Delavska enotnost 3- IX. 1977 - Št. 35 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN QLAVNI UREDNIK: ODGOVORNI UREDNIK: VOJKO ČERNELČ BOJAN SAMARIN DOBRODOŠLICA V PEKINGU Predsednik republike Josip Broz Tito je po obiskih v Sovjetski zvezi in DLR Koreji v torek prispel na Kitajsko, kjer je na povabilo državnega sveta (vlade) na 10-dnevnem uradnem in prijateljskem obisku. Na pekinškem letališču in v samem mestu so jugoslovanskemu predsedniku pripravili veličasten sprejem. Na pekinških ulicah in osrednjem trgu Tien An Men je Tita pozdravilo več sto tisoč ljudi. Za prvi obisk jugoslovanskega predsednika na Kitajskem (to je hkrati tudi prvo jugoslovansko-kitajsko srečanje na najvišji ravni) vlada po svetu veliko zanimanje. S pozornostjo so spremljali zdravici, ki sta jih na slovesnem banketu v Pekingu (na sliki) izmenjala predsednik CK KP Kitajske in predsednik državnega sveta Hua Kuo-feng in predsednik SFRJ Josip Broz Tito, enaka pozornost pa je veljala tudi njunim uradnim pogovorom, v katerih sta vsestransko obravnavala razvoj jugoslovansko-kitajskih odnosov in sodelovanja in možnosti za poglobitev prijateljskih stikov na različnih področjih, izmenjala pa sta tudi mnenja o najbolj pomembnih mednarodnih vprašanjih, ki so v središču pozornosti jugoslovanske in kitajske politike. Predsednik Tito je med obiskom kot prvi tuji državnik obiskal mavzolej Mao Ce-tunga in položil venec k spomeniku pokojnega ustanovitelja sodobne Kitajske. Telefoto: TANJUG TRIKRAT PRVI! Darjan Černigoj je že enajst let zvest novogoriškemu kolektivu Vozila. V dolino prišel iz vetrovne Otlice, vasice nad s°nčno Vipavsko dolino. V družini je bilo ^eliko otrok, če bi bil še en, bi ga lahko doletela usoda desetnice. Marjan je 'noral od doma z devetimi leti. Več let je Pasel živino in premišljeval, kako krivično Je pravzaprav življenje. Nekateri nimajo Se skorje kruha, drugim pa se cedita med in nileko... Te dni, ko je bilo na Goriškem veliko delovno tekmovanje kovinarjev, pa nam je Darjan Černigoj, eden izmed največjih Jdojstrov varjenja'v Jugoslaviji, pripovedoval o svojem zdajšnjem delu. Zal za izgovor ni bilo kdove koliko časa, saj se je Darjan prijavil kar za tri različna tekmo-Vanja v varjenju, zato je imel ves dan polne tolie dela. ^Lani sem prvič nastopil na srečanju VaHlcev. Ne zato, ker bi me vleklo tekmo- vanje samo ali kakršnakoli nagrada, sploh do! Le radoveden sem bil, koliko veljam k°t delavec, koliko so drugi boljši od 'dene. Vedel sem: če se bom dobro odrejal, bom s tem marsikomu za dolgo zape-catil usta...« »Pa ste jih...?« sem prekinil Marjana. »Izkazal sem se bolje, kot sem pričakoval- Tekmoval sem v dveh panogah in osegel prvo in četrto mesto. Tako sem se , V^til na zvezno tekmovanje, kjer sem v °* * * * vem Sadu osvojil drugo mesto...« »Kako da ste se odločili za tako težaven Poklic?« »Začel sem kot ključavničar, že vseskozi Pa sem rad varil. In ko so potrebovali v Podjetju nove varilce, so me prosili, naj ^Pustim svoje prejšnje delo. Skratka, vari-c sem postal iz veselja in po naključju...« »Ljubite svoj poklic?« »Imam ga rad, toda vedno poudarjam, d Je kruh varilcev trdo prislužen. Delo je ®2dravo, posebno za dihala, saj vdihuješ e2ov prah in strupene pare. Delo je 2 govorno in vrhu vsega tudi nevarno. ~lePa ne boste videli starih varilcev. Kakih edjajst let zdržiš pri tem delu.