugih državah. Letos jim je predaval ugledni psihoanalitik in psihoterapevt prof. dr. Manfred Kets de Vries, ki je profesor vodenja in upravljanja na poslovni šoli v Franciji in Singapuru in je edini profesor, ki je svoje profesionalno življenje posvetil raziskovanju psihologije najvišjih vodilnih. Dr. Manfred Kets de Vries je navdušil več kot sto slušateljev. V zanimivem in dinamičnem predavanju je gost med drugim tudi dejal, da so najbolj priljubljena podjetja tista, v katerih se zaposleni dobro počutijo in imajo občutek, da so najboljši. "Prav zato morajo imeti vodilni vizijo, ki jo morajo preliti v vzajemni dialog z zaposlenimi," je dejal de Vries. S.Š., foto: G.K. Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN mu KURILNEGA O U A GORENJSKI GLAS • 18. STRAN NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 19. oktobra 2004 Končno zanesljive licence Minister za oko^e, prostor in energijo (MOP) Republike Slovenije mag. Janez Kopač je 14. junija letos svečano podelil prve licence in izkaznice nepremičninskim posrednikom in ob tej priložnosti izjavil, da od tega dne tisti, ki licenc nimajo, svojega dela posredovai\ja z nepremičninami ne morejo več opravljati. Čas za pridobitev trajne ali pogojne licence je do 14. februarja 2005. V naši agenciji smo predvsem veseli novih "državnih" Hcenc, ki zagotavljajo varnost kupcem in prodajalcem nepremičnin. Prepričani smo, da bo vsak nakup, kakor tudi vsaka prodaja nepremičnin s posredovanjem posrednika z licenco MOP Republike Slovenije zagotovilo, da afer, ki smo jim bili priče v zadnjem času, ne bo več. Menimo, da javni mediji premalo prostora posvečajo temu bistvenemu napredku zakonodaje v naši državi. Zato izkorošča-mo- to priložnost, da vse kupce in prodajalce nepremičnin opozorimo, da v lastnem interesu poskrbijo za strokovno in predvsem odgovorno sodelovanje posrednika, ki ima licenco MOP (Ministrstva za okolje, proctor in energijo RS). Imenik le-teh je objavljen na spletnih straneh MOR Razen tega imamo nepremičninski posredniki danes izkaznice, ki nam jih je izdalo isto ministrstvo, s katerimi se moramo legitimirati. Vsi tisti, ki tega nimajo, svojega posla posredovanja ne smejo opravljati. ITD d.o.o. nepremičnine Slovenski trg 8. S14000 Kranj, tel.: () V2381-12(), ltV2366-f)70, 01.1/755-206. 040/204-661. 041/900-009 ŠK. LOKA - Frankovo nas.: dvosobno v mansardi, 50 m2, IV/IV nad., vsi priključki, lepo, lastno pokrito parkirno mesto, cena 16 mio SIT. TRŽIČ - mestno jedro: v meščanski hiši dvosobno, 60 m2,1. nad., delno obnovljeno, takoj vseljivo, cena 10,5 mio SIT. KRANJ - OKOLICA: V večstanovanjski hiši, dvosobno + kabinet, polkietno, 58 m2, ZK, parkirno mesto, takoj vseljivo cena 14,5 mio SIT. BOHINJSKA BISTRICA: trisobno, 85 m2.1. nad., vsi priključki, lepo, mirna lokacija, cena 22,5 mio SIT BLED • ALPSKA: Garsonjera delno v mansardi, 26 m2, IV. nad., obnovljena, popolnoma opremljena, pogled proti gradu, takoj vseljiva, cena 14.mio SIT. BLED • ALPSKA: Čudovito trisobno z atrijem, 74 m2. atrij 20 m2, izredno epo, odprt pogled, vsi priključki, cena 26,5 mio SIT. lOA < ziivjirovanjc odjiovorno^li. liccnci» Planina 3. 40(Mi Kranj STANOVANJA PRODAMO: TRŽIČ - BALDS, garsonjera 13,50 m2 + 5,50 m2 kleti, v stanovanjskem bloku, I. 1959, 2. nad., obnovljena kopalnica, cena 4.450.000,-SfT (lastno stanovanje, brez provizije. KRANJ - Šorlijevo naselje, garsonjera 30 m2, popolnoma obnovljena, v stanovanjskem bloku, . 1965, pritličje, primerna tudi za poslovni prostor, cena 12,5 mio, PRODAMO HIŠO VODICE (okolica Ljubljane], hiša v izmeri 65 m2, zgrajena I, 1900, samostojna, potrebna rušenja, primerna za nadomestno gradnjo, parcela 650 m2, cena: 11 mio. STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj. Da navedeno ne bo narobe razumljeno, poudarjamo zato, ker ugotavljamo, da kupci, kakor tudi prodajalci nepremičnin Še vedno zaupajo "kvazi" posrednikom, brez registriranih podjetij, brez licenc, skratka ljudjem, ki nezakonito opravljajo dejavnost posredovanja in zavestno neuke ljudi zapeljujejo. Verjamejo jim, ker jim obljubljajo takojšnje plačilo, en evro več .... kar je že v samem začetku dvomljivo. Ni mogoče prodajalcu zagotoviti "takojšnjega" plačila, če vemo, da je pred začetkom kakršnegakoli pravnega posla potrebno pridobiti kompletno dokumentacijo potrebno za bremenprosto prodajo, oz. nakup nepremičnine (ZK izpis, mapna kopija, lokacijska informacija, predkupne pravice, zaščitene kmetije, itn...), kar lahko traja tudi do treh mesecev, odvisno od občine in upravne enote, ažurnosti zemljiške knjige, področja, v katerem se namerava opraviti promet z nepremičninami, in še in še ... Seveda smo takoj opravili izpite za pridobitev licence in jo tudi pridobili. Sodelujemo z agencijami po vsej Sloveniji, pod pogojem, da naš poslovni •^emTĆ^TJ L ESTAl^ EXKDRVM-PHKAllCNlNK. Maja lolar s.ji. (^'sla maršala Tila 18 A. Jesmirc Ti:i..: 04 rm 63 (H). GSM: 041 703-80() wv\ w.r>«Mlra-no|iremicniiio.c'oni KREDITI Posredujemo ugodne gotovinske in namenske stanovanjske kredite z odplačilno dobo do 20 let, vezane na CHR Nudimo strokovno in ažurno svetovanje. RADOVLJICA - 2.5-sobno. 62 m2 v nad. 4/4 obnovljeno. Nadstrešek za avto. 19.6 mili. sit. ŽIROVNICA - 1,5^obno, 50 m2.1. 65. vsi . priključki, del. opremljeno. 10,5 milj. sit Telefon: 04 235 1000 Faks: 04 235 1001 GSiM: 041 331 886 info@ida>nepremicnine.si www.ida-nepremicnine.si I ÖPQE. HRASTJE. PREBACM- kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča. STANOVAI\UA ODDAMO KRANJ • Britof, dvosobno 65 m2, v hiši, pritiič-je, opremljeno, z lastnim vhodom in paridrntm mestom, najemnina 450,00 evrov (110. 000,00 SIT], vsi stroški vključeni v najemnino. ENOSTANOVANJSKO HIŠO ODDAMO ŠKOFJA LOKA - Virmaše, opremljena hiša zgrajena I. 1991, na parceli 527 m2 (štiri-sobno stanovanje, dve garaži, možnost dolgoročnega najemaj, cena 650,00 evrov (156,000,00 SfT) + stroški. POSLOVNI PROSTOR ODDAMO KRANJ - Stražišče, pisarniški prostori v izmeri 65 m2, z lastnim vhodom, cena 120.000.00 SIT mesečno + stroški. C CO C <0 o L. n £ D "3 O ^ O •d CD •O partner tudi ima licenco. Zavedajmo se, da samo na ta način lahko zagotovimo zaupanje strank in svoje DOBRO IME, ki smo si ga pridobili z večletnimi izkušnjami, strokovnostjo, znanjem, licenco MOP RS. Vsako nepremičnino lahko prodamo, če le prodajalci ne pretiravajo s ceno. Če je cena nepremičnine tržno sprejemljiva, jo bomo zanesljivo prodali! In Še nekaj: v naši agenciji delamo izključno na podlagi ekskluzivnih posredniških pogodb. Neumno se nam zdi, da eno nepremičnino oglašuje in prodaja pet različnih agencij z različnimi cenami in pogoji, potem si pa ista stranka isto nepremičnino ogleda večkrat» samo v drugačnem "spremstvu". Za sodelovanje in stranko oz. njeno nepremičnino poskrbimo sami na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju z agencijo, kot je že rečeno, ki tako kot naša ima zahtevano licenco in zagotovljeno strokovnost. Ob tej priložnosti želimo vsakemu posamezniku, ki bere te vrstice, sporočiti sledeče: ČE STE SE ODLOČILI PRODATI, KUPITI, ODDATI ALI NAJETI NEPREMIČNINO, V LASTNEM INTERESU POIŠČITE POSREDNIKA, KI VAM BO, NE Z OBLJUBAMI, TEM-VEČ Z DEJSTVI (V OBLIKI LICENCE IN IZKAZNICE) ZAGOTOVIL VARNOST PRI IZPOLNJEVANJU VAŠIH ŽELJA IN VAM STROKOVNO IN ODGOVORNO SVETOVAL. IDA, d.o.o., Krai\j, PE Planina 3, Krai\j Cene stanovanj m ■ ■ ^ v Ljorr naraščajo Nepremičnina je na trgu vedno vredna toliko, "I kolikor je zanjo pripravljen plačati najboljši ponudnik ^V i -By • -A NEPREMIČNINE Pogovarjali smo se z Danijelom Smukom iz agencije NEPREMIČNINE SMUK iz Kranjske Gore, ki pravi, da, čeprav v preteklih desetih letih v Kranjski Gori ni bilo videti pravega napredka v gospodarstvu, pa s sedanjim razvojem turističnega območja, ki ga je Kranjska Gora tako težko čakala že od svoje "osamosvojitve od občine Jesenice", naraščajo tudi cene nepremičnin, tako zemljišč, kot tudi stanovanj in stanovanjskih hiš. Trenutno v Kranjski Gori povpraševanje po nakupu eno-sobnih oziroma dvosobnih stanovanj presega ponudbo, kar posledično pomeni naraš- prečne cene za stanovanja, stara od 10 - 20 let, ki so jih posredovali v agenciji NEPREMIČNINE SMUK. so: • garsonjere ali enosobna stanovanja od 1.570 do 1.700 evrov za kvadratni meter. • dvosobna stanovanja od 1.450 do 1.520 evrov za kvadratni meter. • trisobna stanovanja od 1.080 do 1.130 evrov na kvadratni meter, • zazidljiva zemljišča v Kranjski Gori dosegajo ceno od 100 do 200 evrov na kvadratni meter Seveda pa je potrebno vedeti, da je cena odvisna od lokacije in da najvišje cene dosegajo zemljišča v okolici smučišč in na mirnih, sončnih in lepo urejenih območjih. Predvsem ponudnik, zato cene na trgu nepremičnin vedno določajo kupci sami. pa naj bo to nizka ali izredno visoka cena. Povpraševanje je tudi po starejših hišah v središču Kranjske Gore, ki jih nato kupci spremenijo v poslovno-stanovanj-ske objekte oziroma'jih uporabljajo v turistične namene, vsekakor pa jih obnovijo in jim polepšajo njihov zunanji videz, tako da tudi s tem pripomorejo k lepšemu videzu vasi same. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je povečalo tudi zanimanje za nepremičnine v Kranjski Gori tudi s strani Angležev in Italijanov, vendar slednji niso seznanjeni z našimi cenami, zato v velikih primerih ostane le pri povpraševanju. v Ce se bo trend razvoja gospodarstva v Kranjski Gori nada-kmetijska zemljišča, ki bi se Ijeval, je dejal Danijel SMUK. v njihovi agenciji pričakujejo še nekolikšen porast cen, saj Kranjsko Goro mnogi poznajo kot svetovno znano turistično ahko v bližnji prihodnosti spremenila v zazidljiva zemljišča, dosegajo cene od 50 evrov za kvadratni meter navzgor. Nepremičnina je na trgu ved- vas in so za bivanje v njej pri-no vredna toliko, kolikor je za- pravljeni seči tudi malo globlje čanje in dvig cen na trgu. Pov- njo pripravljen plačati najboljši v žep. Spoštovani bralci! v rubriki "svetovalski kotiček" bodo priznani strokovnjaki odgovarjali na vaša vprašanja v zvezi z nepremičninami. Vprašanja lahko pošljete na Gorenjski glas, Zoisova 1. 4000 Kranj (za nepremičnine) ali na elektronski naslov: info@g-glas.si. Askat, d.o.o., RP Kranj, Cesta Staneta Žagarja 29 Uredimo potrošniški in hipotekami kredit ali leasing za premičnine in nepremičnine v najkrajšem možnem času. Tel.: 04/234 17 88 ali 031/352 136, 9 pon. - pet. 9. -16. ure Askat d.o.o.. Blatnica 1. TRZIN Industrij sko-obrtna cona Inteks, Kranj Savska-cesta 34, • Kranj ODDAMO iN PRODAMO Poslovno - skladiščne prostore različnih velikosti od malih [15 m^ dalje), srednjih (80 - 300 rc\% do velikih (do aooo m/^).- za izvajanje različnih dejavnosti po zelo ugodnih cenah • proizvodne hale po 670,00 SIT/m®, skladiščni prostori po 538,00 SIT/m^ pisarne po 947.00 SIT/m®, možnost logističnih centrov - sejemski prostor MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV. NUDIMO UGODNE POGOJE FINANCIRANJA. Za kakršnekoli informacije smo Vam na voljo po tel.: AlBIS, d.o.o.. 041/426 898, Jure. 04 20 23 579 Atb« d.o o.. 8m6čeva ,14ub^n8 "m NEPREMIČNINE Cesta maršala Tita 86, 4270 Jesenice Tel.: 04 586 33 12 GSM: 041 673 048 v . . HYPO : »•. : I > % IMa območju Jesenic - Slovenski Javornik, gradimo 12-stanovanjski objekt. Na voljo so: 4 X dvosobno stanovanje s kletjo [faktor) 45,50 m2 Cena: 11.000.000,00 SIT 4 X dvosobno stanovanje s kletjo [faktor) 55,50 ms. Cena: 13.600.000,00 SIT 4 X trisobno stanovanje s kletjo (faktor), 70,00 m2. Cena: 17.400.000,00 SIT Zaključek gradnje in prevzem stanovanj je predviden konec meseca avgusta 2004, r / / HISE UUBNO Prodamo nadstandardno stanovanjsko hišo 250 m2 na parceli 560 m2. Garaža, nadstrešek. Ck -olje, talno ogrevanje. Leto izgradnje 1992. Cena: 64 mio/SIT. RADOVUICA Prodamo večjo hišo 215 m2 bivalne površine. Leto zidave 1975. Ogrevanje CK - olje; trda goriva. Parcela 600 m2. Klet, nadstropje, mansarda (delno izdelana]. Cena: 42 nrao/SIT. STANOVANJA BLED Oddamo v najem 45 m2 - dvosobno, opremljeno stanovanje ob jezeru. Lepa okolica. 1 parkirišče. Najemnina: 67.200.00 Srr/mes + stroški. JESENICE - Tavčarjeva Prodamo trisobno stanovanje 78,48 m2 v tretjem nadstropju. Leto zidave 1959. Vsi priključki. Obnovljeno leta 1997 Cena: 15mk)/SrT. JESENICE - Tavčarjeva Prodamo večje enosobno stanovanje 47 m2, popolnoma obnovljeno, etažna CK - plin, popolnoma opremljeno, tretje nadstropje. Leto zidave 1958. Cena: 9.8 mio/SIT. KOFiOŠKABELA V VI. nadstropju prodamo dvosobno stanovanje 45,19 m2. Dvigalo, vsi priključki. Takoj vseljivo. Zgrajeno 1975. Cena: 9,1 mio/SIT. POSLOVNI PROSTORI JESENICE Prodamo poslovni prostor 39,47 m2, primeren za studio, predstavništvo, pisarno ... Zgrajeno 1935, obnovljeno 1998. Cena: 5,8 mio/SIT. RADOVLJICA Prodamo poslovno stavbo 320 m2, zemljišče 486 m2. 10 parkirišč. Ck - olje lastno, ADSL, ISDN. Grajeno 1984. Obratovalno dovoljenje za pisarniško, servisno dejavnost. Cena: 43,2 mk)/SIT. PRODAMO: Zvirče pri Tržiču, naselje družinskih hiš: možnost ugodnega financiranja pri Hypo banki • prevzem: jesen 2004 In formacije na tel.: 01 580 45 90, 041 618 300 Hypo Afpe-AdriO'Consuftants d.o.o., Železno c. 16, 1000 Ljubljano r .s iT-l' . • -A» r «• m , • / " ' • • VW VILA BLOKA ZLATO POLJE Izgradnja: marec 2005 Stanovanja v izmeri od 32,66 do 115,51 m^ Cene za stanovanja s shrambo In parkirnim mestom od 15.862.841,81 do 44.862.703,64 SIT* • DDV vktjučen v ceni, cene v SIT preračunane po STBS na dan 12.10.2004. Prodaja: Metropola d.o.o., Ljubljana, Levstikova 6, Kranj, TeL: 04/236 23 40 Investitor: M&D FINTOURS d.o.o., Krivec 5. Ljubljana Torek, 19. oktobra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS »19. STRAN Nov stroj iz podjetja Kozina V podjetju Kozina so izdelali elektronsko tehtnico s pakirnico krompirja. To je prva tovrstna naprava domače izdelave v Sloveniji. Krai^ - Podjetje Kozina, ki se že deset let ukvaija z izdelovanjem kmetyskih strojev za potrebe pridelovalcev krompirja, je v nedelo na domačiji Rešet predstavilo novo elektronsko tehtnico s strojem za pakiranje krompirja ter še ostale stroje iz i\jiho-ve krompirjeve "linye". Kot je ob tem povedal lastnik in direktor podjetja Janez Kozina, je na Gorenjskem že pet elektronskih tehtnic s strojem za pakiranje krompirja, vendar so vse narejene za večje količine. Kmetje, med katerimi le redki pridelujejo krompir na več kot desetih hektarjih, so mu zato predlagali, da bi naredil manjšo napravo za potrebe kmetij. Ker kmetje tudi najbolje vedo, kakšne stroje potrebujejo, je pred začetkom izdelovanja upošteval predvsem njihove nasvete, malo pa se je "ozrl" tudi naokiog. V nedeljo je na domačiji Rešet v Kranju napravo že predstavil javnosti, predvsem pridelovalcem kiompirja. Prvo napravo naj bi kupili Rešetovi, v podjetju Janez Kozina ob elektronski tehtnici s pakirnico krompirja Kozina pa računajo, da bodo vsako leto prodali vsaj dve, med možne kupce pa poleg slovenskih kmetov prištevajo tudi pridelovalce krompirja na Hrvaškem in v Srbiji, kamor že zdaj prodajo del strojev. In kolikšna je zmogljivost nove naprave? "Vse je odvisno od tega, ali pakiramo krompir v vreče po pet, deset ali petindvajset kilogramov. Če ga pakiramo po deset kilogramov, je zmogljivost dve toni in pol na uro," je dejal Janez Kozina in poudaril, da trg za razliko od preteklosti zdaj zahteva pakiranje v vse manjših količinah. Cena tovrstnih naprav na trgu je odvisna predvsem od zmogljivosti, za večje je treba odšteti več kot sedemdeset tisoč evrov, za takšne, kot so jih začeli izdelovati v podjetju Kozina, se giblje okrog dvajset tisoč evrov. Da so se v podjetju specializirali predvsem za izdelavo stro- I jev za potrebe pridelovalcev krompirja, je razlog v tem, da Janez izhaja s "krompirjeve kmetije", na kateri vse stroje, ki jih izdela, tudi najprej preskusijo. In kakšni so načrti za bližnjo prihodnost? "Najprej bo treba posodobiti stroj za sortiranje krompirja," pravi Janez in dodaja, da ga bodo poskušali narediti že spomladi. Cveto Zaplotnik Lubadar tudi letos ni miroval Lubadar tudi letos ni miroval in je do konca avgusta v slovenskih gozdovih prizadel več kot 370 tisoč kubičnih metrov iglavcev. Krai\j - V gozdovih so se lani zaradi dolgotrajne suše in neobičajno visokih temperatur pretirano namnožili podlubniki, posledice pa lastniki občutgo tudi letos. