$ renna glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE LETNIK XIX ŠTEVILKA JUNIJ 1977 Proizvodnja v maju Proizvodnja je bila v maju zadovoljiva, saj smo skupni količinski plan dosegli 101 % in vrednostni 107 %. Pri izpolnitvi količinskega plana je bila najuspešnejša TOZD Verigama, sledi ji TOZD Sidrne verige in TOZD Kovačnica. Vrednostni plan je najbolje izpolnila TOZD Kovačnica, saj ga je presegla kar 65 %. Na drugem mestu je TOZD Vzdrževanje, na tretjem TOZD Verigar-na. če pogledamo proizvodnjo v prvih petih mesecih letošnjega leta, so rezultati naslednji (količinska proizvodnja): TOZD Vijakama 84 % TOZD Verigama 100 % TOZD Sidrne verige 110 % TOZD Kovačnica 98 % Skupaj - 103 % Kljub pomanjkanju naročil za sidrne verige je TOZD Sidrne verige na prvem mestu pri količinskih izpolnitvi plana. Plan proizvodnje za sidrne verige je v petih mesecih letošnjega leta dosežen 80%, pri vlečeni žici za eksterni trg pa presežen za 42%. Vrednostna izpolnitev plana pa je bila v razdobju I—V/1977 naslednja: TOZD Vijakama 95 % TOZD Verigama 107% TOZD Sidrne verige 118 % TOZD Kovačnica 124 % TOZD Orodjarna 125% TOZD Vzdrževanje 110% TOZD Industr. oprema 86% Skupaj 107 % Pri vrednostni izpolnitvi plana je na prvem mestu TOZD Orodjarna, sledi ji TOZD Kovačnica in TOZD Sidrne verige. Z rezultati proizvodnje v letošnjem letu smo lahko zadovoljni. Če pa pogledamo podatke o prodaji, opazimo, da zaostaja za ustvarjeno proizvodnjo. Proizvedli smo 6367 t izdelkov za eksterni trg, prodali pa 5971 1, kar pomeni 94% od izdelane količine. Stanje pa se izboljšuje, saj je bila majska prodaja večja od proizvodnje za 15%. Predvsem zaostaja prodaja za izvoz, saj je količinski plan dosežen le 64 %, vrednostni pa 60 %. Tudi za pretekla leta je bilo značilno, da je bil izvoz v prvih mesecih manjši od predvidenega, letos pa je izpad izvoza tolikšen, da ga bo težko nadomestiti do konca leta. Tako plana izvoza 5,039.000 $ za leto 1977 verjetno ne bomo dosegli. Po posameznih skupinah izdelkov smo v petmesečnem obdobju izdelali največ vlečene žice (142% v primerjavi s planom), opremljenih verig (108%), odkovkov (101%) in zakovic (101%). Pri ostalih skupinah izdelkov plana proizvodnje nismo dosegli. Produktivnost dela je v maju porasla v primerjavi z istim mesecem preteklega leta (TOZD Vijakama 110, TOZD Verigama 122, TOZD Sidrne verige 101), v TOZD Kovačnica pa je padla. Prav tako kumulativni podatek za petmesečno obdobje kaže na povečanje količinske proizvodnje na zaposlenega. Tudi vrednostna proizvodnja na zaposlenega je večja od preteklega leta, čeprav na to vpliva tudi povečanje cen, vendar to ni bilo tolikšno kot izkazuje indeks povečanja. Oskrba z reprodukcijskim materialom ni bila povsem zadovoljiva, prav tako je bilo veliko problemov z orodjem. Ob koncu navajam še podatke o povprečnih OD na zaposlenega, povzetih iz Biltena Slovenskih železarn. Podatki o izplačanih osebnih dohodkih 15. 4. 1977 kažejo, da smo med predelovalci na drugem mestu. Pred nami je TOVIL Ljubljana. MK plan 1977 april 1977 indeks = dos. : plan Jesenice 4.700 4.684 100 Ravne 4.900 4.795 98 štore 4.600 4.577 100 Plamen 4.700 4.446 95 Tovil 4.513 4.955 110 Veriga 4.465 4.620 103 Žična 3.750 3.512 94 Met. inštitut 5.430 6.535 120 SŽ 7.442 7.072 95 Iz programa dela in razvoja TVL Pogovor z avstrijskimi kupci snežnih verig Direktor naše delovne organizacije je 14. junija letos pred političnim aktivom TVL (ZK, KOOS, ZSMS) podal poročilo o poslovanju delovne organizacije za obdobje januar — maj 1977 in predložil program dela za naprej. Ker podatke o poslovanju DO navajamo v drugem članku, posredujemo bralcem samo nekatere važnejše izvlečke iz poročila, ki se nanašajo na program dela delovne organizacije. Med drugim tov. direktor v svojem poročilu pravi: Ob svojem prihodu v podjetje 1. 1. 1969 sem se takoj na podlagi predloženih analiz zavzemal za modernizacijo tehnologije. S pomočjo vseh merodajnih činiteljev ter danih možnosti sem skušal dati našim delovnim ljudem boljše delovne pogoje in boljši standard. Kmalu sem spoznal, da v primerjavi s konkurenčnimi podjetji v tujini in doma zaostajamo in sem s pomočjo sodelavcev, organov upravljanja in z manjšim številom strokovnjakov začel delati na pospeševanju kadrovske politike — sprejem novih delavcev, izobraževanje itd., ki je osnovni pogoj za modernizacijo tehnologije. Na osnovi takega spoznanja in naše splošne opredelitve sem navezal stike z občinskimi političnimi organizacijami in predstavniki občinske skupščine, kakor tudi s predstavniki republiških in zveznih organov. Na samoupravnih organih smo tekoče ob-ravnavali kratkoročno in dolgoročno gospodarsko politiko podjetja. Osebno sem skušal preko naših sredstev obveščanja seznanjati kolektiv o vseh važnejših ukrepih, stanju in perspektivi za naprej. Ob zadnji reelekciij sem v enajstih točkah podal koncept dela in razvoj delovne organizacije, ki je bil obravnavan na DS in družbenopolitičnih organizacijah. Sprejel ga je tudi celoten kolektiv z veliko večino. Zato sem bil zadolžen, da ga z vsemi močmi skušam realizirati. Spremenjeno stanje, ki je nastalo s priključitvijo TIO k naši delovni organizaciji narekuje nekoliko korigiran razvojni program. Zato sem predložil program dela in razvoja delovne organizacije v naslednjem mandatnem obdobju, ki je v glavnem naslednji: — Zavzemal se bom, da se bo na področju dohodkovnih odnosov razčiščevalo stanje do take mere, da bo vsem članom kolektiva bolj kot doslej znano, kam dajemo denar in za kaj ga dajemo. — Trudil se bom, da se bo razvijalo samoupravljanje v skladu z zakonom o združenem delu do najvišje možne oblike z zavestjo, da je dobro samoupravljanje pogoj za dobro gospodarjenje, oziroma da enega brez drugega ni. — Skrbel bom za uvajanje sodobne organiziranosti delovne organizacije, za uvajanje modernejše tehnologije v proizvodnjo in za pridobivanje lastnih kadrov na tem področju. — Zavzemal se bom za izdelavo takih obračunov stroškov proizvodnje, da ho za vsako TOZD čim bolj natanč- Nadaljevanje na 2. str. Nadaljevanje s 1. strani no znano ekonomsko poslovanje. — Posebno se bom angažiral, da bo nabava investicijske opreme prinašala proizvodnjo v večjih količinah, boljši kvaliteti in z manj vloženega fizičnega dela. — Uporabil bo vsa z zakoni dovoljena sredstva ob upoštevanju sodobne organizacije dela, da se bo intenzivnost dela v delovni organizaciji povečala ter da se ho na bazi boljšega izkoriščanja strojev in naprav ter delovnega časa povečala proizvodnja, produktivnost dela in s tem tudi standard zaposlenih. — Deloval bom v smeri krepitve kadrovske moči delovne organizacije in skrbel, da bodo mladi strokovnjaki pridobljeno teoretično znanje kar najhitreje v praksi realizirali. — Zavzemal se bom za izboljšanje odnosov med ljudmi v delovni organizaciji po pravilu, da je samo v dobrem sodelovanju in razumevanju zajamčen uspeh, v nesoglasjih pa so žrtve neizbežne. — Delal bom na realizaciji začrtane stanovanjske politike v naši delovni organizaciji. — Osnovno pri mojem delu bo zavzemanje za pravilno delitev dela in doslednejšo odgovornost svojih ožjih sodelav- cev za zadane naloge, da se tako zagotovi boljši red in bolj intenzivno delo na vseh nivojih delovne organizacije. Poleg nakazanega programa dela in razvoja delovne organizacije je tovariš direktor podal izčrpno poročilo o gibanju proizvodnje v nekaj zadnjih letih, o izvozu, o dohodku, osnovnih sredstvih in razvoju samoupravljanja ter podrobneje obrazložil nekatere točke zgoraj navedenega programa dela, ki jih zaradi obširnosti ne moremo objaviti. Nadalje je tov. direktor konkretno in zelo kritično obrazložil svoja gledanja na nekatere negativne pojave, zlasti v medsebojnih odnosih med posamezniki v strokovnih službah, kjer se ustvarjajo nekakšne grupacije, ki potencirajo samo negativne stvari, konstruktivnih in konkretnih predlogov za reševanje negativnih pojavov pa ni. Nekateri člani kolektiva, med njimi tudi člani ZK, ki so na odgovornih mestih v strokovnih službah, ne iščejo poti in možnosti za reševanje nastalih problemov, ampak s kritiziranjem v ožjih grupah zapravljajo dragocen čas in ustvarjajo velik nemir predvsem v strokovnih službah. Vsi ti pojavi so najbolj prisotni v novo organiziranem ŠPIK in izredno negativno vplivajo na nadaljnji razvoj organizacije dela in tudi samoupravljanja. Dober del svojega poročila je tov. direktor namenil proizvodnim problemom, nakazal je celo vrsto ukrepov in predlagal konkretne sklepe o posameznih vprašanjih za dosega-nje boljših rezultatov v proizvodnji. Iz direktorjevega poročila lahko razberemo, da so največje slabosti predvsem v komerciali, pripravi proizvodnje, realizaciji investicij, kadrovanju in izobraževanju ter produktivnosti dela. Prav tem vprašanjem je tov. direktor v programu dela in razvoja delovne organizacije namenil največ pozornosti. Po obravnavi direktorjevega poročila na ožjem političnem aktivu bo sledila obravnava na sestankih političnih organizacij in samoupravnih organih. Ko bo razprava končana in ko bodo sprejeti zaključki, bodo morali slediti tudi ukrepi, za katere se tov. direktor v svojem poročilu zavzema. Ukrepi bodo morali biti odločni, pa tudi neprijetni in boleči, ker bodo terjali večje kadrovske spremembe v strokovnih službah, če ne bomo našli drugih rešitev. Prav bi bilo, da se v nakazanih razpravah razčistijo vsa sporna vpraašnja in sprejmejo najbolj ustrezne rešitve, s katerimi bo moč končati sedanje nevzdržno stanje. Za glasilo priredil — urednik 4. julij — dan borca »Rešitev slovenskega naroda je v združenju vseh demokratičnih sil, ki jim je pri srcu usoda slovenskega naroda.