25. aprila 1940 foštiuna pniCana v gotovini. štev. 17. Leto IV. vuamtvda GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telet. St. 46-18. — Uprava: Knafljeva ulico 5, telel. St. 31-22 Delavska izdaja »DOMOVINE4* Naročnina polletno 18 in celoletno 36 din. — Posamezna številka 1 din. — Račun Poštne hranilnice, podružnica Ljubljana, št. 17.751 Tretje mnenje Nenadno, četudi ne nepričakovano, se je postavilo vprašanje reorganizacije SUZORa na dnevni red aktualnih dogodkov. Vsekakor je to vprašanje, ki zadeva prav vse delavstvo in velik del nameščenstva v vsej državi. Ze v tem pa je podano temeljno načelo, da morajo pri reševanju sodelovati po svojih predstavnikih prav vsi zainteresiranci v vsej državi. Kakor bi bilo povsem zgrešeno, če bi o teni predmetu razpravljali in sklepali le nekateri, tako bi bilo kvarno, če bi se vprašanje reševalo na hitro, nepremišljeno in po vidikih, ki ne temelje izključno na koristih zavarovancev. . Vprašanje reorganizacije katere koli panoge aelavskega zavarovanja ni politično vprašanje, nego je važna življenjska zrdeva delavstva, ki ima s politiko opravka le vobče toliko, kolikor ga ima pač vsako vprašanje, ki zadeva večje število ali celo ves poedini sloj, ker ima tako vprašanje javen značaj in s teni šiloma prihaja v dotik s splošno politiko. Joslej sta se pri razpravljanju reorganizacije SUZORa uveljavili v glavnem dve tezi: za delitev SUZORa na več samostojnih nosilcev delavskega zavarovanja na eni strani in zoper delitev na drugi strani. Prva stran pri zahtevi po delitvi SUZORa na več samostojnih delov ni bila jasna zlasti v tem, kako naj se po delitvi sedanjega skupnega nosilca nadalje razvija delavsko zavarovanje, koliko naj ima sploh še skupnosti in enakosti. Ta stran je naglašala predvsem zahtevo po popolni samostojnosti onih delov, na katere naj se sedanji skupni SUZOR deli. Druga stran, ki je proti delitvi SUZORa, je jasnejša, kajti ta stoji na stališču, da naj ostane sedanji SUZOR z morebitnimi manjšimi spremembami notranje upravnega značaja. Pri utemeljevanju svojih stališč je srečnejša stran, ki zagovarja ohranitev SUZORa. Ta namreč izvaja vse utemeljevanje zgolj v okviru enakih zavarovalnih interesov vseh zavarovancev, ki naj enakovredno dele dobro in slabo izvajanja delavskega zavarovanja. Poleg tega naslanja svoje stališče na obče priznano dejstvo, da je zavarovanje na širši podlagi sposobnejše, zlasti za večje podvige, s katerimi pa je baš pri zavarovanju vedno računati, da večja oblika zmanjšuje rizike, in končno, da naj bo delavstvo tako iz socijal-nih kakor iz gospodarskih razlogov po vsej državi enako socijalno zavarovano. Vsa ta utemeljevanja izvirajo torej iz zavarovanja samega. Utemeljevanje delitve pa ima svoje izhodišče pretežno izven okvira zavarovanja, kajti pojavilo se je v okrepljeni obliki v zvezi z notranjo upravno preureditvijo države in se s tem dejstvom zahteva ludi najbolj zagovarja. Poleg tega se s te strani utemeljuje delitev nekoliko tudi s tem, češ da bo v nekaterih pokrajinah samostojno zavarovanje uspešnejše, kar pa ne more obveljati kot splošno delavsko stališče, kajti logično je, da bo potem zavarovanje v drugih pokrajinah šibkejše. Utemeljitev, da sc bo z delitvijo zavarovanje v tehničnem pogledu lažje upravljalo, je sicer točna, vendar je dosegljivo to tudi z notranjo reorganizacijo brez delitve SUZORa. Kakor je torej stališče protivnikov delitve SUZORa po njihovih utemeljevanjih z delavskega stališča pravilnejše, tako pa je gotovo, da tudi druga stran ni povsem brez resnega in stvarnega temelja. Tako se sama po sebi ponuja srednja rešitev, ki naj bo zgrajena v tem smislu, da bo zadostila vsem nujnim in stvarnim hotenjem obeh strani. Dejansko obstojajo enotna delavska zavarovanja tudi v državah, ki imajo federativno obliko kakor v Zedinjenih državah ameriških, v Švici in drugje, in obratno nahajamo diferencirano zavarovanje v državah, ki so sicer v splošnem upravljane povsem enotno. — Kljub temu pa vendar ni možno oporekati, da notranja upravna ureditev vpliva kolikor toliko na obliko izvajanja delavskega zavarovanja in šiloma izziva prilagoditev splošnemu stanju. Ce so kompetence, ki so bile preje združene v enem državnem centru, prenesene na več pokrajinskih centrov, tedaj naj se v interesu hitrejšega in uspešnejšega poslovanja prenese vse, s čimer je bilo zavarovanje doslej navezano na Beograd, na ona pokrajinska mesta, ki postanejo novi upravni centri. S tertr pa ni rečeno, da naj se zavarovalna ustanova prenese na. avtonomne edinice, ki pa naj ostanejo enotno povezane in naj temelje na enakih zakonitih določilih. Vse izvajanje zavarovanja naj ostane enotno v vseh glavnih smereh, ki naj jih odreja enoten okvirni zakon, ki naj dopušča pokrajinskim avtonomnim upravnim enotam le toliko samostojne gibljivosti, kolikor je to potrebno zaradi posebnosti in razlik po pokrajinah, s čimer pa naj se ne zabriše enotnost zavarovanja za vio državo. Prav tako naj ostane povezana rizikovna skupnost za vso državo. Pokrajinske avtonomne ustanove naj dodajajo določene dohodke iz prispevkov v skupni izravnalni sklad, ki naj preprečuje, da bi prišlo izvajanje zavarovanja kjer koli v nevarnost. Delavski interesi nujno nalagajo, da se varuje zavarovanje za vse delavstvo v državi. Ni pravilno mišljenje, da je delavstvo zoper medsebojno podpiranje in vzdrževanje delavskih ustanov. Solidarnost je osnova vseh delavskih gibanj in ta solidarnost prihaja najbolj do izraza baš pri socijalnih ustanovah. Tudi je zgrešeno mnenje, da je finančni uspeh socijalno zavarovalnega zavoda v eni po\ rajoni dejanski uspeh, če je enaka ustanova v dtugi pokrajini ogrožena. Ta ugodnost je samo navidezna. Pravi interesi delavstva so v tem, da uspeva socijalno zavarovanje povsod in je pri tem pomembno celo, da se izboljšujejo socijalno zavarovalne prilike v pokrajinah, kjer so šibke, s pomočjo doprinosov iz naprednejših pokrajin. Nedvomno je pravilno, da naj se upravljanje bolniške zavarovalne panoge izgradi še bolj avtonomno, pri čemer pa naj se nikakor ne loči nejna skupnost in povezanost v vsej državi in naj sc zlasti v pogledu ostvarjanja zdravstvenih zavodov celo okrepi. Podobno pa naj se preuredi tudi delavsko nezgodno, onemoglostno In starostno zavarovanje. Celotno zavarovanje naj ohrani preoblikovani SUZOR, ki naj bo vez pokrajinskih zavodov. Neresni predlog »Jugoras« je potom Delavskih zbornic predlagal in to čisto resno, da se naj ves odvisni denar socialnih ustanov (delavskega zavarovanja, Borze dela, Pokojninskega zavoda) izroči za povzdigo nameščenskih in delavskih zadružnih organizacij, ki naj bi gradile stanovanja in razne socialne naprave. Navidez je predlog postavljen lepo in n. pr. vabljiv za demagoško aranžiran shod. Ni pa resen za delavsko organizacijo in za vsakogar, ki pozna gospodarstvo z imovino delavskih in nameščenskih ustanov. Imovina, ki se nabira v socialnih ustanovah se mora kar navišje obrestovati, da se lahko izplačujejo po zakonu določene dajatve. Pokojninski zavod mora n. pr. nalagati svojo edvišno imovino vsaj po 8%. Kar doseže mani obrestovanja, povzroča primanjkljaj zavarovanja in s tem ogrožanje rent. Jugoras je pa mnenja, da socialne ustanove lahko izroče denar kar po 4 ali še mr.nj procentov za zgradbo stanovanj