LISTEK. .Ksaver Meško, Beg x raiftifte V kravSnem avgustovskem jutru sem stal pre'J leti na mali dolenjski postaji. Skoro hladno je bilo. Iznad Goriancev se j(pravkar dvig-alo solnce v prelostniikrasoti in je obotalo krasen, vro5 dan.. Travniki onstran proge so kar trcpetali pod tcžo biserov, ki je bila z niimi okrašena sledaja travica, vsaka cvctka, Z bližnje cerkve jc rnvno pozvanjalo k sv. maši. Kakor bi sg zibali brezfolGsni angcli po eislcm, mirnem ozraftju in bi peli cndovito posem, so se razlivali jasni glasovi bronastega pevca po pokojni skoro še spavajoči krafini. Razen mene jo stalo na peronu četvero krepkih. lepih niladih delclet, dvoio stark, mož sredn.lih lot. tili i« zamišljen, in rnlnd '¦¦¦,v,t. ki se mi je zdel ves zbegan. Nrsem še (iui;;u c.akal, kar je zavozil vlak nn postajo. Teda] pa ženske v jok: ,.Nikoli veCse ne vidimo, nikoli vecl" V naglici pograbijo vsi, ženske in moški, prtIjngo, nfikopif.eno na klopi postajskega mostičja, po.vezano v veliko, pisane robce. Delcleta in fant vslopijo, starki in mož stoje.o)progi. Vlnk se streso, pretegno, za.žene iz postajo. ,.Pozdravite doma! Pozdravite . . .!" V joku znmro klic doklot. Jokajo in maliaio 7 'robci skozi okna. Fant viliti klobuk. Po blodem lion mu drse svctlo solze. Vse krvave ima ofii — moral je dancs žo Jiridko jokati, morda Je prGJokal vso noc. Slnrki mabota za vlakom, So nekaj hipov sg sliši ujiju obupni plač. Mož stoji mrko ob njima in strmi 0- sto? Morda njega ni marala in gre v svet — in z mo gre vsa' njegova sreča, vse¦ življenje . . . Ko se dekleta nekoliko pomirijo, vprašam: ,,Kam odhajate?" ,.V Ameriko!" Težko mi leže na srce. Molče zrem ta štiri lepa sveža dekleta pred seboi in tGga še komal sedGmna.istletnn.ga ianta. V duhu pa vidim daljno pot v tuji svot in njihovo pot skczi Sivljenje bi rad zazrl.^ A so iz gublja v daljavi, v megli . . . kam, kam? Morda v pogubo! «Pa niraa{9 doma dela in jcsti?" Morda jih je ranila moja radovednost,- morda trpka rezkost, s katero sem vprašal: no odgovoro, lo glasnaje zaihte ... Proti jesoiiskemu večeru sGra se peljal po Krasu, v Rckc. Vso jjot seni sc čudil:. postaja za postajo polna Jjmii: možjo, iantie, žone, doldeta, otroci. In skoro vsak nosi »;i hrbtu velikansko culo, raalono krošujo. Nemir in vrvenjo, ko zavozi vlak na postajo, vpitjo , naglo poslavljanje. bridek jok. ..AH sg jo spGt priSolo preseljevanje narodov?" mislim začuden. Sprevodni-k pride skozi voz. Vprašam: «Go spod, kara gredo vsi ti Ijudje?" ..V Ameriko, aospod." V srco mi zarožo liladni, brezbri-žni glas sprevodnikov. Morda jo odsevala bol srca tadi iz o5i, zakaj takoj je pristavil mehkeJG: Mi smo vnjeni toga. Vozimo Jih vsakih štirinaist dni". ^Pa aimajo doraa dela in jela?" ,,Mislim, da ne. r^. poglejte ie golo čeri." ,,A so vendar njih očetje in dedje živeli na tem skalovju." ^So!" — Pomišlja. — ,,Neka.j bo pao tudi navada pri tem letanju v tnjino. In kakor bolezen jo ,  Kalcor bi mu bil pogovor neprijeten, je pozdra-  vil in brzo odšel.  Molčo sem zrl za njim. Med onakomerno dr -  rlranJG vlakovo mi Je zatrepetalo v srce in v njegove  bol otožna, težka beseda Gospodova:  ,,Sinili sg mi ljudstvo!" jj^r^V.^v j^»»jw i^MrfjiM I ikt\>* liuij JU V/lU v \jm aj4.tW^ci. Naslonil sgdi sg ob okno. Zro6 čgz ta siromaSna brda, ožarjona z zlatoin zahajaločGga soluoa, sem sg z bolestjo vprašal: rKje tiči vzrok tega bega z rodne grude?" Ali res v samGm siromaštvu? Tu na Krasu bi bilo vorjetno. A na Dolenjskcm? Saj SlovGnske goricc, istotako vinoroden kraj, no morGjo biti mnogo bogateiše, In tudi njih so zadevale zadnja lcta iste ncsrečG kakor Dolenjsko: trtria nš jg izpodjedla in razdjala vinograde; kar }o pustila uš, je uničila poronospora, filoksera; čemur je ta prizancsla, jo oklGstila toča; česor se je nebo usmililo in ga ni dalo tofii v oblast, .16 zapadlo dnigim nezgodam, suši, preobUnerau de ževju, čemnrkoli — tisoč nczgod prcti nožni trti. A vendar ostajalo Ijudje tam doma, delajo doma, trpe doma in se veselo doraa, lGgajo k večnemu počitiai doma. Je li v drugih krajih nage doraovine res fo pro seljevanje in popotovanje Ig bolczen, naša jetika, V\ sg je nalazo sosGd od soseda, znanec od znanca, prijatelj od prijatelja? Jg li sama navada, razvada? Ali je 1g lov za dolarji? Ali vendar bolelm njih domovina, vsa rodwa zemlia na težkili socijalnih ranah, ki odganjajo te Jjudi z doinačo drude, izpod rodnih. krovov, daloft od mntore, kor svoji deci ne daje Ijubezni in ne kruha, ki bi Jili dajati bila dolžna? Vefierne senco, dolgo, hladne, skoro pošastne  so legalo po lc-raškem slcalovju. Solnco ia slabotno br- T „• .. .¦> *¦ " I ¦ • , . , .