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so lani zaradi napada podlubnikov posekali 406 tisoč kubičnih metrov iglavcev, predvsem smreke in nekaj tudi jelke. To je bila doslej najvišja letna količina poseka zaradi podlubnikov, količina pa je bila tudi bistveno veČja od letnega povprečja, ki za obdobje 1994 -2002 znaša 137 tisoč kubičnih metrov. Do konca letošnjega avgusta so podlubniki "odkazali" še nadaljnjih 370.389 kubičnih metrov, od tega je 160 tisoč ku- bičnih metrov Še posledica lanskega jesenskega napada, lastniki pa so dotlej pospravili 296.495 kubičnih metrov drevja ali približno štiri petine. Posledice so najhujše v južni, jugovzhodni in osrednji Sloveniji, predvsem na nižinskih območjih okoli Kočevja, Ljubljanske in Celjske kotline, Kranja, okolice Novega mesta in Suhe krajine. Na blejskem gozdnogospodarskem območju so do konca avgusta od 6.090 kubičnih metrov napadenega drevja pospra- vili 4.660 "kubikov", na kranjskem so od 19.635 kubičnih metrov drevja "sanirali" 15.049 kubičnih metrov, na ljubljanskem območju, ki z delom sega tudi na Gorenjsko, pa so od 61.780 pospravili 45.561 kubičnih metrov. Čep rav so bile v začetku leta za razvoj podlubnikov neugod- ne vremenske razmere, so visoke temperature ob koncu poletja omogočile hiter razvoj žuželk, tudi podlubnikov. V večjem delu Slovenije je smreka letos ponovno obilno semenila, kar je še dodatno zmanjšalo njeno vitalnost in odpornost zoper škodljivce. Cveto Zaplotnik « Predavanje o nitratni direktivi Cerklje - Cerkljanska izpostava kmetijske svetovalne službe vabi danes, v torek, ob pol štirih popoldne v zadružni dom v Cerkljah na predstavitev nitratne direktive in projekta z naslovom Ohranjanje vodnih virov in kmetijska pridelava. C.Z. z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Zaščitimo blitvo, skuhamo šaro Kmetica leta ena dobrih veliko (nadaljevanje s prve strani) 5 Ljubljana - V petek je bil svetovni dan kmetic, osrednja slovesnost je bila v Ljubljani, kjer je Zveza kmetic Slovenije predstavila enaindvajset uspešnih kmetic iz vse Slovenije in razglasila kmetico leta. Mihaela Logar, državna podsekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ob tej priložnosti prebrala pismo, s katerim je Fondacija svetovnega te vloge kmetij uglašene, je delo smiselno," je dejala dr. Marke-ševa svetovala kmeticam: *'Opo-gumljajte mlade za prihodnost, za kmetovanje. Če jih boste ustrahovale, ne morete pričakovati, da se bodo odločili za kmetijski poklic." Predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk je izpostavil vlogo kmečke družine in še posebej kmetice pri vzpostavljanju in ohranja- Predsednik zbornice Peter Vrisk čestita Jelki Rozman iz Zadrage. vrha žensk pozvala kmetice, da naj zahtevajo večji vpliv pri odločanju, še zlasti pri razvoju kmetijstva in podeželja, boljše spoštovanje in vrednotenje svojega dela, enakovreden dostop do informacij, financ in posojil ter sprejetje zakonodaje, ki bi jim zagotavljala večjo socialno varnost. Dr. Marija Markeš, državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je dejala, da so kmetije gospodarske, kulturne, naravovarstvene in socialne enote, saj pridelujejo hrano, ohranjajo naravo in kulturno dediščino, skrbijo za starejše in vzgajajo mlade. "Le takrat, kadar so vse nju soglasja med tremi rodovi na kmetiji - med otroki, starši in starimi starši. Družba po Vri-skovem mnenju še premalo ceni kmečke žene pri skrbi za otroke in starejše, kmetice pa so tudi preslabo zastopane v organih zbornice, kmetijskih zadrugah ill drugod. Afra Prinčič iz Ko-zane v Goriških Brdih, ki je bila lani kmetica leta, je dejala, da se ne bi smeli slepiti z velikimi državami in njihovimi velikimi kmetijskimi površinami in daje možno preživeti tudi na majhnih, slovenskih kmetijah. Le tega ne bi smeli dovoliti, da bi zemljo pokupili tujci. Cveto Zaplotnik Spodbujanje podjetnosti in ustvarjalnosti škof j a Loka - V Razvojni agenciji Sora želijo spodbuditi ustvai-jalnost in podjetnost mladih s podeželja. V sodelovanju z Zavodom za pospeševanje turizma Blegoš, upravno enoto Škofja Loka, občinama Skofja Loka in Železniki, Društvom podeželske mladine Škofja Loka, Društvom za razvoj slovenskega podeželja in s kmetijami, ki so registrirane za dopolnilne dejavnosti, bodo v petek mladim, starim do trideset let, najprej predstavili možnosti za vključitev v razvoj podeželja in turizma na Škofjeloškem, nato pa jih bodo z avtobusom popeljali na ogled kmetij, ki se v okviru registrirane dopolnilne dejavnosti ukvaijajo s predelavo sadja, zelenjave in mleka, s peko kruha, potic in peciva ter s turistično dejavnostjo. Na kmetijah jim bodo predstavili dopolnilne dejavnosti, začetke, rezultate, izdelke in prehranske dobrote pa tudi možnosti za koriščenje sredstev za naložbe iz strukturnih skladov. Za mlade bo predstavitev vključno s prevozom in kosilom brezplačna, prijave pa sprejema Kristina Miklavčič iz razvojne agencije Sora (tel. št. 50 60 225). C.Z. Blitva sodi med tiste rastline, ki nam lahko obrodijo že spomladi. Treba je le tisto blitvo, ki nam na vrtu že raste, zaščititi pred zimo in mrazom. Tako bo lahko zgodaj spomladi pognala nove liste. Blitvo zaščitimo tako, da ji porežemo vse liste. Preostali del rastline popolnoma prekrijemo s praprotjo, nanjo pa naložimo še smrekovih vej. Ce le ne bomo imeli prevelike smole oziroma zima ne bo zelo mrzla in snežena, se bo blitva ohranila. Zgodaj spomladi, ko se bo otoplilo in bo izginil sneg, bomo smrečje in praprot odstranili, blitvo pa pokrili z vrtno kopreno. Kmalu potem bo pognala sveže liste. Ti bodo v naši kuhinji zelo dobrodošli, saj bodo del prve sveže zelenjave, ki jo bomo lahko jedli. Blitvo lahko postre-žete skupaj z vršički mladih kopriv in sicer tako, da iz obeh rastlin skuhate juho ali naredite omako. Jed pa je dobro začiniti • _ _ Mi Šaro naredimo takole: za šti- SiOVOnska raZStava Sadja Del blitve smo prekrili s smrečjem in praprotjo, del še raste. s česnom, soljo, poprom in malo goveje kocke. Blitvo lahko pripravite po dalmatinsko, kar pomeni, da jo naredite skupaj s krompirjem. Prileže pa se zlasti k ribam. Prva šara Repa, rumeno korenje in koleraba so že toliko zrasli, da smo minuli teden iz njih prvič to jesen skuhali znano loško zelen-javno-mesno enolončnico šaro. Monika in Mateja Bertoncelj ri osebe smo potrebovali približno 45 dag olupljene in oprane repe, 30 dag rumenega korenja, 40 dag kolerabe, 35 dag krompirja, 30 dag govejega ali svinjskega mesa. Zelenjavo in krompir operemo, olupimo in narežemo na večje kose. Ponovno jih operemo in damo v večji lonec. Prav tako splaknemo meso in ga dodamo zelenjavi. Vse skupaj zalijemo z vodo in sicer jo damo toliko, da dobro prekrije zelenjavo in meso. Od začimb dodamo lovorov list in v nekaj zrn črnega popra. Sara naj vre približno eno uro oziroma uro in pol, dokler pač nista zelenjava in meso zadosti mehka. Proti koncu kuhanja jo še solimo. Šaro ponudimo kot samostojno jed, zraven nje nekateri zelo radi jedo dober kruh. Po njej pa se prileže Še kakšen jabolčni zavitek. Radovljica - V radovljiški Graščini bodo v petek odprli Slovensko razstavo sadja, ki jo ob stoti obletnici prve gorenjske razstave sadja v Radovljici pripravljata Sadjarsko društvo Gorenjske in Strokovno sadjarsko društvo Slovenije. Na razstavi, ki bo odprta do torka, 26. oktobra, vsak dan od 9. do 18. ure, bodo predstavili različne sorte sadja in Gorenjsko kot sadjarsko pokrajino. V času razstave bo več strokovnih posvetovanj in predavanj. V petek bo v prostorih Ljudske univerze v Radovljici posvet o administrativnih in vsebinskih ovirah pri pridobivanju denarja za obnovo sadovnjakov, v soboto bodo v Graščini predavanja o integrirani in ekološki pridelavi sadja ter o sadjarstvu v sožitju s čebelarstvom, v ponedeljek pa bosta v prostorih ljudske univerze še predavanji o skladiščenju in predelavi sadja. C.Z. Srečanje gorenjskih kmetic Gorenja vas - Društvo podeželskih žena BlegoŠ in škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe bosta v petek pripravila gorenjsko srečanje članic društev kmečkih in podeželskih žensk. Udeleženke si bodo najprej ogledale kmetijo Matic na Hotavljah, kjer se ukvarjajo s predelavo sadja, in poskusile njihove izdelke, nato pa bodo srečanje nadaljevale v jedilnici Rudnika Žirovski Vrh v Todražu. V kulturnem programu bodo sodelovale Cilka Stucin, Minka Markelj, Olga Fic, Marija Kavčič ter sestri Lucija in Mateja Oblak. C.Z. r i GORENJSKI GLAS • 20. STRAN VARČEVANJE / info@g-glas.si Torek, 19. oktobra 2004 Možnosti za varčevanje ali vlaganje denarja je veliko, a veliko je tudi pasti, ob katerih je na rriestu opozorilo: z denarjem je treba ravnati preudarno in previdno, poleg donosnosti je pomembna tudi varnost. Ko so se predstavniki hranilnic 31. oktobra 1924 zbrali na velikem zboru v Milanu, so ta dan razglasili za svetovni dan varčevanja, takrat ustanovljeni Inštitut za varčevanja pa je sprejel še danes aktualni razglas: delo in varčevanja sta za posameznika in za družbo najpomembnejša na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu. V Sloveniji se je svetovni dan varčevanja predvsem iz komercialnih razlogov "razvlekel" Čez ves oktober, to je tudi razlog, da smo v Gorenjskem glasu vsem, ki ponujajo različne oblike varčevanja in finančne storitve, odprli strani že sredi oktobra. Ob dnevu varčevanja se (z izjemo komercialnih akcij) dejansko ne dogaja prav veliko, ta dan je predvsem priložnost za razmislek o varčevalnih navadah, oblikah, možnostih, pasteh ... Možnosti za varčevanje ali vlaganje denarja je veliko, ponudba je vse večja, poleg domače po vključitvi v Evropsko unijo vse bolj tudi mednarodna, a vse veČ je tudi pasti, ob katerih je na mestu opozorilo: z denarjem je treba ravnati preudarno in previdno, ob večjih donosih je praviloma večje tudi tveganje. Da je poleg donosa zelo pomembna tudi varnost, so Številni varčevalci na Gorenjskem občutili ob stečaju Slovenske hranilnice in posojilnice, ki ni bila banka, ampak le hranilno kreditna služba brez državnega jamst\a za vloge. tega 2.097 milijard v vlogah pri bankah, 921 milijard v delnicah in obveznicah, 286 milijard v tuji gotovini, 93 milijard v vzajemnih skladih, 12 milijard v naložbah v tujini, 183 milijard v življenjskih zavarovanjih in 40 milijard tolarjev v dodatnem pokojninskem zavarovanju, iz podatkov je razvidno, da ima prebivalstvo največ premoženja v bankah, v domačih delnicah in obveznicah ter v tuji gotovini. Premoženje v alternativnih finančnih oblikah (vzajemni skladi, neposredne naložbe v tuje vrednostne papirje, življenjsko zavarovanje in dodatno pokojninsko zavarovanje) je v skupnem znesku manj pomembno, vendar se povečuje. Zmanjševanje rasti bančnih vlog tudi sovpada s povečanimi vplačili v vzajemne sklade. Največ premoženja v bankah Po podatkih Banke Slovenije je prebivalstvo Slovenije ob koncu lanskega leta imelo 3.632 itiilijard tolaijev premoženja, od Najbolj varno je v bankah Varčevanje v bankah je Še vedno najbolj varna oblika varčevanja, saj za vloge do 5,1 milijona tolarjev banke medsebojno solidarno jamčijo, vendar pa ob zniževanju obrestnih mer postaja tudi vse manj donosno. Vse manj je dolgoročnih vezav, vse več pa kratkoročnih in deviznega varčevanja. Obrestne mere za kratkoročne tolarske depozite, vezane za čas od enega meseca do enega leta, se večinoma gib- Denar ni vse, a dobro je imeti toliko prihrankov, da človek ne doživi stresa, če se mu, denimo, pokvari avto. Ijejo od 2,6 do 4 odstotke na leto, pri tem pa je višina odvisna od zneska, trajanja vezave in tudi načina izplačila obresti. In kako je z dolgoročnimi tolarskimi depoziti, vezanimi za veČ kot eno leto? Večina bank jih obrestuje s spremenljivo obrestno mero, vezano na temeljno obrestno mero (TOM), nekatere ponujajo možnost vezave z nespremenljivo (nominalno) in spremenljivo obrestno mero, redke pa so tiste, ki tudi dolgoročne depozite obrestujejo le z nominalno obrestno mero. Za dolgo- . Od tridesetih delnic v borzni kotaciji se je v zadnjem letu vrednost zvišala petindvajsetim. Najbolj so porasle delnice Nike (za 166,2 odstotka), Krke (66,2) in Aerodroma (64,2), najbolj pa so padle delnice Emona obale (za 30,4 odstotka), Cometa (16,9) in Geodetskega zavoda Slovenije (11,1). Delnica Aerodroma je od zadnjega lanskega trgovalnega dne na borzi do letošnjega 14. oktobra porasla s 6.061 na 10.000 tolarjev. Gorenja s 4.918 na 6.303 tolarje, Krke z 52.188 na 80.265 lolar-jev, Petrola s 56.208 na 63.081, Mercatorja z 32.662 na 42.254 tolarjev, Merkurja s 24.391 na 36.704, Save s 27.655 na 37.465, Pivovarne Laško s 7.234 na 7.311 tolarjev, Intereurope s 5.384 na 7.451 tolarjev, NFD 1 z 237 na 333, Infond ID z 2.020 na 2.635, ID KD s 159 na 219 tolarjev - in tako dalje. Vrednost delnice Droge se je v tem obdobju znižala s 93.609 na 90.000 tolarjev, Istrabenza z 10.216 na 9.141 tolarjev ... TJ » I . Zakaj se odločiti za Zavarovalnico Tilia: larnost Investicija Prilagodljivost V letu 2003 tv letu 2004 st živijeiyskih Q prvo polletje Varčevalne preference Slovencev 2004 2003 2002 2001 varčevanje na banki (devizno, tolarsko) 55,2 60,4 61,3 69.4 sklenitev življenjskega zavarovanja 17.5 25.1 24,8 24,5 nakup stanovanja oz. hiše 20,2 23,6 28,1 27,4 nakup domačih in tujih delnic 17,6 21,3 24,4 22,5 rentno varčevanje 11.1 20,2 21.4 24,7 nakup zemjišč, vinogradov, kmetij, gozdov 12,4 16,8 15,6 16,3 ne varčuje, nič od navedenega 15,5 ■ 15,3 15,4 8,4 vlaganje v investicijske skade (vzajemni skladi) 14,4 13.0 10,2 6.5 sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja 6,2 12.1 9.0 13.7 nacionalna stanovanjska varčevalna shema 7.2 9.6 11.8 12,8 varčevanje doma 13,4 8.1 9.4 12,4 investiranje v podjetje (soudeležba v podjetju) 6,3 7,1 7,6 10,6 državne obveznice 3,9 6,2 4.2 5,8 nakup vrednostnih predmetov 4,4 4.7 5.8 5,2 kreditiranje posameznikov 2.0 4,2 4.4 6.5 nakup zlata oz. zlatnikov 2,5 3.3 2.9 4,0 nakup pokojninskih bonov 1.9 3.2 4,1 5,1 nakup kratkoročnih vrednostnih papirjev 2,3 2,6 2.4 2.9 druge obveznice (blag. zapisi, zak. menice) 2.6 2.6 1.5 2.5 nakup srebra oz. srebrnikov 0,9 1.1 0.8 0.8 drugo 0,3 0,3 0.4 0.4 Vir: GfK Grat-lteo, Varčevalna klima, število anketiranih oseb: 1000 ročne tolarske depozite se nominalna obrestna mera giblje od 2,6 do 4,15 odstotka oz. od T + 0,00 odstotka do T + 1 odstotek. Poglejmo še obrestne mere za vezavo evrov, ki kot valuta prevladujejo pri deviznih depozitih! Pri kratkoročnih vlogah (do enega leta) se večinoma gibljejo od 1,1 do 2 odstotka, pri dolgoročnih (nad enim letom) pa od 1,3 do 2,5 odstotka. nP PROGRAM, ker ste vi za nas NAJPOJ^IEMBNEJŠl! www. zcw'tilia.si © zavarovalnica tilia d.d. ZWAfiOVALNJCA THJA đ d,. Seidtova c. 5, NOVO MESTO Že štirideset vzajemnih skladov Vse bolj zanimiva in razširjena oblika varčevanja postajajo vzajemni skladi. Na slovenskem trgu jih je štirideset, med njimi je šestnajst delniških, štirinajst mešanih in deset obvez-niških. Število vlagateljev v sklade se povečuje, prav tako tudi premoženje, s katerimi upravljajo. Ob koncu leta 1998 je skladom zaupalo denar le 5.481 vlagateljev, ob koncu lanskega leta je bilo takih že blizu 59 tisoč. Povečuje se tudi znesek vloženega denarja, sredi tega meseca je znašal že 188 milijard tolarjev in je bil za 109 milijard tolarjev večji kot ob koncu lanskega oktobra. In kakšna je njihova donosnost? V zadnje pol leta se je v dveh skladih vrednost enote premoženja (VEP) znižala, v drugih je bil donos pozitiven, pri dveh skladih je celo presegel sedem odstotkov. Enoletni donos vseh skladov je pozitiven in se giblje od treh do 29 odstotkov, triletni donos znaša od 34 do 145 odstotkov. Donosi zadnjih treh let so visoki, vendar to še ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnosti. Vrednost "točke" je odvisna predvsem od gibanja tečajev vrednostnih papirjev, pri tem pa je tveganje praviloma višje pri delniških skladih kot pri mešanih in obvezniških. Pa še to: čeprav "točke" vzajemnih skladov tržijo tudi banke, vložek v sklad ni bančna vloga, za katero bi veljal pogodbeno dogovorjeni donos in (do določenega zneska) tudi solidarnostno jamstvo bank. Visoki donosi na borzi Poglejmo še na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev! Da seje letos splačalo vlagati denar v delnice, dokazujejo tudi trije vodilni borzni indeksi. Slovenski borzni indeks SBI 20 je v letošnjih prvih devetih mesecih pridobil dobrih 23 odstotkov svoje vrednosti, v primerjavi s koncem lanskega septembra pa skoraj 34 odstotkov. Indeks delnic prostega trga IPT je od novega leta dalje porasel za skoraj 18 odstotkov in od konca lanskega septembra za 31 odstotkov. Indeks delnic investicijskih skladov PIX se je v letošnjih prvih devetih mesecih zvišal za 30 odstotkov in v obdobju med lanskim in letošnjim 30. septembrom za nekaj manj kot 44 odstotkov. Indeks obveznic je v zadnjih dvanajstih mesecih pridobil 2,4 odstotka vrednosti. Vse več življenjskih in pokojninskih zavarovanj Ena od možnosti za varčevanje oz. vlaganje denarja so tudi življenjska zavarovanja. Zbrana premija za tovrstna zavarovanja se je v zadnjih Štirih letih v Sloveniji povečevala po 18-odstotni letni stopnji in je lani presegla 20 odstotkov celotne zbrane premije, kar pa je še vedno precej manj kot v Evropski uniji, kjer je ta delež okoli 60 odstotkov. Za vlagatelje je še posebej zanimivo življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem, vezanim na enoto vzajemnih skladov. V Sloveniji se je prvič pojavilo pred tremi leti, lani zbrana premija iz tovrstnih zavarovanj pa je že dosegla 4,8 milijarde tolarjev in je predstavljala osem odstotkov zbrane premije življenjskih zavarovanj. V Sloveniji smo s pokojninsko reformo uvedli tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Ob koncu lanskega leta je bilo v tovrstno zavarovanje vključenih 212 tisoč posameznikov, ob koncu letošnjega aprila pa se jim je pridružilo še okoli 155 tisoč javnih uslužbencev, kar skupaj predstavlja že okoli 48 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Vrednost zbranega denarja se je lani povečala s 25 na 49 milijard tolarjev, država pa je aprila letos za javne uslužbence vplačala še okoli 8,5 milijarde tolarjev. Cveto Zaplotnik, feto: Boštjan Bogataj J- Torek, 19. oktobra 2004 VARČEVANJE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Varčevalne navade se spreminjajo Zanimanje za varčevanje v bankah upada, narašča pa za vlaganja v vzajemne sklade. Dobra ozimnica Krai\j - Da se varčevalne navade prebivalstva spreniii^iajo, ne kažejo le podatki Banke Slovenije in posameznih finančnih ustanov, ampak to dokazujejo tudi finančne raziskave družbe GfK Gral-Iteo, kjer v okviru raziskave Varčevalna klima sprašujejo Uudi o i\jihovih varčevalnih navadah (preferencah). nje pa je zelo poraslo za vlaganje v investicijske oz. vzajemne sklade. Zanimivo je Se to, da se povečuje delež tistih, ki ne varčujejo ali varčujejo doma, morda je razlog za to tudi predvidena obdavčitev obresti. In kdo so značilni varčevalci oz. vlagatelji? Za vlaganja v vzajemne sklade se največ odločajo stari do Štirideset let, bolj izobraženi in z višjimi dohodki, za nakupe delnic mlajši od petdeset let, bolj izobraženi in družine z otroki, za dodatno pokojninsko zavarovanje starejši od trideset let, za nakupe nepremičnin stari od trideset do Štirideset let in veččlanske družine z višjimi dohodki. Varčevanje doma je zanimivo predvsem za starejše od Štirideset let in za tiste z nižjimi dohodki. In kdo ne varčuje? To so predvsem nezaposleni ter najstarejši in najmlajši. "Rezultati raziskave odražajo dogajanje na trgu. Na Gorenjskem so v primerjavi z drugimi regijami nekoliko bolj navezani na tradicionalne oblike varčevanja. Še lani so Gorenjci podpovprečno izražali zanimanje za vlaganje v sklade in za investiranje v podjetje, letos pa jih to dvoje nadpovprečno zanima," je dejala Petra Oseli in poudarila, da že težko čakajo na novembrsko raziskavo, ki naj bi tudi odgovorila na vprašanja, ali se bo še zmanjšalo zanimanje za varčevanje v bankah in še poraslo za vlaganja v vzajemne sklade, se bo še okrepilo varčevanje doma in kam se bo krivulja obrnila pri življenjskih zavarovanjih. Cveto Zaplotnik Petra Oseli > Kot je povedala Petra Oseli (iz Zbilj), vodja finančnih raziskav v GfK Gral-lteo, so raziskavo Varčevalna klima prvič izvedli pred tremi leti, odtlej jo izvajajo vsako leto spomladi in jeseni, v vzorec pa zajamejo tisoč ljudi, starih od 15 do 75 let. Na vprašanje, katera od možnosti varčevanja ali naložb denarja se jim zdi najbolj zanimiva, je letos spomladi več kot 55 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je to tolarsko in devizno varčevanje v banki, leta 2001 je bilo takih še 69 odstotkov. Vprašani so izrazili veliko zanimanje tudi za vlaganje denarja v nakup hiše ali stanovanja, za sklenitev življenjskega zavarovanja ter za nakup delnic, vendar se je v primerjavi s prejšnjimi leti zanimanje za te oblike vlaganja zmanjšalo. Podobno velja tudi za rent-no varčevanje, dodatno pokojninsko zavarovanje, za varčevanje v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme in za investiranje v podjetje, zanima- Raiffeisen KREKOVA BANKA Z nam! gre lažje Za jesen življenja je nujno poskrbeti že danes. M inili so časi, ko je bilo sannounnevno, da bomo po upokojitvi inr»eli spodobno pokojnino in udobno starost. 