ali ustanovitev konsumov. Kdo bo plačal primanjkljaj? Socialni zavodi ne morejo voditi tudi soc alne politike, ki ne spada v njih delokrog. Za zgradbo cenenih delavskih hiš so poklicane občine in banovine. Izvajanje socialne politike je obče državna in narodna zadeva in slabo in v škodo delavstva se bo izvajala, če bo odvisna samo od denarja, ki ga zbere delavstvo. Tudi druga, splošna sredstva morajo biti za socialno politiko na razpolago. Ne sme se pa pri vsaki priliki za socialno politiko angažirati le denar zbran od delavstva samega in namenjen za čisto določene svrhe in s strogimi predpisi glede rentabilnosti. Zagrebški indeks Po zagrebškem indeksu, katerega izdaja Artur Benko, znaša eksistenčni minimum za samskega delavca meseca marca 863.7 din in je za 24.3%) višji od eksistenčnega minimuma avgusta meseca preteklega leta. Za delavsko družino s štirimi člani znaša eksistenčni minimum 2243.9 din in je za 3ft.3u/o višji od eksistenčnega minimuma avgusta meseca preteklega leta. Eksistenčni minimum je naj-s‘» tCeHe. ' 24 DOM m********* s x gora -'osloveni! B R »Jezus, nesreča se je zgodila! Gustav je hotel zažgati naš skedenj, pa je padel z lestve in si zlomil vrat!« Prestrašen krik Lota je strmela kakor blazna v deklo, — hotela je govoriti, kričati, vpraševati, pa ni mogla. Henrik jo je pritisnil k sebi. »Berce, gospod Berce, vaš Gustav, o bog, o bog. Vrat si je zlomil!« je jadikovala dekla Berce je sedel za mizo kakor okamenel. Samo ječal je. Oči so mu strmele v deklo, ki je še neprestano kričala, potem so začele njegove roke tipati, njegove noge polzeti in zdrknil je pod mizo. Nekaj minut nato so prinesli ponesrečenca v izbo. Bil je mrtev Položili so ga na tla in vsi nemi stali ob vratih. Berce, ki sta mu Koritnik in Henrik pomagala na klop. je tiho gledal Zdaj je vstal. Hotel je iti k sinu, toda noge so mu odpovedale. Sredi izbe se je spotaknil in preden so ga mogli drugi pobrati je zlezel kakor žival po štirih k svojemu mrtvemu otroku, legel čez mrliča in obležal na njem. Loto je odvedla ženska v sobo Pozno ponoči se je Henrik vrnil domov Ko je prižgal svetilko, se je plašno ozrl Velika slika ga je gledala s stene Sin ie strmel v sliko svojega očeta v tišini zaročne no, ki jih potem preizkusi še banovinska poklicna posvetovalnica. Končna odločitev pripada banu, ki odredi tudi višino mesečne podpore. Ban lahko določi za podpirance tudi učence, ki so že na kaki meščanski, srednji ali strokovni šoli. * Ameriški Jugosloveni proti Otonu Habsburškemu. Ameriško-jugoslovenska legija je izročila ameriškemu ministru za zunanje zadeve protest proti pomoči, ki bi jo morebiti hoteli nuditi nekateri Američani Otonu Habsburškemu. Protest, ki ga objavlja v Chicagu izhajajoči list »Jugoslavija«, pravi med drugm: »Ameriško-jugoslovensika legija najodločneje protestira proti kakršnikoli pomoči Otonu Habsburškemu in nazadnjaškim smotrom propadle dinastije, proti kateri so nastopili vsi narodi, ki so skozi stoletja trpeli v temi in suženjstvu pod njenim jarmom. Nastala je svetovna vojna in tekle so reke krvi zaradi nevzdržnih razmer v Sred-n! Evropi, ki jih zdaj Habsburgovci želijo vzpostaviti v obliki podunavske federacije. Svobodoljubna ameriška demokracija ne sme imeti nobenih zvez s početjem onih, ki zlorabiia io svobodo za svoje sramotne smotre. Svoboda je za one, ki vedo, kako jo je treba ljubiti in spoštovati, ne pa za one, ki so jo teptali skozi stoletja Za to svobodo Amerike in Jugoslavije smo kot dobri ameriški državljani prelili svojo kri in smo ponovno pripravljeni braniti ta načela zoper vsakogar, ki bi jih skušal spet uničiti « * Spremembe uredbe o nakupu nepremičnin v obmejnih pasovih. Minister dr. Markovič je izjavil novinarjem, da izdelujejo v ministrstvu za pravosodje novo uredbo o nakupu nepremičnim v obmejnih pasovih. Po njegovem mnenju bo nova uredba zadovoljila predstavnike narodnih nvmiSm k; se pritožujeio zaradi krutosti obstoječe uredbe. Napovedal ie tudi, da bo v kratkem postavljenih 100 novih sodnikov in 150 sodnih pripravnikov. Poleg tega je napovedal, da bo ustanovljeno novo upravno sodišče v Novem Sadu, ki bo pristojno za ozemlje bivše Vojvodine. * Čebelarski tabor v Grosupljem. Čebelarje in njih prijatelie opozarjamo na čebelarski tabor, ki bo 28 t. m. v Grosupljem. Na taboru bodo predavali naši priznani predavatelji in čebelarski strokovnjaki. Nekatera predavanja bodo združena s filmi, ki bodo kazali vzrejo matic, čebelne bolezni in drugo Začetek tabora ob 10 ori čebelnjaku noči in tiha groza ga je pretresala. »Zdaj si opravičen in maščevan, oče! Maščevan!« Potem se je počasi, kakor bolnik obrnil in legel. Viharen dan je sledil tej noči. Veter je gnal snežne oblake čez gozd in vas, bičal hiše in drevje. Tako je bilo tudi z viharjem v dušah ljudi. Vse je presvetlil ta vihar, kakor presvetli blisk črno. tesno dolino, kjer prei nobeno oko ni ničesar v;delo. Ljudje so se 7.iai zavedeli, kdo je moral biti t.udi prvič požigalec Delo ta dan nikomur ni šlo prav od rok V vseh h:šah so ljudje samo govorili, se zbirali in šepetali. Vsi so čutili, da so hudo grešili nad Bukovnikovimi ljudmi Mnogi so se kesali, marsikdo je sklenil, da bo popravil to, kar je zagrešil. Zlasti je bilo ljudem žal. da se niso odzvali povabilu na Henrikovo zaroko. ker so s tem mladega Bukovnika spet iznova užalili Najbolj pa so očitali brivcu, ker je bebca opil. in vsi so bili mnenja, da je on kriv Gustavove strahotne smrti, da je bil sploh on zmerom podpihovalec in krivec. — če se ne bi bil on zmerom vmešaval in prilival olja na ogenj, bi bilo že davno pozabljeno sovraštvo do Bukovnikovih Tako se ie zgod;,o da je brivec v teh dneh izgubil svoj dom Ze nekaj tednov nato se je naselil v vasi spreten tekmec niegove obrti, in pozneje je moral brivec zaničevan in brez doma oditi Na vasi je javno mnenje gospodar Kdor pade ori njem v nemilost, postane neznanec Le o Berretu si ljudje niso bili na iasnem Njegova osebnost je ostala v temi Zenske bi ga bile rade obsojale toda možje so menili, da je bolje, če nekoliko bolj zahajajo v —————— g. Košaka. Pred taborom bo ob 9. služba božja. Čebelarji, obiščite naš prvi tabor in pokažite, da se zavedate važnosti te lepe in (koristne panoge slovenskega kmetijstva. * Sol se ne bo podražila. Glede na vesti o pripravljajoči se podražitvi soli izjavlja uprava državnih monopolov, da so ti glasovi čisto neresnični in da se sol ne bo podražila Opozarja se prebivalstvo, naj ne naseda tem lažnivim vestem in da naj nakupuje samo količine za svojo redno porabo. Prav tako se naproša prebivalstvo, naj vsakogar, ki širi te lažnive vesti, prijavi oblastvom. * Hrvatski kmetje hočejo lov zase. V Zagrebu je zborovala Zveza lovskih društev banovine Hrvatske. Zborovanje je vodil dr Milovan Zoričič V razpravo na zboru so posegli tudi trije zastopniki kmetov, ki so rekli med drugim tole: Zemlja, na kateri so lovišča, je kmečka last in zato imajo kmetje prvenstveno pravico do lova. Doslej je bilo tako, da so lovili razni meščani, zlasti tudi oni, ki tega niso vredni medtem ko izmed kmetov nihče ni mogel doseči te pravice. Zdaj pa zahtevajo hrvatski kmetje, da bodi lov v njihovih rokah Nato pa da bodo oni dovolili vsem mestnim lovcem, ki imajo dobre namene in žele iskreno sodelovati s kmeti, da bodo še nadalje lovili kakor doslej. Neki učitelj je predlagal, da se novim kmetskim lovskim društvom, ki so pristopila k zvezi omogoči delovanje, in da more zatorej zdajšna uprava odstopiti Nato je res odstopil ves odbor, kar je bilo sprejeto z navdušenjem Izredni občni zbor bo 5. maja. * Strožje nadzorovanje tujcev. Zaradi večjega navala tujcev v našo državo je ministrski svet predpisal uredbo o bivanju tujcev v naši državi. Po tej uredbi je vsak tujec, ki pride v našo državo, dolžan izpolniti' posebne formalnosti povsod, kjer se ustavi.