« Ustvarjalna misel ustanovnega kongresa KPS je pognala globoke korenine. Razrastla se je v materialno silo, ki je v letih narodnoosvobodilne vojne razodela vso svojo revolucionarno moč. V letih največjih preizkušenj je misel I. kongresa KPS prepojila slovenski narod, njegovo ogromno večino, slovensko delovno ljudstvo, delavce, kmete in domoljubno inteligenco, ga spremenila v monolitno vrsto borcev in ga pod vodstvom OF povedla k zmagovitemu osvobodilnemu boju. Zatlela je in iz dneva v dan vse močneje plamtela ljudska vstaja. Nekaj mesecev po ustanovitvi OF so že zagrmele prve partizanske puške. Oborožena vstaja slovenskega ljudstva je neusmiljeno pokopala podlo tradicijo nacionalne politike in s popolno zmago in rešitvijo slovenskega nacionalnega vprašanja prvič po tisočletju v bratski novi Jugoslaviji dobila lastno državnost. Tito pobudnik neuvrščenosti Tretjino stoletja že uživamo svobodo, uživamo vse dobrine človeštva v svobodni, neodvisni Jugoslaviji, ki so nam jo izbojevali borci — komunisti. Pred tridesetimi in več leti so bili to borci s puško v roki, danes pa so borci, ki se bojujejo za socialistično preobrazbo domovine. Ne hvalijo se s preteklimi zaslugami, temveč kot učitelji in vzorniki delujejo v vrstah zveze borcev, socialistične zveze, v organizacijah družbene samozaščite, SLO, delavskem samoupravljanju in drugod. Borci so ostali borci. Pred tremi desetletji so se bojevali za svobodo, danes pa se bojujejo za še boljši in lepši jutri, za narodov blagor. Ob njihovem prazniku jim čestitamo in jim želimo še veliko zmag na »bojnih poljanah«. Franc Ankerst (Nadaljevanje) Marjan Puhar Beograjska konferenca je bila spodbuda za vse napredne sile in gibanja na svetu, da se borijo za pravičnejše mednarodne politične, ekonomske in kulturne odnose v svetu. Druga konferenca neuvrščenih, ki je bila v Kairu, je še bolj podčrtala vprašanja, ki so bila obravnavana na beograjski konferenci: odločnejši boj zoper kolonializem, razorožitev, ohranitev in krepitev svetovnega miru in bolj vsestransko ekonomsko sodelovanje. Konferenca je bila od 5. do 10. oktobra 1964, na njej je sodelovalo 47 držav s polno pravico odločanja in 10 držav opazovalk. Tolikšno število zbranih je predstavljalo skorajda polovico neodvisnega sveta. Kairska konferenca je sprejela listino, ki so jo poimenovali »Program za mir in mednarodno sodelovanje«, v kateri so navedeni tile momenti: svet brez tlačenja, lakote in jedrskih groženj, demokratizacija mednarodnih odnosov, ki temelji na neodvisnosti vseh držav in narodov, mir in napredek. Predsednik Egipta Naser je na Kairski konferenci dejal, da politična neuvrščenost ni samo negacija blokovskih pojmovanj, temveč tudi uveljavitev lastnega stališča in izraz vesti človeštva, ter da ne gre za ustanavljanje novega bloka. Ko je na Kairski konferenci govoril o neuvrščenosti, je tov. Tito poudaril: »Na tej konferenci se je zbralo veliko več držav kot na Beograjski, kar potrjuje, da se čedalje bolj uveljavlja politika neuvrščenih držav in da gre za pomembne spremembe in nove razmere, ki so nastale v svetu, za večjo moč in vpliv miroljubne koeksistence. Pokazalo se je, da taka politika nima zemljepisnih meja in tudi ne raznih predsodkov, da je ne motijo razlike v družbenih sistemih, temveč dobiva danes čedalje večjo podporo, ker črpa svojo moč iz nastalih naprednih sprememb.« Kot je bil med Beograjsko in Kairsko konferenco svet na robu vojne v zvezi s Kubo, ko je kazalo, da bo prišlo do neposrednega spopada med ZDA in SSSR, tako je bil tudi čas med Kairom in Lusako izpolnjen s pritiski velikih sil na male in srednje države. V tem času je besnel vojni požar v Vietnamu, Izrael je napadel tri arabske države in intervencija na češkoslovaškem. V takšni izjemni situaciji je potekala tretja konferenca neuvrščenih v Lusaki, glavnem mestu Zambije, septembra 1970, na kateri je sodelovalo 55 držav in 9 opazovalk. Sprejeli so dve resoluciji: deklaracijo o miru, neod- visnosti, razvoju, sodelovanju in demokratizaciji odnosov in deklaracijo o neuvrščanju in ekonomskem napredku, ter 14 resolucij. Na konferenci o neuvrščanju v Lusaki je bila navzoča 1/3 sveta in skorajda polovica držav članic OZN. Tovariš Tito je v Lusaki med drugim dejal: »Politika neuvrščenosti se je v preteklem desetletju v mednarodnem življenju precej uveljavila, saj je pokazala, kje so izhodi iz mračnega obdobja hladne vojne, ko je bilo človeštvo na robu katastrofe ... Neuvrščene države se morajo še bolj uveljaviti kot aktivni dejavnik v mednarodnih odnosih, če bodo združile svoje napore in če bodo enotno delovale na mednarodni sceni, bodo lahko veliko storile. Ni dovolj, da so samo vest človeštva, temveč morajo biti tudi moč, ki aktivno prispeva k ustvarjanju njegovega boljšega jutri.« Gibanje neuvrščenosti se čedalje bolj uveljavlja in utrjuje, število neuvrščenih držav se nenehno povečuje. Najboljša potrditev za to je četrta, Alžirska konferenca neuvrščenih, na kateri je bilo trikrat več udeležencev kot v Beogradu. Alžirska konferenca je bila od 5. do 9. septembra 1973. Na njej je bilo navzočih 75 polnopravnih predstavnikov; predstavniki osmih držav, šestnajstih osvobodilnih gibanj in štirih mednarodnih organizacij so imeli status opazovalca. Poleg problemov kolonializma, rasizma in drugih perečih političnih vprašanj so imeli na konferenci v Alžiru posebno mesto mednarodni ekonomski problemi, ki so se kazali v čedalje večjih razlikah med razvitimi in nerazvitimi državami. Udeleženci konference so bili pod močnim vtisom govora tovariša Tita, ki je med drugim dejal: »Globoko sem prepričan, da so neuvrščene države poklicane, da odigrajo vlogo pri graditvi boljšega in pravičnejšega sveta. Imamo ogromno moralno in politično odgovornost, da si z vsemi silami prizadevamo za korenito spremembo mednarodnih, političnih in ekonomskih odnosov. To je v našem času bistven pogoj za vsak napredek. Neuvrščenost ni samo vest naše dobe, temveč tudi realno upanje človeštva, močan pozitiven dejavnik v mednarodnih odnosih. Najimpozantnejši sestanek neuvrščenih je bila peta konferenca v Colombu (Sri Lanka) od 16. do 19. avgusta 1976. Na konferenci je bilo do sedaj največ udeležencev — 115 neuvrščenih držav iz vseh krajev sveta. Na konferenci so bile sprejete zelo pomembne listine: politična in ekonomska deklaracija, sklep o sestavi in mandatu koordinacijskega odbora, akcijski program gospodarskega sodelovanja in veliko resolucij. Očitno je, da je vpliv neuvrščenih držav glede popuščanja napetosti v svetu pomemben. V zvezi s tem je tovariš Tito v Colombu dejal: »Neuvrščene države so si stalno in dosledno prizadevale za popuščanje napetosti in miroljubno reševanje problemov s pogajanji. Nedvomno so na tem področju po zaslugi prizadevanj vseh miroljubnih sil že doseženi določeni uspehi, kar potrjuje, da narodi sveta ne želijo novih vojn in obračuna blokov, temveč mir in razvoj v svobodi.« O peti konferenci neuvrščenih v Colombu se je izjasnil Zvezni zbor Skupščine SFRJ v sklepih, v katerih je med drugim zapisano: »Zvezni zbor je ugotovil, da je peta konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih držav potrdila značaj in vlogo gibanja neuvrščenosti v mednarodnih odnosih kot univerzalnega, neodvisnega in nenadomestljivega dejavnika pri Plinska postaja Vinko Rozman, dipl. ing. Vzhodno od kotlovnice ob novi kovačnici vidimo ograjen prostor z majhno hišico in ob njej ležečo cisterno. To bo naša plinska postaja, katere gradnjo so nam narekovale Ip-sen peči. Te namreč zahtevajo za obratovanje poseben plin, ki ga pridobivamo iz tekočega propana. Konec leta 1978 pa bo potekal mimo Lesc (že) vod zemeljskega plina proti Jesenicam, na katerega se bo priključila tudi naša tovarna. V ta namen bomo rabili posebno reducimo postajo za zemeljski plin, ki bo prav tako nameščen v tem prostoru. To bo druga faza izgradnje, trenutno pa dokončujemo prvo fazo, to je propansko postajo. Ta zajema pretakališče tekočega propana v cisterno prostornine 15 m3. Tekoči propan bomo dovažali z avtocistemo in ga prečrpavali v našo cisterno. Pri potrošniku, to je pri Ipsen pečeh, pa rabimo propan v plinski fazi, zato moramo tekoči propan upliniti. To se izvrši v posebni uparjevalni postaji, ki je locirana v stavbi ob cisterni. Kapaciteta uparjeval-ne postaje bo dvakrat po 60 kg propana na uro. Plinska faza propana se vodi po cevnem vodu v prostor Ipsen peči do posebnega plinskega generatorja. V tem generatorju dobimo z dodajanjem točno določene količine zraka propanu po kemični reakciji plin približno naslednje vsebine: 20 do 25% ogljikovega monoksida, 30 do 34 % vodika in 40 do 45 % dušika. Plin takšne sestave vodi- graditvi novih in enakopravnih mednarodnih odnosov in pri reševanju glavnih mednarodnih problemov. Politika neuvrščenosti se je pokazala kot najbolj dinamična gibalna sila v boju za dejansko neodvisnost narodov in držav, za demokratizacijo mednarodnih odnosov in krepitev miru v svetu. Poudaril je, da je peta konferenca vodij držav in vlad neuvrščenih držav v razmerah, ko so pritiski zoper posamezne neuvrščene države in gibanja v celoti zelo močni, izrazila visoko stopnjo enotnosti in poudarila, da je potrebna še večja solidarnost neuvrščenih držav, zlasti prek izvajanja predvidenih konkretnih programov. Opozoril je tudi, da je posebnega pomena, da je peta konferenca vodij držav ali vlad neuvr- mo potem iz generatorja v samo notranjost Ipsen peči, kjer odigra svojo vlogo. Vendar ni namen tega članka opisovati naloge tega plina pri posameznih tehnoloških procesih termične obdelave raznih izdelkov, ampak si oglejmo še malce potek samih del pri gradnji plinske postaje. Projektno dokumentacijo za gradnjo uparjevalne postaje propana s pretakališčem in re-zervarskim prostorom za propan in zemeljski plin je izdelal Tehnični biro Jesenice. Pri tem so moral biti strogo upoštevani predpisi za delo s plini tako pri izbiri in razmestitvi opreme kot tudi lokaciji plinske postaje glede na predpisani varnostni odmik od obstoječih objektov. Predvidena je tudi protipožarna zaščita, ki zajema cevno mrežo s hidranti, cevno mrežo za hladilne prhe nad rezervoarjem propana in na pretakališču ter gasilne aparate. Projekt je bil avgusta 1976 dan v oceno Zavodu za varstvo pri delu SRS v Ljubljani in septembra smo dobili iz Zavoda pozitivno oceno