« Marjan Černigoj je že devet let varilec ZnVe .kaIegori.ie- Nenehno obnavlja svoje anje in vsako leto mora dokazovati svoje ^Posobnosti. Teste organizira Zavod za ■ arjenje iz Ljubljane. Kdor jih ne opravi, 3e kvalifikacijo! »Res, kruh varilcev ni lahek...«, je Jovil. »Zato se s pomočjo sindikata y cemo za beneficirano delovno dobo. . nlci smo že davno spoznali, da ob tem q u ne bomo učakali zasluženega pokoja. » ‘LJ SVDlf^Oa o\/r\ ilz o cmz^ -v1 o 11 i/ j ■ ^ svojega predstavnika smo že poslali v Hublja; 31 Je dobil po glavi...« no, da bi rekel kakšno v naš prid, pa »Kaj pa osebni dohodki? So dovolj privlačni za tako težko delo?« »Mislim, da niso. Za svoje redno delo prinesem domov takole od štiri do pet tisočakov na mesec, kar je približno toliko, kolikor zasluži žena kot priučena delavka za tekočim trakom...« »Pa popoldanski fuš? »Izračunal sem, da se mi ne izplača. Če bi bil lump, potem že, tako pa ne. Sem raje doma in pazim na otroka, ko dela žena v drugi izmeni. Preden sva se razšla, sva rekla še marsikatero. Med drugim je dejal, da ne razume, zakaj naši časopisi tako na široko pišejo o športnikih in tako malo o dobrih delavcih — samoupravljavcih. Saj navsezadnje vsi skupaj živimo od dela, je poudaril Marjan, in ne od športa. Zvečer, ko je bilo tekmovanja konec in ko je bil na sporedu svečani del srečanja, je varilec Marjan Černigoj prejel kar tri najvišja priznanja. V vseh treh panogah je osvojil prvo mesto. ANDREJ ULAGA ZAGORSKI RUDARJI: »SLOVENCI, PREBERITE!« Ustavili smo se v Zagorju. Ne kar tja v en dan, saj smo slišali, da se ondod dogajajo reči, ki nikakor niso zanimive samo za ozko odmerjeno dolino ob Savi. Zagorjani celo pravijo: če nam ne bo pomagala »širša družbena skupnost«, potem nimamo več kaj iskati. Dokaj dramatično izrečena misel ima vsekakor pravico, da si jo pobliže ogledamo in si jo skušamo razložiti. Stran 3. »PREPIH« V JAVORU V pivškem Javoru je zdaj »na prepihu« vprašanje, ali samoupravna organiziranost skupnih služb ustreza določilom zakona o združenem delu in seveda kot najpomembnejše vprašanje — kako v prihodnje zasnovati dohodkovne odnose. Pet delovnih skupin se ubada s temi vprašanji — pozno na jesen bodo o pobudah in predlogih spregovorili delavci Javora na svojih zborih. O zdajšnjih razmišljanjih v Javoru pa več na 4. strani. O BLJ U BA DELA DOLG Ob nesrečah je po navadi veliko firbcev, malo pa takih, ki poprimejo in pomagajo. Veliko takih, ki so dejali, da bodo pomagali, je bilo tudi takrat, ko je (pred dobrimi štirimi leti) pogorela tovarna lesnih izdelkov Ledava v Murski Soboti. Pogorela je dobesedno do tal, delavci so ostali brez proizvodnih prostorov, brez velikega dela surovin in tudi brez strojne opreme. Imeli so samo — veliko obljub o pomoči. Kako so tisti, ki so govorili, da bodo pomagali, obljubo tudi izpolnili, preberite v članku »Globoke brazde solidarnosti«, ki ga objavljamo na strani 5. V ŠABCU: STOVOUNI - MORAŠ! Ogromna večina delavcev v »Zorki« Šabac je vpisala posojilo za gradnjo skladkorne tovarne. Imena tistih redkih, ki posojila niso vpisali, so pribili na sramotilni steber. Nihče ni vprašal delavcev, zakaj niso vpisali posojila, marsikdo pa seje znašel »na tapeti« partijske organizacije. Cernu solidarnost za vsako ceno? Ali mora delavec res vpisati vsako posojilo? Več na strani 7. NA TOLMINSKO! j I j» ! tet3en je na Tolminsko odpo- * L3°v>iaZKe*na s'ntIikalna mladinska ! r "ovi n .ri8^a, ki bo