-Vsak dan bivanja mora javiti oblastvom. Prav tako mora prijaviti, odnosno odjaviti vsako spremembo bivališča. Pri komer bo oblastvo ugotovilo, da nima vseh potrebnih listin v redu, bo moral takoj zapustiti državo. Predpisi o kaznih, ki jih določa ta uredba, so zelo strogi. Poleg te nove uredbe, s katero se ureja bivanje tujcev v državi, ostanejo še nadalje v veljavi vsi dosedanji prednisi o bivanju tujcev. * Občinske volitve na Hrvatskem bodo 19. maja. Z naredbo banovine Hrvatske so za 19. maja razpisane občinske volitve v vseh občinah banovine Hrvatske. njegovo gostilno, saj bodo potem morda še kai odkrili ali doživeli. Okoli devetih dopoldne je šel Henrik na Bercetov dom. Mrtvec je že ležal na odru. Ob glavi so mu prižgali sveče, ki so medlo brlele. Zgrozil se je, ko ga je videl. To je bil tisti, ki je uničil njegov dom. brat niegove neveste, — pa vendar nesrečen, obžalovanja vreden človek. Zunaj je srečal Petruljo in jo vprašal po Loti. Zenica si je s predpasnikom obrisala obraz. »Moj bog! Zaprla se je v svojo sobo in ne pride iz nje « Šel je po stopnicah in potrkal na njena vrata. »Lota! Lota!« Tih jok »Lota! Odgovori mi! Ali si bolna?« »Henrik danes ne morem, danes ne!« — * »Ali si bolna. Lota? Ali naj pokličem zdravnika?« »Ne. ne. ne! — Samo utrujena sem Strašno utruiena« »Ne razburjaj se. ljuba Lota! Prosim te!« »Da. Henrik, da!« Še nekai časa je stal pri vratih, pa ni rekla niti besede več Zato je šel in zabuči! Patrulji, nai Lote ne pusti same Tudi Berceta ni videl. Starec se je zaklenil v svojo izbo in ni prišel iz nje. Niti odgovoril nikomur ni. Samo njegovi polzeči kor raki so se slišali. Okoli treh popoldne se je začelo rnračiti. Henrik se ie vrnil iz mesta, kjer je poskrbel za pogreb Spet je hotel videti Loto Poslal je Petruljo k njej. Ta se je kmalu vrnila in * Glasilo dr. Mačka o pogajanjih z Rusijo »Hrvatski dnevnik« posveča uvodnik pogajanjem za trgovinski sporazum med našo državo in Sovjetsko Rusijo. List pravi, da je zbudila ta vest povsod veliko pozornost, zlasti tudi v Beogradu in v Zagrebu. Nato nadaljuje: »Listi, ki so prvi objavili to vest, so bili dobesedno razgrabljeni. To je razumljivo, če se pomisli, da smo bili ena izmed tistih redkih držav, ki nima državniških in trgovinskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo, čeprav Jugoslavija ni pristopila k protikomunističnemu paktu. Brez dvoma so morali biti zelo važni razlogi, ki so privedli do pogajanj v (Moskvi. Na poučenih beograjskih mestih pravijo, da je prišlo do teh pogajanj zaradi zmed v zdajšni zunanji trgovini, ki so posledice druge svetovne vojne. Rusija ima vrsto predmetov ki zanimajo Jugoslavijo, predvsem pa njena nafta.« »V Beogradu,« pravi dalje »Hrvatski dnevnik«, »opozarjajo na to, da bo Jugoslavija tudi v bodoče ostala pri svojem dozdajšnem stališču glede komunistične akcije in da se motijo tisti, ki računajo v tem pogledu na kako popuščanje. Pogajanja, ki bodo v Moskvi, bodo imela čisto gospodarski značaj.« * Resnica je božja hčerka. V »Domoljubu« napada g. Janez Kalan naše učiteljstvo in mu očita vse mogoče reči. Razen tega jim kliče, da so že pozabili, »kako so liberalci brez vsakega vzroka iz gole mržnje do vsega katoliškega premetavali katoliško misleče učitelje iz enega kota v drugega ... G. Janez Kalan, ki velja za resnicoljubnega moža, naj popraša svoje »katoliško živeče učitelje« po podatkih preganjanj za časa »liberalne« vladavine in za časa Stoiadinovičevega oprode Dobrivoja Stošoviča. Če so enako resnicoljubni kakor on, bodo morali potrditi, da je bilo od leta 1931. do 1935. prestavljenih vsega toliko »katoliških« in »liberalnih« učiteljev skupaj, kolikor jih je premestil sam takratni minister za prosveto Stošovič v nekaj mescih. * Gasilska zajednica za dravsko banovino je zborovala. V Liubljani je bila v nedeljo redna letna skupščina gasilske zajednice za dravsko banovino, na kateri se je zbralo nad 50 odposlancev vseh gasilskih žup. Zbor je vodil starešina dr. Anton Kodre Z zborovanja so bile poslane na predlog starešine vdanostni brzojavki Nj Vel. kralju Petru II. in pokrovitelju gasilstva Nj. Vis kraljeviču Tomislavu in nmHravuii hrzoiavka ministru za telesno vzgojo naroda Tomiču. Po predsednikovem poročilu o delu zajednice je sledilo poročilo tajnika g. Mežka, blagajnika g. Laha, gasilskega inšpektorja inž. Dolenca, nadzornega odbora in druga. V Sloveniji imamo že 968 gasilskih čet z 31.146 člani. Gasilskih domov in orodišč je 856. motornih brizgaln 547, ročnih brizgaln 1037, lestev pa 1505. Avtomobilov ima gasilstvo 192. Vrednost celotnega premoženja, ki ga imajo gasilske čete, znaša okrog 60 milijonov dinarjev Izčrpno poročilo o lanskem gasilskem kongresu je podal predsednik kongresnega odbora g. Japelj, nato pa ie poročal o preosnovi vsega gasilstva v državi starešina gasilske zveze g. Snoj. Pri volitvah je bila izvoljena tale uprava: starešina dr Anton Kodre. I pod-starešina Bogdan Pogačnik, II. podstarešina dr. Albin Šmajd, tajnik Fran Mežek, tajnikov pomočnik Pavel Japelj, blagajnik Miha Lah, blagajnikov pomočnik Ivan Teuerschuch. Ostali odbor sestavljajo: Josip Dolinar. Franc Guček, Jožef Drobne, Konrad Gologranc. Josip Jenko. Jože Rupnik, Fran Snoj in Josip Benko, nadzorni odbor pa Leonold Kopač, Franc Černe. Martin Marinč, Alojz Vogelnik in Ivan Muhič Pred zaključkom skupščine je bila soglasno sprejeta resolucija, ki pravi, da je naše gasilstvo pripravljeno vsak čas doprinesti žrtve za domovino. * Izseljenski komisariat v Parizu ukinjen. Po pariških vesteh se je odločila iugosloven-ska vlada ukiniti izseljenski komisariat pri poslanstvu v Parizu Ta sklep je izzval med našimi delavci, ki so v Franciji na delu, veliko nerazpoloženje. Jugoslovenski delavci namreč mislijo, da ie danes izseljenski komisariat v Parizu za naše delavce potrebnejši kakor kdaj poprej Poleg tega plačujejo delavci sami poslovanje izseljenskega komisariata s svojimi prispevki v izseljenski sklad in ima država prav za prav od njega še dobiček. * Za mir in slogo na Balkanu. Sofijski dnevnik »Slovo« piše med drugim: »Mir mora biti na Balkanu ohranjen. To je želja vseh narodov na tem polotoku. Toda samo želja, pa naj bo še tako iskrena, ne more zadoščati. Potreben je tudi sporazum med balkanskimi narodi, da bodo lahko branili in drugim vsilili svojo miroljubnost. Kar se tiče bolgarskega naroda, mu je njegov prirodni nagon odredil, da mora živeti v miru s svojimi sosedi, da mora ohraniti mir na Balkanu Rolparska zunania politika ie odsev tega nagona.