4 Pokojninska reforma, ki je bila potrebna predvsem zaradi staranja populacije, je uvedla prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje kot dodatek k vse nižjim rednim pokojninam. Najbolj učinkovita oblika varčevanja za starost. rostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vam zagotavlja varno starost, obenem pa je najbolj učinkovita oblika varčevanja, saj se vam vplačane premije štejejo v davčno olajšavo. Prtmiilit«, ali $o val« Ittos ža vplačana pramlja doaagla zgornjo ma)o možna davčna olajšava (5,84% vaša latna bruto plača). Ča tamu ni tako, lahko ša do konca lata vplačata dodatno pramljo In al zagotovita maksimalno davčno olajšavo. Poleg tega vam po zakonu pripada najmanj zajamčen donos, Kapitalska družba pa v korist svojih zavarovancev celo dosega donose, občutno višje od zajamčenih. Prav tako imajo zavarovanci Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada možnost različnih ugodnosti, kot so mirovanje vplačevanja premij, pa spreminjanje višine premije ter odlog izplačevanja. Več o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju na brezplačni telefonski številki 080 2345 ali na www.kapitalska-druzba.sl KAPITALSKA DRUŽBA 9 Za vas beležimo čas! Varnost in plemenitenje denarja Naložbeno zavarovanje Slovenci smo še do nedavna večinoma varčevali samo v bankah, varno, a z minimalno donosnostjo in brez prave izbire. Z razvojem kapitalskega trga v zadnjem desetletju pa so se tudi pri nas odprle različne možnosti za naložbo denarja. Ena od najbolj zanimivih je ponudba naložbenega življenjskega zavarovanja. I Zavarovalnica Triglav se je hitro odzvala na izzive sproščenega trga in ponudila tudi najsodobnejše oblike zavarovanj. Na področju življenjskih zavarovanj so poleg klasičnih razvili tudi zavarovanje, ki je univerzalna kombinacija varnosti in naložbe. Gre za zavarovanje, ki združuje dve naši osnovni potrebi: življenjsko zavarovanje in varčevanje. Sredstva so namreč vložena v investicijska sklada družbe Triglav: v posebno investicijsko družbo Triglav Steber I in v posebni vzajemni sklad Triglav Renta, ki se uvrščata med najbolj donosne sklade v Sloveniji. Glede na vašo življenjsko situacijo in načrte boste po želji, v sodelovanju s svetovalci zavarovalnice Triglav, izbrali tako strukturo naložbe, ki bo glede tveganja in donosnosti za vas najbolj ustrezna. Tudi z majhnimi premijami boste lahko angažirano pristopili k naložbeni politiki, v svet aktivnega odnosa do denarja. Zavarovanje je na voljo v različnih oblikah - naložbeno življenjsko zavarovanje, enkratno naložbeno zavarovanje, junior in druga, med katerimi izbirate v skladu z vašimi potrebami. Vsa imajo enake prednosti: plemenitenja vloženega denarja, enostaven in pregleden vstop na trg vrednostnih papirjev, odprtost, to je poljubno spreminjanje naložbe v toku trajanja, življenjsko zavarovanje z zajamčenim izplačilom v primeru doživetja. "Ker življenje potrebuje varnost", so zapisali v svoje poslanstvo v Zavarovalnici Triglav. Naša varnost je v veliki meri odvisna tudi od finančne varnosti. Ni vseeno, kje imamo svoj denar, glede na vse bolj spremenljive živ-jenjske razmere pa je dobro že v mladih letih razmišljati o tem, kako bomo živeli čez desetletja. Naložba v varnost je vsekakor ena od primarnih človekovih potreb, odločitev zanjo pa na raznolikem trgu ni enostavna. Triglav vzbuja zaupanje z močjo in trdnostjo, ki so ju ustvarili z dolgoletnim uspešnim širjenjem obsega In ustvarjanjem finančnih rezerv. 9: ■ l v- . , C •A V RNITE V naložbeno življenjsko zavarovanje je novost na sloven- ■ vaš denar obračajo strokovnjaki skem zavarovalniškem trgu s prevzemom naložbenega tveganja lahko pričakujete združuje življenjsko zavarovanje in varčevanje v investicij- višje donose kot pri klasičnem življenjskem zavarovanju skih skladih ,2 naložbenim življenjskim zavarovanjem vaš denar poleg varnosti vam ponuja donosno naložbo zavarovalnica v imenu zavarovalca kupuje enote investicijskih skladov ves čas dela za vas KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav www.zav-triglav.si ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. ( GORENJSKI GLAS • 22. STRAN VARČEVANJE / jnfo@g^las.si Torek, 19. oktobra 2004 ob prenosu tronsokcijskega računa v Novo KBM efo dni brezplačno vodenje računa kartico Activa Maestro vam bomo izdali brezplačno ^ob izdaji plačilno-kreditne kartice vam podarimo enoletno članarino < dovoljeno prekoračitev no računu vam bomo odobrili v enaki višini kot ste jo imeli v prejšnji banki, in za to vam ne bomo zaračunali stroškov ^za uporabo elektronskega bančništva Bank@Net boste plačali le polovico stroška izdaje identifikacijske kartice uredili bomo plačila vaših rednih obveznosti z direktnimi obremenitvami in trajnimi nalogi r-na bančnem avtomatu boste gotovino lahko dvigovali v okviru enakih zneskov kot dosedoj Ugodnosti veljajo za prenos fronsokcijskego računa, na katerega boste prejemali ptočo ali pokojnino. Transakcijski račun lahko odprete v Novi KBM, Agenciji Žiri, Trg svobode 2, od ponedeljka do petko od 7.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 11.00, KBM Id Nova Kreditna banka Maribor HRAN L N I C A d.4. BLEIWEISOVA 2, KRANJ tel.: 04/28-00-777 www.lon.si Vsak dan od 8.30 do 12.00 in od 13.00 do 16.30 ure VARČEVANJE - DONOSNO - VARNO - NAJBOLJŠE NA GORENJSKEM TOLARSKE VEZAVE IN VEZAVE Z DEVIZNO KLAVZULO poljubna izbira zneskov, dobe varčevanja ter način izplačila obresti RENTNO VARČEVANJE dolgoročno varčevanje - najmanj 5 let • mesečni polog od 4.000,00 SIT dalje izplačilo glede na želje in potrebe varčevalca VARČEVANJE PLUS mesečni polog najmanj 5.000,00 SIT • varčevanja za 1, 2 ali 3 leta ZLATI LON • vezava najmanj 1 mio SIT za 1 leto, bonus do + 0,30 % • nagrada - pravi zlatnik zaupanja ZLATA REZERVA Varčevanje v želenem obsegu in dvigovanje, ko je denar potreben MILIJONAR Posebna depozitna ponudba ob vsfopu v EMU z neprekosljivo obrestno mero POTROŠNIŠKI KREDIT V ENEM DNEVU! ODPLAČILNA DOBA DO 6 LET • MOŽNA OBREMENITEV DO 45 % PLAČE "S' r 'U OSEBNI, STUDENTSKI IN PODJETNIŠKI RAČUNI PLAČILNI PROMET, E - LON, MENJALNIŠKI POSLI , t Bančne storitve no Ljubezniv _rf^ ........h-_ » > sebni acin VZAJEMNI SKLAD PROBANKA DZU BETA-DELNISKI: «j C C3 n 0 a N T3 1 o Dodajte denarju vrednost vlagajte v svet. 5 Nova priložnost Spekter storitev v finančni industriji je v Sloveniji še vedno v izjemnem vzponu. V Finančni skupini Pröbanke so pri formiranju novih produktov v ospredju, prav tako pa vidijo na tem področju še veliko priložnosti. CO « D N T3 I a 03 O GO LD CO CO CM m CM CM O % 0 (/> ^ o m CO ^ O) cm cm CM O O O X) 4 (5 o o o cm I CO co (O > a> CD £ CO o uS ■ o ■ o ■D N O CQ I 0. Vzajemni sklad Probanka DZU BETA - delniški Prospekt. kzvtocek pnjspekta, imuuft^ifKß. otnie OBftp^ iiijj(jbhuhiiii'Hiiii,.i i i spi^ strani na vačin «m^iA PioUriliijtfti. 'm vpša&nim «vacierüh v izvleCku in prav44%. O'wnji^'lM'i^'a^^ fenosn^^l^tva. PodaM o grbStju Deb) (R fioru»;»«» (lonosilMDyi^iiaiClw vifwe^Ücti^faKBÜl. NamWenffti sttati rafonih, tfiyitflo (}ostopni na sedežu družbe, ob delavnikih med 9. In 16. uro, na pQdMnja ter režim vstopniti in izstopnih stroškov so navedeni v prospektu. {K^T^nja vzajemnega sklada so dnevno objavljeni v časopisih Večer, VMnost enote premoženja lahko raste ali pada, zato so prihodnji te^^^iminoslmh papkjev obäjffnäiiui varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev naloženih ;23t0n^{0bnavshtem2aian>č«njhiA4i)^ in malih pravnih oseb na transakcijskih tumnäpQtrdifh o d^o^, Id se giasijo na mß. Vzajemni sklad Beta -odlična investicijska mente denarnega trga ali Novost na bančne depozite. priložnost Z vzajemnim skladom Beta- Naložbena politika, ki delniški Probanka DZU nada- po predvidevanjih prinaša ljuje in nadgrajuje eno naj- višje donose slovenskem trgu! Vzajemni sklad Beta-delniškl je na slovenskem trgu edinstven, saj prvi ponuja vlaga-> uspešnejših naložbenih kom- Vplačila se na vpisnih mestih teljem različne načine varče-binacij v Sloveniji, posebni na Probanki DZU, ProbankI- vanja, kar je vtujini že uveljav-vzajemni sklad Alfa. Medtem nih poslovnih enotah in mno- Ijena praksa. Tako lahko po-ko so naložbe vlagateljev Alfe gih pooblaščenih vpisnih me- tencialni investitorji Izbirajo plemenitile denar predvsem v stih sprejemajo od 1. septem- med štirimi vrstami investicij-okviru Slovenije, pa bo vza- bra 2004. Vzajemni sklad sklh kuponov, ki so prilagoje-jemni sklad Beta glavnino do- Beta je tako že začel uresni- ne zmožnostim in finančnim nosov ustvarjal v tujini. Probanka DZU z Beto intenzivno vstopa čevati svojo naložbeno politi- ciljem posameznih vlagateljev ko, ki je sicer nekoliko bolj in ki se med seboj razlikujejo tvegana, vendar dolgoročno po napovedih Probanke DZU po visini vstopno/Izstopnih stroškov. na mednarodne naložbene prinaša višje donose, trge V svoji poslovni politiki je Pro- Zagotovilo za uspeh - banka DZU z Beto poskrbela odlične reference in dolgo- za vlagatelje Posebni pogoji in ugodnosti za bolj dinamične vlagatelje, letne izkušnje Ker Probanka DZU želi, da fizične in pravne osebe, ki iš- V Probanki DZU ocenjujejo. Beta čimprej zaživi kot uspe- čejo donose na mednarodnih da bodo naložbe v vzajemni šen vzajemni sklad, bo na po- trgih, saj bo vsaj polovico svo- sklad Beta do konca letošnje- seben način nagradila tiste; ki jih naložb usmerjala v tuje del- ga leta presegle 500 milijonov jim zaupajo upravljanje z nji- nice. Glavnino donosov bo tolarjev. Prepričani so, da bo- hovim denarjem. Tako bodo Beta tako ustvarjala na sveto- do k uspešnosti Bete vseka- na primer naložbe nad milijon vnih borzah, ki so članice kor veliko pripomogle izkušnje tolariev ob vsaj 6-letnem var- čevanju oproščene vseh vstopnih in izstopnih stroškov. FIVB (mednarodne federacije in reference, ki so si jih v dob- borz vrednostnih papirjev), rem desetletju ustvarili z uprav- Kar devet desetin zaupanih Ijanjem Alfe. Kot pravijo v Pro- Stem vlagatelji na dolgi rok še vplačil bo naloženih v delnice banki DZU - metode so podob- dodatno oplemenitijo svoja in največ desetino v instru- ne, le prostor so si razširiti! sredstva. i Torek. 19. oktobra 2004 VARČEVANJE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Vsak privarčevani tolar Je zasluženi tolar! časi, ko so ljudje denar hranili kar doma, so preteklost. Danes se vse bolj odločamo za različne oblike varčevanj, ki jih ponujajo banke. Ponudba je prilagojena potrebam poisameznikov, zato lahko vsak najde tisto, kar potrebuje. "Kateri |e najboljši način varčevanja zame in za moje prihranke?" V Abanki se zavedamo potreb in želja strank, zato imamo za varčevalce pripravljene različne vrste standardnih bančnih storitev in nedepozrtnih investicijskih storitev. Ponudimo jim lahko varčevanja, kot so klasični depoziti, namenska varčevanja in rentna varčevanja, pa tudi upravljanje s premoženjem, vlaganje sredstev v posebne vzajemne sklade, življenjsko zavarovanje, naložbeno življenjsko zavarovanje in enkratno naložbeno zavarovanje. "Kaj pa posebni vzajemni skladi?" Za vse tiste, ki želijo svoja sredstva dolgoročno investirati in oplemenititi, so na voljo različni posebni vzajemni skladi Abančne DZU. Štirje posebni vzajemni skladi - štiri različna razmerja med vamos^o in donosom. Sredstva so v skladu s tem razpršena po različnih merilih - v delnice, obveznice, kakovostne domače In tuje dolžniške vrednostne papirje ter deloma v kratkoročne bančne depozite. Sredstva v posebnem vzajemnem skladu so likvidna, svoje stanje pa lahko stranke preverijo kadar koli. Banka za vas Bogato znanje, praktične izkušnje strokovnjakov in tri krat osvojeni naziv prvaka na ljubljanski borzi so zagotovilo za kakovostno upravljanje premoženja strank. V Abanki se zavedamo, da bomo le s prilagajanjem potrebam strank in s pestro ponudbo finančnih storitev ohranjali zveste stranke ter pridobivali nove! OPOZORILO: Pri osebnih zavarovanjih, ki seprodajajo na bančnih okencih, Abanka nastopa kot zavarovalni posrednik, izdajatelj osebnih zavarovanj je Zavarovalnica Trigiav, d.d. Osebna zavarovanja niso vključena v sistem zajamčenih vloa. Vse m Doslovalnicah Abanke medjiiinovim I Sova delovnim časom. Posebne vzajemne sklade DELNIŠKI Zaiček, Vipek (mešani), URAVNOTEŽENI Polžek in OBVEZNI upravlja Abančna DZU, d. o. o.. Slovenska cesta 1000 Ljubljana. Poaoji poslovanja za vsak posebni vzajemni sklad so navedeni v Pravilih upravljanja In Prospektu. Pravila, Prospekt m zadnje objavljeno letnoln polletno poročilo so na razpolago na dodatne informacije o osebnih zavarovanjih dobite v^plošnlh pogojih, ki so na voljo v vsen poslovalnicah Abanke mediji ' ' ' ' I. Posebne vzajemne sklade DELNIŠKI Zaiček, Vipek (mešani), URAVNOTEŽENI Polžek in OBVEZNICN pos >no sedežu družbe vsak delavnik med 8. in 15. uro, v vseh poslovalnicah Abanke Vipe d. d., nä drugih vpisnih mestih, naivedenih v Prospektu, med delovnim časom posamezne poslovalnice in na spletnem naslovu http://www.abancna-dzu.si/. Posebni vzajemni skladi Abančne DZU niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene donosnosti. Zato naložbe v vzajemne sklade niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb m malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depoznu. ki se glasilo na ime in so zbrani pri bankah in hranilnicah. Gibanje vrednosti enote premoženja posameznega posebnega vzajemnega sklada je v glavnem odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost enote premoženja lahko raste ali pada. zato so prihodnji donosi lahko višji ali nižji kakor v preteklosti. Zaradi neugodnih aibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagateli med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, kI jih je vložil v investicijske kupone posebnega vzajenin^a sklada. Podatki o vrednosti in gibanju enote premoženja posebnin vzajemnih skladov so objavljeni v dnevnih ci spletnem naslovu trženje in prodajo Sova. n C n n 3 'J' N i/> 00 tn l/> C 0) > o CO •o 0 ■o & % ^^ > <0 < www.abanka.si Ugodna ponudba depozitov mesecu varčevanja Ob bližajočem se dnevu varčevanja smo se pogovarjali z Aleksandrom Jerenkom, direktorjem Sektorja poslovanja s prebivalstvom v Poštni banki Slovenije Zakaj skleniti depozit pri Poštni banki Slovenije? Znesek mesečnih pologov vsakdo prilagodi svojim zmožnostim: naj- Ali ste v mesecu varčevanja za varčevalce pripravili kakšno posebno ponudbo? "V Poštni banki Slovenije ležal na vpoglednem raču- zneski niso omejeni. Obrestne mere so bist- manjši mesečni polog zna-veno višje, kot če bi denar ša 5.000 tolarjev, navzgor smo želeli tudi letos med- nu. - Dolžino varčevanja vsak- narodni dan varčevanja - Denar, ki ga ljudje trenut- do prilagodi svojemu cilju: obeležiti skupaj z varče- no ne potrebujejo, bo na za manjše želje zadostuje valci. Lani smo obdarili ti- varnem. krajše varčevanje, za vollste, ki so sklenili rentno - Depozit lahko sklenejo na ke je treba varčevati nekoli- varčevanje, letos pa vsem, vsaki pošti." ki bodo v mesecu oktobru Ali Poštna banka sklenili enoletni depozit, Slovenije ponuja še podarjamo višje obresti, kakšno drugo obliko V času vsesplošnega zni- varčevanja? ževanja obrestnih mer smo "Tudi dve obliki postopne- - S trajnim nalogom odpa- ko dlje. - Na varčevalni račun je možno kadarkoli položiti več od pogodbenega zneska. ga varčevanja: varčevanje Premium in rentno varčeva- namrec zvišali obrestno mero za enoletne depozite na 3,50 %. Posebna po- nje." nudba velja za vse, ki bo- Komu pa so do kadarkoli v mesecu namenjena postopna oktobru sklenili depozit na varčevanja? dejo tudi skrbi vplačevanja. Mesečnega odtegljaja se skoraj ne občuti, na koncu varčevanja pa se nabere lepa vsota denarja." Za konec morda 12 do 24 mesecev, s "Postopna varčevanja so še kakšen nasvet fiksno obrestno mero, ne namenjena vsem, ki bi radi za varčevalce? glede na znesek vezave." Komu so pravzaprav namenjeni depoziti? postopoma, brez velikega "Naj začnejo varčevati čim odrekanja, privarčevali več- prej. Z daljšim varčevanjem jo vsoto denarja. Dobro- bo mesečna obremenitev došla pa so tudi za vse, ki lahko manjša, pa bodo "Vsem,'ki že imajo nekaj bi glede na finančne zmož- kljub temu privarčevali že- prihranjenega denarja in nosti lahko kaj prihranili, leno vsoto. Če pa prihran- ga trenutno ne potrebuje- vendar se malo težje fi- ke že imajo, naj izkoristijo jo. Do takrat, ko ga bodo nančno disciplinirajo." potrebovali, ga želijo na- Kakšne so prednosti ložiti varno." ugodno ponudbo Poštne banke Slovenije za enolet- WWW ^iu^inki^.si Pri odločitvah za naložbe upoštevamo vaš življenjski slog in vaša pričakovanja < 9 Tudi vi lahko v naši raznoliki naložbeni ponudbi izberete primerno naložbo zase in za svojo družino. Odločate se lahko med klasičnimi depoziti, naložbami v posebne vzajemne sklade Abančne DZU in sodobnimi oblikami naložbenega zavarovanja. Posebni vzajemni skladi vam ponujajo različna razmerja med