pomagala pri ( ^ladiK23^6**31 krajev. V brigadi je l ^krar ^adbincev iz vseh republik ®sarjev 3ln» 'n to predvsem zidarjev in I jg8’ ki so si jo brigadirji zadali h0cia|'io š^-OStoina sanaciia poslopij Ha bod0 prebivalcev, poleg tega obnavljali stare in gradili nove zbiralnice mleka po vaseh na Tolminskem. Letošnja akcija je druga, prvo so namreč organizirali lani, in to na pobudo slovenskih sindikatov. Lani so mladi gradbinci s svojim delom v Posočju ustvarili za milijon 380 tisoč dinarjev gospodarske koristi. Tudi letos pričakujejo dober uspeh akcij, čeprav bodo več časa posvetili družbenopolitičnemu in še posebej sindikalnemu delu. DE dogodki in odmevi 3. septembra 1977 stran KAJ SMO STORILI... SPODBUDEN ZAČETEK Po letu 1965 smo v Sloveniji dolgo zanemarjali vprašanje, kaj s počitniškimi domovi. Pa ne zato, ker bi bili, denimo, zadovoljni s svojimi počitniškimi zmogljivostmi ali ker bi kako drugače poskrbeli za prepotreben letni oddih zaposlenih in njihovih svojcev. Niti najmanj ne. Na vse skupaj smo enostavno pozabljali in svojo pozornost usmerjali v reševanje »pomembnejših« nalog. Po več letih, ko smo slednjič le spoznali, da nam naše samozadovoljstvo ni prineslo nič dobrega (temveč veliko slabega), da tudi najbolj zgarani delavci preživljajo svoje počitnice v mnogih primerih doma ali ob delu (za kaj drugega tudi niso imeli možnosti), smo se slednjič le odločili za akcijo. Začeli so jo sindikati, ki so spoznali, da se nam je dolgoletno podcenjevanje problema hudo maščevalo. Beseda tokrat ni bila zaman, saj so mnoge slovenske delovne organizacije visoko zavihale rokave. Nekatere so se odločile za razširitev svojih počitniških zmogljivosti, druge za gradnjo novih sodobnih počitniških domov, v nekaterih primerih —in teh v Sloveniji niti ni tako malo — pa so si delavci različnih temeljnih organizacij združenega dela podali roke in skupaj stopili v akcijo. Drugo z drugim, v minulih treh, štirih letih so se povečale zmogljivosti slovenskih počitniških domov za približno tretjino, kar vsekakor ni malo! Za novogradnje so se odločili predvsem številni močnejši kolektivi, ki imajo dovolj sredstev za potrebno vzdrževanje svojih počitniških objektov. Manjše delovne organizacije pa so se v številnih primerih ogrele za vstop v počitniško skupnost, saj je to najpreprostejša, najhitrejša in tudi najcenejša pot do lastnih počitniških zmogljivosti. Mnogi — in na te radi pozabljamo, saj nanje pozablja celo statistika —pa so se odločili za tretjo pot. Izvirno mikavno in niti ne tako drago: za nakup avtomobilskih prikolic! Na severnem Jadranu praktično ni več kampa, kjer ne bi opazili v senci dreves vsaj nekaj avtomobilskih prikolic slovenskih delovnih organizacij, ki nudijo mnogim družinam v času počitnic prijetno in udobno bivanje. In ko govorimo o tem načinu letovanja, ki postaja pri nas iz leta v leto bolj priljubljen in zato tudi vse bolj množičen, nikar ne mislimo, da gre za izhod v sili. Niti najmanj ne! Prednosti letovanja v avtomobilskih prikolicah so razmeroma številne. Bistveni pa sta nedvomno dve: prikolica je stanovanjska enota v malem, kjer si človek, oziroma družina tudi sama lahko pripravlja hrano in s tem bistveno vpliva na višino stroškov letovanja. In drugič: bivališča, o katerih govorimo, so na kolesih, kar z drugimi besedami pomeni, da jih lahko selimo iz kraja v kraj, kamor si pač želimo na dopust. Vsekakor