« * Ponovna podražitev železa. Sredi pr®* teklega tedna se je spet podražilo Železok Podražitev železa bo najbrž neugodno vplivala na cene drugega blaga. * V Hrvatski nadzorstvo nad cenami suhega mesa Na področju banovine Hrvatska spadajo pod nadzorstvo nad cenami tudi suho meso in sploh prekajeni mesni izdelki, dalje sveža slanina in salo. * Primite postopače, ki širijo razburljive vesti. Po nekaterih krajih Slovenskih goric se klatijo razni ljudje, ki se izdajajo za brezposelne delavce a so le delomrzneži, saj delo odklanjajo. Ti ljudje širijo vznemirljive vesti s katerimi begajo mirno ljudstvo ki takim govoricam kai rado nasede. Potrebno je, da te lopove oblastva strogo kaznujejo. * Trojčke je rodila Polšniška občina ima svoj dogodek. Zena Frančiška Resnikova z Raven je rodila trojčke Resnikova je vse do zadnjega opravljala domača dela. Ko se je približal čas. jo je mož spremljal v ljubljansko porodnišnico. Bilo je kar prav, da je prišla v porodnišnico, saj ni lahko, dati življenje kar trem zemljanom. Najprej je privekal na svet fantiček, nato še en bratec kšiča v Črni gori vest, da je tamkaj neki 96 letni Mile Ciganovič postal oče. Ta možak je tako trden, da je samo dvakrat v življenju videl zdravnika. Prvič, ko je bil ranjen v vojni, katere se je udeležil leta 1875.. drugič pa zdaj, ko je šel po poročno dovoljenje. * Prva letošnja toča na Dolenjskem V ponedeljek se je v prvih popoldanskih urah nebo okrog Mokronoga močno pooblačilo in kmalu je pričela nadati precej debela toča. Po nekaterih krajih je čisto pobelila zemljo. Škode zdaj še ni naredila. * Smrtna nesreča zaradi pijanosti. Franc Šip. hlapec pri posestniku Francu žagarju v Škofji vasi, ie vozil z dvovprežnim vozom deske z neke žage pri Novi cerkvi v Škofjo vas. Hlapec se ie bil po prevzemu lesa upijanil. na je med vožnjo na cesti med Novo cerkvijo in Višnjo vasjo najbrž zamenjal v temi vajeti in notegnil oba konja na levo stran ceste. Težko naloženi voz ie zdrknil čez cestni rob in noke”-1! hlnoea ood seboj. mu oovedala da ga Lota prosi, naj jo pusti samo »Petrulja! Kaj pa počenja? Kaj pa počenja sama?« Zenica je skomignila z rameni. »Moj ljubi bog, kaj naj počenja? Nič! Sedi *trmi predse in ne reče niti besede!« »Petrulja. tele rože ji nesite in recite ji, naj se pomiri Danes jo bom purstil samo, toda jutri jo moram videti Za vsako ceno! In naj se ne grize Gustav je bil ubog, nesrečen človek « Petrulja je pokimala in obljubila, da bo vse storila Potem je šel Henrik domov. Proti sedmi uri ie Petrulja potrkala na Berretova vrata. »Gospod Berce, odprite, jesti morate!« Odprl je. Petrulja se je zgrozila, ko ga je zagledala. Starec je bil kakor prežeča, boječa se žival »Gospod Berce! Jezes! Kakšni pa ste!« Naslonil se je na zid in jo otožno gledal. »Ali je kdo prišel? Ali je kdo po meni vprašal?« »Kdo pa naj bi bil prišel?« »Ali res ni zame nihče vprašal? Res ne, Petrulja?« »Kdo pa?« »Petrulja. če oride orožnik, reci, da me ni doma1 Ali slišiš? Da me ni doma! Da sem Žel odpotoval’ Ali sl’š’š?« »S';eta nebesa saj ga ne bo! Moj bog. taksna strašna nesreča!« Stopil je k njej »Petrulja! Ali ljudje kaj o meni govore?« »Kaj naj pa govore?« »Jež nisem mčesar vedel. Petrulja. Ali slišiš? Prav ničesar nisem vedel. Povej to lju- dem! Jaz nisem kriv! Nedolžen sem! Ali slišiš? Povej to ljudem drugače jih bom tožil, vse, vse! To jim povej!« Omahnil je na stol. Petrulja je začela Jokati. »Pojdite vendar dol, gospod Berce! Nikari ne ostanite tako sami!« Stresel se je. »Pojdi. Petrulja, pojdi stran! Nekdo prihaja. Pojdi! Prav po tihem! Ničesar ne povej, Petrulja! Ni me doma!« Potisnil jo je skozi vrata in jih zaklenil za njo. V Ponoči je bilo Lota je ležala v postelji in imela široko razprte oči. Temno je bilo v izbi in ura ie obstala Zunaj se ie zaletaval veter v sleme in veje visokega drevesa so časih oplazile okno Dekle ie sklenilo roke. Tedai ie začutilo, kakor da ji nekaj stiska prst. Z'ati postan! Niegov prstan! In spodaj leži njen brat! Kako so rože dehtele! »Ni mogel drugače, ubogi, nesrečni človek !« Tako plemenit je bil Henrik! A ona — ona? Ali ni zločin, da nosi ta prstan? Da išče ljubezni in srečo v družini, kjer je n>en brat zasejal pomanjkanje, smrt in sramoto? Lenka! Moj bog. kaj bo rekla Lenka! Če bo zdaj izvedela to, bo padla njena kletev čez njeno in Henrikovo ljubezen, zdaj po pravici. Prstan! Kako strašno jo stiska! Če bi mogla zdaj umreti in to izbrisati, bi rada umrla, še to noč. Cuj! Zunaj ie zaslišala korak. Tih korak. Zdaj! — Bled soj luči je švignil mimo praga. Kaj je bilo to? — Kaj? In v veži je slišala ječanje, strašno, težko pridušeno ječanje. O, bog. oče! Čez nekaj časa se je splazila do stopnicah navzdol. Nagnila se je čez ograio. Tedaj ga je zagledala. Klečal ie med odprtimi vrati pred sobo, kier je ležal mrlič, in pritiskal glavo ob podboj. Luč, ki jo je prinesel s seboj, je ugasnila. Samo sveče ob mrličevem zglavju so bledo osvetljevale oboke Oče! Šepnila je to besedo. Prestrašen se je zdrznil. »Kdo me kliče? Lota. ti?« Pohitela ie k njemu in ga prijela za rolke* »Oče! Pojdi z menoj! Pojdi k meni!« »Da! — Lota, k tebi — da.« — še enkrat ie pogledal mrtveca, njegov prestrašeni, od groze spačeni obraz in zdrobljeno čelo. Potem ie I.ota zaprla vrata. Zgoraj je z drhtečo roko prižgala svetilko. Ko se ie soba razsvetlila, se je starec oddahnil. Dušilo ga ie. »Ne morem več tega vzdržati. Moram tl povedati. Duši me. Tako strašno se bojim. Lota, —• jaz — jaz sem vsemu kriv’« Začudeno ga je pogledala in ni ga razumela. »Lota. vse sem vedel, že davno prej sem vse vedel.« »Kaj?« »Da ie on — naš Gustav — zažgal « »Vedel si?« Zaječala je. Pogledal jo je, v dve gube j« zlezel in molče strmel v njo. Mesrečnik je na mestu izdihnil. * Dve domačiji sta zgoreli. Pred kratkim ponoči je nastal ogenj v Veliki vasi pri Sliv-mici v gospodarskem poslopju posestnika Le-■nika in se razširil tudi na hišo. Ker je pikal močan veter, so ognjeni jeziki preskočili Se na sosedno gospodarsko poslopje in Jišo posestnika Bečnika. Vse zgradbe so zgorele do tal. Rešili so le živino in pohištvo, fcahvaliti se je hitri pomoči gasilcev, da se požar ni razširil še na poslopja drugih so-•edov. * Požar na Poljanah pri Št. Vidu. Nedavno pozno ponoči je na Poljanah pri St. Vidu tačelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Jančeta Ježka, po domače Pikca. Gasilci fo imeli mnogo dela, da so požar omejili in Obvarovali vsaj sosedna poslopja. Skoda je Velika. Vsa znamenja kažejo, da je ogenj zanetil neki prosjalk. * Pri Pušencih je strela ubila pridno gospodinjo. 401etna posestnica Helena Trafelo-va iz Pušencev pri Ormožu je delala te dni popoldne na svoji njivi. Naenkrat je nastala nevihta z bliskanjem in grmenjem. Ko se je Vlila ploha, je hotela Trafelova s polja. Tedaj pa je udarila strela vanjo. Bila je pri priči mrtva. Ker je ni bilo domov, so 'o rvojci šli iskat in jo našli mrtvo na polju. Pokojnica je bila dobra gospodinja. Blag ji •pomin! * Požar zaradi kratkega stika. Nedavno noč je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Šubija v Savljah. Gasit so prihiteli gasilci iz Ježice in iz Šiške. Posrečilo *e jim je nožar omejiti, da se ni razširil na »osedne zgradbe. Po mnenju nekaterih je požar nastal zaradi kratkega stika v električni napeljavi kraj hleva * Zgorela je drvarnica Martina Martinčiča v Lučinah v Poljanski dolini. Zgradba je bila založena z vsem mogočim blagom, zato je škoda precejšnja Sosedje, ki so prišli pr- vi na kraj požara, vedo povedati, da je začelo goreti najprej sredi drvarnice, odkodsr *e je potem razširil ogenj na vse strani. Iz tega sklenajo. da je povzročil ogenj zabojček s pepelom, ki so ga imeli sredi drvarnice. Služkinja je pekla prejšnji dan kruh. Opoldne je očistila peč, pepel pa je odnesla v drvarnico. Možno je. da je bilo med pepelom še kaj žerjavice, ki je zanetila les. * Smrtna nesreča pri podiranju drevja. V prijaznem zaselku Polianske doline, Sredniem brdu. se ie pripetila huda nesre- »Govori! Govori! Vse povej! Vse! Govori! Povej! Takoj! Vse! Moraš!