zanj. Na osnovi tega je bil izdelan gradbeni projekt, ki smo ga prejeli januarja 1977 in pa dodatni elektroprojekt povezave plinske postaje s potrošniki. Za izvajanje del po posameznih projektih smo izbrali naslednje ponudnike: gradbena dela — SGP Gorenje Radovljica, instalacijska dela (pretakališče, uparjevalna postaja itd.) — Elektrovod Ljubljana, elektroinstalacijska dela — El- ščenih držav poudarila ekonomske probleme kot prvenstvene poltične probleme sodobnega sveta in razčlenila in konkretizirala zasnovo novega mednarodnega ekonomskega reda; kolektivno opiranje na lastne sile je bistvenega pomena za razvijanje dolgoročnega medsebojnega ekonomskega sodelovanja neuvrščenih držav. Posebej je poudaril pomemben prispevek, ki ga je dal predsednik Tito k uveljavljanju politike neuvrščenosti kot neodvisne-gab dejavnika, h krepitvi vloge neuvrščenih držav v sodobnih mednarodnih odnosih, kot tudi k uspehu konference v celoti. Jugoslavija je bila kot dosleden borec za mir in popuščanje organizator pete konference o evropski varnosti, ki se je pravkar uspešno končala. mont Bled, povezava od plinske postaje do potrošnikov — Zora Domžale. Po pridobitvi vseh potrebnih soglasij smo novembra 1976 pričeli z gradbenimi, oziroma zemeljskimi deli. Preko gradbišča je takrat še potekal 20 kV daljnovod iz RTP Radovljica, ki ga je bilo treba umakniti in prestaviti. To delo je bilo izvršeno v začetku decembra. Vsega izkopa materiala je bilo zaradi nasutega terena 4177 m3, za utrditev pa je bilo pripeljano 660 m3 zdravega materi- ing. Franc Hanžič Zadnje dni aprila je TOZD kovačnica sprejel informacijo, da poslovni partner IMT Beograd nujno potrebuje za nemoten proizvodni proces odkovek »OKO RUDE«. Odkovek ni bil v našem proizvodnem programu, za kar je bilo treba izdelati tehnološke postopke za proizvodnjo in načrte za izvedbo orodij. Poleg tega pa je bilo treba nabaviti osnovni material v predpisani dimenziji in kvaliteti. Za celotno realizacijo odkovka smo mel na razpolago le 15 dni. Po izvedbi orodja je bilo treba organzirati delo v treh Razvoj tehnoloških postopkov obdelave materiala v tovarni za redno proizvodnjo nujno kaže, da bo potreba po kvalificiranih delavcih vedno večja, še posebno je povečanje in uvajanje nove proizvodnje nujno pogojeno z vzgojo novih poklicnih kadrov. Zato je eden od najvažnejših pogojev za redno in razširjeno delo v tovarni, da se program proizvodnje usklaja s programom vzgoje kvalificiranih kadrov v tovarni. Ta trditev je gotovo močno utemeljena, ako samo pogledamo tehnološki proces delovnih operacij v redni proizvodnji za vse vrste izdelkov. Za vse izdelke, ki jih proizvajamo, je potrebno najprej izdelati ustrezna orodja, s pomočjo katerih nato na proizvodnih strojih teče redna proizvodnja. Orodja izdelujejo kvalificirani delavci v orodjarni, to so orodjar, rezkalec, strugar, brusilec, kalilec in skoblar. Poleg tega je predpisano, da morajo biti vsi proizvodni stroji po določenem številu obratovalnih ur obvezno popravljeni oziroma obnovljeni. Sicer lahko drage in sodobne proizvodne stroje kmalu uničimo. No, tudi celotno popravilo vseh strojev v tovarni leži na skrbi kvalificiranih delavcev raznih poklicev v Vzdrževanju. Tako lahko rečemo, da pomenijo poklicni delavci srce proizvodnje. Brez njih si namreč redne proizvodnje ni mogoče zamisliti. Splošno pa je znana ugotovitev, da kljub vedno večji potrebi v gospodarstvu število učencev za poklice upada. Pomanjkanje učencev za poklice je prisotno nekaj let nazaj tudi v naši tovarni, saj se skoraj vsako leto javlja na razpise za prosta učna mesta premalo učencev. Morda se celo premalo zavedamo, kakšne težave lahko nastanejo, če bo določenih poklicev primanjkovalo. ala. Postavljeno je bilo 130 m nove ograje, višine 2,2 m, v kateri so trojna vrata širine 7 m za dovoz avtocisterne in v primeru požara za dostop gasilnih avtomobilov. Položen je bil požarni vod v dolžini 100 m s premerom cevi 150 mm in 4 nadzemni hidranti. Zgrajena je bila stavba uparjevalne postaje in dovozna cesta za avtocistemo. Izvajalec del na montaži opreme pretakališča in uparjevalne postaje Elektrovod Ljubljana kasni s svojimi deli. izmenah. Sodelavci so razumeli položaj, v katerem se je znašel poslovni partner, zato so brez izjeme delali izmenično po 12 ur dnevno. V samem proizvodnem procesu so se pojavile razne tehnološke težave, ki smo jih sproti odpravljali. Kljub raznim pomanjkljivostim smo odkovek izdelali v kvalitetni in kvantitetni zahtevi. V dogovorjenem času je bila izvedena odprema kupcu. Z vzorno organizacijo priprave proizvodnje ter priprave operativne proizvodnje smo dokazali, da znamo delati, predvsem če TOZD enotno in Vzgoja poklicev je dolgoročni proces, saj mine najmanj tri leta, da vzgojimo generacijo kvalificiranih delavcev. Ker interes učencev za poklice upada, je potrebno zagotoviti zadostno število učencev za poklice. V ta namen smo že pred dvemi leti pristopili k akciji, da obiščemo osnovne šole v okolici, da bi s pripravljenim programom učencem prikazali tovarno, delo v njej in predvsem pomen poklicnih delavcev v tovarni. Letos je potreba za to akcijo še bolj očitna iz več razlogov. Znano je, da se je TIO priključil k Verigi. Zaradi tega je v skupnem programu predvidena izgradnja nove velike Orodjarne, kjer bi doma izdelovali specialna orodja za potrebe lastne proizvodnje. V novem obratu bomo potrebovali še večje število kvalificiranih delavcev. Zaradi navedenih ugotovitev je bilo tudi predvideno večje število novih učencev za uk poklicev v tovarni. Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo je potrdil predlog plana izobraževanja učencev v TVL za leto 1977. S tem v zvezi je bil že objavljen razpis za prosta učna mesta, ki je naslednji: strojni ključavničar (strojni mehanik) 10, strojni finomehanik 6, kovinostrugar 10, orodjar 10, rezkalec 10, konstrukcijski ključavničar (varilec) 3, obratovni elektrikar 2 in strojno orodni kovač 1 prosto mesto. Ob sprejemanju tega sklepa smo se zavedali, da bomo program v celoti težko realizirali. Glavni vzrok temu so težave okrog nabave potrebne opreme, ki je večinoma vsa iz uvoza, to je od tujih proizvajalcev. Pred dnevi so se dela na montaži te opreme vendarle začela in bodo do konca junija predvidoma gotova. Vzporedno s temi deli tečejo elektroinstalacijska dela in dela na povezavi plinske postaje z Ipsen pečmi. Po usposobitvi plinske postaje pa nas že čakajo tehnološki problemi obratovanja pe- skladno sodeluje v delovni skupnosti skupnih služb. Vsem, ki so sodelovali pri realizaciji naloge, se TOZD KOVAČNICA iskreno zahvaljuje. Želimo tudi v bodoče, da se sodelovanje TOZD in DSSS še bolj poglablja tako na strokovni kot tudi na samoupravni poti. Zato smo tudi letos pristopili k akciji, da obiščemo okoliške osnovne šole, da bi še pravočasno pridobili čimveč učencev v uk. Ta akcija je v teku. Z obiski v šolah smo skušali pridobiti posebno tiste učence, ki imajo voljo do poklica, oziroma še stojijo pred odločitvijo, kam po končani osnovni šoli. Predvsem omenjeni učenci so bili naše prisotnosti potrebni in veseli, da se bodo laže odločili za življenjski cilj. Ob srečanju v šolah so učenci spoznali, v kakšnih sodobnih delavnicah se bodo učili in kasneje opravljali svoje delo, kajti poklicno delo danes ne poteka več predvsem ročno, ampak je na voljo vedno več sodobnih strojev in preciznega orodja, s katerim se delo opravi laže in tudi mnogo natančneje. Istočasno so se učenci seznanili s sedanjim sistemom nagrajevanja, ki se je letos izboljšal. Poleg tega so učenci končno spoznali, da je v bližini tovarna Verig naj večja v občini Radovljica in kot taka nudi možnost zaposlitve mnogim občanom iz okolice. Tudi za gospodarski, kulturni in življenjski utrip prebivalstva je tovarna do sedaj prispevala največ. Zato mislim, da bomo morali v bodoče to sodelovanje s šolami še bolj popestriti in poglobiti, da bi učenci v šolah imeli pravočasno možnost odločiti se za poklic v tovarni. Vsi zaposleni delavci v tovarni živimo v bližnjih ali bolj oddaljenih krajih na vasi ali v mestu. Tako prosti čas preživimo med sostanovalci, sovaščani ali sosedi. Ob teh poznanstvih, kjer teče beseda sproščeno in čestokrat de- Nadaljevanje na 4. strani ČLANKE ZA ŠTEVILKO 7 SPREJEMAMO DO 13. JULIJA 1977 či s plinom. Tako je treba delati Kadrovanje učencev Jernej Vovk Občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu Franci Vovk Tudi občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu je za nami. 12. junija se je na osmih igriščih, v Lescah, na Bledu, v Vrbnjah, na Lancovem in v Begunjah pomerilo med seboj kar 26 ekip iz 22 OOS. Tudi za Verigo sta nastopili dve ekipi. Na lanskem občinskem prvenstvu smo nastopili z ekipo, ki nam z nedisciplino in nešportnim vedenjem vsekakor ni bila v čast. Letos smo zato sestavili dve popolnoma drugi ekipi in upravičeno pričakovali, da se bo vsaj ena z malo športne sreče prebila do finala. Vendar se je tudi tokrat izkazalo, da je žoga okrogla ter da je za uspeh potrebna tudi športna sreča, ki nam je tokrat obrnila hrbet. Naklonjen nam ni bil že žreb, saj sta obe ekipi nastopali v razmeroma močnih predtekmovalnih skupinah. Pa poglejmo, kako sta igrali naši ekipi. Na igrišču na Žagi v Lescah je nastopila naša prva ekipa v skupini z Elanom, Vezeninami in Lipom. V prvi in odločilni tekmi so se naši pomerili z Elanom in že v prvem polčasu po nespretnosti obrambe prejeli zadetek. Naj so se v drugem polčasu še tako trudili in organizrali napad za napadom, Elanova mreža je ostala nedotaknjena. Torej 1: 0 za Elan. Razmerju sil na igrišču bi verjetno bolj ustrezal neodločen rezultat. Bila pa je to gotovo Elanova najboljša tekma v predtekmovanju. V drugi tekmi naši v ekipi Vezenin niso imeli dostojnega nasprotnika. V pol ure zabiti toliko golov ni kar tako in rezultat 14: 0 pove vse. Nekoliko več so imeli opraviti z ekipo Lipa z Bleda. Vendar vprašanja, kdo bo zmagal v tej tekmi ni bilo. Naši so z rezultatom 3 : 1 zaključili