velika prednost pred klasičnim počitniškim domom, ki je za marsikoga, kot radi pravimo, zlata vredna. Poceni dopust pa vsakokrat drugje! Če upoštevamo še ta način letovanja in bistveno povečane zmogljivosti naših počitniških domov, vidimo, da akcija slovenskih sindikatov le ni bila zaman. Upoštevati pa moramo, da gre pravzaprav šele za začetek in da nas čaka na področju skrbi za delovnega človeka še veliko dela . Ne smemo namreč pozabiti, da kljub vsemu še vedno približno polovica zaposlenih preživi svoje počitnice doma. Počitniških domov in prikolic je namreč še vedno veliko premalo. ANDREJ ULAGA JUŽNOPRIMORSKE OBČINE Minimalni standardi pri zaposlovanju Javna razprava o družbenem dogovoru v dveh delih z zaključkom v oktobru V šestih južnoprimorskih občinah Izoli, Kopru, Piranu, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici je zdaj v javni razpravi predlog družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. Javna razprava bo trajala do sredine tega V družbenem dogovoru so določeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati udeleženci pri zaposlovanju delavcev, da se bodo le-ti ob urejenih življenjskih, kulturnih in socialnih razmerah laže vključevali v življenjsko in delovno okolje. Delavcem mora biti zagotovljena socialna varnost, primeren osebni dohodek, ki bo odvisen od doseženih rezultatov dela, zagotovljena pa naj bi bila tudi primerna raven osebne in skupne porabe, opredeljena z drugimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Po predlogu družbenega dogovora bodo organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti omogočale na novo zaposlenim delavcem, ki nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja, ter tistim, ki jih zaposlijo za določen čas ali sezonsko, najmanj 15 kub. m prostornine oziroma 5 kv.m stanovanjske površine na osebo, ustrezne sanitarne prostore s prostorom za osebno higieno oziroma kopalnico na vsakih 30 stanovalcev. Nadalje določa družbeni dogovor celodnevno prehrano in topli obrok med delom, organizirano informiranje ob upoštevanju jezikovnih in narodnostnih specifičnosti delavcev ter klubske in druge SLOVENSKE KONJICE Tretjič samoprispevek Občani konjiške občine se bodo 25. septembra na referendumu odločali za samoprispevek. Gre za tretjo tovrstno akcijo. Z dosedanjima so občutno sanirali in v večini primerov rešili prenekateri problem, ki je leta pestil občane te občine pod Pohorjem. Dejstvo je, da družbeni standard vseeno ni dosegel rasti, ki jo je zabeležilo gospodarstvo te industrijsko ne najbolj razvite občine. Vodstvo sindikatov v občini gre tokrat tretjič v vsesplošno akcijo za dvig družbenega stan- LJUBLJANA UVOD V JESEN Torkovo zasedanje delegatov v medobčinskem svetu ZS ljubljanske regije je bilo uvod za jesensko politično setev. Največ skrbi bodo v sindikalnih organizacijah posvetili gospodarjenju, uresničevanju zakona o združenem delu in predvsem utrjevanju osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela. Med dopusti v osnovnih organizacijah in v občinskih svetih niso počivali. V dopustniškem odboru je bila osrednja tema razprav urejanje vprašanj, ki zadevajo družbeno samozaščito in SLO. Ta čas mora steči razprava o uresničevanju zakona o delovnih razmerjih in še posebej o samoupravnih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela. V razpravi na seji medobčinskega sveta so govorili tudi o pripravah na