« Odprl je usta, pa ni mogel izdaviti niti besede. »Kdaj si zvedel?« Stal je kakor zločinec pred strašnim sodnikom. »Lota! Usmili se me, Lota!« »Kdaj si izvedel?« »Takoj, že prv’ dan!« »Preden je bila razprava?« »Da!« Strašen molk. Tiho, zlovestno je žvižgal veter okoli hiše. »Ti!« Stopila ie k njemu s strašnim sovraštvom V očeh. »Vse povej! Vse! »Po krivem, po krivem sem prisegel, Lola!« Ničesar ni rekla. Samo poslušala je. Nad hišo je bobnelo, veter se je zaletaval v okna in tožno jadikoval skozi line. »Po krivem prisegel? Zakaj?« »Bukovnikov dom sem hotel imeti. Z a vas Vse! Za vas!« »Bukovnikov dom si hotel imeti?« Te besede ie rekla z ubitim glasom. Potem ie šla počasi po izbi. odgrnila za-■tor na oknu in se zastrmela čez cesto Berce je sedel na rob postel je in strmel v njo. Kakor kip je bila in roke so visele od nje, kakor ne bi bile niene. Čez dolgo, dolgo se je obrnila Počasi je »topila od okna k mizi. Tam je snela zlati prstan 8 prsta, poljubila ga je in položila k ložam. ča. 601etni domačin Anton Mezek je z 61-letnim Francetom Coljo podiral v goizdu bukve. Prva bukev je bila posekana, pa ni padla. Zataknila se je za sosedno bukev. Zato sta požagala tudi drugo bukev. Ko sta pričeli obe dievesi padati, sta odskočila Colja m Mezek vsak na svojo stran. Nesreča pa ie hotela, da je prav med padanjem dreves močno potegnil veter in je zasukalo eno bukev tako, da ie padla prav tja, kamor se je bil umaknil Mezek. Bukev je ?mečkala Mezku prsni koš, da je nesrexn k kmalu nato if.dihnii. Mezek zapušča vd.>vo brez otrok. Blag mu spomin! * Požar je uničil gospodarsko poslopje posestniku Martinu Ješovniku pri Sv. Ru-pertu v Slovenskih goricah. Požar je bil podtaknjen. * V hlevu ga je zadela kap. Dninar Lužar ie bil zaposlien kot delavec pri posestniku Strelu v Mokronogu. Ker je bilo nedavno zvečer slabo vreme, se je Lužar odločil, da na noč ne poide domov in da hoče prenočiti v hlevu skupno s svojim sinom, ki je stalno v službi pri Strelu. Drugo jutro je mož zgodai vstal in začel krmiti živino namesto svojega sina. Ko je živino nakrmil, je rekel sinu. da poide domov. Sedel je na po-stelio in si pričel obuvati škornje. V naslednjem trenutku ea ie zadela srčna kap in je farenln zatem izdihnil. * Ponarejeni bankovci po 100 din. Pred tričlanskim senatom v Celju sta se zagovarjala 291etni delavec Anton Bark in njegov brat 271etni mesarski pomočnik Stanislav Bark iz Griž pri Žalcu zaradi ponarejanja in razpečavanja bankovcev po 100 din. Obtožena sta bila, da sta v Migojnicah pri Grižah ponaredila več bankovcev po 100 din in dala štiri ponarejence v Žalcu, Grižah in Latkovi vasi v promet. Ponarejenci so bili izdelani zelo preprosto. Anton Bark je bil obsojen na osem mesecev, Stanislav Bark pa na šest mesecev strogega zapora. Oba sta tudi obsojena na 60 din denarne kazni, na plačilo odškodnine oškodovancem in na izgubo častnih pravic za dobo enega leta. * Sirov pokol med piianimi fanti. Nedavno zvečer je večia družba popivala v vinotoču Matjašiča Vinka, posestnika v Mali vasi. Ko jim ie alkohol zlezel v glavo, se je začel prepir in se spremenil v pretep. Vendar so se spet pomirili, ko so dva izmed pretepačev ukrotili. Čez čas pa se je pretep ponovil. Na bojišču ie mrtev obležal 371etni »To misliš storiti. Lota!« Z mrtvimi očmi ga je pogledala. »Tega ie zdaj konec! Hčere in sestre takšnih zločincev ne more vzeti za ženo.« »Kai misliš storiti. Lota?« »Vse mu bom povedala.« Zastokal ie. »Povedala mu boš?« — Potem ie bilo vse tiho. Luč se je kadila. Čez nekai časa ie spet veja oplazila okno in počilo ie steklo. Tedai je Berce vstal. Počasi ie stopil čez izbo do košare, ki je že dolgo strmel v njo. Iz košare ie v-*.el vrv za perilo. Lota je slišala tihi šum. obrnila se je in zagledala očeta s sivo vrvjo v rokah. »Oče!« Ni se obrnil. »Oče!« Planila ie k njemu, iztrgala mu je vrv iz roke in io zagnala čez ramo. Padla je na njeno postelio in se tam zvila po beli blazini kakor siva kača. »Če mu to poveš, me bodo odvlekli na stara leta v kaznilnico. Bolje je, da napravim konec!« />Oče! ne bom mu tega povedala. Ničesat-mu ne bom rekla. Ne bom te izdala, toda storiti boš moral to. kar bom jaz hotela, vse!« * V Bukovnikovem domu je ura odbila tret- io zjutraj. Bukovnikov Henrik je ležal v po-stelii in bedel. V mraku se je s stene iskril srebrn napis: »Očetov blagoslov zida otrokom hišo « Mladi mož, ki so mu misli vzele mir, se je pogovarjal sam s seboj, ker je moral govoriti. oženjeni Franc Kamenščak, 39 letni Franc Vrbnjak, ki je tudi oženjen, pa je bil smrtno ranjen. Orožniki od Sv. Tomaža so krivce takoj polovili. So to bratje Ferdo, Jožef in Franc Erhatičevi, v starosti 18 do 25 let, dalje 171etni Aizrl Martin in 201etni Tomaž Plohl. Vsi so bili odvedeni v zapor. Doma so vsi iz župnije Sv. Tomaža. * Železni kršeč so imeli za zlato. Pri kopanju temeljev za neko novo stavbo ob Dra- vi v Mariboru so delavci naleteli na kamenje z mnogimi kakor zlato se lesketajočimi luski. Takoj so mislili, da gre za zlato. Toda kmalu so bili poučeni, da v kamenju ni zlata, temveč železni kršeč. * S sestrinega pogreba se je vračal in se smrtno ponesrečil. Te dni je bil pogreb železničarjeve žene Elizabete Šoštarjeve izZab-ljeka nad Poljčanami. Na pogreb je prišel tudi brat Švegelj Vincenc, železničar iz Ponikve. Ko je po pogrebu v mraku Švegel šel peš v Poljčane na vlak po železniški progi, ga je povozil vlak. Zdravnik mu ie nudil prvo pomoč in odredil prevoz v celjsko bolnišnico, kjer je umrl, ne da bi se bil zavedel-Štel je okrog 41 let Bil je priden delavec in zapušča ženo z nepreskrbljenim otrokom * Otrok je umrl za opeklinami. Pred tedni se je triletni posestnikovi hčerki Slavici Jelenovi z Železnega pri Veliki Pirešici na njivi pri zažiganju suhljadi vnela obleka. Deklica; je dobila hude opekline na hrbtu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je mesec dni po nesreči izdihnila * Požar uničil hišo in gospodarsko poslopje. Posestniku Ivanu Škrgetu v Sp. Gaštera-ju pri Sv Jurju v Slovenskih goricah je ogeni uničil hišo in gospodarsko poslopje do tal. Živino so rešili. Požar je nastal zato, ker je skozi nastalo razpoko v steni ob peči začel švigati plamen od katerega se je vnela slama. Poslopii nista bili zavarovani. * Kakšni so ponarejeni 500-dinarski bankovci. Narodna banka je poslala svojim podružnicam opis ponarejenih 500dinardkih bankovcev. Razen okraskov na okviru in na obeli straneh je vse drugo ponarejeno s precej debelimi in zamazanimi črtami ali pa so podrobnosti samo naznačene, kakor je to pri1 čipkastem okrasku nad krili belega orla, medtem ko okraski pod belim orlom sploh! niso naznačeni. Lik kralja Petra II. in beli orel na licu bankovca nista posrečena. Na' drugo stran bankovca je ponarejalec že bolj' pazil in ta stran človeka lahko premoti. V —pi—«««■»J—lamuBimumiimiiiin— Krivec njegove nesreče je ležal tam onkraj' ceste, nem in hladen. Njegova uboga duša je že bila tam, kjer je noben zemljan ne more kaznovati. Življenje pripada samo čistim. Tega ne uniči nič. ne prijateljeva jeza, ne sestrina kletev. Na čisto življenje ne pade prekletstvo, tudi ne prekletstvo tistih, ki so bili žrtvovani. Tako se ie boril Henrik s svoiim občutljivim srcem. Dolgo se ie boril zaman. Spodaj je hripava ura že odbila četrto, peto, njegovo trpljenje pa še ni bilo nič manjše. Šele proti jutru se ga ie usmilil spanec. Ko ie bil že davno dan v sobi, se je Henrik zbudil. Ura je bila že deset. Hitro se ja oblekel in takoi stopil čez cesto. »Zaspal sem. Petrulja! Kako je? Kai dela Lota?