svoj nastop na občinskem sindikalnem prvenstvu. V četrtfinale se je torej plasiral Elan, ki je premagal vse tri nasprotnike: Lip Bled z rezultatom 6 :0, Vezenine s 3:0 in kot je že rečeno Verigo z 1:0. No, Elan je tudi v tekmah v naslednjih kolih premagal vse nasprotnike in postal občinski sindikalni prvak za leto 1977. Naša druga ekipa je nastopala na igrišču Prevalj v Radovljici v skupini z ekipami UKO iz Krope, Hoteli Toplice z Bleda in s prvo ekipo Iskre iz Otoč. V prvi tekmi so se pomerili s Kroparji. Tekmo so brez večjih težav dobili z rezultatom 2:0. Tudi v drugi tekmi z ekipo Hoteli Toplice so si zmago z dvema zadetkoma zagotovili že v prvem polčasu. Torej HTP Bled : Veriga 0 :2. Tudi ekipa Iskre je premagala oba nasprotnika. Ekipo UKO je odpravila s 3 :1, ekipo HTP Bled pa le s težavo z 1: 0. Z nestrpnostjo smo pričakovali odločilnega srečanja Veriga : Iskra. Zaradi boljše gol razlike bi našim zadoščal že neodločen rezultat. Prvi polčas se je z nervozno in precej nepovezano igro končal z rezultatom 0 :0. V drugem polčasu so v hitrem protinapadu po levem krilu Iskraši dosegli prvi zadetek. Sodnik prekrška (igralec Iskre je vodil žogo izven aut linije) ni piskal, kljub intervenciji naših igralcev. Gol je deloval na ekipo Verige kot hladen tuš. Igre nikakor niso mogli umiriti. Nekaj minut pred koncem se je igralec Iskre pred golom Verige zapletel in padel. Pri padcu se je z roko dotaknil žoge, vstal, streljal na vrata in dosegel gol. Na začudenje vseh pa je sodnik pokazal na sredino igrišča in gol priznal. Igralci Verige so burno reagirali. Padlo je nekaj krepkejših izrazov in sodnik je kapetana Verige Bagija izključil. Ekipa Verige je tekmo nadaljevala z igralcem manj in prejela še en gol. Rezultat je bil 3:0 za ekipo Iskre, ki se je tako kvalificirala v četrtfinale. Ne bi hotel zagovarjati izgredov na igrišču. Ravno tako ne podcenjevati ekipe Iskre, ki je igrala mirneje in bolj zbrano od ekipe Verige. Vendar je bil sodnik na tej tekmi slab. Sodniki bi se morali zavedati, da s svojimi čudnimi odločitvami po nepotrebnem razburjajo duhove in da so mnogokrat tudi oni krivi muč nih scen na igrišču. Nogomet je igra, ki jo igralci vzamejo zares, pa četudi je to le občinsko sindikalno prvenstvo. Vsega tega bi se sodnik na tej tekmi moral zavedati. V četrtfinale se je tako kvalificiralo 8 ekip. Najboljšo igro so prikazale ekipe Plamena, Žita, Elana in GG z Bleda. Premagali so nasprotnike in se kvalificirali v polfinale. V polfinalu sta se pomerili ekipi Plamena in Žita ter Elana in GG. Lanskoletni prvak, prva ekipa Plamena iz Krope je bila boljša in premagala žito z rezultatom 2:0 ter tako postala prvi finalist. Elan pa je odpravil GG z rezultatom 6:2. Za tretjo mesto sta se pome-reli ekipi GG in žita. Po precej ogorčeni borbi in z dokajšnjo mero sreče je s 4 :3 zmagal GG in zasedel 3. mesto. V finalni tekmi sta se končno pomerili lanskoletni prvak Plamen in Elan, zmagovalec predtekmovalne skupine, v kateri je igrala tudi ekipa Verige. Z rezultatom 3:1 je zmagal Elan in tako dosegel prvo mesto. Končni vrstni red: 1. Elan, 2. Plamen I, 3. GG Bled, 4. žito Lesce, 5. Elmont II, 6. Plamen II, 7. LIP Bled I, 8. Iskra Otoče II, 9. Veriga I, 10. Iskra Otoče, 16 Veriga II, itd. Nadaljevanje s 3. strani bata, se omenja tudi tovarno, v Kateri delamo. Ob takih pogovorih naj bi se zavedali, da je večkrat prisotna tudi naša dorašča-joča mladina, ki bo jutri morala zakoračiti samostojno v življenje. In odločitev za mnoge mlade ni lahka. Mladim prikazujmo pomen podjetja v regiji in predvsem kako pomembno delo v tovarni opravljajo prav poklicni delavci. S tako preprosto besedo skoraj podzavestno lahko posredujemo mladini v svoji soseski prav tiste osnovne napotke za uk določenim učencem, ki so prav to informacijo nujno potrebovali pa jim jo ni nihče posredoval, sami pa niso imeli poguma, da bi se seznanili z njo. In kolikor več bo prisotna med stanovalci informacija o pomembnosti tovarne v kraju, toliko več se bo vzbujal pri mladini čut do tovarne, toliko bolj se bo mladina zaradi pomena in bližine začela zanimati za tovarno. Končni rezultat naj bo v tem, da bomo dobili za uk čimveč novih učencev iz bližnje okolice. Morda bi veljalo pri vsem tem omeniti še eno informacijo, ki je predvsem pri vzgojnih šolskih zavodih zadnje čase močno v ospredju. Sodobno izobraževanje vsega strokovnega kadra, ki ga potrebujemo v gospodarstvu, naj bi v bodoče potekalo ob delu in za delo. To pomeni, naj bi vsak bodoči strokovnjak kontinuirano ob delu praktično in sproti preizkušal vrednost pridobljenega teoretičnega znanja. Torej teoretičnega znanja naj bi v bodoče dijak ne nabiral ločeno od dela, ampak vzporedno z delom. Končno se ugotavlja, da so prav učenci v gospodarstvu tisti, ki jim je najbolj odprta možnost, da se po končani poklicni šoli ob delu lahko izobražujejo do strokovnjaka. Želim in upam, da bo morda tudi te vrste informacija vzdramila še katerega učenca iz bližnjih šol, da se odloči za uk v tovarni. Organizacija samoupravljanja in informiranja v kranjski »SAVI« Janko S. Stušek, profesor Kranjska »Sava«, tovarna gumijastih izdelkov, je ena tistih delovnih organizacij, ki so bile za dobro učinkovito samoupravno organiziranost že pohvaljene. Zavedajo pa se, da je osnova za dobro samoupravno organiziranost še boljša organizacija informiranja, kjer se »Sava« uvršča v sam vrh med gorenjskimi delovnimi organizacijami. Kajti v resnici ne moremo k čim popolnejšem samoupravljanju mimo dobrega informiranja. Namreč prav nič novega ne povemo, vendar mnogo ugotovimo, če se zavedamo, da je informacija vir moči, moč pa vir oblasti, torej odločanja. »Sava« ima skupaj okrog šest tisoč zaposlenih, organiziranih v 30 temeljnih organizacij. Samo na ožjem področju, jedru delovne organizacije na Laborah, kjer sta tudi centra za informiranje in samoupravljanje, je zaposlenih 3800 delavcev, ki delajo vil temeljnih organizacijah. V svoji organizacijski shemi ima Sava neko posebnost. Bivše samostojne mote oziroma delovne organizacije so organizirane v skupnosti temeljnih organizacij kot vmesna faza organizacije med TOZD in DO. Ima pa »Sava« tudi temeljne organizacije v drugih republikah, kar jim povzroča dodatne organizacijske težave zaradi neusklajenih zakonov, razdalje, jezika pri izdajanju enotnih informacij in podobno. Tehnična priprava samoupravljanja in informiranja sta organizacijsko razporejeni v dveh sektorjih. Operativno - organizacijska služba za samoupravne odnose je razporejena v splošnem sektorju, kjer v celoti dela 40 ljudi in ima poleg navedene še naslednje samostojne službe: tajništvo, razvojno-pravna služba in tajništvo družbeno političnih organizacij. Operativno - organizacijska služba zaposluje štiri ljudi oziroma ima štiri zasedena delovna mesta: — glavni organizator, ki koordinira celotno delo; — dva referenta samoupravljanja, ki pišeta zapisnike, kontrolirata sklepe, razpošiljata gradivo temeljnim organizacijam in skupnim službam; — referent, ki dela administrativno samo za disciplinsko komisijo oziroma na medsebojnih razmerjih s poudarkom na disciplinski problematiki. Operativno - organizacijska služba skrbi za zapisnike in administrativno pripravo materiala za organe sektorjev in organe na nivoju DO. Prav tako služba kontrolira izvajanje sklepov organov DO in skupnosti TOZD. Temeljne organizacije pa za čisto administrativne zadeve in pisanje zapisnikov samoupravnih organov, razen disciplinskih primerov, ter sklicevanje sej po potrebi skrbijo same. Za takšna dela majo se- veda tudi usposobljene administratorke. še bolj imajo organizirano delno samostojno administrativno službo, ki skrbi za tehnično administrativno izvedbo samoupravljanja oziroma realizacijo predlogov in poti, ki jih predlaga operativno organizacijska ali kaka druga služba, dislocirane temeljne organizacije oziroma skupnosti TOZD. V skupnostih TOZD so imeli celo posebne referente za organiziranje samoupravljanja, ki pa se, tako kot skupnosti z uveljavljanjem novega zakona in reorganizacijo v sestavljeno organizacijo, počasi ukinja. Razvojni del samoupravljanja se po tehnični plati odvija v razvojno pravni službi, ki je ločena od operative. Ta služba daje osnovne pobude, smernice. Skrbi za razvoj in pravni nadzor nad splošnimi akti, uvaja ter opozarja na novosti in podobno. V javne razprave in vodenje razprav, kakor tudi pojasnjevanje vseh samoupravnih novosti po skupinah in zborih, so Vsako leto se v maju zberemo, mladi združeni v Slovenskih železarnah, na našem srečanju, da izmenjamo svoje delovne izkušnje o delu v mladinski organizaciji, da poglobimo medsebojne stike in se pomerimo na športnem področju. Ta naša srečanja so postala že tradicionalna, saj je letošnje že sedmo po vrsti. Posebno slavnostno pa je bilo letošnje srečanje zato, ker je sovpadlo z velikimi jubileji našega vzornika, učitelja in voditelja tov. Tita. Prireditelji letošnjega srečanja so bili: tovarna TO VIL, DS skupnih služb SŽ in Metalurški kombinat. Vreme je bilo letošnjim prirediteljem naklonjeno, tako da je dan bil še posebno prijeten. Zadnjo soboto v maju smo se mladi z Jesenic, Raven, Štor, Celja, Ljubljane, Krope in Lesc zbrali v tovarni TOVIL, kjer je bil najprej uradni del srečanja. Poleg nas mladih so naše srečanje popestrili še gostje — generalni direktor SŽ tov. Klančnik, namestnik direktorja tovarne TOVIL, direktor Metalurškega instituta, predsednik sindikata kovinarskih delavcev Slovenije tov. Mlinarič in drugi. Mladince in goste je v imenu koordinacijskega sveta ZSMS SŽ pozdravil predsednik koordinacijskega sveta. V svojem govoru je povedal, da mladi nikakor ne moremo biti zadovoljni s svojim dosedanjim delom, saj ne najdemo pravih metod, s katerimi bi pritegnili mlade k stalnemu delovanju in ne zgolj občasne- vključene vse vodilne strukture v temeljnih organizacijah, od skupinovodij, mojstrov, družbenopolitičnih funkcionarjev do direktorjev TOZD, kakor tud strokovnjakov v skupnih službah, direktorjev