donosnostjo in varnostjo. DELNIŠKI Zajček, Vipek (mešani), URAVNOTEŽENI Polžek, OBVEZNIČNI Sova - izberite rešitev po svoji meri. Sodobne oblike naložbenega zavarovanja pa vam prinašajo aktivnejši pristop k zavarovanju, ki je sočasno tudi varčevanje. zbirate lahko med vezavo sredstev glede na gibanje vrednosti enot premoženja štirih vzajemnih skladov, ki jih upravlja Abančna DZU. zberite naložbo zase! ABANKA Okoli J ris se naš svet rrti. OPOZORILO. Pri naložbenih zavarovanjih, ki se prodajajo na bančnih okencih, Abanka nastopa kot zavarovalni posrednik izdaiatelj naložbenih zavarovanj je Zavarovaln»ca Tngiav. d d Naložbena zavarovanja niso vključena v sistem zajamčenih vlog Vse dodatne informacije o naložbenih zavarovanjih dobite v splošnih pogojih ki so na voljo v vseh poslova^icah Abanke nied njihovim delovnim časom Posebne vzajemne sklade DELNIŠKI Zajček. \^pek (meianO, URAVNOTEŽENI Polžek m OBVEZNIČNI Sova upravlja Abančna DZU. d o. o., Slovenska cesta 58.1000 Ljublj^a Pogoji poštovanja za vsak posebnf vzajemni sklad so navedeni v Pravilih upravljanja m Prospektu Pravila. Prospekt m zadnje obiavijeno letno in polletno pofOCikD so na razpolago na sedežu družbe vsak delavnik med 8 »nl5 uro. vvsehpo^alncahAbankeViped d na drugrh vpisnih mestih navedenih v Prosp^tu. med dek:>vnim časom posan^zne postovalnice in na spletnem naslovu http7/wvwv abancna-dzu si/ Posebni vzajemni skladi Abarkine DZU niso bančna storitev m ne pnnaSajo zajamčene donosnosti Zato naložbe v vzajemne sklade niso vključef>e v sistem zajamčenih vlog ki velja za vloge fizičnrh oseb m malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vkDgah, denarnih depozitih in blagajniških zaprsih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime m so zbrani pn bankah m hranilnicah. Gibanje vrednosti enote premoženja posameznega posebnega vzajemnwa sklada je v glavnem odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev Vrednost enote premoženja lahko rasle ali pada zato so pnhodnji donosi lahko viSjr ali nižji ^^or v pretektosti Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev m valut obstaja možnost, da vlagateli med varčevanjem ne dobi povm|er>ih vseh sredstev ki jih je vtož>) v investicijske kupone posebnega vzajemnega sklada F^atki o vrednosti in gibanju enote premoženja posebnih vzajemnih skladov so objavljeni v dnevnih časopisih Deto. Dnevnik. Finance m Večer ter na spletnem n^k>vu http./Awvw at>ancna- dzu.si/ To URAVNO ) gradivo uporablja Abar^ Vipa d d. ki po pooblastilu Abančne DZU opravlja trženje m prodajo posebnih vzaten^ih skladov DELNIŠKI Zajček Vipek (mešanO TEZENI Polžek m OBVEZNIČNI Sova ► Več podrobnosti o naložbah je na voljo v vseh enotah Abanke in na spletr^m naslovu www.abanka si Informacije vam posredujemo tudi v Kontaktnem centru na številkah (01) 3007 201 do (01) 30 07 204 ABANKA I DZU 4*« trigiav postopnega varčevanja? ne depozite." Višja obrestna mera za varne naložbe! V Poštni banki Slovenije velja v oktobru, mesecu varčevanja, za enoletne depozite zvišana fiksna obrestna mera 3,5 %. Vezave lahko sklenete na vseh poštah v Sloveniji. Izkoristite ugodno priložnost! Dodatne informacije: 02 228 8312 02 228 8313 PO^A BANKA SLOVENIJE, d.d. GORENJSKI GLAS • 24. STRAN VARČEVANJE / info@g-glas.si Torek, 19. oktobra 2004 t . r. T h. ? ♦•IV " t r ' a - i.:'. 1» XI u • I' t t' n i-'t . , mi.* t ' ' 1. r " V / - 4' v. f ' -v »v -•T.;« - • -je V'^ - f k' I J- < i u J ».e r 1-' ' s- V -v -1 v J : • f v v • 5 • •» » L.' A; -L. t f '4 ^ • I.-.- -V * 5 Varčevanje I < V vzajemnih skladih postaja tudi .. v if-.'- . I 4 '1 af • f. I •] V .! r t. i» 'v k.^ - • . • *fx .1 1 _ t}C>. Ml .vaS V- ni ■-fl / • ft I ».. . .-I J. «- / » . w »J Kdai se odločiti za varčeuanie v vzaiem oT i • « - - 1 » . . *» , »v ■ V Sloveniji vse bolj priljubljeno in poznano, Ko spoznamo, da bančno varčevanje ni edina, niti vedno najboljša izbira; Ko ne želimo obvezujočih vezav, temveč vplačujemo, kadarkoli želimo in kolikor želimo; Ko želimo imeti stalen dostop do denarja, brez dolgih odpovednih rokov; Kadar želimo dnevno vedeti natančno stanje našega premoženja; Ko želimo varno in hkrati donosno naložbo, za katero poskrbijo izkušeni strokovnjaki. 'I* , -J mtiü s 5" • I if IS , . :t ; b; Zakaj je vzajemni sklad primerna oblika varčevanja? I • Ur. ^ 'v K"*' ••• 't,- .k. ■ •' i .' v . ' i . . saj smo se začeli zavedati, da obstajajo poleg bančnega še drugi Vlagatelju ni potrebno spremljati podatkov o podjetjih in dogajanju na-borzi, da bi lahko v pravem trenutku kupil ali prodal pravi vrednostni papir, ampak za to skrbijo strokovnjaki družbe za upravljanje. Najmanjša možna vloga je vrednost ene točke, zato vlagatelj varčuje po svojih zmožnostih in željah - ni obvezujočih pogodb oziroma obveznih obrokov. Svoja sredstva lahko vlagatelj dvigne kadarkoli * sredstva niso vezana. Vlagatelj v vsakem trenutku natančno ve, kakšna je vrednost njegovih sredstev. Z zakonodajo in z nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, neodvisnih revizorjev in vlagateljev je dobro poskrbljeno za varnost • premoženja. A £ I. .r ^ i < r •yj-T »k . V • A •1. C. -: r r h t I:. Mi ■t),. : 'f i * k * i* ' P" « « i.- fir 080 120 ORANŽNI TELEFON BREZPLAČEN KLIC t , V. ^ A 'J^ . rr.^ J'w ' ^Sk C «* Ti ~ . • v ' • * I ' I • ^ ) ' I . « ^ ^ .'..ž ' I . -- •••v f I Torek, 19. oktobra 2004 AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregoric@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN Test: Nissan Primera 1.9 dCi Visia svetov še ne tako dolgo nazaj so avtomobili, narejeni na Daljnem vzhodu, bolehali za oblikovno neprepoznavnostjo, neizrazitostjo ali celo neprivlačnostjo. Pri Nissanu so (tudi s pomočjo partnerskega Renaulta) temu že naredili konec in z modelom primera tretje generacije presegli tradicionalne okvire. Soočenje s futurizmom. Pred dvema letoma nova primera je za Nissanovo oblikovalsko smer pomenila pomembno prelomnico, saj so avtomobil ukrojili ne samo sodobno, ampak tudi precej drzno. Tako drzno, da se je zunanjost že ob prvem pogledu marsikomu zamerila, nekaterim pa segla globoko v srce. Toda slednjih se vseeno ni bilo toliko, da bi ta model pri Nissanu lahko razglasili za uspešnico, pač pa so pred nedavnim precej potiho že začeli snovati povsem nov avtomobil, ki bo prevzel vlogo primerinega naslednika. Kakorkoli že, primera tukaj in zdaj vsekakor vzbuja pozornost tako zaradi zaobljenega sprednjega dela, ki ga zaznamujeta samosvoja žarometa, kot nič manj okrogloličen zadek z vpa-dljivimi lučmi. Še najmanj raz-burljivosti je na bočnih linijah, a v celem je avtomobil videti skl- aden, prodoren in celo korak pred modnimi tokovi. Ravno to pa utegne marsikoga zmotiti, kajti hoditi s prehitrimi koraki ni vedno najbolj modro. Zanimivo in drugačno. Tako kot zunanjost je tudi primerina notranjost oblikovana povsem neklasično, samosvoje, z dobršno mero pridiha futurizma. Trije veliki ločeni okrogli merilniki so razporejeni pod polkrožni lok, vse skupaj pa bolj spominja na hitre motorne čolne kot na avtomobile. Na prihodnost opozarja predvsem sredinska konzola z zaslonom, ki prikazuje delovanje vseh ključnih sistemov, od radijskega sprejemnika do klimatske naprave. Prav tu pa je tudi ključni moteči dejavnik, oziroma večfunkcijsko sredinsko stikalo, ki skupaj z okoliški stikali do te mere zaplete posamezne nastavitve, da na primer nastavitev delovanja klimatske naprave zahteva odvrnitev voznikove pozornosti od dogajanja na cesti, kar prometni varnosti zagotovo ni v prid. Tudi sicer je priporočljivo prebrati knjigo z navodili za uporabo in si že prej pripraviti želeni radijski program ali si nastaviti temperaturo, ki bo prijala vozniku in potnikom. Notranjost štirivratne limuzine je sicer prostorna in temeljito izdelana, poleg tega je v zadku še družinsko naravnan 450-litrski prtljažnik, ki ne zaostaja bistveno za kombijevsko različico. Francoska koračnica. Brez večjega modrovanja je bolj ali manj na dlani, da so pri Nissanu OCENA (★ slabo - odlično) Zunanjost: ***★/* N otran j ost: * * * / * Udobje: ★★★★ Motor: ★★★★/★ Vozne lastnosti; **** Varnost (Euro NCAP): ★★★★ Končna ocena: Cista energija na pohodu Toyotin hibridni avtomobil Prius je zapeljal tudi na slovenske ceste Zadnje dogajanje na svetovnih naftnih borzah, kjer so skoraj vsak dan zabeleženi novi cenovni rekordi, avtomobilom z motorji na fosilna goriva niso naklonjeni. Zato je skoraj kot naročen prihod druge generacije To-yotinega hibridnega modela prius, ki predstavlja vezni člen do pogonskih tehnologij, ki bodo množično uporabne šele čez nekaj let. Toyota je bila že doslej vodilni proizvajalec avtomobilov s hibridnimi pogoni, tudi prva generacija priusa je pred nekaj leti J « . •v • HYuncmt Šenčur, teL: 04/279 00 00 FoobhšM pmlojalec in servisers trudidjo K J; dO 250.(K)0 BONUS ZAMENJAVA ARO . - 250.000 Sit £ d % m 8 S i s . I w naletela na precejšnje zanimanje. Novi prius, katerega karoserij-ska oblika je med petvratno kombilimuzino in kompaktnim enoprostorcem, tako kot predhodnik uporablja sinergijo dveh pogonov, bencinski 1,5-litrski štirivaljnik razvije 57 kilovatov oziroma 77 konjskih moči in 115 Nm navora pri 4000 vrtljajih. V območju, kjer je njegov navor slabši, mu je v pomoč še električni motor s 50 kilovati oziroma 68 konjskimi močmi. Energijo za njegovo delovanje priskrbi 39 kilogramov težka baterija, nameščena v zadnjem delu avtomobila pod prtljažnim dnom, in nastaja tudi pri zaviranju z bencinskim motorjem. Zasnova notranjosti je sicer usmeijena k potniškemu udobju, v zadku pa je g K^ \ \l I I fU,},lir:>,, X f./'/./ še 408 litrov prostora za prtljago. S hitrostjo do 45 kilometrov je razdaljo v dolžini enega kilometra mogoče prevoziti tudi samo z električnim pogonom. Motorni navor se na pogonski kolesi prenaša s pomočjo samodejnega menjalnika. Avtomobil doseže najvišjo hitrost 170 kilometrov na uro in do 100 kilometrov na uro pospeši v 10,9 sekunde in pri tem porabi le 4,3 litra na 100 kilometrov. Vsebnost ogljikovega dioksida pa znaŠa 104 g na prevožen kilometer. To preračunano pomeni, da prius v povprečju v ozračje odda za tono škodljivih snovi manj kot avtomobil, gnan motorjem z notranjim izgorevanjem. Toyota je prvotno načrtovano količino 120.000 avtomobilov letno zaradi velikega zanimanja že dvignila na 180.000. Slovenski uvoznik Toyota Adria, ki načrtuje prodajo 50 avtomobilov, cena je 6,2 milijona tolarjev, s pripombo, da je avtomobil upravičen plačila davka na motorna vozila Ekološko razvojnega sklada, pa ponuja ugoden kredit. Matjaž Gregorič Samo 10% polog do 72 mesecev Na zalogi vedno več kot ino vozil Vsa voziia imajo do 24 •« ODPffro ričs. garancije Tel.: (04) 201 52 40 - 19" SOBOTA: 8" - 13*" M)«]?. v !) MnoKApnnc Šenčur, teL: 041279 00 23 hfoblo^ni pmhpflet«serviser s trodidfo FIESTA s FUSION FOCUS 1.4, klima primero snovali pretežno za kupce na stari celini, saj je bil večji del razvoja opravljen na evropskih tleh in preden je šel avtomobil v serijsko proizvodnjo, so ga preizkusno gnali po evropskih cestah. Za popolno ''evropeizacijo'' je bil potreben samo še korak v smeri iskanja ustreznega dizelskega motorja, pri Čemer je Nissan izkoristil sinergijo svoje strateške naveze z Renaultom. Od tam namreč prihaja 1,9-Iitrski turbodizelski štirivaljnik, katerega presaditev je bila opravljena srednje uspešno. V primeri ta motor z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu in od tod oznako dCi dokaj prepričljivo opravlja svoje delo, voznika ra/vaja z visokim navorom pri nizkih vrtljajih in prizanesljivostjo pri porabi goriva, vendar zna svoje delo oznanjati bolj glasno kot v nekaterih Renaultovih modelih. Drugačnost za drugačne. že kmalu po spoznavanju s primero postane jasno, da je ta avtomobil v marsičem drugačen od ustaljene limuzinske ponudbe srednjega razreda', kar pa v vseh pogledih ni niti slabo, niti dobro. Pri Nissanu so očitno imeli v mislih bolj izbirčne kupce, a teh seveda ni toliko kot manj razvajene množice. Matjaž Gregorič TEHNIČNI PODATKI Mere:..................d. 4,567 š. 1,760, v. 1,482 m, medosje 2.680 m Prostornina prtljažnika:................................................450/812 I Teža (prazno v./ dovoljena):.....................................1439/1940 kg Vrsta motorja:......................................štirivaljni, turbodizelski, 16V Gibna prostornina:......................................................1870 ccm Največja moč pri v/min:...........................88 kW/120 KM pri 4000 Največji navor pri v/min:...........................................270 pri 2000 Najvišja hitrost:............................................................195 km/h Pospešek 0-100 km/h:......................................................10,8 s Poraba goriva po EU norm.:.........................7,3/4,8/5,7 1/100 km Maloprodajna cena:............................................'...5.391.034 SIT Zastopnik:.................................Renault Nissan Slovenija, Ljubljana AVTO MOČNIK, d.o.o,, Kranj Britof162, 4000 Kranj f Tel.: (0)4 204 22 77 Fax: (0)4 281 77 10 E-mail: avto.fnocnik@siol.net v SA L' fTajafec tn serviser Moč skrita pod novo masko Posebna serija Forda Mondea z najmočnejšim turbodizelskim motorjem. fM Aljvtftur Rfmont fi.d^ www.afpctouf-rcmontsi Mublj^n^ii c. 22,4000 Kr^n-, Samo 10% polog do 72 mesecev Obleka naredi človeka in privlačna zunanjost vsaj za nekaj časa naredi dober avtomobil. V tem stilu so pri Fordu sprejeli odločitev za posebno serijo svojega mondea, ki so mu nekoliko osvežili videz, pod motorni pokrov vstavili dva močna pogonska stroja in nadeli oznako titanium X. Gre za serijo 4000 takšnih avtomobilov, medtem ko bodo dva nova motorja vgradili tudi v bolj običajne različice. Najpomembnejša novost je 2,2-litrski štirivaljnik s 155 konjskimi močmi, za katerega pravijo, da je najmočnejši v tem velikostnem razredu. Mondea požene do najvišje hitrosti 220 kilometrov na uro, medtem ko visok navor hkrati zagotavlja lagodno vožnjo in po potrebi tudi nagle pospeške. Ljubiteljem bencinskih motorjev je namenjen 3,0-litrski bencinski šestvaljnik s kar 226 konjskimi močmi, ki je rahlo predelana različica motorja iz mondea ST 220, z njim pa avtomobil doseže najvišjo hitrost 240 kilometrov na uro. Pri obeh motorjih se moČ na pogonski kolesi prenaša s pomočjo šeststopenjskega ročnega menjalnika. Kot se za avtomobil omejene serije spodobi, ima mondeo titanium tudi rahle kozmetične popravke zunanjosti in notranjosti. Na sprednjem delu se bohoti agresivnejša dvodelna maska hladilnika z režami tudi v spodnjem delu odbijača, na kolesa so nataknjena 17~palčna aluminijasta platišča, na zadku pa sta dva zaključka izpušnih cevi. Notranjost, ki jo pred radovednimi pogledi skrivajo močneje zatemnjena stekla, je oplemenitena z dekorativnimi elementi v videzu aluminija ter usnjem in alkantaro na sedežih. Cene so kajpak nekoliko višje kot pri mondeih iz običajne serijske proizvodnje, od 6,87 za turbodizelski in od 7,08 milijona tolarjev za bencinski motor. NA KRATKO Prodsua še naprej dobra Po statističnih podatkih, ki jih za slovenske uvoznike avtomobilov pripravlja podjetje Jato Dynamics, je bila prodaja novih šti-rikolesnikov tudi v septembru boljša kot v istem mesecu lani. Prodanih je bilo 4.374 novih osebnih avtomobilov {lani 3.943). Prodajna Številka je sicer nekoliko slabša kot v drugih mesecih, čemur so v določeni meri botrovali nujni septembrski izdatki za druge namene. Po treh četrtinah leta je naskok pred lansko prodajo še vedno dovolj velik, saj je že presežena magična številka 50.000, prodanih je bilo natanko 50.302 avtomobilov, lani v devetih mesecih le 43.049. Med znamkami je spet prišlo do nekaj preobratov. Ob prvem mestu Renaulta seje na drugo stopničko z dobro septembrsko prodajo ponovno zavihtel Volkswa-en, na tretjo pa seje vrnil Opel. etrti je Peugeot, peti Citroen, šesti Fiat, sedmi Hyundai, osmi Ford, deveta Toyota in deseti Seat. Med tistimi, ki so pridobili največ, je zelo opazen napredek Chevroleta (Daewooja), ki je priplezal tik za deseterico. Deseterico najbolj priljubljenih modelov sestavljajo renault clio, opel corsa, Volkswagen golf, renault megane, peugeot 206, fiat punto, Volkswagen polo, citroen C3, renault scenic in renault laguna. Opel bo odpuščal Evropski del avtomobilskega koncema General Motors Europe namerava znižati stroške do 500 milijonov evrov do leta 2006. To narekuje tudi zmanjšanje delovne sile v prihodnjih dveh letih, zato bo odpuščenih 12.000 delavcev, velika večina že prihodnje leto. Načrt krčenja stroškov vsebuje trenuten pregled celotnega evropskega avtomobilskega trga, vključno s stagnacijo rasti povpraševanja, naraščajočo konkurenco ostalih evropskih in azijskih znamk in negativno cenovno politiko neto cene vozil. Pričakuje se, da bo podjetje v letih 2005 in 2006 prevzelo stroške odpravnin, katerih višina in časovni okvir bosta določena po končanih pogajanjih z delavskimi syeti. Prvotno riaj bi največ delavcev odpustili v obratih v Nemčiji. Matjaž Gregorič, feto: Ford Chevrolet namesto Daewooja v večini držav Centralne in Vzhodne Evrope, vključno s Slovenijo, si je znamka Chevrolet že dodobra utrdila svoj položaj, medtem ko se z oktobrom pod tem imenom uradno predstavlja tudi na Madžarskem, Češkem in Slovaškem. Januarja 2005 bo začela delovati tudi na zahodnih trgih, kjer so jo doslej tržili pod imenom Daewoo. Na začetku bo vsa vozila za Evropo izdelovala družba GMDaewoo Auto & Technology (GM DAT) v Južni Koreji. Sčasoma se bodo na vseh trgih predstavili novi modeli iz celotne GM-ove proizvodne mreže. V Sloveniji se je znamki Chevrolet letos uspelo povzpeti na 11. mesto prodajne lestvice. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo namreč prodanih 1149 vozil (2,54 odstotka), kar je za več kot 38 odstotkov več kot v enakem obdobju lani (703:1,69 odstotka). Spremembe so predvidene tudi pri poimenovanju modelov; dosedanja nubira se bo preimenovala v lacetti, kakor se že imenuje petvratna kombili-muuzina, zdaj se bosta enako imenovali tudi limuzinska in prihajajoča kombijevska izvedba. M. G. GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MULARIJA, MLADI/ info@g-glas.sj Torek, 19. oktobra 2004 Živjo! Mladi me znova in znova prijetno presenečate z zvrhanim košem idej, pa Še malo jih uide čezenj. In Če se kdaj prav potiho prikrade dolgčas, ga kar hitro preženite. Igralec in animator Sten Vilar pravi, da to sploh ne bo težko, saj ga lahko premagate z domišljijo, ki je imate v izobilju. To dokazuje tudi številna pošta, ki nam jo pridno pošiljate vsak teden. Trudimo se, da bi objavili čim več cukrČkov in otroških peres in če nam kdaj ne uspe, nikar ne bodite žalostni. Zagotavljam vam, da preberem vsako vašo pesem, zgodbo, in si ogledam vsako vaŠo risbico. In s to vašo izkušnjo sem tudi sama za spoznanje bogatejša. Suzana Suzana Kovač ič Kako je nastal Internet? Nekoč je v pragozdu živel velikanski pajek. Ta pajek pa je pletel gromozansko mrežo. Počasi je pajek prekril ves pragozd s svojo mrežo. Ker mu je zmanjkalo prostora, je moral prekriti vse vasi, vsa mesta in na koncu še ves svet. Ker ljudje niso mogli nikjer več živeti, se je neki človek odločil vso to mrežo spraviti v kable in jih povezati z računalnikom. S tem je povezal ves svet in na to mrežo začel nalagati najrazličnejše podatke, informacije, programe ... Ko so to povezavo dobili vsi Zemljani, so tudi oni dodajali in oddajali različne informacije, ki so krožile po tej mreži. In od takrat naprej ljudje komuniciramo po spletni mreži. Pajek pa se je moral zadovoljiti z manjšo mrežo v svojem pragozdu. Jaka Draksier, OŠ Šenčur, iz glasila Žarki Čisto pravi Otroški dan t "Skrinjica želja, odpriva jo oba. Le kaj se skriva v njej? Odpri oči, poglej." Tako je v Domu krajanov na Primskovem v Kranju zbranim otrokom, staršem, babicam in dedkom prepeval Sten Vilar. Bil je pravi Otroški dan, kjer se je pelo, deklamiralo in celo zaplesalo. Kako se igrajo periČice oziroma "današnji pralni stroji", kot je šaljivo dejal Vilar, in kako se igrajo male miške, so pokazali otroci iz vrtcev Čenča in Prim-skovo. Na oder so prikorakali tudi učenci iz Podružnične Šole Primskovo, ki so se podali v svet rim. Na nastop so otroke odlično pripravile mentorice Maja, Darja, Erika, Irena in Urška. Živahno je bilo na tej šoli tudi ob sprejemu prvošolčkov v šolsko 4 _ skupnost. Za vstop so se morali najtnlajši šolarji kar potruditi in odgovoriti na nekaj "težkih" vprašanj starejših kolegov. S, K., fbto: Polona Mlakar Baldasin Smeh je pol zdravja. Učenci PŠ Primskovo v družbi Stena Vilarja. Modna kolekcija ZIMA 2004/05 Po ideji Barbare KrmeU, 8. r79, OŠ Škofja Loka - Mesto . i Predlog 2: plašč, mini krilo, visoki škornji Predlog 1: dolg plašč, hlače, pleten pulover, usnjene rokavice, podložene z volno, in bulerji Ofvoš^G p^v^eSG A® o 4 e \ O > O N O O o o N o (C Likovna pesem ROŽA Nejc Megušar, 5. r., PŠ Selca Zagotovuo kakovosti Navdušciii nad klubom V -mm soli Igrače DOBRA IGRAČA Zbirki petstotih igrač z znakom dobra igrača se jih je letos pridružilo še 14. Ljubljana - "Izbira in nakup igrače je zelo pomembno in odgovorno dejai^e. Znak dobra igrača zagotav^a, da imamo v rokah res kakovosten izdelek," je ob podelitvi priznai\j za znak dobra igrača, ki ga je letos prejelo 14 igrač, poudarila državna sekretarka pri ministrstvu za šolstvo, znanost in Šport Judita Kežman Počkaj. Omenjeni znak v Slovenci podedujejo že dvajseto leto, zbirka igrač s tem znakom pa obsega že petsto igrač. Na natečaj za pridobitev omenjenega znaka so se po besedah predsednice komisije za oceno igrač prof. dr. Ljubice Marja-novič Umek tudi letos prijavili zgolj uvozniki tujih igrač, saj je domačih proizvajalcev izredno malo. Pri ocenjevanju igrač komisija, ki deluje v okviru mi- J nistrstva za šolstvo, znanost in šport, upošteva njihovo zdrav-stveno-higiensko, psiho-peda-goško, Ukovno-oblikovTio in teh-nično-vzgojno ustreznost. Pri oblikovanju metodologije in kriterijev ocenjevanja so se zgledovali predvsem po nemškem in angleškem modelu, ki sta po besedah Ljubice Maijanovič Umek v evropskem prostoru najbolj uveljavljena. Ocenjevanje se odvija v ustreznih laboratorijih ob neposrednem spremljanju igre otrok. Znak dobra igrača so letos prejeli družinska hiša s kockami in delavnica na vozičku dveh francoskih proizvajalcev ter vti-kanka, lesena knjiga, vstavljan-ka, ladja, tovornjak, letalo, slikovne kocke, predorček, slikovna ulica, spremenljiva domačija, slikovne kocke živali in zgradbe nemškega proizvajalca. "Gre za igrače, ki so primerne predvsem za simbolno oziroma domišljijsko igro malčkov in otrok v zgodnjem otroštvu." Komisija igrače, ki so dobile omenjeni znak, nato odstopi pedagoški fakulteti, kjer služijo kot pomoč pri poučevanju študentov predšolske vzgoje, razrednega pouka ter fizike in tehnike. Del teh igrač pa je pred petimi leti postal muzejska zbirka, ki jo hranijo v celjskem otroškem muzeju Hermanov brlog v okviru tamkajšnjega muzeja novejše zgodovine. "Večine igrač z znakom dobra igrača namreč ni več mogoče dobiti na trgu, saj se igrače neprestano menjajo. To je tudi razlog, zakaj z ocenjevanjem vsako leto nadaljujemo, saj bi sicer današnje starše prikrajšali za igrače z znakom kakovosti," je končala Ljubica Marjanovič Umek. Mateja Rant Učenci osnovne šole Cvetka Golarja so obiskali svoje vrstnike v Hjoringu na Danskem. ŠkoQa Loka - V okviru projekta Comenius, ki spodbuja mednarodno sodelovanje med šolami, je 53 osmošolcev osnovne šole Cvetka Golarja obiskalo svoje vrstnike na Danskem. Z njimi so sodelovali pri projektnem delu v likovni, dramski in Hlmski delavnici. Tako so hitro navezali medsebojne stike in premagali tudi največjo oviro, ki so seje nekateri precej bali - komuniciranje v angleščini. Obenem pa je bil obisk Danske priložnost za spoznavanja dežele, njenih ljudi in navad. "To je bila zelo 'luštna* izkušnja. Ljudje so zelo odkritosrčni, hitro navežejo stike," je vtise z Danske strnila učenka Nina Krajnik. Da so ljudje zelo prijazni, je opazila tudi Tamara Avguštin, posebno presenečena je bila nad sproščenim odnosom, ki ga imajo učitelji in učenci. "Učitelji se z učenci pogovarjajo kot s prijatelji," je bila navdušena. Tilna Lončarja pa je presenetilo, da med učenci ni pretiranega zanimanja za šport. "Pri nas se skoraj vsak ukvarja s kakšno športno dejavnostjo, pri njih pa to ni navada." So bili pa zato vsi trije toliko bolj navdušeni nad klubom, ki so ga za učence uredili v kletnih prostorih šole, ki so jo obiskali. "V njem so mize za biljard in nogomet, vrtijo pa tudi glasbo. To bi morali imeti tudi pri nas," so si bili enotni Nina, Tamara in Ti-len. Kot so zatrdili, so se pri družinah danskih učencev hitro znašli, dobro jim je stekel tudi pogovor v angleščini, čeprav so se oboji, so priznali, malce "lomili" pri jeziku. "Izmenjave učencev so dobra priložnost za utrjevanje angleškega jezika. Skozi to izkušnjo so učenci pridobili dodatno samozavest pri komuniciranju v angleščini," je razložil ravnatelj France Benedik. Izmenjave Danski vrstniki so jih ob prihodu prisrčno pozdravili. predstavljajo predvsem popestritev šolskega dela, obenem pa na ta način spoznavajo druge dežele in navade ljudi. Učitelji, ki so jih spremljali, pa so dobili priložnost za spoznavanje danskega Šolskega sistema. "Na Danskem učencem ponudijo osem izbirnih predmetov. Odločijo se lahko za dva, enega ali pa tudi nobenega. Nivojski Učenci osnovne šole Cvetka Golarja na Danskem pouk pa so že pred leti ukinili," je nekaj razlik v primerjavi z našim šolskim sistemom izpostavil France Benedik. Največja razlika pa je v bistveno boljšem standardu, ki ga imajo v danskih šolah. "Učenci imajo na voljo več komunikacijskih površin, od samih hodnikov, kjer so nameščena tudi igrala, do knjižnice, ki je dvakrat večja kot naša." Navdušila jih je tudi glasbena učilnica. "Opremljena je z instrumenti skoraj za ves orkester." Učenci imajo na voljo tudi veliko športnih površin. In še ena pomembna razlika. "Njihova šola je dejansko brezplačna," je poudaril Benedik. Učenci namreč vse učbenike dobijo v šoli, brezplačne so tudi vse ekskurzije. "Medtem ko so našim učencem morali pot na Dansko plačati starši - nekaj malega smo zbrali le s pomočjo sponzorjev - pa bo za starše danskih otrok njihov obisk v Sloveniji povsem brezplačen," je končal Benedik. Mateja Rant, foto: arhiv šole i I Torek, 19. oktobra 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN Srednja biotehniška šola Kranj Smledniška c. 3, 4000 Kranj tel.: (04) 280 57 00, fax: (04) 280 57 18 e-pošta: irena.gril@guest.arnes.si e-naslov: www.s-bts.kr.edus.si V ŠOLSKEM LETU 2004/05 VABIMO K VPISU V NASLEDNJE PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ZA ODRASLBt 2,5-letni programi: • POMOČNIK V ŽIVILSTVU • POMOČNIK GOSPODINJE SKRBNICE 3-letni programi: • CVETLIČAR • VRTNAR • KMETOVALEC • ŽMLEC-MLEKAR 4-letni programi: • VRTNARSKI TEHNIK • KMETIJSKI TEHNIK • ŽIVILSKI TEHNIK 2-letni PTI program: • VRTNARSKI TEHNIK • ŽIVILSKI TEHNIK Izvajamo tudi PREKVALIFIKAtCJO in DOKVALIFIKACIJO za naštete programe. INFORMACIJE in VPIS: 04/280 57 20 - org. izobr. odraslih, Anja Mesec in Tina Košir ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE - PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC; št. del. mest: 10; MIKLAVČIČ SUZANA S.P., SRA-KOVUE 13, KRANJ DELAVEC BREZ POKLICA Št. del. mest: 5; ADECCO H.R., D.O.O., VLOGE NA: CELOVŠKA C. 44. UUBUANA PROSEN COM., D.O.O., SP. DUP-UE 8, DUPUE POMOŽNI DELAVEC HRIBAR BLESK. D.O.O.. SAVSKA C. 34. KRANJ št. del. mest: 3; MEGAMATRIX. D.O.O.. STARETOVA UL. 39, KRANJ OŠ IVANA GROHARJA ŠK. LOKA. PODLUBNIK 1. ŠK. LOKA ŠENGAR, D.O.O.. BRITOF 43. KRANJ ŽVELC DAMJAN S.P. LAHOVČE 87. CERKUE PLESKAR; KOBAL BERNARDA S.P. C. 1. MAJA26B. JESENICE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL; BERNIK SAŠO S.P., RACOVNIK 35, ŽELEZNIKI POMOŽNI ŽERJAVAR; št. del. mest: 2; SUUKANOVIČ RASIM S.P., JAVOR-NIŠKI ROVT 35C. JESENICE KUHARSKI POMOČNIK; SODEXHO. D.O.O., ŽELEZNA C. 16, UUBUANA SLAŠČIČAR; SODEXHO, D.O.O.. ŽELEZNA C. 16. UUBUANA MIZAR; EGOLES. D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA KUUČAVNIČAR AQUASAVA. D.O.O.. GORENJESAV-SKAC. 12. KRANJ KLANŠEK, D.O.O.. BREZJE 76D. BREZJE OBLIKOVALEC KOVIN št. del. mest: 6; ADECCO H.R., D.O.O.. VLOGE NA: CELOVŠKA 44, UUBUANA I.S.S., D.O.O., KOROŠKA C. 53. KRANJ ORODJAR; MIKROS, D.O.O.. KOROŠKA C. 92. TRŽIČ AVTOKLEPAR; ALPETOUR ŠPEDICIJA IN TRANSPORT, D.D., KAPUCINSKI TRG 8. ŠK. LOKA MONTER CEVNIH SISTEMOV; PMI -PROCESNA OPREMA. D.0.0.. UKO-ZARJEVA UL 27, KRANJ STROJNI MEHANIK; SAXONIA -FRANKE, D.O.O.. KOROŠKA C. 92, TRŽIČ AVTOMEHANIK; št. del. mest: 2; GRAD OBRTTJO GRADBENO PODJETJE. D.D.. GRAJSKA C. 44, BLED ELEKTROMONTER; GITAS, D.O.O., ZG. BITNJE 1. ŽABNICA ELEKTRIKAR ELEKTRONIK; št. del. mest^^ 3; SG GUZEU. D.O.O., PARTIZANSKA C. 13, ŠK. LOKA FRIZER; NFR, D.O.O., MESTNI TRG 13, UUBUANA ZIDAR; št. del. mest: 2; SUUKANOVIČ RASIM S.P., JAVORNIŠKI ROVT 35C, JESENICE VOZNIK AVTOMEHANIK CESAR IVAN S.P, LEPENCE 8, BOHINJ. BISTRICA št. del. mest: 2; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D.D., GRAJSKA C. 44, BLED SKLADIŠČNIK; SIM ŠPORT SERVIS. D.O.O., STRAŽIŠKA UL 24, KRANJ PRODAJALEC št. del. mest: 2; GACHO, D.O.O., PODNART 64. PODNART št. del. mest: 2; JANCOMM, D.O.O., RETNJE 54. KRIŽE KREK, D.O.O.. SAVSKA C. 35, BLED OBLAK MILAN S.P, ALPSKA C. 30, št. del. mest: 2; OGREX, D.O.O., PO-DREČA 5, MAVČIČE VETPET, D.O.O., KANTETOVA 18. UUBUANA PRODAJALEC ŽIVILSKIH - PRE-HRAMB. ARTIKLOV; SPAR, D.O.O., SPAR JESENICE. FUŽINSKA C. 8. JESENICE KUHAR APRO COM, D.O,O.. C. GORENJSKEGA ODR. 15A, BLED št. del. mest: 2; KREK, D.O.O., SAVSKA C. 35. BLED SODEXHO, D.O.O., ŽELEZNA C. 16. UUBUANA NATAKAR FAMA TREND, D.O.O., BOROVŠKA C. 93A, KRANJSKA GORA GO MONT, D.O.O., INDUSTRIJSKA C. 5, NOVA GORICA JELENC K.D., ZG. GORJE 69. ZG. GORJE Št. del. mest: 2; KREK, D.0.0., SAVSKA C. 35, BLED št. del. mest: 2; MAROLT JANEZ S.P., PREŠERNOVA C. 68, BLED SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA; št. del. mest: 2; RAZBORŠEK DANICA S.P., BRITOF 120. KRANJ LESARSKI TEHNIK; EGOLES. D.D., KIDRIČEVA 56. ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK BASING, D.O.O., ŽELEŠKA C. IIA, BLED EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE. D.D.. KIDRIČEVA C. 82. ŠK. LOKA SAT CONTROL, D.O.O.. POŽENIK 10. CERKUE SAX KONSTRUKCIJE. UUBUAN-SKA C. 24A. KRANJ št. del. mest: 2; SAXONIA-FRANKE, D.O.O., KOROŠKA C. 92. TRŽIČ ELEKTROTEHNIK št. del. mest: 9; ADECCO H.R.. D.O.O., VLOGE POSLATI NA: CELOVŠKA 44. UUBUANA PILASTER, D.O.O.. ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA KEMIJSKI TEHNIK; CMC GALVANI-KA, D.O.O.. ALPSKA 43, LESCE GRADBENI TEHNIK; ARHES, D.O.O., SP DUPUE 4, DUPUE STEVARD(ESA); ALPE AIR. D.O.O., ZG. BRNIK 130E, CERKUE TRGOVINSKI POSLOVODJA; OBLAK MILAN S.P., ALPSKA C. 30, LESCE EKONOMSKI TEHNIK; SLOVENICA. D.D.. KOROŠKA C. 2, KRANJ GIMNAZIJSKI MATURANT št. del. mest: 15; GENERALI ZAVAROVALNICA, D.D., KRŽIČEVA UL. 3, UUBUANA št. del. mest: 2; SAVATRIS, D.0.0., CELOVŠKA C. 175, UUBUANA INŽ. ELEKTROTEHNIKE; GEOSON-DA, D.O.O., LIKOZARJEVA 3.'KRANJ PROMETNI PILOT; ALPE AIR, D.O.O., ZG. BRNIK 130E. CERKUE POSLOVNI SEKRETAR; TEHNOCO-MERC. D.O.O., DRAVSKA UL. 9, MARIBOR VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK; OZG KRANJ. OE ZD KRANJ. GOSPOSVET-SKAUL. 10. KRANJ UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA; št. del. mest: 3; BASING, D.O.O., ŽELEŠKA C. IIA, BLED UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA ZA ORGANIZACIJO IN TEHNOLOG. DELA; ARHES. D.O.O., SP DUPUE 4. DUPUE UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA; OBČINA GORENJA VAS -POUANE, POUANSKA C. 87, GORENJA VAS (JAVNI NATEČAJ V UR. L. RS -15.10.04} DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA (VS); MLINAR TEAM. D.O.O., GORENJE-SAVSKAC. 15, KRANJ UNIV. DIPL EKONOMIST KREK, D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED SAT CONTROL D.O.O.. POŽENIK 10, CERKUE ŠIBO, D.O.O.. KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA DIPL EKONOMIST (VS); TRENK-WALDER, D.O.O., DUNAJSKA 105, UUBUANA UNIV. DIPL. ORGANIZATOR; TRGO-DOM N01., D.O.O., DELAVSKA C. 26, KRANJ DIPL VARNOSTNI INŽ. (VS); TRIO, D.D., MLAKA 10, TRŽIČ UNIV. DIPL INŽ. ARHITEKTURE; ARHES. D.O.O., SP DUPUE 4, DUPUE DR. MEDICINE; št. del. mest: 2; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) HOLMED, D.O.O., KAPUCINSKI TRG 7, ŠK. LOKA OZG KRANJ, OE ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ DR. MEDICINE SPEC. PEDIATRIJE; OZG KRANJ. OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED. MLADINSKA C. 1, BLED Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, vključno z roki prijave, so objavljeni na Oglasni deski Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod Republike Sloveoire za zaposkwanie. G>inäkova 12. Uublians Pßl I A4 J>0*IÜ|AKQ llPl« 97,3 MR ^ommf ß^Hu RADIO KRANJ, d.o.o. Stritarjeva ulica 6, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radlo-krani.si NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Infrastruktura Bled do.o., Rečiška cesta 2, 4260 Bled, na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 07.04.2004 in na podlagi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03), objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo teptalnega stroja 1. Predmet prodaje je rabljeni snežni teptalni stroj Kassbohrer PB 42.200 D 2. Opis vozila: Vrsta vozila: Znamka in tip: Leto izdelave: Datum registracije: Prevoženo: Motor: Št. šasije: Barva: Gosenice: Dodatna in serijska oprema: delovno vozilo - snežni teptalni stroj Kassbohrer Pisten Bully 42.200 D-1984 16.4.1984 6465 delovnih ur Diesel. 147 kW 813.0000.10.10851 acryl rdeča aluminijaste s konicami na gumi trakovih plug oblike "U", ravnalna deska, fiksna snežna freza. 3. Splošno stanje delovnega vozila: Stalni sodni cenilec je stroj glede na starost ocenil kot dobro ohranjen. 4. Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je višina ponujene kupnine, s tem, da je izhodiščna cena za prodajo stroja 1.952.880,00 sit (DDV vključen v ceni). 5. Stroj je na ogled na smučišču Straža, po predhodnem obvestilu po tel.: 031/330-647, g. Janez Finžgar. 6. Pisne ponudbe morajo prispeti na podjetje Infrastruktura Bled, d.o.o., Rečiška 2 do 02.11.2004, do vključno 10.00 ure. Izbor bo opravljen istega dne ob 11.00 uri. 7. V primeru dveh ali več enakih ponudb z enako višino ponujene kupnine bo najugodnejši ponudnik izbran z žrebom. Infrastruktura Bled, d.o.o. Mirko UlČar, direktor RTC KRVAVEC, d.d. Grad 76 4207 Cerklje na Gorenjskem Tel. 04/25-25-930 Fax: 04/25-25-931 http: //www. rtc-krvavec. si RTC KRVAVEC, d.d., sprejme v zimski sezoni 2004/2005 na delo več delavcev/-k in sicer: 1. VZDRŽEVALEC/-KA SMUČIŠČ: 5 delavcev Pogoji: IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne ali gradbene smeri, vozniški izpit B kategorije, 2 leti delovnih izkušenj, znanje smučanja 2. ŽIČNIČAR-STROJNIK/-KA: 13 delavcev Pogoji: IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne, elektro ati sorodne smeri, izpit JB. vzdrževanje in upravljanje z žičniškimi napravami, 3 leta delovnih izkušenj, znanje smučanja 3. PRODAJALEC/-KA VOZOVNIC: 6 delavcev Pogoji: ekonomska srednja ali trgovska šola, poznavanje blagajniškega poslovanja in poslovanja z vrednostnimi papirji, delo z računalnikom, pasivno znanje enega svetovnega jezika, 2 leti delovnih izkušenj 4. NADZORNIK/CA NA SMUČIŠČU: 2 delavca Pogoji: opravljen izpit za nadzornika na smučišču, lastna smučarska oprema, 1 leto delovnih izkušenj 5. REDAR/-KA NA PARKIRIŠČU: 6 delavcev Pogoji: osnovnošolska izobrazba, poznavanje predpisov o redu na smučiščih ter prometnih predpisov, opravljen preizkus znanja za reditelja, 1 leto delovnih izkušenj 6. K0NTR0L0R/-KA VOZOVNIC: delavec Pogoji: najmanj poklicna izobrazba, poznavanje predpisov o redu na smučiščih, zaželeno znanje svetovnega jezika, 1 leto delovnih izkušenj 7. ADMINISTRATOR-INFORMATOR/-KA: 1 delavec Pogoji: ekonomska srednja ali administrativna šola, delo z računalnikom, pasivno znanje enega svetovnega jezika, 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas zimske sezone 2004/2005. Z delavci, ki so zainteresirani samo za občasno delo, je mogoče skleniti podjemno pogodbo. K sodelovanju vabimo pravne osebe ali samostojne podjetnike, ki imajo v zimskem času proste delavce in jih za čas zimske sezone lahko prerazporedijo na delo v našo družbo. Dodatni pogoj: oddaljenost bivališča do 30 km pd sp. postaje kabinske žičnice Krvavec. Prednost imajo kandidati, ki so že delali na Krvavcu, in kandidati, ki Imajo opravljene zahtevane preizkuse znanja. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: RTC Krvavec, d.d.. Grad 76, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Vse dodatne infomiacije dobite po tel.: 04/25-25-930 ali 04/25- 25-925. KOVINOTEHNA, d.o.o., CEUE OBJAVUA ZBIRANJE PONUDB za prodajo poslovnih prostorov: • Poslovni prostor na Jesenicah, Titova 1, v pritličju in kleti, v skupni izmeri 874,70 m2 s pripadajočim zemljiščem {idealno solastnino). Izhodiščna cena za prodajo je 149,1 mio SIT. Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 10 dneh v zaprti ovojnici z oznako "Nakup nepremičnin" na naslov: Kovinotehna, d.o.o., Celje, Mariborska 7, 3502 Celje. Pisna ponudba mora vsebovati ponujeno kupnino ter način in rok plačila. Predmetne nepremičnine bodo prodane po sistemu vide-no-kupljeno. Za podrobnejše informacije in oglede je kontaktna oseba ga. Saša Stopinšek, telefon 03/5432 204. Izbrani ponudnik bo obveščen najkasneje v 30 dneh po zaključku zbiranja ponudb. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik po presoji oz. izbiri prodajalca, pri čemer cena ne bo edini kriterij. Prodajalec si pridržuje pravico, da po končanem izbiranju ne izbere nobenega od ponudnikov. Kovinotehna, d.o.o., Celje AVTO-MOTO DRUŠTVO JESENICE Cesta Borisa Kidriča 26/C, 4270 Jesenice Komisija za prodajo nepremičnin Datum: 15.10.2004 Avto-moto društvo Jesenice na podlagi sklepa občnega zbora z dne: 07.10.2004, objavlja: POZIV ZA JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin: 1. Predmet prodaje in izklicna cena: Predmet prodaje je: A. RAZSTAVNI PAVlUON AVTOMOBILOV - NOVEJŠI: na zemljiški parceli številka: 1871 /6 k.o. Jesenice s tlorisnimi gabariti: 9,30m x 10,30m z etažnostjo objekta: pritličje z višino 3,75m nad koto pritličja. Izklicna cena za objekt je: 9,066.960 SIT. Poleg objekta z uporabno notranjo površino 86,65 kvadratnega metra pripada objektu še zemljišče v neposredni okolici objekta v izmeri: 42 kvadratnih metrov. Izklicna cena za zemljišče je: 302.400 SIT. V ceno je vključen 2% davek na prodajo nepremičnin, kupec plača stroške pogodbe in zemljiškoknjižne ureditve. B. RAZSTAVNI PAVlUON - STAREJŠI : DELAVNICA ZA DEJAVNOST VULKANIZERSTVA: SKLADIŠČNI AU GARAŽNI PROSTORI: na zemljiški parceli številka: 1871/6 k.o. Jesenice v območju urejanja: J2/S15/1-e, s tlorisnimi gabariti: 5,00m x 6,00m za posamezni prostor in 3,00m x 6,00m za garažo z jaškom. Razstavni paviljon, delavnica za vulkanizerstvo in garaža z jaškom imajo notranjo višino: 3,40 m, skladiščni In garažni prostori pa Imajo notranjo višino: 2,40 m. Skupna površina prostorov z višino 3,40 metra znaša: 78 kv. metrov, skupna površina skladiščnih ozir. garažnih prostorov z višino: 2,40 metra pa znaša: 60 kv. metrov. Izklicna cena za razstavni paviljon, delavnico za vulkanizerstvo in garažo z jaškom je: 7,000.000 SIT, za skladiščne in garažne prostore pa je: 4,320.000 SIT. K navedenim objektom pripada še zemljišče v izmeri 3,00 metre x 27 metrov: 81 kv. metrov. Izklicna cena za zemljišče znaša: 486.000 SIT. V vseh cenah je vključen 2% davek na prodajo nepremičnin. Kupec plača stroške sestave pogodbe in zemljiškoknjižne ureditve. Prodaja nepremičnin pod "B" se prodaja v paketu. Nepremičnine pod "A" in "B" se prodajajo po načelu: videno -kupljeno. 2. Pogoji sodelovanja: Na javnem pozivu lahko sodelujejo fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, ter samostojni podjetniki in pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije. Ponudniki morajo pred zaključenim rokom za oddajo ponudb položiti varščino v višini 10% izklicne cene za objekt, ki ga želijo licitirati, na transakcijski račun AMD Jesenice, odprt pri Gorenjski banki PE Jesenice št.: 07000-0000126578 s pripisom "varščina za javni poziv 2004". Plačana varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo varščina vrnjena v roku 10 dni od dneva odpiranja ponudb. Vplačane varščine se ne obrestujejo. 3. Odpiranje ponudb: Rok za zbiranje ponudb je: 09.11.2004 do 24 ure. Ponudbo je potrebno poslati priporočeno ali vročiti osebno na AMD Jesenice, Cesta B. Kidriča 26/C, Jesenice, v času uradnih ur od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 In v torek, četrtek popoldne od 16. do 18. ure, v zapečateni kuverti z oznako "Ne odpiraj, Javni poziv - prodaja stavb 2004". Pisna ponudba mora vsebovati: naslov kupca, navedbo nepremičnine, ki jo želi licitirati, In ponujen znesek. Ponudbi se mora priložiti: - izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, oziroma potrdilo o državljanstvu RS za fizične osebe. - potrdilo o plačani varščini -ob večjem številu prispelih ponudb bo izbran tisti, ki bo ponudil najugodnejšo ceno. - Ponudnik naj navede dejavnost, ki jo namerava opravljati v kupljeni nepremičnini - Odpiranje ponudb bo komisijsko Imenovano s strani društva dne 11. 11. 2004 ob 16.00 uri v prostorih AMD Jesenice. - Za objekte pod črko "B" ima dosedanji dolgoletni podnajemnik predkupno pravico. 4. Sklenitev pogodbe: O najugodnejšem ponudniku bodo ponudniki obveščeni v roku 8 dni od odpiranja ponudb. Kupoprodajna pogodba se sklene v 8 dneh po odpiranju ponudb. Rok za končno plačilo kupnine je 30 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe, sicer se pogodba šteje za razdrto, vplačano varščino pa zadrži prodajalec, kot odškodnino zaradi postopka in razveljavljene pogodbe. Vsa dodatna pojasnila In vpogled v listine interesenti dobijo na AMD Jesenice, Cesta B. Kidriča 26/C, ob četrtkih od 16. do 18. ure. AMD Jesenice si pridružuje pravico, da kljub ponudbam ne izbere ponudnika. AMD Jesenice GORENJSKI GLAS • 28. STRAN ZANIMIVOSTI Torek, 19. oktobra 2004 Deveti križ ji ni v breme Terezija Polajnar, ki je 14. oktobra praznovala 90. rojstni dan, svoja leta dobro nosi. Zdrava je In njena družina lepo skrbi zanjo. Malce nagajata vid in sluh, sicer pa Terezija Polajnar iz Potoč dobro nosi svoj deveti križ. Potoče - Živi namreč z druži- . no najmlajše hčere Cirile, sicer ima pet otrok, še Matija, Ivana, Marinko in Načeta. Slednjega se bodo bralci zagotovo še spomnili kot poslanca takratne stranke SKD, sedaj pa v politiki ni več tako znan, pač pa je zagret maratonski tekač. Mama Terezija je doma iz TenetiŠ. Ko je kot mladenka služila v Dupljah, je tam spoznala svojega moža, čevljarja po poklicu. Družina je živela od njegove plače, ki jo je pozneje služil pri Vrtaču na Visokem, nazadnje pa v kranjski Planiki, doma pa so imeli tudi majhno kmetijo z dvema kravicama. Izobilja niso poznali, vseh pet otrok pa se je v skromnih razmerah izšolalo za poklice. Pred 26 leti je Terezija ovdovela, v tolažbo pa ji je družina, ki se je povečala za 13 vnukov in 14 pravnukov. V nedeljo se je za mamin rojstni dan vsa zbrala k slovesnemu kosilu. Za celo ohcet jih je bilo. Mami so prišle za praznik s pesmijo voščit tudi pevke ženskega'pev-skega zbora Društva upokojencev Josipine Turnograjske, med prvimi pa ji je k visokemu jubileju čestital župan občine Preddvor Franc Ekar. razstavo po evropskih državah Osnovna šola Helene Puhar se je jeseni vključila v evropski projekt Comenius, s katerim bo sodelovala v izmenjavi šolskih, razvojnih in jezikovnih projektov za svoje učence. V začetku oktobra so bili z razstavo likovnih izdelkov na temo "Jaz sem" v švedskem mestu Umea, maja prihodnje leto bo šest šol iz evropskih držav na obisku v Kranju. Kraiy - Pobudnici za vključitev OŠ Helene Puhar v projekt Comenius, ki poteka pri nas v okviru Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja v Ljubljani, sta bili Alenka Čoh, specialna pedagoginja, in Darka Rozman, pomočnica ravnateljice, ki sta k sodelovanju pritegnili še Marka Kalana, Matejo Žvokelj Kostai^jevec in Myo Kemperle, specialne pedagoge na šoli. Slišali sta za več uspešnih vključitev slovenskih Šol za učence s posebnimi potrebami v ta mednarodni projekt, ki je namenjen tudi učencem šol z rednim programom, in želeli, da bi se v sodelovanje z državami partnerkami vključili tudi učenci in učitelji OŠ Helene Puhar. Na ta način bi se učenci povezali z otroki po Evropi, učitelji pa seznanili z različnimi šolskimi sistemi, metodami dela, ki bi obogatile njihovo praktično delo. Po internetu so kmalu našli šole s podobnimi interesi na Švedskem, Irskem, v Veliki Britaniji, Poljski in Češki. Zaradi uspešno zastavljenega projekta, s katerim se bo Šola preko tematsko izbranih razstav predstavila šolam iz omenjenih Tekmovanja za večjo varnost otrok v prometu Jesenice - Člani Sveta za pre- prometu. Člani ekip učencev so Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič ventivo m vzgojo v cestnem prometu občine Jesenice z različnimi preventivnimi akcijami skrbijo za veČjo varnost vseh udeležencev v prometu, predvsem otrok. V oktobru so bili organizatorji medobčinsko tekmovanje za učence osnovnih šol iz občin Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica Kaj veš o najprej odgovarjali na teoretična vprašanja o cestnoprometnih predpisih, v praktičnem delu pa so se preizkusili v pravilni vožnji s kolesi na poligonu in na cesti. Najboljše znanje so pokazali učenci z osnovnih šol Toneta Čufarja in Prežihovega Voranca z Jesenic ter Osnovne v ^ šole Žirovnica. držav, so jih pri Comeniusu Ljubljana podprli. Sklenili so triletno pogodbo, za prvi projekt pa dobili finance. Od 3. do 10. oktobra so bili učitelji že na prvem gostovanju na šoli Carlshöjdsskolan v univerzitetnem mestu Umea na severu Švedske, kjer so razstavili likovne izdelke učencev na temo "Jaz sem" in se spoznali s švedskim odnosom in šolskim sistemom za otroke s posebnimi potrebami. Vrnili so se s številnimi vtisi in izkušnjami, ki jih bodo poizkušali vključiti v šolski program. Mateja Žvokelj Kostanjevec in Marko Kalan sta bila po vrnitvi presenečena nad odnosom Švedov do ljudi s posebnimi potrebami: "Zanimivo je, da imajo na Švedskem sistem integracijske šole, ki povezuje v enem poslopju učence, ki obiskujejo redni program pouka, in učence s prilagojenim programom. To velja za osnovno in srednjo šolo, kjer so do sedemnajstega leta. Učencev med seboj ne ločijo. Tudi njihova politika do invalidnih oseb je zelo razvita. Pri njih ni problem, da otroci v šoli videvajo otroke na invalidskih vozičkih. Do dolo-J.R. čene starosti pripeljejo takšne otroke v Šolo celo zastonj s taksiji, ne glede na to, kje so doma, vsi otroci, s posebnimi potrebami ali brez, imajo tudi brezplačno malico. Na cesti in v javnem življenju so enakopravni, stvari so prilagojene njim. Imajo na primer celo poseben avtobus, ki vozi na redni liniji. Povsod so klančine in so lahko zelo mobilni. Pri njih je vse zastonj, ne rabijo nič plačevati za Šolske potrebščine, ostaja celo knjigarna, ki je namenjena samo otrokom in ljudem s posebnimi potrebami." Obiskali so štiri integracijske šole in se seznanili s številnimi pripomočki, sistemi del in odnosom do dela: "Vsak učitelj na šoli dobi asistenta, čim se pojavi najmanjša potreba po tem, tudi do pet, kar vse plača država, pri nas pa ga mora odobriti Ministrstvo za šolstvo," je pojasnila Mateja. Tudi na razstavi, ki je potekala v kulturnem domu, so bili zelo lepo sprejeti, učitelji iz omenjenih držav pa so kmalu vzpostavili med seboj tople stike. Skupaj se veselijo srečanja v Kranju maja prihodnje leto, ko bo tema razstave Moja dru- zma. Katja Dolenc, PREJELI SMO Golobe v Vogljah streljajo Odgovor na članek, kije bil objavljen v Gorenjskem glasu, št. 45, 8. junija 2004, stran 75. Bralci in moji vaščani naj izvedo resnico, ki jo Slavko Sitar v članku navaja o "streljanju golobov". Zato sem se počutil zelo prizadetega zaradi neresničnih besed, ki so bile napisane. Slavko Sitar me je po krivem obdolžil, da sem jaz streljal golobe, kakor tudi uničil češnje. Osebno me je tožil in pravdo na sodišču dne 21. 9. 2004 tudi izgubil. Na sodišču je popolnoma propadel. R.M. (naslov v uredništvu) ® Rodio Tfigloy Pnri9lo/0orenJ/ke'^ Prvi glo/ek GorenJ/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta čufarja 4.4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj PRVI GLASEK GORENJSKE 2004 bo v soboto^ 23. oktobra, ob 18. uri, v dvorani Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah. Vstopnice po 800 tolarjev so naprodaj v tajništvu Radia Triglav od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.30. Vabljeni! ❖ Radio Triglav v soboto, 23. oktobra, ze osmič zapored organizira zabavno-glasbeno prireditev PRVI GLASEK GORENJSKE. Prireditev postaja iz leta v leto bolj priljubljena. Na letošnji razpis se je prijavilo 48 otrok. Strokovna žirija je izbrala sedem pevk in tri pevce, ki se bodo ob spremljavi skupine Akord pomerili za laskavi naslov Prvi glasek Gorenjske 2004 po izboru občinstva in Prvi glasek Gorenjske 2004 po izboru strokovne žirije. Nastopili bodo v dveh kategorijah: od 5. do vključno 10. leta in od 11. do vključno 14. leta starosti. Nastopili bodo: KATEGORUA MLAJŠIH Žan Zelič Iz Kranja - Veseli tobogan David Logar Iz Preddvora - Kresničk Katja Logar iz Preddvora - Mojčina pesem Črt Strgar iz Bohinjske Bistrice - Pet prstkov Ajda Stare z Bleda - Bratovščina Sinjega galel^ KATEGORUA STAREJŠIH Nina Čamian iz Domžal - Ne bom čakala te Sandra Štem z Jesenic - Oprosti mi Lidija KejŽar iz Begunj - Pravi kavboj Anja Antolič z Brezij - Ne kliči me Anja Konič z Jesenic - Ni mi ia\ Nastopile bodo tudi lanske zmagovalke. Večer pa bo popestril Maček Muri. a >o d d -d .2 'S cc Pesem ga je spremljala povsod S harmoniko, petjem in kolesom je devetdesetletni Matevž Gazvoda prepletal večino svojega življenja. Breg pri Preddvoru - Vesel in čil je Matevž Gazvoda (rojstni dan je praznoval 15. septembra) sprejel župana Franca Ekarja, ki mu je voščil in zaželel še naprej trdnega zdravja. Matevž je kot devetletni otrok ostal brez staršev in trdo življenje gaje spremljalo vsa mladostna leta. Oglas v časopisu, da čevljar v Škofji Loki potrebuje delavca, ga je iz rodne Dolenjske v letu 1931 pripeljala na Gorenjsko. Pot za zaslužkom gaje zatem peljala v Tržič in od tam na Visoko pri Kranju k Vrtaču. Tam je tudi spoznal svojo bodo- čo ženo Rozalijö, ki se je tam učila šivanja na šivalni stroj. Ljubezen je naredila svoje. Poročila sta se prvega januarja leta 1941. Druga svetovna vojna je Matevža 1. 1944 potegnila v partizane na štajerski konec v okolico Solčave in Gornjega Grada. Po preboju iz nemškega obroča je Matevž v Kamniški Bistrici padel v nemško gnezdo. Sledila so zaslišanja v Kranju in Begunjah. V Dachauu je doživel vso nečloveško plat življenja. Po vojni se je Matevž aktivno vključil v obnovo domovine. Kot predsednik zbora okraja in zatem kot odbornik v treh mandatih v občini Preddvor je pomembno prispeval k elektrifikaciji vasi v preddvorskem koncu, kakor tudi k izvedbi drugih gospodarskih načrtov. Družbeno življenje mu je bilo že od nekdaj blizu. Rad je bil med ljudmi, rad je pel in igral na harmoniko in povsod, kamor se je le dalo, se je peljal s kolesom. V sedemdesetih letih-je bil pobudnik in organizator, da je Preddvor dobil organizacijo fantovščine v okviru slovenske Kmečke ohceti. Zaradi takšne aktivnosti na vseh področjih je bil bolj malo doma, tako da je vse tri hčerke Slavko, Marinko in Vero naučil znanja vseh opravil na manjši kmetiji. Petje mu je bilo vedno pri srcu in kot upokojenec je pel v moškem pevskem zboru Peter Lipar v Kranju. Zveza kuhurnih organizacij Slovenije pa mu je za uspešno in dolgoletno delo na področju glasbene dejavnosti podelila zlato Gallusovo značko. Danes Matevž ob osem let mlajši ženi Rozaliji Še vedno zavzeto spremlja družbeno življenje v kraju in domovini. Bistrost in okretnost sta še vedno njegovi vrlini tako, da še vedno, kadar je to potrebno, sede v svoj avto in ženo Rozali-jo odpelje v Kranj po opravkih. Takšnim častitljivim Matev-ževim letom je prav gotovo svoje dodala pestra družbena aktivnost, pridne hčerke in dobra žena. Prisegata na pošteno delo Ob zvokih citer sta Ana in Jože Ušeničnik v soboto na Škofjeloškem gradu obnovila poroko izpred petdeset let. Škofja Loka - Par iz Poganske doline, ki že dolgo živi v ŠkoQi Loki, je ziatoporočil župan Igor Draksler, s katerim sta pred leti tudi skupaj delala. Zlato poroko so z obiskom počastili Številni sorodniki, hčeri Anka in Mirjana sta bili priči, prišla pa je tudi teta prve poroke Tilka, ki danes šteje 84 let. Slavko Prezelj v Ze zgodaj dopoldne sta Ana in Jože doživela presenečenje. V soseski so jima pripravili šran-go. "Ob prvi poroki je nevesto seveda plačal ata, sedaj pa sva za to poskrbeli priči," sta povedali Anka in Miijana, ki sta se morah kar dolgo pogajati. Sledila je cerkvena poroka v cerkvi Sv. Jakoba, nato cerkvena na Loškem gradu, slavje pa so nadaljevali Pr' Ljubici v Vinhar-jih. Jože se je rodil v Stranah na Hotavljah kot prvi sin številne družine. Zemlje je bilo malo, še ta je bila v hribovitem predelu, še kot mlad fant je šel služit. Naučil se je vseh kmečkih opravil, po vojni pa se je oprijel očetovega poklica in se v Gradisu izučil za tesarja. Več kot 31 let je potem delal pri Tehniku. Ana Marija pa je bila prvorojenka v Ferlanovi družini. Svoje otroštvo opiše kot lepo, le vojna nima v lepih spominih. Po šolanju v Škofji Loki se je zaposlila v Marmorju, pred upokojitvijo pa je delala še v Podjetju za urejanje hudournikov v Ljubljani. Pred 50 leti sta se poročila v Gorenji vasi, kmalu pa začela graditi hišo v Škofji Loki. V novo hišo sta se vselila po šestih letih zakona, ki sta jo z velikim odpovedovanjem dograjevala še nekaj let. Rada sta imela novosti, na začetku jima je krajšal čas radio, kmalu sta kupila tudi televizor in leta 1966 tudi fička. Jože se je upokojil leta 1988, leto kasneje tudi Ana. Danes imate štiri vnuke, Robija, Simono, Karmen in Alenko, pol leta pa že uživata tudi ob pogledu na pravnuka Zana. Tudi na jesen življenja, tako kot vselej, prisegata na skromnost in pošteno delo, še posebej sta vesela svoje družine. Boštjan Bogataj Torek, 19. oktobra 2004 KAŽIPOT GORENJSKI GLAS • 29. STRAN HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 (ijaročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti ,(jo ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS pozman Janez, s.p., I^ancovo 91, Radovljica Trst 23. 