« Petrulia ie stopila v njeno sobo. »Pismo vam je pustila. V mesto je šla. Že . ob sedmih Za pogreb je bilo treba nekaj urediti. Gospod pa ie v svoji sobi in ne pride ven. Tu ie pismo Tako žalostna je bila: davi.« Henrik je raztrgal ovitek in prebral prvi stavek. Nekai debelega je pogoltnil, si z dlanjo obrisal oči in stopil s pismom k oknu. »Petrulja1 Petrulia! Poslušaite šla ie! Šla je!« »Gospod Bukovnik! Kaj pa govorite!« »Petrulja! Šla je Ne bo je več nazaj. NiS več!« »Moi bog. gospod Henrik, saj ni mogoče, — saj ni res!« Odrinil io je stran in stekel po stopnicaK navzgor. »Gospod Berce, odprite!« (Dalje) l ' splošnem so narejene vse podrobnosti površno. Besedilo, številke in podpisi so zelo slabi. Barve se jasno razlikujejo od barv pravega bankovca. Tudi vodni tisk je slab. Splošno so pa ponarejeni bankovci za nepoučene ljudi nevarni, ker so le izdelani tako, da jih nevešče oko na prvi pogled težavno loči od pravih. * Zaključek preiskave v zadevi ponarejanja petstotakov. Mariborska policija je zaključila preiskavo v zadevi ponarejanja 500-dinarsikih bankovcev. V Mariboru in okolici je bilo skupno aretiranih 29 oseb. Preiskava je pokazala, da je 21 osumljencev pripadalo tisti skupini, ki je imela svoj sedež v Rade-fcah pri Zidanem mostu, devet pa jih je sodelovalo z Bezjakom v Zagrebu. Obe skupini v Mariboru nista imeli nobene zveze med seboj. Osumljenci, ki so bili aretirani v zve-■1 z zadevo v Radečah, so v preiskovalnem zaporu mariborske jetnišnice, devet osumljencev pa je bilo poslano v Zagreb. * Drzni roparji so oropali trgovca. V Košakih so navalili neznani roparji na 39-letne-ga trgovca Henrika Šiherja od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Vrgli so ga s kolesa, ga pobili na tla in ga izropali. Odnesli so denarnico, v kateri je bilo nekaj gotovine. * Tihotapci pri St. liju. Pri Št. liju so naši obmejni organi pri kontroli nemškega tovornega vlaka našli v nekem vagonu zaboj vtihotapljenih predmetov. V zaboju je bilo nad 8 kg saharina in 130 vžigalnikov To je v zadnjem času že drugi primer, da skušajo neznani tihotapci s tovornim vlakom spraviti tihotapsko blsgo v našo državo. * Velik požar na Pohorju. Te dni je nastal velik požar v hiši posestnika Viktorja Gla-serja v Bojtini, občina Šmartno na Pohorju. Ogenj se je razširil še na dve gospodarski poslopji, ker je pihal hud veter. Zgorele so vse tri velike zgradbe. Vzrok požara je bil slab dimnik. * Smrtna žrtev strele. V Polhovem Gradcu so imeli v nedeljo popoldne hudo nevihto. Čeprav ni bilo posebnega dežja, je silno treskalo. Ko je v Podrebri v bližini Polhovega Gradca 50 letna gospodinja Ana Cankarjeva nalagala polena v peč, je strela udarila v hišo in zadela gospodinjo. Gospodarja v tem trenutku ni bilo doma, pač pa je bila v hiši vsa družina, ki je skušala mater oživiti, a je bilo vse prizadevanje zaman. — Neprijeten dogodek so doživeli tudi izletniki v bližini Skaručne, ko so se vračali proti Ljub- I ljani. Ploha Jih je prisilila, da mo BI vedrit pod streho nekega gospodarskega poslopja in prav v to poslopje Je nenadno udarila strela. Silen tresk je večino vedrečih k sred samo prestrašil. * Orožniki v Rušah so laplenili pol metrskega stota saharina. V nedavni noči je orožniška patrulja v Rušah v gozdu poleg železniške proge opazila neke sumljive osebe. Orožniki so te osebe preiskali. Ker pa niso naš31 ničesar obremenilnega pri njih, so jih spet izpustili. Orožnikom se je pa zdelo čudno, kaj ti ljudje, o katerih se je že dalje časa govorilo, da se bavijo s tihotapskimi posli, delajo ponoči poleg železnice. Zato so naslednje jutro natančno preiskali dotični kraj ter našli med grmovjem in praprotjo okoli 50 kg saharina, zavitega v številne zavitke. Te zavitke so pometali iz vlaka nemški železničarji na dogovorjenem mestu, kjer naj bi tihotapci to blago pobrali. Orožniki so po naključju preprečili njihovo namero ter razkrili tihotapsko družbo. Ugotovili so, da je bil ta saharin kupljen v Pliberku v neki lekarni. Nemški železničarji so ga pretihotapili čez mejo. Tihotapci so za saharin plačali okrog 35.000 din. * Grehi Julčkc Terčičcvc. Bralci se morda ; še spominjajo Julke Terčičeve, ki je imela tako važno vlogo v sodni razpravi proti Gre-benšku in njegovi roparski tolpi. Julčka je bila pred celjskim okrožnim sodiščem oproščena krivde in so jo spustili na svobodo. Zaradi njen emladoletnosti je bila razprava tajna. Julčka, ki je zdaj že polnoletna, je po razpravi izginila iz Celja. Za nekaj dni se je oglasila na svojem domu pri Sv. Ani pri Makolah. Nato pa je brez sledu izginila. Zaradi ljudskega glasu, ki Julčki še zdaj ne verjame, da ni bila v zvezi z zgoraj omenjeno roparsko tolpo, in ji celo očita sodelovanje pri umoru zakoncev Ocvirkov v Medlogu, pri katerih je služila, je oblast še ni izbrisala iz svojih kazenskih spisov. Decembra je pripovedovala v neki gostilni v vojniški okolici, da ima v gotovini deset tisočakov, ki jih pa zaradi mladoletnosti ne more dvigniti. Pred nekaj dnevi se je oglasila pri nekem hlapcu, svojem znancu, v graščini Neuhausu pri Vojniku. Julčka je prosila hlapca za prenočišče. Okrog polnoči pa je Julčka segla pod hlapčevo zglavje in potegnila na dan listnico, v kateri je bilo 2000 din. Takoj nato je izginila. Da je bila to tatvino zasnovala po načrtu, dokazuie dejstvo, da je ležala kar oblečena 1 »to, da Je mogla hitreje pobegni«. Hlapefll Je tatvino opazil Sele zjutraj. Zanimivo Je, da tatvine ni takoj prijavil. Nemara Je mislil, da se je Julčka le pošalila z njim, toda JulčTorej, gospod Caldwell,« je začel Merri- vale, zdai se bomo naposled pogovorili o svrhi vašega ljubeznivega obiska Kratko rečeno: vi želite od nas listine in zaščito, mi pa od vas izgublieni ladijski tovor. Kaj ne?« Caldwell je prikimal. »Zdaj pa k podobnostim, ki bodo združene s težkočami Gotovo se ne boste zadovoljili samo z našo besedo brez določenih jamstev. Prav tako moramo imeti jamstva tudi mi.« »Ne vem,« je menil Caldwell, »kako bi vam to obrazložil. Zadoščala mi bo vaša beseda s pogojem seveda, da imam neko zagotovilo varnosti.« »Kakšno zagotovilo menite?« »Ali se lahko prosto razgovorim, kaj mislim?« »Seveda!« »Torej,« je začel Caldwell, »hočem verjeti vaši besedi, da mi boste priskrbeli potrebne potne listine, in pripravljen sem, dati vam še prej natančne podatke o kraju, kjer je skrit ladijski tovor, da boste lahko takoj preizkusili točnost podatkov. Za svojo varnost pa zahtevam samo, da mi poveste, kje je ta vaša hiša « Merrivale je zmajal z glavo, preden je Caldwell končal svoje besede. »To je nemogoče,« je rekel Merrivale. »Vse drugo, če želite, samo tega ne.