sektorjev in pripravljalcev predlogov v sami operativno-orga-nizacijski službi. Na začetku so bile težave — subjektivne in objektivne. Danes pa mehanizem ljudje že poznajo, ga spoštujejo in delajo. Zelo pomemben način organiziranja v »Savi« je organiziranje najširše samoupravne platforme, to je zborov delovnih ljudi. Zaradi prostorskih težav, organiziranja izmenskega dela in večjega neposrednega stika so zbori organizirani samo kot delni zbori, to pomeni samo po delovnih skupinah. V vsaki skupini se vodi zapisnik, glasovi pa se seštevajo. Poseben oddelek je tajništvo družbenopolitičnih organizacij, kjer je na štirih sistemiziranih delovnih mestih zaposlenih 5 delavcev. Oddelek vodi sekretar tajništva DPO. Sindikalna organizacija ima svojega profesionalnega sekretarja sindikata in blagajničarko. V oddelku sta še dve administratorki, ki opravljata administrativna dela za družbenopolitične organizacije na nivoju DO, pa tudi za društva in aktive DO. Navedeni oddelek skrbi za teh-nično-operativno izvajanje političnih akcij. mu, kampanjskemu. Zavedati se moramo, da je naša organizacija politična in zato ne smemo biti samo organizatorji športnih in kulturnih prireditev, ampak moramo aktivno delovati za uresničevanje zakona o združenem dedu. Tovariš Klančnik nam je poleg pozdravnih besed dejal tudi to, da se moramo zavedati, da bomo jutri mi prevzeli vse odgovorne funkcije in delo v naših organizacijah. Zato moramo aktivno sodelovati v vseh družbenopolitičnih akcijah. O liku revolucionarja — tov. Tita je spregovoril tov. Mlinarič. Prireditelju je naša konferenca ZSMS pripravila darilo, ki simbolizira našo organiziranost, hkrati pa prikazuje tudi naše izdelke. Idejno rešitev je napravil tov. Raspet Jernej. Po svečanem delu smo si ogledali tehnični muzej v Bistri pri Vrhniki. Delegacija mladincev pa je položila šopke cvetja na spominska obeležja v okolici Ljubljane. Športna in kulturna srečanja smo izvedli ob izviru Ljubljanice v Močilniku. Mladi se nismo popolnoma izkazali, saj je veselje nekajkrat prekoračilo meje, ki smo si jih postavili. Naši mladinci so v tem prednjačili in ob podobnih srečanjih za takšne ni mesta v naši sredini. Kljub takšnim nevšečnostim pa smo srečanje zaključili prijetno in si zaželeli nasvidenje na osmem srečanju v Lescah oziroma v Kropi. K. M. (Se nadaljuje) Srečanje mladih železarjev Samoupravni sporazumi Od leta 1974 do danes so delavci Tovarne verig Lesce na svojih zborih sprejeli skupno 73 samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov, planov oziroma temeljnih samoupravnih aktov (14 internih, 7 panožnih oziroma na nivoju SOZD in 52 »zunanjih«). Tri sporazume doslej ni sprejel noben TOZD oziroma DSSS. Delovna organizacija oziroma njene temeljne organizacije najprej niso sprejele več sporazumov, kasneje pa so postopek sprejemanja ponovile in sporazume sprejele. Po posameznih temeljnih organizacijah pa doslej niso sprejeli naslednje število sporazumov oziroma dogovorov: — TOZD orodjarna 9, — TOZD kovačnica 3, — TOZD vzdrževanje 1, — TOZD sidrne verige 1. Temeljna organizacija še ni sprejela nekaj internih sporazumov, za »zunanje« pa še ni natančnega pregleda. Delavna skupnost skupnih služb sprejema samo tiste sporazume oziroma dogovore, ki se nanašajo na delitev OD ali so tako splošni, da se na konkretno delitev dohodka ne nanašajo. V kratkem bomo v temeljnih organizacijah obravnavali še 21 sporazumov, ki se večinoma nanašajo na skupno porabo. (Do izdaje časopisa bodo verjetno že sprejeti.) Uskladitev samoupravne zakonodaje z zakonom o združenem dedu pa bo terjala še sprejem oziroma korekcijo 16 internih in panoških sporazumov. Novi pravilniki niso niti všteti. Približno od priglasitve temeljnih organizacij do danes smo povprečno sprejeli 2,28 sporazuma na mesec. J. S. KADROVSKE VESTI ZAMUDNIKI april — maj Priimek in ime TOZD C as zamude Bizjak Milan Vijakama 2 uri Dolinar Anton Vzdrževanje 25 min. + 2 uri Drol Anuša Industr. oprema 2 uri Kobal Janez Kovačnica 20 min. Koblar Lidija Kovačnica 30 min. + 3 ure Kržišnik Darko Industr. oprema 2 uri Lavriš Niko Sidrne verige 2 uri Lelič Šefik Verigama 30 min. + 4 ure Malej Marija Finančni sektor 45 min. Pfajfar Alojz Verigama 1 ura Prem Jože Vijakama 9 min. Štabi Jurij Verigama 50 min. Zupan Ivo Vijakama 45 min. Zupan Janez Vzdrževanje 1 ura Bole Primož Tehnični sektor 30 min. Gajser Franc Verigama 25 min. Mučič Nikola Verigama 15 min. Repe Zdravko Verigama 1 ura Savič Dušan Verigama 1 ura Ogled inštituta JOŽEF STEFAN (maj 1977) NOVOSPREJETI TOZD vijakama: TOZD verigama: TOZD kovačnica: TOZD sidrne verige: TOZD industr. oprema: Bešter Janez, Glivar Zvonimir; Jogič Ibro, Tucič Mahmut; Jesenovec Janja, Lazarevič Borivoje; Cvetkovič Ivan; Tomažin Marija, Žohar Vladimir; ODŠLI TOZD orodjarna: TOZD vzdrževanje: TOZD vijakama: TOZD verigama: TOZD kovačnica: TOZD sidrne verige: Pogačnik Slavko, Klavora Miran, Krivec Milan, Cvenkelj Andrej ; Ažman Franci; Ukmar Mario, Magdič Franc; Pesjak Kati, Zgonc Alojz, Lelič Šefik; Jalen Mirko, Mihelič Jakob, Arko Janez; Avdič Ekrem; POROKE Gašperin Jože iz TOZD vijakama, Logar Stane iz TOZD vzdrževanje. ROJSTVA Štefanu Kociper iz TOZD vijakame hči Tatjana, Janezu Rozmanu iz STK hči Jana, Dušanu Jelencu iz TOZD vzdrževanje hči Dolores. Iz kadrovskega oddelka Stroj Ivan gre v pokoj samostojnega referenta za uvoz-izvoz, je bil te dni iz zdravstvenih razlogov upokojen tovariš STROJ IVAN. Čeprav je relativno še mlad, zakoračil je šele v 55. leto, se njegova upoma želja, da bi še naprej sodeloval in delal za dobrobit tovarne, ni uresničila. Mi pa v vsakdanjem delu čutimo praznino v reševanju nalog njegovega delovnega mesta. Dolgoletnemu sodelavcu, nekdanjemu predsedniku DS in UO tovarne TIO, se ob odhodu v pokoj za njegov dolgoletni delovni prispevek zahvaljujemo in želimo mnogo Po 18. letih dela v TIO, dol- zdravja in osebnega zadovolj-ga leta na raznih dolžnostih in stva v zasluženem pokoju, nazadnje na delovnem mestu TOZD Industrijska oprema Republiški odbor sindikatov — sektor za obveščanje in propagando — je omogočil urednikom tovarniških glasil ogled inštituta Jožef Stefan, Računskega centra in Reaktorja v Podgorici pri Ljubljani. Namen tega naj bi bil seznanjati širšo javnost zlasti delovne ljudi preko tovarniških glasil z delovanjem te ustanove na področju znanstvenega raziskovanja in praktične uporabe njenih dosežkov v industriji in na drugih področjih. Inštitut Jožef Stefan (IJS) — v njegovem sestavu je tudi Reaktor, ni potrebno posebno predstavljati, vendar je prav, da omenim, da je to zelo pomembna ustanova Ljubljanske univerze in sodi med naše največje raziskovalne in študijske centre. Od skupno 558 zaposlenih je 51 profesorjev in drugih sodelavcev posameznih fakultet, ki opravljajo znanstveno delo na inštitutu. Znanstveno raziskovalno delo IJS je vsestransko in sega na številna področja znanosti. Dolgoročne pogodbe, ki jih sklepajo z gospodarskimi organizacijami, zagotavljajo tesno povezavo med proizvodnjo in temeljnimi raziskavami inštituta. Predstavniki inštituta so nam v strnjenih besedah in z diapozitivi predstavili njihovo vsestransko dejavnost. Nato so nam razkazali nekatere raziskovalne laboratorije in druge naprave za znanstveno raziskovalno delo. Posredovali so nam veliko pisanega gradiva, iz katerega bomo najzanimivejše izvlečke objavljali tudi v našem glasilu. Ogledali smo si tudi Republiški računski center, ki je v bližini inštituta (o tem kaj več drugič) in nato odšli v Podgorico pri Ljubljani na ogled reaktorja, kar je bila za vse nas enkratna priložnost. Sam reaktor v času ogleda ni obratoval, pa smo kljub temu imeli priložnost ogledati si vse naprave in dobili informacije o delovanju reaktorja in proizvodnji izotopov. Vodja reaktorja dr. Dimic, eden vodilnih strokovnjakov na tem področju pri nas, nam je ljubeznivo, z veseljem in razumljivo obrazložil glavne značilnosti in delovanje reaktorja. Od njega, direktorja IJS in njegovega pomočnika, ki sta bila ves čas navzoča, smo dobili odgovore na mnoga vprašanja, ki smo jih postavljali. Nazadnje so nam razkazal reaktor in naprave za proizvodnjo izotopov. Med drugim je bilo postavljeno tudi vprašanje možnosti ogleda IJS, oziroma reaktorja, za člane naših delovnih organizacij. Pojasnili so nam, da je poleg vsakoletnega javnega ogleda v oktobru možen ogled za člane delovnih organizacij v skupinah, vendar je potrebno predhodno in pravočasno sporočiti upravi IJS svojo željo. Torej velja isto pravilo kot pri obisku in ogledu naše tovarne od strani drugih kolektivov ali skupin in ni nobenih posebnih omejitev ali komplikacij. Informacije v zvezi s tem se lahko dobi tudi po telefonu na upravi IJS. Priporočam vsem našim bralcem, da izkoristijo prvo priložnost in si ogledajo IJS, še posebno pa reaktor v Podgorici. Sindikat naj bi bil pobudnik in organizator ogleda. Inštitut Jožef Stefan ni ustanova, namenjena samo ozkemu krogu ljudi, ki se ukvarjajo z znanstvenim raziskovanjem kot to mnogi mislijo, ampak je namenjena splošnim družbenim interesom in napredku znanosti na vseh področjih. O tem smo se prepričali ob priliki našega obiska. Kot ugledna ustanova je IJS znan tudi izven naših meja, saj prihajajo semkaj na izpopolnjevanje in prakso strokovnjaki iz mnogih držav. Iz vsega, kar smo videli na IJS in iz razgovora z vodilnimi delavci te ustanove, lahko zaključimo, da obstajajo dejanske možnosti na področju raziskovanja tudi v naši stroki, ki bi jih z boljšim sodelovanjem lahko koristno uporabili. Zato bi bilo prav, da naši strokovnjaki iz TVL zlasti na področju raziskave materialov in tehnologije stalno sodelujejo z IJS. Prepričan sem, da bi tako sodelovanje lahko mnogo koristilo naši delovni organizaciji. Urednik N. Bulut SLOVENSKIM ŽELEZARNAM — TOVARNI VERIG LESCE LESCE Predsednik Republike mi je stavio u zada-tak da vam najtoplije zahvalim na rođendan-skim čestitkama i lepom poklonu i prenesem njegove pozdrave i najbolje želje za još mnogo