volitve. M. H. darda. Po akcijah za gradnjo objektov družbenega standarda (objekti za prehrano delavcev, za rekreacijo v Konjicah in na Rogli), pa za ureditev cest, ki danes z asfaltom že povezujejo tudi manjše zaselke z občinskim središčem, so tudi tokrat namenili pretežni del s samoprispevkom zbranega denarja za ureditev komunale in drugih tovrstnih problemov. Ob porajajoči se industriji, ki zahteva popolno prelevitev, nekdanjega pohorskega gozdarja v zreškega kovača ali konjiškega usnjarja ali industrijskega delavca v Ločah, to je v tri temeljne industrije današnje industrijske občine, je nujna izgradnja tudi vseh spremljajočih dejavnosti, ki jih upravičeno pričakuje delavec konjiške občine. EZ možnosti za zadovoljevanj kulturnih, vzgojnoizobraževai' nih in športnorekreacijskih P0" treb. Prav tako določa dogovor’ da bodo podpisniki sprejeli pl"" grame in druge ukrepe za izP° ’ nitev obveznosti, ki jim jih n^' laga dogovor, prav tako pa boP morale delovne organizacij vključiti določila tega dogovora' svoje samoupravne splošne akte in programe razvoja do konc3 letošnjega leta. Družbeni dogovor predvidel še ustanovitev 5-članskih občin" skih odborov, ki bodo spremlj3'1 izvajanje dogovora na obmocj občine ter opozarjali pristojn6 organe in dejavnike na nesklan nosti pri uresničevanju določb1 predlagali udeležencem ozirom3 podpisnikom ukrepe za odpi'aV° slabosti in pomanjkljivosti. V drugi polovici meseca se? tembra je predviden sklic zbof delegatov udeležencev dfužbe nega dogovora. Zbor bo obra' naval mnenja in pripombe 1 javne razprave ter o njih odloc3 ■ Delegati bodo na tem zbor izvolili organe družbenega dog0 vora, ki bodo pripravili d0" končno besedilo in ga izrop1. predvidoma v prvi polov1 meseca oktobra v drugi del javl1 razprave, v kateri je predvidel) sprejemanje in podpisovanj družbenega dogovora. Po prpP. logu družbenega dogovora naj0 bili podpisniki temeljne in drug organizacije združenega del" občinske skupščine, santop pravne interesne skupnosti 1 medobčinski odbori gospoda) ske zbornice SRS na obmocJ južnoprimorskih občin. |/ MILOŠ SVANJA* PRED REDNIM PREGLEDOM DELA Pri odstranjevanju socialnih razlik, ki ne izvirajo iz dela, prav tako pa tudi pri utrjevanju socialistične zakonitosti in varstvu ustavno-pravnega sistema — je pred skorajšnjimi obračuni prvega delegatskega mandata napredek zelo očiten. Prav tako je očitno, da sta pravo mesto za obravnavanje izkušenj iz dosedanjega razvoja delegatskega sistema sociali- Komunist stična zveza in zveza komunistov. Prihodnje volitve niso volitve klasičnega tipa, na katerih bi ena partija dobila prehodno oceno za svoje dosedanje delo ali program, za katerega zahteva zaupanje. To je le redno delo, pregled rezultatov in iskanje odgovorov na vprašanje, kaj je treba še narediti, dopolniti, spremeniti. Ne gre za manifestacije, za potrjevanje opredelitve najširših množic in delovnih ljudi za določeno politiko, temveč predvsem za izpopolnjevanje te dejavnosti v obdobju, ki je pred nami, s kar se da konkretno vsebino, povezano z razreševanjem tistih problemov, ki najbolj pestijo vsako okolje. V minulem obdobju smo večjo pozornost posvečali temu, da smo delegatski sistem uresničevali prek dela skupščin v republikah in pokrajinah in v skupščini SFRJ. Delo delegacij, njihovo življenje in uveljavljanje pa so bili v dobršnem delu zapostavljeni. V resnici pa bi se tu moralo