« Caldwell je molčal. »Naj vam stavim svoj predlog,« je nadaljeval Merrivale. »Najprej vam napravimo listine in vam jih pokažemo, nato pa nam vi daste svoje podatke. Dovoliti nam morate potem, da resničnost podatkov preizkusimo, ali pa nam daste kakšno drugo zanesljivo dokazilo o točnosti podatkov. Ko bo to ure- jeno vam listine izročimo m limuzina vas bo varno popeljala v pristanišče na parnik.* Pogledal je vprašujoče Caldwella, ki je premišljajoče strmel v mizno ploščo »Veste,« je pripomnil Merrivale. »pri tem poslu ne moremo tvegati prav ničesar Da bi vam povedali kje je ta hiša, je čisto nemogoče. Preveč bi torej tvegali. Kaj menita o mojem predlogu?« Caldwell je odločno zmajal z glavo. »Zelo mi ie žal,« je rekel hladno »Če mi ne izdate kraja, moram biti z listinami v žepu že daleč proč od tod. preden vam dam podatke c tovoru.« Nerazpoložen se je Merrivale naslonil na stol. »Take zahteve so brez pomena. Tveganja je za nas preveliko.« »Nikakor ne,« je ugovarjal Caldvvell. »Če mi tudi poveste, kje sem zdaj, še zmerom ne vem za vašo centralo. V tistem trenutku, ko bi avto obstal v pristanišču, bi povedal vašim agentom, kje je ladijski tovor. Če bi se pozneje izkazalo, da nisem govoril resnice, je za vas lahko namigniti policiji, pod kakšnim imenom in s katero ladjo se vozim.« Merrivale ni s tem soglašal. »Ponoviti vam moram,« je dejal nejevoljno, »da je tveganje za nas preveliko.« »Ne vem prav,« se je zdaj plašno vmešal v pogovor drobni mož, »a jaz ne vidim v tem tako velikega tveganja.« Merrivale je preslišal to pripombo in se je hladno obrnil h Caldvvellu. »Ali je to edini način, ki ga sprejmete?« Caldvvell je vedel, da je bilo to odločilno vprašanje. Toda ni še bil tako daleč, da bi hotel že izsiliti konec pogajanj. kih rovih naravnost v železniške vagone. Vsak vlak železne rude ima 28 vagonov, ki vozijo po 980 ton železne rude. Ob vznožju gorovja je velika postaja, obsežen kolodvor, na kateri se vlaki urejajo In odhajajo proti Narviku. Znano je, da imajo nekateri ljudje močnejše razvit ta ali oni čut, in to posebno tisti, ki niso pravilno razviti. Slepi in gluhi imajo v prvi vrsti izredno razvit voh, ki jim nadomešča vid in sluh. Tako ima naravnost čudovit voh gluhonemi John Mausman v Parckers-burgu v Zedinjenih državah. Mausman ima tako zelo razvit voh, da more na razdaljo 200 metrov natančno ugotoviti ne samo prisotnost nove osebe, temveč tudi to, ali je tisti moškega ali ženskega spola, star ali mlad. Mausman lahko zavoha tudi nafto (sirovi X Strašne povodnji V Argentini. Iz Buenos Airesa poročajo, da je v okolici Buenos Airesa in drugod nastala silna povodenj Poplavo je povzročila reka La Plata, ki je po hudih nalivih prestopila bregove V nekaterih delih mesta je voda ustavila tramvajski promet in delo v tvornicah Velika ie tudi škoda v siromašnih okrajih mesta, kjer je voda porušila več hišic Samo v okolici Buenos Airesa je ostalo nad 100 000 ljudi brez strehe.. Tako hude poplave Argentina že od 1. 1884. ni imela. Koliko ljudi je utonilo, se še ne ve. Razen tega ie divial tudi silen vihar, ki je odnašal strehe in nndiral drevje X Prijateljica eesarin Franca Jožefa l je umrla. Znana dunajska igralka Katarina Schrattova je te dni umrla na Dunaju v 87 letu starosti Rajnka ni bila znana samo kot gledališka igralka ampak tudi po vlogi, ki jo je imela v javnem življenju bivše ovstroogr-ske kot prijateljica cesaria Franca Jožefa I-Svojo igralsko pot je začela v občinskem gledališču v Badenu, pozneje je nekaj časa igrala tudi v Berlinu nazadnje pa v dunajskem dvornem gledališču. Leta 1009 je podala ostavko in prenehala igrati. Mislijo, da je bila Katarina Schrattova ena izmed *ist’h redkih oseb, ki je poznala mayerlinško žaloigro prestolonaslednika Rudolfa v vseh n ionih no-drobnostih. ni na znano, ali ie nustila kakšne V severnem delu prostornega pristanišča v Narviku Ja videti orjaške naprave za tovar-Janje železne rude na parnike. Lokomotiva ■apel Je vagone a železno rudo prav do ladje. 75 do 80 odstotkov vse rude, ki je prihajala z vlaki v Narvik, je Slo v Nemčijo. petrolej), če je ta 800 metrov pod zemsko površino. Samo ob sebi je razumljivo, da je to posebnost Mausmanovega nosu vzela v na-em neka družba za izkoriščanje nafte. Tako e John Mausman s svojim odličnim nosom odkril več novih vrelcev sirovega petroleja, katerih bi danes najbrže ne izkoriščali, če bi ne bilo Mausmanovega nosu. Družba je možu doslej izplačala pol milijona dolarjev nagrade. Pravijo, da je to največji honorar, ki ga je kdaj kdo dobil zaradi nosa. zapiske o njih. X Nov tank za gorivo pri letalih. Madžarski izumitelj Palvarv je izumil nov tank za gorivo pri letalih. Tega tanka ne bo mogla prebiti nobena krogla in se ne bo mogel razpočiti v zraku, če ga bodo obstreljevali s še tako gosto točo krogel iz stroine puške, T^nk so preizkusili nedavno na nekem angleškem letališču Za izkoriščan ie tega izuma se je v Angliji ustanovila družba z glavnico 100.000 funtov X Italija zbira železo. Italijanski ministrski svet je sklenil, da morajo vsi. ki imajo pri svoiib hišah ali domovih kakšne železne ograje, iste naznaniti oblastvom, j*h v gotovem roku podreti in jih kot železo prodati državi x Donava je vozna pot za npfto. Po svetovni voini leta 1918 je postala Donava važna pot za izvoz rumunske nafte (sirovega petroleja) V tn namen ie na razpolago na Donavi okoli 800 ladii. k' Lhko letno prevozijo nad sedem m;,:ionov barelov mCte (bare' — 1.89 hektolitra). Romunski strokovni listi prmršpio podatke o lem. koliko tak'h posebnih 'adij za prevoz npt*e imajo posamezne države na Donavi Naiveč jih ima Nemčija (114 parpib ip 14 motornih) s skupno tonažo nad 90 (KO ton Na drugem mestu ie -,,, tonaži naša država ki ima 41 oarmh tankerjev in 1 motornega (s skupno tonažo blizu 82.000 ton). Rumunija ima nadalje 58 parnikov (okoli 27.000 ton), Anglija 25 par« nikov in 5 motornih ladij (22.000 ton), Madžarska 15 parnikov (10.000 ton), Francija 14' (blizu 10.000 ton), Bolgarija 8 parnikov (blizu 7000 ton), Belgija 2 (1500 ton), Švica 2 (1000 ton) in Holandija 1 parnik (173 ton)* Skupno je torej na razpolago 278 parnikov^ 20 motornih ladij, ki imajo vse skupaj naa 200.000 ton. Mnogo ladij pa se še gradi. Računajo, da bo v kratkem donavsko brodovja za prevoz nafte povečano za okoli 10 odstotkov ali 20.000 ton. Nemški izvoz nafte iz Ru-munije je znašal leta 1938. 450.000 ton. Oči leta 1933., ko je znašal samo 187.000 ton, se je torej močno povečal. X Za trgovske potnike so debeluhi najboljši. Angleški dušeslovci so po številnih primerjavah ugotovili, da delajo ljudje z dobrim telesnim obsegom boljše kupčije kako*! suhi. Kot potnike je debelejše ljudi bolj priporočiti, ker so prijazni, prilagodljivi in izvrstno govore, medtem ko so ljudje z ozkim obrazom, ozkimi prsi in manjšim obsegom izvrstni specialisti, dobri profesorji in inže-njerji, toda slabi potniki. X Odrasel človek potrebuje na dan povprečno 1800 gramov hrane, če uživa bolj rastlinsko in nemastno hrano, pa 2500 do 3000 gramov. [ X Listje za kurjavo. Danski inženier Ros-sen je iznašel način, kako se da drevesno kstje pripraviti za prvovrstno kurivo, in je dal to svojo iznajdbo patentirati. I.istje ali smrekove in borove igle se zmešajo, na poseben način predela.io in naposled stisnejo ▼ obliko briketa. Ti briketi imajo po zatrjevanju iznajditelja zelo veliko gorilno moč. Pripravljanje teh briketov je zelo poceni. X Kavčuk hoče izdelovati. 