radnih uspeha. Sa drugarskim pozdravom, ŠEF PROTOKOLA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Anton Lah NESREČE PRI DELU V MAJU V maju se je ponesrečilo šest delavcev. Število nesreč je enako kot lani. Ponesrečili so se: ŠLIBAR BOJANA iiz verigame pri rezanju peres, NERAD MARJAN iz vijakame, ker je preveč mahal okoli sebe na delovnem mestu, BENEDIČIČ STANE iz vzdrževanja pri prestavljanju reduktorja, TOMAZINI ŠTEFKA iz verigame pri rezanju koncev verig, ZUPAN ANDREJ iz vijakame pri nastavitvi novega roča žice, STIPERSKI ZORA iz vijakame na poti domov. Izpadi delovnih dni zaradi nesreč po TOZD: tehnični sektor — 22 delovnih dni, vijakarna — 22 delovnih dni, verigama — 38 delovnih dni, sidrne verige — 22 delovnih dni vzdrževanje — 6 delovnih dni, skupaj — 110 delovnih dni. V tem mesecu sta bili dve nesreči pri delu zaradi nepravilnega premeščanja delavcev na druga delovna mesta. POMNI! Pri delu na stiskalkah uporabljaj čim manj pincet in nevarnih pripomočkov! Red na delovnem mestu je polovica poti do preprečitve nesreče! Če ob stroju ne delaš sam, naredi vse, da ne boš poškodoval sodelavca ali on tebe! Iz SVD Koristen nasvet Če hočete tudi vi sodelovati pri zdravljenju krvnega pritiska, se skrbno in vestno držite tehle navodil: — ogibajte se skrbi ,kajti vsakdanje skrbi in čustveni pretresi povečujejo krvni pritisk; — poslušajte nasvete strokovnjakov glede kajenja in alkohola; — ohranjajte telesno težo, ki jo priporoča zdravnik; — privoščite si dovolj počitka in koristnega razvedrila; — počivajte preden se utrudite — več boste naredili in ognili se boste napetosti in razdraženosti, ki jo spremlja utrujenost in — če imate glavobol, omotico, kratko sapo ali se naglo utrudite, iščite pomoč pri zdravniku. Zaradi gotovosti vam lahko izmeri krvni pritisk sestra v naši ambulanti prve pomoči. Vitomir Rems, varn. ing. Zbor gorenjskih aktivistov v Zasipu Prvo srečanje gorenjskih aktivistov OF je bilo 7. 9. 1969 v Železnikih. Na tem zboru je spontano padla zahteva, naj se zbori organizirajo večkrat. Na podlagi sklepa zbora aktivistov OF v Železnikih so se medobčinski forami družbenopolitičnih organizacij zlasti pa SZDL in ZZB NOV odločili, da bo dragi zbor aktivistov že naslednje leto v naši občini, in sicer v Bohinju. Organizacijo IX. zbora je prevzela občinska konferenca SZDL Radovljica. V začetku leta 1977 pa sta to nalogo prevzela Zasip in KS Zasip. Prireditev bo 26. 6. 1977 na pobočju Homa nad Zasipom. Te naloge so se organizacije in KS lotile z radostjo. Tako srečanje so si zaželeli tudi borci Gorenjskega odreda. Zbora aktivistov NOB naj bi se priključili tudi vsi povojni aktivisti, ki so vse do danes z nesebično vnemo gradili našo samoupravno dražbo. Še posebej pa organizatorji pričakujejo veliko število gorenjske mladine, ki naj ob takem srečanju spoznava veličino ilegalnega političnega dela med NOB, v enaki meri pa tudi prizadevanja aktivistov v povojnem razdobju. Srečanje gorenjskih aktivistov in borcev Gorenjskega odreda je ponos občanov Zasipa, ki so njihovi gostitelji. J. Globevnik Previdno ravnajte z brusilnimi ploščami Vitomir Rems, varn. ing. Brusne plošče uporablja že skoraj vsak delavec ali se z njimi sreča kako drugače. Namen našega prispevka je, da ponovno opozorimo na morebitne napake in hkrati posledice, ki lahko nastanejo pri kršenju predpisov pri skladiščenju brusilnih plošč. Pred montažo brusilne plošče na gred brusilnega stroja je treba ploščo ponovno preizkusiti. Do poškodb navadno pride zaradi nepravilnega transporta, skladiščenja in podobno. Brusilnih plošč ne smemo kotaliti po tleh, temveč jih transportiramo z ustreznim transportnim sredstvom. Zahtevani ponovni preizkus naredimo tako, da skozi izvrtino — luknjo vtaknemo okroglo palico in z lesenim kladivom narahlo udarjamo po plošči, 50 mm od roba, točkasto, pod kotom 45 °. V primeru, da brusna plošča zveni votlo, zamolklo, je ne smemo montirati, ker je počena. Da se izognemo poškodbam brusilnih plošč, jih zlagamo v lesene masivne police. Zaradi boljše preglednosti plošče razvrstimo po namenu uporabe in velikosti v za to posebej izdelane regale. Prostor, v katerem skladiščimo brusne plošče, mora biti s stalno temperaturo, brez vibracij in suh. Pravilno Nepravilno 40 let gasilskega društva VERIGA Ciril Ažman Minila so štiri desetletja, kar je bila imenovana ekipa za gašenje požarov v podjetju iz vrst delavcev. To je bilo v marcu leta 1937 in ta datum beležimo kot ustanovitev IGD Veriga Lesce. Začetek üe bil skromen, nekaj ročnih gasilnih aparatov, nekaj cevi in hidrantni nastavek. Taka je bila prva oprema naših gasilcev vse do osvoboditve. V porušeni tovarni po vojni se z obnovo prične tudi novo življenje v gasilskem društvu. Z rastjo podjetja in razvojem vrste novih tehnologij, ki zahtevajo poostrene protipožarne ukrepe, se je v društvu posvečalo posebno pozornost vzgoji kadrov. Samoupravni organi in vodstvo podjetja so se vseskozi zavedali, da so primemo opremljeni in izvežbani prostovoljci mnogo cenejši za podjetje kot poklicna enota, ki za svoje delo potrebuje prav tako opremo. V teh štirih desetletjih, prav posebno pa po vojni, smo gasilci vključevali v svoje vrste mlade delavce. Z novim zakonom o požarni varnosti pa smo dobili tudi status organizacija posebnega družbenega pomena. Zavedamo se, da članstvo v gasilski organizaciji pomeni delo, odrekanje prostemu času in biti na voljo, kadarkoli je dan znak za nevarnost. Vse to nas zbližuje in ponosni smo, da naše delo prikažemo tudi članom kolektiva. V soboto, 28. maja smo izvedli sektorsko vajo v podjetju. Z izvedbo in potekom vaje sta bila zadovoljna sektorski in občinski poveljnik, vajo pa si je ogledal tudi načelnik za notranje zadeve občine Radovljica tov. Kozinc Mihael. Naše delo in uspehe pa cenijo tudi sosedni gasilci, kar so dokazali tudi z udeležbo na nedeljski proslavi. Praznovanja se je udeležilo 26 društev iz cele občine s skoraj 300 gasilci. Za uspešno delo v štiridesetletnem obdobju pa so nam izrekli priznanje zastopniki občinskih gasilskih zvez Radovljice, Jesenic in Tržiča, zastopniki krajevnih organizacij in direktor podjetja. Na proslavi smo za dolgoletno in požrtvovalno delo podelili »Plaketo gasilskega veterana« našim članom Rakovec Matevžu, Čimžar Janku, Prinčič Ivanu, Primožič Valentinu, Prešeren Antonu, Humerca Francu n Mulej Mirku. Za posebne zasluge pri razvoju gasilske službe v podjetju in na vasi pa je bila pode- ljena »Zlata plaketa« tov. Tone jc Jožetu za njegovo dosedanje delo. Ob tej priliki mu gasilci še enkrat izrekamo vse priznanje in zahvalo za opravljeno delo. Za uspešno in plodno delo v gasilski organizaciji je Gasilska zveza Slovenije odlikovala tov. Lilek Branca z gasilsko plamenico III. stopnje. Praznovanje je za nami, pred nami pa so nove naloge, ki izhajajo iz uresničevanja zakona in pravilnika o požarni varnosti v podjetju. Ker se v proizvodnji uvajajo vedno zahtevnejši tehnološki postopki, vabimo v naše vrste mlade strokovnjake, ki bodo s svojim znanjem obogatili naše delo. Clane kolektiva pa bomo o vsakoletnih planih našega društva sproti obveščali, tako da bodo seznanjeni z našim delom, ko se bodo ob zaključnem računu izrekali za dotacijo. Srečanje pihalnih orkestrov SŽ Jože Avsenik Leški in kroparski kovinarji so bili gostitelji IV. srečanja pihalnih orkestrov Slovenskih železarn. V goste so prispeli PO ravenskih, štorskih in jeseniških železarjev, ter domači PO »Svoboda Lesce«, ki pa je tesno povezan z VERIGO, saj je skoraj polovica godbenikov zaposlenih v TVL. KOOS Veriga in KOOS Plamen ter PO Svoboda so bili organizatorji srečanja, ki je bilo 4. junija 1971 združeno s TITOVIMI jubileji. Že ob sedmih so se pričeli zbirati leški godbeniki. Nestrpno so pričakovali goste, kajti ni jim bilo vseeno, zavedali so se, da sprejemajo renomirane godbenike s Koroške, Štajerske in Gorenjske. Prvi so prispeli naši sosedje Jeseničani. Na kratko naj jih predstavim: PO jeseniških železarjev ima več kot 100-letno tradicijo. Razvoj in delovanje je tesno povezano z razvojem železarstva na Gorenjskem. Delavci so že pred vojno in tudi v NOV stremeli k napredku to tako širili svojo železarsko napredno misel. Leta 1945 je bila ustanovljena partizanska godba komande mesta Bled. Takoj po demobilizaciji godbenikov se je ustanovila »Sindikalna godba«. Nastopala je po vsej Sloveniji in žela uspehe na glasbenem področju. Po 100-letni dejavnosti je prevzel strokovno vodstvo tov. Ivan Knific, kateri je doprinesel veliko novega. Pod njegovim vodstvom je kolektiv godbenikov vidno napredoval. Godbeniki jeseniških železarjev so ponosni na svojega dirigenta. Drugi so prispeli s štajerske — štorski železarji. Tudi tradicija PO štorskih železarjev sega že v predvojni čas, vendar je v letu 1969 nastopila nova doba za orkester, ki je po nekajletnem premoru znova zaživel. Po enoletnem marljivem delu se je mladi orkester prvič predstavil štorskim železarjem Kvaliteta orkestra je rasla poča si, toda vztrajno, saj v njem na stopajo tudi mladi godbeniki Povprečna starost je le 18 let PO redno nastopa v Štorah in ožji ter širši okolici Celja, pa tudi izven celjske regije. Uspeh za ta kolektiv je bila tudi prvomajska praznična odaja na TV — »Praznični zvoki«. Orkester prizadevno vodi prof. Franc Zupanc. Sindikat štorske železarne jim vsestransko pomaga in je njihov pokrovitelj. Za Štajerci smo nestrpno pričakovali Korošce, saj je bilo najavljeno kar 50 godbenikov ravenske jeklarne. Pred 75 leti so pričeli godbeniki organizirano igrati. Pričeli so širiti glasbeno kulturo med delavce takratne tovarne Ravne — Guštenj. Kljub težkemu delu godbenikov so uspevali, pa čeprav s samoodpove-dovanjem. Uresničili so zamisel svojega kulturnega poslanstva. Leta 1945 je odšla godba v Tomšičevo brigado, kasneje pa v 14. divizijo, v svobodni Jugoslaviji pa je pričela znova normalno delovati. Nizali so se uspehi, gostovali so vse do Beograda, Celovca in širom po Sloveniji. Zgradili so svoj glasbeni dom. Iz