10., Lenti 21. 10.; Madžarske toplice od 11. do 14. 11., 18. do 21. 11. in 25. do 28. 11. Palnfianova in tovarna čokolade 24. 11.; Tel.: 04/53-15-249 PBEÄKRNOVO gledališče kranj Glavni trg 6, Kranj R. Becker: JAMSKLČLOVEK, 24.10. ob 19.30, za IZVEN in KONTO; M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA, 25.10. ob 19.30, za MODRI, IZVEN in KONTO, 30.10. ob 19.30, za IZVEN in KONTO; PODAUŠAN VPIS V ABONMA 2004/2005 DO 12. NOVEMBRA! Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200 www.presernovogledalisce.com LOŠKI ODER Skopja loka Spodnji trg 14, Škofja Loka Tel./fax: 04/51-20-850 gsm: 041-730-982 V soboto, 23. 10., ob 19.30 Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU, komedija, režija: Miha Alujevič, za IZVEN p I I \ » \ I I J I I I I I I I I I I I I f t I I I I I I I I i I \ I i \ t { t t I I I I I I m ms- UUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in kulturo Cesta Staneta Žagaija 1, Kranj www.lu-kranj.si, tel.: 280 48 00 vas vabi v BREZPLAČNE DELAVNICE v TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA □ TOREK, 19. oktobra, ob 17. uri DELAVNICA O KARIKATURI (zgodovinski oris karikature in risanje karikatur) □ ČETRTEK, 21. oktobra, ob 17. uri predstavitev delavnice - POSTAVITEV DRUŽINE Prijave in informacije na ■a 280 48 17, 280 48 24 VUUDNO VABLJENI GLASOV KAŽIPOT Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Vabijo Krice krače Kranj - V OKC Krice krače na Glavnem trgu 22 bo v petek ob 17. uri lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Nebo z naslovom Krilčica. Vsako sredo ob 17.30 pa se otroci lahko udeležijo različnih ustvarjalnih delavnic, Jutri bo na sporedu delavnica Izdelki iz slame. Bučarijada Cerklje - V nedeljo, 24. oktobra, organizirata Gostišče Češ-nar in Turistično društvo Cerklje tradicionalno 19. vseslovensko bučarijado v gostišču Češnar v Cerkljah. Sprejem buč bo od 12. do 14. ure, do 15. ure bo potekalo merjenje in ocenjeva-hje buč, ob 16. uri pa bodo razglasili rezultate in podelili nagrade. Najlepše aranžmaje in buče bodo lahko ocenili tudi obiskovalci. Ličkanje koruze Naklo - Turistično društvo Naklo organizira v petek, 22. oktobra, ob 16.30 ličkanje koruze in obrezovanje krmilne repe na Poličar-jevi kmetiji na Polici št. 1 pri Naklem. Dnevi radovednosti Kranj - Dnevi radovednosti so dnevi, v katerih se povežejo osnovnošolci, srednješolci, študentje, učitelji, strokovnjaki in drugi radovedneži, so namenjeni zbiranju informacij pri sprejemanju odločitev o nadaljnji izobraževalni poti in razbijanju klišejev. Gre torej za pogovore med ljudmi, ki so v svojem poklicu uspe-i, in učenci, dijaki in študenti, ki si še komaj začenjajo stopati po svoji poklicni poti. Letos bodo potekali tudi v Kranju in sicer v prostorih Mestne občine Kranj v sredo, 20. oktobra. Pogovarjali se boste lahko s številnimi gosti iz ogromno različnih področij in se preizkusili na manekenski in pevski delavnici. Več informacij ahko najdete na http://fdr.ki-bla.org. Ure pravljic Koroška Bela - Iz krajevne knjižnice Koroška Bela vabijo otroke na uro pravljic danes, v torek, ob 17. uri. Prisluhnili bodo lahko pravljici Regec in kvakec, najbolj-ša prijatelja. Tržič - V četrtek se bo ob 17.'uri na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja začela Ura pravljic; Jean Mace: Ogriica resnice. Bitnje - V četrtek ob 17. uri bo v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje pravljična urica. K poslušanju pravljice Juri Muri v Afriki, avtorja Toneta Pavčka, so vabljeni otroci od 4. leta starosti dalje. Pravljico bo pripovedovala Mateja Arhar. Muzejski večer Jesenice - Muzejsko društvo Jesenice vabi na muzejski večer, ki bo v četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri v Kosovi graščini z naslovom Lambert von Pantz in delavstvo KID. Delo prvega tehničnega direktorja KID in inovatorja na področju industrijske proizvodnje feromangana v visokih pečeh bo predstavil mag. Vladimir Vilman. Teden vseživljenjskega učenja Radovljica - Ob Tednu vseživljenjskega učenja se bo na Ljudski univerzi Radovljica zvrstilo več zanimivih prireditev: jutri, v sredo, bo ob 10. uri predstavitev programa PUM - projektno učenje za mlajše odrasle, ob 17. uri se bo začela delavnica Kitara v predšolski vzgoji, ob 19. uri predavanje Kako postanemo krea-torji svojega življenja?, v petek pa se bo ob 18.30 začelo predavanje Slavka Žana z naslovom Na Trollovi poti. Človek, kdo si, odkod si? Medno - Motel Medno vabi v četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri na pogovor z Ivanom Mohoričem, avtoriem številnih knjižnih uspešnic. Pogovor bo vodil Črt Kanoni. Pohod okrog Zirov Žiri - Planinsko društvo Žiri v sodelovanju z žirovskimi taborniki v nedeljo, 24. oktobra, organizira že 23. spominski rekreativni Pohod okrog Žirov. Začetek pohoda bo ob 8. uri izpred zadružnega doma v Žireh. Pohod bo v vsakem vremenu, vodili pa ga bodo izkušeni vodniki. Zmerne hoje bo za približno 4 ure. Ljubitelji kole-sarienja se pohoda lahko udeležijo tudi s kolesi. Kolesarji bodo pričeli vrteti pedala dve uri kasneje. to je ob 10. uri izpred Zadružnega doma. Športnik leta Kranj - V Društvu upokojencev Kranj se bo v četrtek ob 16. uri začela prireditev Športnik leta, na kateri bodo podelili priznanja -medalje najuspešnejšim udeležencem športno-rekreativnih dejavnosti Društva upokojencev Kranj za leto 2004. Majda in Mojmir Sepe Škofja Loka - V okviru sredinih večerov se bo jutri ob 19. uri v Kašči na Spodnjem trgu začela prireditev v sklopu "sredinih večerov" Legende - Majda In Mojmir Sepe. Z gostom se bo pogovaria-a Milena Miklavčič. Izleti Na martinovanje in v Lenti Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice obvešča svoje člane, da že sprejemajo prijave za martinovanje in nakupovalni izlet v Lenti. Prijave sprejemajo v pisarni društva v času uradnih ur ali po tel.: 583 28 73 in 580 18 90. Na obiranje oljk Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vas v soboto, 30. oktobra, vabi na obiranje oljk v Mali sevi v Slovenski Istri. Odhod z minibu-som izpred hotela Creina v Kranju bo ob 7. uri. Informacije in prijave: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049, ali ob sredah, od 17. do 18. ure v pisarni društva. Vabljeni člani društva in ostali planinci. V Neborjetske gore Slovenski Javornik - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela vabi na planinski izlet v Neborjetske gore v Italiji in na Poldašnjo špico (2087 m). Pohod je nezahteven in traja približno 6 ur. Po-hodniki naj bodo opremljeni z zimsko opremo. Zbor bo v nedeljo, 24. oktobra, ob 7. uri pred kulturnim domom na Slovenskem Javorniku - Turist. Obvezne prijave po tel.: 040 740 000 - Brane Dobar. S kolesi v neznano Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v torek. 26. oktobra, na kolesarski izlet v neznano. Odhod bo ob 9. uri izpred društva. Pot je lažja, vožnje bo za 6 ur. Na Primorsko Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 28. oktobra, na izlet na relaciji Razdrto - Vojkova koča na Nanosu - Abram. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Hoje bo za približno 3 do 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 27. oktobra, oz. do zasedbe mest v avtobusu. Obvestila Srečanje slepih in slabovidnih Tržič - V četrtek se bo ob 15. uri v sejni sobi Knjižnice dr. Toneta Pretnarja začelo Srečanje članov Društva slepih in slabovidnih. Planinske postojanke Jesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da so: koča na Golici zaprta; Eriavčeva koča na Vršiču stalno oskrbovana vse leto; koča pri izviru Soče v Trenti zaprta; Tičarjev dom na Vršiču zaprt od 18. oktobra; Zavetišče pod Špičkom zaprto. Letni pregledi ročnih gasilnih aparatov Kokrica - PGD Kokrica obvešča krajane KS Kokrica in Tenetiše, da lahko vsako nedeljo v oktobru med 11. in 12. uro v gasilskem domu na Kokrici oddajo svoj ročni gasilni aparat v redni letni pregled. Le redno vzdrževan In pregledan gasilnik je zanesljiva pomoč pri gašenju manjših ali začetnih požarov. KRCNE ZILE? Dr med Jan Zimmermann. Na Griču 11. Izoia Občni zbor Kranj - AMD Kranj sklicuje občni zbor v četrtek, 4. novembra, ob 18. uri v prostorih društva na Koroški cesti 53/d v Kranju. Vabijo vse člane društva in druge občane, ki jih zanima opravljeno delo v preteklih 4 letih in ki imajo predloge za delovanje v naslednjem obdobju. Predavanja Glasba kot terapija Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes ob 19.30 v okviru Torkovih večerov začelo predavanje z naslovom Glasba kot terapija za vso družino. Predavala bo prof. glasbene vzgoje Diana Šimberla, predavanje pa bodo z glasbo popestrili člani družinskega kvarteta Šimbera. Razumevanje med mlajšimi in starejšimi Radovljica - V okviru Tedna vseživljenjskega učenja se bo v Domu dr. Janka Benedika se bo v četrtek. 21. oktobra, ob 16. uri začelo predavanje dr. Jožeta Ramovša z naslovom Kaj lahko danes storimo, da se mlajši in starejši dobro razumejo. Predavanje koronarnega društva Kranj - Koronarno društvo Kranj vabi jutri, v sredo, ob 18. uri na predavanje v dvorano Doma krajanov na Primskovem. Tema predavanje: Kirurški in drugi posegi na koronarkah in srcu - II. del. Predaval bo primarij Janez Rem-škar, dr. med. Masaža v vsakdanjem življenju Škofja Loka - Društvo Narava Škofja Loka vabi na predavanje z Meto Fonda Masaža v vsakdanjem življenju. Predavanje bo v četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri v Gasilskem domu na Trati. Koncerti Koncert Oliverja Dragojeviča Železniki - Koncert Oliverja Dragojeviča, največjega dalmatinskega romantika, bo v nedeljo, 24. oktobra, ob 18. uri v športni dvorani v Železnikih. Spremljali ga bodo, tako kot vedno, njegovi Dupini iz Splita. Gost koncerta bo skupina Dežur, zmagovalci slovenske popevke 2004. Vstopnice so že na znanih prodajnih mestih v Železnikih, Škofji Loki in v Poljanski dolini, na voljo pa bodo tudi dve uri pred koncertom. Punk koncert Kranj - V Izbruhovem kulturnem bazenu, to je na starem zimskem bazenu v Kranju, se bo v četrtek ob 21. uri začel punk koncert, na katerem bodo nastopile skupine Barackca z Madžarskega, Molo-tov cocktail iz ZDA in Lame Ducks z Norveškega. Fotografije in diapozitivi Škofja Loka - Danes, v torek, bodo ob 19. uri v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka na Partizanski cesti 1 odprii razstavo fotografij ter izvedli projekcijo diapozitivov fotografskega študijskega krožka. Slike Zvonke Simčič Škofja Loka - V Prodajno-razs-tavni galeriji Fara je do 3. novembra na ogled razstava slik Zvonke Simčič. Predstave Razstave Bela krajina 2004 Kranj - V Cafe galeriji Pungert, na koncu starega dela mesta Kranja, bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprii razstavo udeležencev likovne kolonije Bela krajina 2004. Slike Maksa Bizjaka Medno - Motel Medno vabi danes, v torek, ob 17. uri na otvoritev razstave slikarskih del Maksa Bizjaka, umetnika, ki se je do potankosti približal virtuoznosti starih slikarskih mojstrov, kot so Rembrandt, Da Vinci in Wermeer. Juhica Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika se bo v petek ob 20. uri začela predstava, komedija Juhica v izvedbi Špas teatra. Medved Bojan Jesenice - V okviru Tedna vseživ-jenjskega učenja bodo predstav-jeni tudi kratki športni filmi. Program bosta zaokrožili risanki Medved Bojan - atlet in Medved Bojan - zimski športi, ki ju bodo predvajali v Kinu Železar danes, v torek, ob 18. uri. Balkon Julijskih Alp Pogled na mogočnega, a krušljivega lepotca. Idila, ko obstane dih. Če pogledate v Slovar slovenskega knjižnega jezika, boste pri razlagi besede "sleme" lahko prebrali: najvišji rob strehe, kjer se stikata stresni plošči, hkrati pa beseda "sleme" pomeni tudi enakomerno visoko, podolgovato gorsko vzpetino. Ne zanima nas strešna kritina, pač pa vzpetina, gora Sleme, razgledni balkon v smeri Mojstrovk in čudovitega Jalovca. Hodili začnemo na najvišjem slovenskem prelazu Vršiču (1611 m), ki leži na jugovzhodni strani Mojstrovke, Slemenova špica pa na njeni nasprotni, severni strani. Najprej nas čaka nekoliko str-mejŠi vzpon za 200 višinskih metrov na sedlo Vrat'ca (1807 m) skozi rušje, zaplate trave, polne cvetlic in čez melišča. S sedla lahko opazujemo markantne vrhove Prisanka, Razorja, Špika in Tromeje, kjer se stikajo tri države, trije narodi in tri jezikovne skupine; od 1. maja 2004 vsi združeni v skupno Evropo. Najbližja nam je markanta severna stena Male Mojstrovke, kjer poteka dobro zavarovana in izpostavljena Hanzova plezalna pol. Od sedla dalje sledimo markacijam proti Tamarju. Levo gre pot pod steno Mojstrovke, mi pa zavijemo rahlo desno, na pot nad dolino Male Pišnice proti travnatemu Slemenu. Ves čas uživamo v lepih razgledih, saj se na naši desni bohotijo Karavanke. Najvišjo točko doseže Sleme pri 1911 metrih kot Slemenova špica, ki se v smeri proti severu nato odrezano spusti navzdol. Samo ime Sleme natančneje označuje travnato planoto, ki je poraščena z macesni in posejana z velikimi balvani in majcenimi jezerci, leži pa pod Slemenovo špico. Ena najlepših razglednih točk v Julijskih Alpah, razgled, ki buri domišljijo in v ta prečudoviti kotiček neokrnjene gorske narave privablja številne fotografe ob različnih urah dneva in v različnih mesecih leta, ko narava spreminja svojo obleko ... in se zdi kot kameleon. Takrat pa ... pogled na markantni, 2645 metrov visoki Jalovec, najlepšo slovensko goro; gora, ki je logotip Planinske zveze Slovenije. So že vedeli zakaj! Vzpon na Sleme je lahek; na delu poti, ki bi bil zaradi snega lahko izpostavljen, je napeta "zajla". Na vrhu Slemenove špice se poleti pasejo ovce, kar dokazujejo številni "kakci", zato je treba kar gledati pod noge. Sama sem ovce srečala, ko sem prišla do sedla Vrat'ca. Spustile so se proti sedlu s Sprednjega Robičja (1941 m). Veijetno so pričakovale kaj dobrega "za pod zob". Pobožala sem ovco, ki je imela okoli vratu zvonec, a glej ga zlomka. Takoj naslednji trenutek je oven vame uperil svoje močno rogovje, tako da sem raje hitro odskočila, s palicami udarila proti njemu in prestavila v "peto prestavo". Cel trop je šel še 100 metrov za menoj, potem pa so obstali. Še sreča... Jelena Justin GOSTILNA "Pri ložovca" Begmiie GALERIJA Tradicija Avsenik d.G.o., Begunje na Gorenjskem 21. Begunje Sreda, 20.10. 2004 Gašperji Četrtek. 21.10. 2004 - snemanje oddaje "PA SE SUŠ" ob 4D-letnici Radia Triglav z ansamblom "Slovenski zvoki" in "Navihankami" Petek, 22.10. 2004 - hišni ansambel "Avsenik" Sobota, 23.10. 2004 - hišni ansambel "Avsenik" Začetek glasbenih prireditev ob 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si BREZ ELEKTRIČNE ENERGIJE Elektro Gorenjska, d.d., Kranj obvešča, da bo zaradi del na elektroenergetskih napravah danes, v torek, 19. oktobra, od 8.30 do predvidoma 10. ure prekinjena dobava električne energije v Kranju: - del Likozarjeve ceste od št. 22 do št. 37 - del Ceste talcev od št. 5 do št. 37 v ' J , , GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.sj Torek, 19. oktobra 2004 IZDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malloglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi n^i spletnem mestu www.izberj.si, kjer si lahko ogledate tudi sJike^ in daijši opis oglaševanega predmeta ali storitve. I GorentsKi glas. d O-O Zoisova 1. Krarf MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Malt oglasi se sprejemajo za objavo v petek * v srnio in 1130. in za objavo v torek, v pililt it UMI DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjena ml 7. -15. are. Uvedli smo novo rubriko üieu". S to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati' Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda Je 100 SIT in Je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dveh. APARATI STROJI VENTILATOR potžasti brez motorja primeren za sušenje ali odsesavanje, turbinska izvedba, prodam, tr 040/352-095 12188 Prodam električni ŠTEDILNIK na 4 plošče s pečico in hladilnik 80 I, oboje za 10.000 srr. tr 231-03-01 12396 Prodam sekolar za žaganje drv, cena po dogovoru. 9 23-32-230 12400 Prodam TROSILEC umetnega gnoja Vi-kon in obračalnik za TV. 9 041 /67-54-53 12409 Prodam BISERNO KOPEL še nerabljeno za polovično ceno. tf 235-49-31 12428 Mizarsko krožno ŽAGO možnost nastavitve naklona In višino žage. tt 040/272-501 12429 Ugodno prodam električni ŠIVALNI STROJ verižkarico za šivanje pletenin. V 53-13-967,031/251-411 12441 Poceni prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ tip 450 SF. « 20-41-278 zvečer 12472 GARAŽE Dam GARAŽO v najem na Planini, Gogalo-va ulica. It 20-27-259 12426 GRADBENI MATERIAL LesNe vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22. «01/3611-078 12036 Prodam nova vtiodna VRATA s podbojem 30% ceneje, tr 23-10-020_12407 Prodam sutie smrekove PLOHE, v 255- 17-91 12408 Prodam žagan les, javor, češnja, 5 cm. ft 041/889-424 12420 Prodam še nikoli vgrajena garažna vrata stara 8 let. W 041 /453-719 12433 Za 10.000 SIT prodam nov pločevinasti RADIATOR 61X60. «040/252-166 12442 HIŠE KUPIMO RADOVUICA, ZGOŠA, BEGUNJE: za znano stranko kupimo hišo od 25 - 50 mio. FRASTd.o.o. Šuceva 27, 041/734 198 V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti maks. 45 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! Na OREHKU ali Stražišču kupimo po tržni ceni za nam znano stranko starejšo hišo ali parcelo cca 700 m2. NEPREMIČNINSKATDRUŽBA LO-MAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 HIŠE ODDAMO ODDAMO: Škofja Loka - hišo, 60m2, z vrtom, 100.000 SIT, Frast d.0.0, Šuceva 27, 041/734 198 HIŠE NAJAMEMO Najamemo dvostanovanjsko HIŠO do 130.000 sit/mesečno, tr 041/570-957 12073 HIŠE PRODAMO V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem, v 040/537-387 12120 3 km od smučišča Cerkno ob glavni cesti prodam stanovanjsko hišo v dvojčku III. gr. faza. n 041/271-583 12423 BEGUNJE: 77 m2, rekonstrukcija 1970, pritličje: dnevna soba, kuhinja s shrambo, wc, nadstropje: spalnica, kabinet, kopalnica, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt {31 m2}. Cena: 19.000.