721etni ruski učenjak dr. Vladimir Ipatjev zatrjuje, da se mu bo posrečilo izdelati umeten kavčuk, preden mu bo smrt prestrigla nit življenja. Ta svetovno znani kemik deluje na neki ameriški univerzi. Za seboj ima že več važnih' izumov in odkritij. X Najbolj zdrava dežela na svetu je Bolgarija. Tam pride na en milijon prebivalcev 426 takih, ki dožive starost 100 let. Bolgariji slede glede zdravstvenih razmer Kolumbija, Brazilija. Švedska, Belgija, Nemčija in Švica. V teh državah pride na en milijon prebivalcev en stoletnik Merrivale. »Ali lahko še kaj storimo za vas?« Caldwell je globoko zadihal. »Da.« ie menil. »Ko ste me bili prej pustili samega, mi je še nekaj padlo na um. Vzemimo, da bi vam lahko na določen način dokazal svoje dobre namere, ne da bi vam dejansko povedal, kje je tovor.« Merrivale je stisnil ustnice. »Kako hočete to storiti?« Caldwell je pozorno opazoval Merrivalea. Da, trenutek je prišel, ko je treba izsiliti zaključek zadeve. Vedel je, da bo moral dati odgovor, ki bo voditelja črnih bratov prisilil do tega, da bo nekaj storil. »Menim,« je rekel Caldivell, »da je vse odvisno od tega, kaj boste smatrali za dokaz mojih dobrih namer.« »Za dokaz lahko služijo razne reči,« Je menil Merrivale. »Na primer,« je dejal Caldwell preže, »izjava neprizadete osebe « »Izjava — neprizadete osebe?« »Da,« je pojasnil Caldwell, »izjava človeka, ki mi je pomagal skriti tovor.« Merrivale se je začudil. »Vi mislite izjavo moža, ki je bil nekoč v službi naše družbe?« »Ne! Tisti mož je delal čisto slepo za mene. Zato sem rekel, da je neprizadeta oseba. S tem mislim nekoga, ki je vedel, kam jo bila poslana neka ladja, ne da bi bil poznal tovor na ladji. Ce lahko tega moža najdemo, ali bi vam zadoščala njegova izjava?« Cisto negibno je Caldivell pričakoval odgovor. od katerega je lahko odvisno njegovo življenje »Hm,« je premišljal Merrivale. »Kdo je ta mož?« (Dalje) k »No,« je menil nekoliko v zadregi »Ne verjamem, da bi mogel sprejeti kak drug predlog.« »Torej,« je vstal Merrivale. »ne bom čisto odklonil vašega predloga dokler se ne pogovorim s svojim tovarišem Najbrž oa se bo pokazalo, da bo treba Dočakati povratek ostalih članov družbe Vse kaže. da bomo morali glasovati o vašem predlogu « »To pomeni, da bom moral vsaj še do večera ostati pri vas.« »Morda niti ne tako dolgo. Sicer pa ste tu- na varnejšem kakor kje drugje « »Morda, zanesljivo pa tega ne vem,« »Oba služabnika bosta skrbela za vašo udobnost. Ce imate kakšno posebno željo, mi io kar povejte.« »Da,« je menil Caldwell oklevaje. »V mestu imam prijatelja. Walter Stone se piše. Morda ste že slišali o njem.« »Mislim, da.« »V zadnjih štirih letih,« je pojasnil Caldivell. »se mi je izkazal kot edini resnični prijatelj. On ve da sem pri vas, in se je zelo vznemirjal, ko sem mu rekel, da pojdem k vam. Od tistega večera, ko sem moral bežati iz hotela Brewsterja, se mp še nisem javil.« »Razumem.« »Rad bi mu posial nepodpisano dopisnico, da bo vedel, da sem na varnem.« Oba moža Družbe črnih bratov sta se spogledala. »Hm,« je menil Merrivale. »To bi že mogli opraviti. Seveda bi moral Drej videti vašo dopisnico. Napišite jo kar zdaj. V predalu pred vami so pole papirja in dopisnice. Nekaj vrst bo zadostovalo, kaj ne?« Caldivell se mu ie zahvalil za uslužnost in vzel iz predala dopisnico Nato je vzel iz žepa polnilni peresnik in brez oklevanja napisal: »Dragi Walter! Sem na varnem čeprav še nisem mnogo dosegel Kakšna določena nevarnost mi tu ne grozi Z gostoljubnostjo sem lahko čisto zadovolien Tz razumljivih vzrokov mi ne moreš odgovoriti D.« Caldivell ie napisal na karto še naslov in jo izročil Merrivaleu Ko je ta bral, ga je Caldivell ostro opazoval. Merrivale ie lahno namršil obrvi in dal dopisnico svojemu tovarišu.« »Mislim, da lahko to mimo pošljemo naprej.« Mali mož je premišljal. »Tudi iaz tako mislim,« je rekel ln skrbno pregledal obe strani dopisnice. »Veseli me, da vam lahko napravimo to malo uslugo, gospod Caldwell,« je rekel Merrivale ljubeznivo. »Zdaj pa bomo vaš predlog natančneje preučili.« ¥ Malo pred enajsto uro sta bila oba spet v Caldivellovi sobi. »Zelo obžalujem,« je zatrdil Merrivale, »da sama vašega predloga ne moreva sprejeti, čeprav sicer razumeva vaš položaj Počakati moramo, da se ostali člani vrnejo iz Chicaga.« Caldivell 1e mirno prikimal. V zadnjih urah čakanja 1e spoznal, da se ie bil lotil nevarne pustolovščine. Zdaj je čakal hladnokrvno in odločno na razvoj dogodkov, na trenutek ki bo prinesel krizo. »Vaša karta je šla naprej,« ga je obvestil Nos mu je pomagal do bogastva Ženski vestnik Za kuhinjo Jajčni konjak si lahko napraviš sama takole: Tri četrtinke litra neposnetega mleka skuhaj s 35 dekami sladkorja in koščkom vanilije. V drugi posodi raztepeš pol litra neposnetega mleka s šestimi rumenjaki. To vlij med neprestanim mešanjem v vrelo mleko. Takoj nato odstavi s štedilnika in mešaj, dokler se vse skupaj ne ohladi. V čisto mrzlo tekočino vlij med neprestanim mešanjem četrt litra konjaka ali čistega špirita. Tudi navadno žganje je dobro. Tako si pripraviš pol-iflrugi liter jajčnega likerja, ki je okusna, a ludi zdrava pijača. Telečji zrezki s sirom. Tanko razrezane telečje zrezke natri s soljo in poprom. Potem jih povaljaj v raztopljenem maslu, kateremu si pridala zelo drobno nastrganega |rira, in speci v sredno vroči masti. Na mizo Bih daj vroče. Praktični nasveti Če si hočeš sama napraviti parfem. Kmalu bodo začele cveteti razne močno dišeče cvetice. Natrgaj si tedaj cvetnih listov šmarnic, rož, akacij ali drugih in s temi listki napolniš steklenico do vrha, nato vliješ vanjo dve tretjini čistega špirita ali pa francoskega žganja, po vrhu pa eno tretjino glicerina. Steklenico nato zelo dobro zapreš in postaviš tri tedne na solnce. Nato dišečo tekočino preliješ v stekleničice. Rumene usnjate čevlje očisti z limonovim sokom, nato pa šele namaži s pasto. Kako odpraviš rjo s finih nožev. Č;sto preprosto. Če nimaš drugega sredstva eri roki, vzemi navadno radirko, ki jo imajo otroci za brisanje črnilnih madežev, in zbriši z njo rjo. Svilnate obleke sc ne čistijo s krtačo. Prah spraviš iz njih s kosom žameta, ki mora biti iste barve kakor svila. S tem žametom odrgneš obleko. V ta namen si napravi blazinico, prevlečeno z žametom. Kdor ponoči smrči, pa se hoče tega odvaditi, ne sme ležati na hrbtu in zglavie mora imeti visoko. Dobro je, če se taka oseba da preiskati od zdravnika, ker je včas h smrčanje v zvezi s kakšno boleznijo ali napako v nosu in grlu. Tavčarjev soomenik dobi prmeren prostor Poljane nad Škofjo Loko, aprila Tavčarjev spomenik, ki stoji pied njegovo rojjtnc hišo, se bo prestavil in dobi Tavčarjevim zaslugam primeren prostor sredi Vasi tik glavne teste, da bo bolj viden. Cerkveno višj eoblastvo, katerega last je ta jrostor, je dalo za to dovoljenje. Cerkev in ijena okolica bosta s tem le pridobila, ker s« ioslej zapuščeni prostor — pred približno sto jf4