kolektiva so zrasli talenti in tako danes uspešno nastopajo na RTV Ljubljana in v obeh velikih opernih hišah v Sloveniji. Orkester hoče z zavestno voljo služiti delavcu, saj iz njega tudi izvira. Brez njegove samoupravne odločitve ne bi mogel doseči tega, kar je dosegel. Pod taktirko Jožka Hermana orkester žanje uspehe in tako kot je znano ravensko jeklo doma in na tujem, tako je poznan tudi PO ravenskih jeklarjev. Leškega PO »Svoboda« ne bi posebej predstavljal. Predstavili so se sami že v letu 1976 na 3. srečanju v Štorah. Skromni, toda neustrašni smo prvič sodelovali na srečanju. Med tako renomira-nimi orkestri, kot so železarji, smo dosegh najvažnejše — prijateljstvo, tovarištvo. S spoštovanjem smo se pripravljaU na IV. srečanje in z novimi kroji stopili železarjem nasproti. Potek srečanja se je pričel ob napovedanem času pred TVL. Po izmenjavi dobrodošlic se je formirala povorka, ki je krenila skupno s predstavniki delovnih organizacij po uUcah Lesc. Takoj nato smo se z avtobusi odpeljali proti Kropi. Pri Upniški osnovni šoli so združeni orkestri SŽ izvedli polurni koncert in s tem počastUi odkritje spomenika heroju Stanetu žagarju. Nato je kolona avtobusov od šla v Radovljico. Na vrtu gostišča Kunstelj je bila izvedena generalka za popoldanski skupni koncert. Po kosilu in počitku so avtobusi prepeljali godbenike za družbeni center v Lescah. Uro pričetka je zmotil rahel dež, vendar godbenike to ni ustrašilo. S polurno zamudo se je pričel slavnostni koncert s predstavitvijo PO Ravne, Štore, Jesenice in Lesce. Zadonele so fanfare leških godbenikov kot znak, da se srečanje pričenja. Predsednik sindikalne organizacije TVL tov. Hozjan je zaželel vsem prijetno počutje, pozdravil je vse navzoče in otvoril IV. srečanje PO SŽ. V imenu TVL je pozdravil navzoče tov. ing. Golc, takoj zatem pa še generalni direktor SŽ tov. Klančnik. Pozdravom se je pridružil še predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti občine Radovljica tov. Role. Prvi so nastopili Ravenčani, nato štorski in jeseniški železarji ter nazadnje še PO »Svoboda« Lesce. Podeljene so bile spominske plakete dirigentom in skupinam nastopajočih PO. Tudi gostje so izrekli zahvalo gostitelju ter v spomin na srečanje podelili praktična spominska darila. Program se je nadaljeval s skupnim nastopom vseh orkestrov Sž pod taktirko gostitelja dirigenta tov. Lacka. Zadonela je mogočna skladba »Partizanka« iz 180 glasbil. Številni poslušalci so s ploskanjem nagradili trud vseh orkestrov. Ob zvokih koračnice PO »Svoboda« Lesce so zapustili vsi orkestri prireditveni prostor in se odpeljali v kamping Šobec na res sproščeno srečanje in na tovariški razgovor. Spontano se je pričelo igrati v štirih skupinah. Godbeniki iz Koroške, štajerske in Gorenjske smo s tem dokazali, da glasba resnično ne pozna meja, da glasba sprošča preobremenjenega delavca, da smo glasbeniki po duši in s srcem, da smo to delavci, intelektualci, kmetje, železarji, kovinarji. Številni obisk poslušalcev na koncertu PO SŽ je nagrada in priznanje nastopajočim orkestrom in organizatorju za vloženi trud. To je dokaz, da si naš samoupravljalec takih prireditev še želi in da del denarja, ki ga delavci odvajajo za kulturno dejavnost, s pridom uporablja zopet delavec — glasbenik. 40 let uspešnega dela ZAHVALA Ob smrti moje dobre mame se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za izrečeno sožalje. SO TOZD veri-game pa hvala za denarno pomoč. Rezka Valand VERIGA je glasilo delovne skupnosti Slov. železarne — Tovarna verig Lesce. Ureja ga uredniški odbor: Janko S. Stušek, prof. — odgovorni urednik, Niko Bulut — glavni urednik, Marjana Kozamernik, dipl. oec. in Franc Ankerst. Fotografska oprema: Miha Polda. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po 7. toč. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka. Jože Tonejc Pred 40 leti smo začeli orati ledino gasilstva v Lescah. Skromen je bil naš napredek v prvih letih. Takrat smo mladi delavci ustanovili prvo gasilsko enoto, da bi sebi in sodelavcem zagotovili zaposlitev. Skromno napredovanje je prekinila vojna vihra in aktivnost društva je zastala. Na spomenik svobode so uklesana imena naših vrstnikov — gasilcev. Čas osvoboditve ne pomeni samo mejnik novega obdobja, marveč nove rasti. Podjetje, kot da je hotelo nadoknaditi zamujeno, se je širilo iz leta v leto. Z njegovo rastjo je rastla in se krepila moč našega gasilskega društva. Družila nas je tako velika vnema in zagnanost, da se mi zdi danes skoraj neverjetno. Naši cilji in želje so bile vedno večje. Ko smo dobili motorne brizgalne, smo želeli gasilski avto, dom, stolp, novo znanje. Novim uspehom so se pridružile nove želje in ambicije. Tako je hitro poteklo 40 let. Mnogi tovariši, s katerimi smo takrat pričeli, so odšli za vedno, nekateri so padli, vsem pa tiho spoštovanje in zahvala za skupno delo, tovarištvo in lepe spomine. Sedanja generacija aktivnih gasilcev Verige ima ogromne zasluge, da smo s skupno zavzetostjo ustvarili zavidanja vredno materialno osnovo. Ob tem sem dolžan zahvalo vsem članom društva za njihovo prizadevnost, predanost za pomoč, ki so mi jo kot poveljniku nudili celih 40 let. Trdno sem prepričan, da bo novi upravni odbor društva uspešno opravljal svoje naloge in dosegal nove uspehe. Zlasti to želim novemu poveljniku, ki me je po 40 letih zamenjal na tej dolžnosti. Spremljal bom vaše delo in verjemite, z vami se bom veselil vaših uspehov in z vami jih bom doživljal. Pri spopadu z rdečimi zublji vam želim veliko uspeha, srečo in brez nezgod. Na koncu moramo vsi gasilci Verige priznati, da smo v povojnem obdobju uživali veliko razumevanje pri celotnem kolektivu in pri vseh treh direktorjih v tem času. Enako vredna je bila tudi njihova spodbuda in moralna podpora. Ko smo proslavljali 40-letnico, ste me presenetili z dragocenim darilom. Na slavnosti se vam ob tej priliki nisem zahvalil. Verjemite, zmanjkalo mi je sape in besed. Zato izkoriščam to priložnost in se vam iskreno zahvaljujem. In na koncu vsem gasilcem Verige za 40-letno sodelovanje, tovarištvo in predanost, pomoč in lepe spomine, še enkrat hvala. Ali veste? — da ima Sovjetska zveza najmočnejšo in najmodernejšo ribiško floto na svetu. Posebno znane so njihove modeme ladje za lov na tako imenovanem visokem morju. Od vseh 139 registriranih ladij, na katerih predelujejo ribe, jih kar 122 pripada Sovjetski zvezi. — Da je občinski sodnik za prekrške v Radovljici v letu 1976 dobil 1940 predlogov (prekrškov) zoper 2296 oseb, kar je nekaj manj kot leto prej. Največ predlogov je za prometne prekrške. Obravnavano je 22 primerov črnih gradenj, 18 jih je pravnomočno zaključeno, za 4 pa teče postopek na drugi stopnji. — Da je v naši občini lani tehnično pregledano in -registrirano 4.841 motornih vozil. Ob koncu lanskega leta je bilo v občini skupno 6.247 motornih vozil ali eno vozilo na štiri prebivalce. Vozniški izpit pa ima 8.939 oseb, kar pomeni, da ima vsak tretji občan vozniški izpit. — Da bo letošnje srečanje borcev NOV Slovenskih železarn 27. avgusta 1977 v Zgornji Radovni pri Kovinarskem domu. Organizator srečanja so tokrat borci NOV Železarne Jesenice. — Da sta v okviru znane akcije za Gorenjsko regijo že nabavljena dva aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Eden od teh je v jeseniški bolnišnici pripravljen zà poizkusno delo, drugi pa čaka v kranjskem zdravstvenem domu, ker zanj nimajo prostora. Sicer pa se je takoj v začetku zataknilo, ker ugotavljajo, ali so nam za Gorenjsko sploh potrebna dva aparata. Pravijo, da bodo enega prodali in računajo, da bo tisti na Jesenicah bolje izkoriščen. — Da je v letu 1976 prebivalo v turističnih krajih naše občine 232.257 tujih in domačih gostov, ki so bili uradno prijavljeni. Koliko je bilo neprijavljenih gostov, ni znano, znanih pa je 27 primerov neprijavljanja, od katerih jih je li bilo denarno kaznovanih. — Da je bilo v upravnih organih naše občine ob koncu leta 1976 zaposlenih 116 delavcev. Obseg dela na vseh oddelkih vedno narašča. To potrjuje podatek, da je bilo lani odposlanih 53.920 poštnih pošiljk in zanje plačano 163.600,00 dinarjev poštnine. Pošti ne bo treba nastavljati referenta za naročila. — Da je odpeljal prvi vlak iz Ljubljane v Trst pred 120 leti. Za vlake je bila takrat predpisana brzina 46 km na uro za potniške in 30 km za tovorne. — Da nas stane 1 ura neobratovanja 97.827 din. Pri tem so upoštevani osebni dohodki z vsemi prispevki, pokritje fiksnih stroškov in izpad dobička. — Da so cene življenjskih potrebščin v SRS porasle 12,8 % v primerjavi s preteklim letom. — Da v Sloveniji išče zaposlitev 13.333 ljudi, od tega 7.437 žensk. nagradna križanka sestavi 'Puhar Marjan dike ~ redko —— £ ime izrastek na glow Tajska Podgomi AmenJko d rjava Sita ~3BSbbSS . -3L * .? „-v wggsgsi hale/ na Jesenicah tuje ■V* j Silič j M. 7. IMI figura letno Avstr.ja Veiomia 12.1ir k O abet ide glos ob sinku Afriško oorov/e 'O z lična sarnogtoi. 