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, I. izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mlo sit. Mike & Co. d.o.o., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605- 114, wv/w.mike-co.si TRŽIČ center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - MLAKA, 2-stanovanjska hiša, na parceli 1033 m2, cca 400 m2 stanov, površine, I. izd. 1984, lepa lokacija, prodamo za 60 mio sit, Mike &Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, I. 1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, w/ww.svet-nepremicnine.si Stražišče; visokopritlična 1980, 180 m2. KRANJ - dvostanovanjska hiša, parcela 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT SVET RE d.o,o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica: 330 m2,1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wv/w.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremic-nine.si KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr. faza, enostanovanjska, nova, parcela meri 562 m2, mirna lokacija, primemo za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremic-nine.si NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m, I. 90. visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružin-ska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremic-n ine. si ŽELEZNIKI - Dašnjica, 297 m2, 254 m2 zemljišča, pod III. gr. faza. Infor. cena 34.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958 , 04 512 51 22. KOVOR PRI TRŽIČU, prodamo vzdrževano dvodnjžinsko hišo, ki stoji na 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, balkon in terasa, CK - olje, tel. priključek, za hišo se nahaja pomožni oth jekt in se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 37.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net PREKMURJE - GRAD, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 400 m2 zemljišča, stanovanjske površine 100 m2, pritličje ter neizdelana mansarda, tel. priključek, CK-elektrika, primerno tudi za vikend, prevzem po dogovoru. CENA: 6.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PREDDVOR - BELA. na 795 m2 prodamo samostojno dvodnjžinsko hišo, 150 m2 bivalne površine v etaži, podkletena, pritličje + mansarda, stara 5 let, balkoni, CK - olje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 92.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2xbalkon, kritina bramac, prevzem možen takoj. CENA: 21.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si ŠENČUR - SAJEVČEVO ALI MAČKOVO NASEUE, NUJNO KUPIMO SAMOSTOJNO ENODRUŽINSKO HIŠO. CCA. 300 m2 STANOVANJSKE POVRŠINE, 1500 m2 ZEMUlŠČA, NE V BLIŽINI BLOKOV, VSEUlVA PO DOGOVORU. KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. CENA: cca. 60.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvirtv.agentkranj.si KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net Kranj - center, hiša 30 let, 80 m2 x 3, ck -olje, nova streha. Cena 20 mio sit. Ugodno prodamo. Planova nepremičnine. Spela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041/774 101 Dorfarje - parcela v izmeri 1064 m2, lepa sončna lokacija, na kateri je zgrajena stanovanjska hiša v IV. gr. fazi in pa starejša stan. hiša, možnost nadomestne gradnje. Cena 60 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel 04 50 60 300, 041 647 547 Železniki - atrijska montažna stan. Hiša tloris 13x11 m zgrajena leta 1986 219 m2 uporabne površine, velikost zemljišča 440 m2. CK ogrevanje - toplovod v hiši. Cena 35 mto sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel 04 50 60 300 041 647 547 Škofja Loka Hrastnica - prodamo komunalno opremljena parcela 573 m2 s stanovanjsko hišo zgrajeno do III. gr faze tlorisa 15x10m. Cena 25 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel 04 50 60 300, 041 647 547 Škofja Loka - Zminec - prodamo parcelo zazidljivo v izmeri 1080 m2 ravna sončna za stanovanjsko gradnjo, dostop urejen, priključki ob parceli. Cena 22 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. Tel. 04 50 60 300, 041 647 547 RADOVLJICA: prodamo enodružinsko hišo, I. 1972, adaptirano, parcela 670 m2, cena 35 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo meščansko hišo, I. 1947, parcela 650 m2, cena 55 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 MEDVODE: izredno sodobno fantastično hišo prodamo, I. 2002, pritličje 210 m2 v dveh nivojih, podkletena. cena 70 mio, FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 TROJANE: prodamo bivalni vikend, parcela 500m2, I. 1980, cena 20,5 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 041/734 198, VOKLO: prodamo hišo, novogradnja, parcela 400 m2, cena 42 mlo. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 V PREDDVORU prodamo del starejše hiše (cca 80 let), ki jo sestavlja pomožen prostor v pritličju 40 m2, bivalni del v 1. nadstropju 100 m2 (štirisobno stanovanje) ter neizdelano podstrešje h - 8m, 80 m2 in cca 100 m2 pripadajočega zemljišča. Cena zelo ugodna: 13,5 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890_ KOKRICA pri Kranju, stan. hiša, 200 m2 uporabne površine, letnik 1960, I. 2001 adaptirana, ravne parcele 800 m2, lokacija neposredno ob osnovni šoli. Cena 42 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 VOKLO, starejša hiša (cca 80 let), na parceli 1900 m2, ob gozdu, možnost prodaje v dveh delih. Cena 40 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890_ STRAŽIŠČE pri KRANJU - na parceli 1.200 m2. leta 1957 narejena hiša in leta 1970 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi. poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (bližina): stan. hiša - dvojček, v izmeri 9,50 x 10 m, parcela 493 m2, cena - 45,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENČUR: novogradnja - hiša z razgibanim tlorisom, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2, cena - 57,6 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PREDDVOR, BELA: stan. hiša cca. 60 m2 v pritličju in 30 m2 kleti, gosp. poslopje, stara 70 let, parcela 697 m2. cena = 12,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ POSAVEC: 1/2 stan. hiše. letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 460 m2, cena - 13,0 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KUPIM Kupim mizarsko KOMBINIRKO. Ponudbe na It 041/730-576 12402 TRAKTOR lahko v okvari ali slabšem sta-nju kupim, tt 031/604-918_12^ Kupim motorni TRICIKEL OHRANJEN. It 202-29-04 12449 LOKAL ODDAMO JESENICE oddamo lokal 50 m2 primeren za trgovino ali pisarne, tr 041 /532-405 12290 Oddamo pisarniške prostore namenjene različnim dejavnostim v Škofji Loki, Pod Plevno 42 nad Mercatorjevo prodajalno. 9 041/634-913 12411 Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, 100 m2 poslovnih prostorov, primernih za pisarne v bližini Mercator centra, prevzem možen takoj. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, "031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - Huje, poslovni prostor z lastnim vhodom, 42 m2, primernio za mirno dejavnost, I. izd. 1965, 350 evrov mes. in stroški, 2 x varščina, prevzem možen takoj, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - mestno jedro, oddamo več pisarn, velikosti od 18 - 37 m2, 7 EUR/m2 in stroški, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172, 031 605-114, wv/w.mike-co.si Škofja Loka Mestni trg v pritličju stanovanjske hiše oddamo v najem trgovski lokal v izmeri 58,1 Om2 z uporabnim dovoljenjem za trgovino z mešanim blagom cena 2400sit/m2. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04 50 60 300 041 647 547 KRANJ: v pritličju objekta 40 m2 za pisarne, cena je 96.000.00 SIT/mes In tekoči stroški. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 LOKAL PRODAMO LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem Trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 27 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na wvw.alpdom.si. Cena: 331.200,00 - 360.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wvw.alpdom.si RADOVUICA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali mirno dejavnost, prevzem takoj, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVLJICA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR. 70 m2 + klet 31 m2,1. izg. 1990, v kleti je skladišče in savna, prodamo za 30 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172. 031 605-114, www.mike-co.si ALBIS, d.o.o. Savska cesta 34. Kranj Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH § POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 Trgovski lokal v Kranju v izmeri 94 m2, obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SIT, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, vwvw.mike-co.si PLANINA III - lokal, P, 35,5 m2, primeren za razne dejavnosti (pisarne, trgovina, frizerski salon...), I. izd. 1987. prodamo za 12.5 mlo sit, Mike &Co., d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172, 031 605-114. www.mike-co.si RADOVLJICA - prodamo montažno poslovno hišo Maries, ki stoji na 486 m2 zemljišča, v hiši se nahajajo pisarne in ima 320 m2 skupne površine, stara 18 let, podkletena, vsi priključki. CK-olje, parkirišče, prevzem po dogovoru. CENA: 43.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - pritličje hišo za poslovne namene, vel. 82 m2, parcela 730 m2, odlična lokacija ob cesti, primerna za pisarne, trgovine, agencije, cena = 16,80 mio SIT ali oddamo za 96.000.00 SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 OTROŠKA OPREMA Prodam otroški 041/322-400 za kolo. 9 12422 PRIDELKI Prodam SUHO SADJE (hruške, jabolka, slive), nad 5 kg pripeljem na dom. 9 51-20-495 11743 Prodajamo jabolka in sladki mošt, Marku-ta, Čadovlje 3, Golnik. 9 256-00-48 neu Prodam suho sadje (hruške, jabolka, sih ve), nad 5 Rg pripeljem na dom. It 51-20-495 11908 Prodam krmilni, jedilni krompir, jabolka, jabolčni sok, Podbrezje 218. IT 530-66-44 11997 Prodajamo JABOLKA, HRUŠKE jedilni in krmilni krompir, sveže zelje - lahko tudi naribamo, sladki mošt. jabolčni kis in suho sadje. Matijovc, Jeglič, Podbrezje 192, 9 533-11-44_12132 Prešamo sadje v popoldanskem času. 9 25-11-808, 041/390-422 12271 Prodam sladki MOŠT in krmilni krompir. 9 041/865-129_12386 Prodam jedilni in drobnejši KROMPIR. 9 25-21-499 12389 Prodam KROMPIR za ozimnico, cena 20 SIT/kg. tr 031 /811 -855 12393 Prodam neškropljena obrana JABOLKA, več vrst. 9 23-12-309 12395 Prodam JABOLKA, jabolčni sok, kis Iz ne-škropljenih jabolk in oves. 9 533-12-86 12403 Prodam neškropljena JABOLKA za sok ali kis. «041/570-953 12406 Prodam JEČMEN in drobni krompir za krmo. 9 595-82-62 12413 Prodam domače ŽGANJE in nekaj jabolk, tr 57-44-823 12415 Prodam 0,5 ha silazne KORUZE in silažne bale, g 031/611-355_^ Prodam krmilni KROMPIR. 9 252-10-87 12418 Prodam varaždinsko ZELJE, tr 041/386- 871_12419 Prodam zelje za kisanje in sarme. 9 031/804-324 12421 Prodam jedilni, semenski in krmilni KROMPIR primurater jabolka za predelavo. 0 031/671-697 i 2444 Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico in za mošt. ir 20-45-487, 051/354- 055 12447 Prodam jedilni KROMPIR romano, tr 252-27-70 12450 Poceni prodam jedilni in krmilni KROMPIR. tr 031/511-045 12473 PODARIM Podarim majhnega, lepega MUCKA starega 2 meseca, tr 031/323-104 12440 Podarim dva HIŠNA ZAJČKA odraslega in mladička, tr 040/707-503 12446 POSESTI Bitnje - zazidljivo zemljišče, 459 m2, 516 m2 ali 1040 m2, prodam. 9 070/283-073 11789 Prodam zemljišče v izmeri 1500 m2 v postopku zazidljivosti. tr 040/851-906 11979 BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT. SVET RE d.o.o,. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.st TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13,2 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, w/ww.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, v\ft(vw.svet-nepremicnine.si BITNJE - pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 m2 po 16.700,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53. GSM 051 320 700 VISOKO: stavbno zemljišče 700 m2 s staro hišo. 20.400,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. GSM 051 320 700_ PREDDVOR (bližina): stavbno zemljišče I.490 m2 za stan. hišo. po 20.400.00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53. GSM 051 320 700 MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi. komunalni priključki, foto na wvwv.alpdom.si. Cena: 24.000.00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16. www.alpdom.si V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2. ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, wvw.agen-tkranj.si BRNIK - prodamo 1022 m2 zazidljive parcele, nahaja se na robu vasi. zelo lepa in ravna, možnost gradnje kleti, vodovod, elektrika in asfalt z dveh strani, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000,00 SIR/m2. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PŠEVO, prodamo starejšo kmečko hišo s pripadajočim zemljiščem 900 m2, kot travnik, stara 100 let, 200 m2 stanovanjske površine, delno podkletena, 1 etaža ter mansarda, hiše v tem trenutku ni bivalna in je pod spomeniškim varstvom. Trenutno brez CK in ostalih priključkov, streho je potrebno zamenjati v -celoti, ob hiši je pozidana garaža z nadstrešnico. CENA: 20.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastnjktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360,' www.agentkranj.si PODVIN - MOŠNJE, prodamo 509 m2 zazidljivega zemljišča, ravna, prevzem po dogovoru. CENA: 21.647.00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, wvw.agen-tkranj.si CERKLJE - Adergas, zazidljivo zemljišče 1888 m2, možnost nakupa v dveh delih, odlična in nadvse mirna lega z rahlim naklonom, ob gozdu, dostopna pot š = 4m. Cena: 16.800 SIT/m2, možen dogovor. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 Kranj - smer Jezersko, zemljišče cca 5000 m2. del zazidljiv, na robu vasi, ob reki. Cena: 55 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 RAVNE nad Cerkljami prodamo po delih zazidljivo zemljišče v velikosti 3700 m2. Cena: 15.600,00 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. II, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 BELA pri Preddvoru, zazidljivo zemljišče v naselju, 600 m2. ravna in sončna lega. Cena: 21.600,00 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 PRIREDITVE Gostinski lokal v okolici Kranja nudi brezplačno prostor za zaključene družbe, možnost rezervacije celotnega lokala ter organizacija različnih zabavnih prireditev. 9 040/20-80-45 ii786 RAZNO PRODAM Suha bukova in mešana DRVA metrska ali razžagana z dostavo prodam, tr 031/833- 833 12187 Ugodno prodam lesene brikete za kuna-vo. tr 53-31-648, 040/88-74-25 12258 Ugodno prodam 1001 SOD za konzerviranje soka. tr 204-65-77 12307 Podarim otroški kombiniran VOZIČEK in prodam TOMOS AVTOMATIK, registriran, tr 204-66-70 12412 IZREDNA PRILOŽNOST! MASAŽNE BLAZINE Vita relax DO polovični ceni k (zaradi prostorske stiske) Tel.: 04/2382-898. 041 /805-037 I N&M - Nina Pečnik, k.d.. Kidričeva 12, Kranj Prodam unikatne tapiserije različnih velikosti, oblik, motivike in cenovnih vrednosti, tr 031/22-58-70 12425 Kupim smrekovo HLODOVINO lubadarice in prodam suhe hruške ter med. tr 51-28- 160 12439 LIGUSTER lepe sadike za živo mejo ugodno prodam, tr 53-18-314, 040/295-312 12470 STANOVANJE ODDAMO Oddam lepo opremljeno GARSONJERO na Planini, 33 m2, polletno predplačilo, tr 041/989-246 12327 Na Zoisovi 13 oddam v najem opremljeno 2-sobno stanovanje, tr 041/334-939 po 17. uri 12435 TRŽIČ - oddamo 1 -sobno. 29 m2. opremljeno v celoti, mesečna najemnina 50.000 sit in stroški, 1-mesečna varščina. 6-mesečno predplačilo, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, www.mike^o.si KRANJ - Šorlijevo naselje, 2-sobno, nad., 57,5 m2, delno opremljeno, mesečna najemnina 72.000 sit in stroški, 1-mesečna varščina, oddamo, Mike& Co. d.o.o., Bleiweisiova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mike-co.si Naklo, etaža hiše - 30 let. delno opremljeno, prazno. Najemnina 60.000,00 sit, 2 x predplačilo. Oddamo. Planova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 Škofja Loka (bližina): primemo za poslovne partnerje 4-sobno stanovanje v hiši, garaža v kleti, v 5 let stari hiši. z vso opremo, cena - 156.000,00 SIT/mes. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ BLED - Alpski bloki, oddam opremljeno GARSONJERO, IV. nad., CK, balkon, klet. IT 041/681-058 i2469 Oddam trisobno STANOVANJE v Železnikih, tr 041/705-352 12474 STANOVANJE NAJAMEMO Mlad par najame 1-sobno opremljeno stanovanje v Kranju ali okolici, tr 041/253-749 popoldan 12154 KRANJ - najamemo 1.5 ali 2ss, popolnoma opremljeno. Tel.: 041/721-572 STANOVANJE KUPIMO Več 1- in 2-sobnih stanovanj v Kranju in stanovanje v Tržiču (Kovorska. Deteljica), za znanega kupca kupimo, Mike & Co., d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172. 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, viww.svet-nepremic-nine.si KRANJ - OKOUCA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. www.agen-tkranj.si 4 KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2-SOBNO + 1 ALI MANJŠE 3-SOBNO, NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRAD-BINČEVA JAMA. AGENT KRANJ.Tavčaneva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, www.agentkranj.sl ŠKOFJA LOKA IN KRANJ - nujno takoj kupimo 1-sobno in 2-sobno stanovanje za stranki z gotovino. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/734 198 Bled z okolico: TAKOJ kupimo ENOSOB-NO STANOVANJE. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 Za znano stranko kupimo večje enosobno stanovanje v Kranju z bližnjo okolico do 13 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 STANOVANJSKA OPREMA Ugodno prodamo lepo ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO, tr 23-25-050 12394 J Torek. 19. oktobra 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS »31. STRAN iZDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju In telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.jzberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike In daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Qoren)8Ki gttts, d.o.o.. Zoisova 1, Kr