9dol drušivo lasfn-k boni e '5, 6,in'6 črko abettale k'P g o!ego telesa iui’ . sensko mre. boleč, na rimska pet Poljska reko izraelska luko oxnako aryl iiO/ntqa leto/ črnilo jr mu nje n Sne# sočetek o h rc r ci t delovodja V ! emonia if. črko o bend e okr.jSono Ì mre angle šla ■pl mero A fr. Sto jezero drog 1 kamen idrOv.i.H ’ Stlj/j. r ■ Santo drag kamen ra Zli ina soglasnika Jod trt p ja j propad 1 otri, j be n d.j Kubo tr 'ladij nagrada: iso, 100, 70 din raSltva aprsjamamo do ao, o 77 V severni steni Grossglocknerja Zvone Andrejčič Prijateljev »fičo« neumorno požira kilometre na gladki betonski avtocesti. Za seboj smo pustili že Villach in Spittal. Vozimo se po široki zeleni dolini, obrobljeni z vedno višjimi gorami, vrh katerih se v soncu blešči bela snežna odeja. Sčasoma postane dolina ožja in cesta se prične vzpenjati v strmo pobočje. Peljemo se skozi slikovito gorsko naselje Heiligenblut, nad katerim se visoko proti nebu dviguje v led in sneg vkovan koničast vrh. To je Grossglockner, s 3798 metri najvišji vrh Avstrije. Avtomobilska cesta nas pripelje do višine več kot 2400 metrov na desni strani ledenika Faster-ca, kjer je zgrajen velik parkirni prostor. Spustimo se na ledenik, ki leži na višini med 2200 in 2500 metri. Na njem je danes zelo živahno. Jutri bo tukaj velika smučarska prireditev, tako imenovani Gloknerski maraton, ki je znan po tem, da je to najvišji tekaški maraton. Tekači iz vseh koncev sveta danes še zadnjikrat, ali pa prvikrat trenirajo na ledeniku in se skušajo čim bolje aklimatizirati na veliko višino. Pridruži se jim tudi najin kolega, ki bo jutri nastopil na tem maratonu. Midva pa jo mahneva naprej preko ledenika in se popoldne povzpneva do višine 3200 metrov, kjer stoji majhen pločevinasti bivak, ki je izhodišče za severno steno. Plinski gorilnik veselo brni in topi sneg, iz katerega nato nastane čaj z mlekom, ki ga zelo hitro zmanjka, nakar se vse skupaj še nekajkrat ponovi, čas medtem hitro mineva. Sonce že izginja za obzorjem. Dobre volje se pričneva pripravljati k počitku, medtem ko na ves glas drug drugemu zatrjujeva, kakšna »gospoda« sva, ker bova čisto sama spala v bivaku. Toda kmalu se izkaže, da je bil to račun brez krčmarja. Komaj se dobro stegneva na pogradu, se zunaj zasliši govorjenje. Tudi midva sva v trenutku spet na nogah. Dva Avstrijca pozdravita z njihovim običajnim »serbus«, midva pa enako nazaj. Nato se hočeta še nekaj pogovarjati, vendar se pogovor hitro konča z najinim »niks feršten«. Pa se še vedno hočeta pogovarjati in jima poveva, da sva Jugoslovana in da pač »niks feršten«. Vendar ju očitno tudi s tem ne prepričava in še kar silita v naju, zato z Janezom kmalu ugotavljava, da ni- so Avstrijci prav nič boljši kot Francozi. Bolj ko jim dopoveduješ, da si Jugoslovan in da jih ne razumeš, z večjim veseljem bi se pogovarjali, kot da bi mi znali vse jezike sveta. Ko pa nama z rokami pokažeta, da jih prihaja gor še »cen«, se takoj razumemo. Ker pa kar ne moreva verjeti, da jih res prihaja še deset, iz previdnosti še enkrat vprašava. Na žalost pa je odgovor enak. Za njima prihaja še »cen bergštaiger«. Morda pa imajo sindikalni izlet, pripomni sam pri sebi Janez. Spraviva se nazaj v bivak, čeprav veva, da je s spanjem to noč konec. Bivak, ki je velik kvečjemu za osem ljudi, jih sprejme štirinajst, vendar s tem obenem spremeni tudi svoje »romantično ime«. Torej ležala in tudi sedela sva v »konzervni škatli« na višini 3200 metrov. V zatohlem zraku nama je postajalo slabo in od časa do časa sva morala ven, da sva se naužila svežega zraka. V edino uteho nama je bilo to, da tudi ostali niso bili na boljšem in so prestajali enake muke. Ob dveh zjutraj se je bivak pričel počasi prazniti in ob pol štirih sva bila spet sama. Pošteno sva si oddahnila. Udobno sva se zleknila in si privoščila vsaj nekaj spanja. Malo pred peto je skozi majhno okence posijalo sonce. Vstala sva in se pripravila za turo. Obetal se je čudovit dan, nebo je bilo brez oblačka. Neprijetni spomini na prečuto noč so hitro zbledeli. V nekaj minutah sva bila pod severno steno pri vstopu v Pal-lavacinijev ozebnik, po katerem so se že, druga za drugo vzpenjale naveze »bergštaigerjev«. Ura je bila točno pet, ko sva vstopila v steno. Kljub temu, da so morali pričeti s plezanjem že precej zgodaj, je bila prva naveza šele sredi stene, zadnje pa šele dober raztežaj nad vznožjem. Ker nikakor nisva imela namena capljati na repu te počasne kolone, sva si skrajšala plezalno vrv na deset metrov dolžine in se drug za drugim v enakomernem tempu pričela vzpenjati. Hitro sva dosegla polovico stene in brez predaha grizla naprej v strmino, korak za korakom. Pred seboj sva imela le še prvo navezo, ki sva jo kmalu dohitela. Očitno je bil najin način plezanja brez varovanja nekoliko nenavaden, zato je eden izmed njiju vzel v roke fotoaparat in naju ovekovečil ria celuloidni trak. Mimogrede izmenjamo še nekaj besed o lepem vremenu, nakar se spet posvetiva plezanju in kmalu vse skupaj opazujeva globoko pod seboj. Rob stene se hitro bliža. Le še nekaj strmih poledenelih skal in že sva na ostrem snežnem grebenu, kjer poteka na vrh normalni pristop. Daleč na jugovzhodu gleda iz jutranje meglice majhen koničasti vrh, to je naš Triglav. Kar ne moreva verjeti, da je ura šele sedem. Takoj začneva sestopati preko prostranih snežnih pobočij nazaj na ledenik Pa-sterca. Ob pol devetih sva spet na njem in prijetno utrujena se prepustiva sončnim žarkom. Midva sva za danes svoje opravila. Za spremembo bova tokrat gledalca in bodrila najinega prijatelja, ki bo čez nekaj minut štartal na Gloknerskem maratonu. PREGOVORI V bolezni človek razume mnogo tistega, kar zdrav pozablja. Ženske zamolčijo samo tisto, česar ne vedo. Gostobesedni ljudje so prekletstvo naše zemlje. Kadar govornikom manjka globine, gredo v širino. Ni večje zablode, kot je iskanje absolutne resnice. Ljudje najbolj sovražijo tisto, čemur najbolj zavidajo. TEČAJ ZA NEPLAVALCE Na pobudo komisije za šport in rekreacijo Verige je Občinski sindikalni svet v marcu, aprilu in maju organiziral plavalni tečaj za odrasle neplavalce. Za tečaj je bilo proti pričakovanju veliko zanimanje, saj je bolj ali manj redno dvakrat tedensko vadilo kar 135 neplavalcev iz 15 delovnih organizacij. Med njimi je bilo tudi 36 neplavalcev iz Verige. Razveseljivo je, da je bilo od tega kar dve tretjini žensk. Vodstvo tečaja je prevzelo društvo pedagogov telesne vzgoje v Radovljici, tako da je bil tečaj tudi na primerni strokovni ravni. Veliko mero razumevanja za rekreacijo delavcev je pokazal tudi kolektiv Grajski dvor, saj je bazen tečajnikom nudil brezplačno. Večina neplavalcev, udeležencev tečaja se je plavanja naučila. Tečaj pa so zaključili z obljubo, da bodo pridobljeno znanje plavanja že v letošnjem poletju s pridom izkoristili. Tečaj je torej uspel, ostane pa še dolg do ostalih neplavalcev, tako da bomo prihodnjo zimo verjetno tečaj ponovili. V. F. SPORED KINA RADOVLJICA od 2.7. do 4.8.1977 ALFIE DARLING, angleški barvni zabav, film, 2. 7. ob 18. uri, 3. 7. in 6, 7. ob 20. uri. DOKTOR DIVJAK BRONASTI MOŽ, ameriški barvni pustolovski film, 2. 7. in 4. 7. ob 20. uri, 3. 7. ob 18. uri. POGLEDI NEKEGA KLOVNA, zah. nemški barvni film, 5. 7. in 7. 7. ob 20. uri, 4. 7. ob 18. uri. PROTI VSEM ZASTAVAM, ameriški barvni pustolovski film, 9. 7. in 13. 7. ob 20. uri, 10. 7. ob 18. uri. SKOK CEZ PLOT, zah. nemški barvni film, 9. 7. ob 18. uri, 1. 7. in 14. 7. ob 20. uri. NEDELJSKA ŽENSKA, francoski barvni film, 10. 7. in 12. 7. ob 20. uri. BIČ, ameriški barvni vestem film, 16. 7. in 20. 7. ob 20. uri, 17. 7. ob 18. uri. IN ANGELI DIVJE VOZIJO, italijanski barvni zabavni füm, 16. 7. ob 18. uri, 18. 7. in 21. 7. ob 20. uri. Nogomet Branko Humar Nogometno prvenstvo v zgornji gorenjski nogometni ligi kot tudi v vseh ostalih ligah je zaključeno. Moštva v zgornji gorenjski ligi so odigrala še drugi krog tekem, tako da so se vsa moštva pomerila med seboj po dvakrat. Leščani so v drugem krogu dosegli naslednje rezultate: Najprej so se pomerili s Trži-čani. člani so zaigrali dobro in bili celo v rahli premoči. Že v prvem delu tekme so imeli nekaj izvrstnih priložnosti, da bi zatresli mrežo domačinov, vendar jih niso izkoristili. Tako so na koncu kljub boljši, toda neučinkoviti igri doživeli poraz z 2:1. Mladinci so bili še manj uspešni, saj so jih njihovi vrstniki nadigrali in premagali kar s 4 : 0. Najmlajši zastopniki Leščanov so morali reševati »čast« svojega kluba in so premagali domačine s 1:0. V drugem kolu so se pomerili z Jeseničani na svojem igrišču v Lescah. Kot so v prejšnjem kolu reševali čast svojega kluba najmlajši, so se tokrat odrezali najstarejši predstavniki. Premagali so svoje nasprotnike z 2 :1. Mladinci so spet doživeli poraz, prav tako kot proti Tržiču, t.j. 4:0. Pionirji so tudi gladko izgubili 2:0. Naslednje kolo, ko je bilo na sporedu srečanje z Bohinjem, je prineslo Leščanom popoln uspeh, saj so bila uspešna vsa tri moštva. Člani so zmagali z 2: 0, mladinci so dosegli tokrat visoko zmago 5 :1, pionirji pa le za zadetek manjšo, saj je bil rezultat 4:1. PRIZNANJE, francoski barvni kriminalni film, 17. 7. in 19. 7. ob 20. uri. UGRABITEV MIŠEL ŽANSCH francoski barvni kriminalni film, 23. 7. ob 20. uri, 24. 7. ob 18. uri. DOLINA REVNIH, mehiški barvni film, 22. 7. ob 18. uri in 20. uri. PEŠČENI GRAD, japonski barvni kriminalni film, 23. 7. ob 18. uri, 24. 7. ob 20. uri. Od 25. 7. do vključno 29. 7. 1977 Kino Radovljica zaprt! ZBOGOM KIFELJC, francoski barvni zabavni film, 30. 7. in 3. 8. ob 20. uri, 31. 7. ob 18. uri. ENOOKI ŠERIF IN DAMA, ameriški barvni vestem film, 30. 7. ob 18. uri, 1. 8. in 4. 8. ob 20. uri. JONIS — DŽENIS DŽOPLIN, ameriški barvni film, 31. 7. in 2. 8. ob 20. uri. V predzadnjem kolu je bilo na sporedu najbolj zanimivo srečanje, in sicer z Bledom. Zaradi zasedenosti igrišča v Lescah, kjer bi moralo biti srečanje, je bilo le-to na Bledu. Kljub temu pa so bili Leščani v tem kolu uspešni, člani so letos že drugič premagali svojega krajevnega tekmeca, in sicer gladko 2 : 0. Mladinci so bili poraženi s 1: 0, pionirji pa so spet slavili visoko zmago 6:1. V zadnjem kolu so se pomerili samo člani, kajti Plamen, ki je bil njihov zadnji nasprotnik, nastopa na tekmovanju samo s članskim moštvom. Leščani so zaigrali dobro in učinkovito. Tako so za zaključek sezone zabeležili še visoko zmago, saj je bil končni izid tekme 7:1. Po zaključenem prvenstvu je bilo pri članih najboljše moštvo Tržiča, ki bo nastopilo tudi na turnirju zmagovalcev posameznih skupin s področja Gorenjske. Leščani so osvojili zelo dobro drugo mesto, tretji so Jeseničani, na četrto mesto se je uvrstil Bohinj, šele peto mesto je osvojilo moštvo Bleda, zadnje mesto pa je osvojil Plamen. Za križanko, objavljalo v št. 5 VERIGE, smo dobili rekordno število rešitev — kar 110. Nagrade so bile z žrebom razdeljene takole: prvo, 150,— din je dobila NOČ Ivica — skupne službe, drugo GATEJ Romana — TOZD verigama in tretjo RUPAR Kristina — TOZD vijakar-na.