začeti delegatsko življenje, poudarek v bazi bi moral biti najmočnejši. Delo zveze komunistov znotraj delegatskega sistema je sicer bilo usmerjeno v razvijanje ustvarjalne dejavnosti delegacij v delegatski bazi, vendar ugotovitve kljub vsemu kažejo, da številne sklepe danes prejemajo skoraj izključno na podlagi že oblikovanih predlogov izvršilnih in upravnih organov. Premalo pa je prizadevanj, da bi do stališč in sklepov prišli po razpravah, ki bi potekale v vsej delegatski strukturi, v najtesnejši povezanosti z vsemi družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami ter znanstvenimi ustanovami. Del bitke s prevladujočim vplivom strokovnih služb in ožjih strokovnih organov pa je vsekakor dobljen, saj delovni ljudje in občani zdaj razumejo, za kaj gre, čeprav se jim pri delu še dogaja, da enačijo splošno s posebnim. Naslednja velika naloga pa bo namenjena odpravi neučinkovitosti. V prvi vrsti gre za povezanost, saj se kljub akcijam dogaja, da delegacije ne poročajo svojemu volilnemu telesu; pa tudi delegati ne poročajo delegacijam in volivni bazi. Še vedno je precej delegacij, ki se prav poredko ali skorajda nikoli ne obrnejo na zbor delavcev ali občanov za posamezna vprašanja, da bi sprejeli stališča v delegaciji, da bi delegat tako dobil smernice za delo in ravnanje v skupščinah. Če pa tega ni, je po navadi zapostavljeno tudi angažiranje organiziranih subjektivnih sil, ni bitke za stališča in mišljenja zveze komunistov in socialistične zveze za izbor pravih vprašanj in družbene prakse za programe in za akcijo organiziranih socialističnih subjektivnih sil. Vselej je bilo tako, da smo z veliko zavzetostjo subjektivnega faktorja Želi uspehe in obratno: kadar je bilo truda malo, so bili tudi rezultati ničevi. Resda je med delegati veliko tudi članov zveze komunistov, vendar pa prisotnosti posameznega člana zveze komunistov v delegatskih skupščinah in predstavnika organiziranega subjektivnega dejavnika nikakor ne moremo poistovetiti, čeprav se nam prav to v praksi pogosto dogaja in mislimo, da zaradi tega ni prizadeta vsebina. BORIS KUTIN TA TEDEN V ŽARIŠČU, Tudi v Pekingu se je ponovil prizor, ki smo ga v zadnjih dneh — med potovanjem predsednika republike tovariša Tita videl) večkrat. Na pekinškem letališču so izredno prisrčno sprejel) jugoslovansko delegacijo in tovariša Tita, ki je prispel na prVI uradni in prijateljski obisk LR Kitajski. Sedanja Titova turne-ja, med katero je obiskal Moskvo, Pjong Jang in se zdaj pogovarja še s kitajskimi voditelji v Pekingu, zbuja veliko zanimanje ne le v naši, ampak tudi v mednarodni javnosti. Ne gre le za še eno Titovo potovanje miru, tokrat gre tudi za več: tako v Moskvi kot v Pjong Jangu in Pekingu so našega predsednika sprejeli izredno prisrčno in z vsem spoštovanjem. Kot je bilo večkrat poudarjeno v zdravicah gostiteljev, niso sprejemali 1° legendarnega voditelja jugoslovanskih narodov, temveč tudi človeka, ki je bil med ustanovitelji gibanja neuvrščenih; gib3' nja, ki danes na mednarodnem politično-gospodarskem prizorišču pomeni izredno vplivno silo. Na vsej dosedanji poti našega predsednika lahko zasledimo več pomembnih stičnih točk z gostitelji. Tako v Moskvi kot v Pjong Jangu in zdaj še v Pe' kingu so začeli pogovore s temeljno ugotovitvijo, da se medse' bojni odnosi razvijajo čedalje bolj ugodno. Poleg te temelj110 ugotovitve so izredno poudarjali spoštovanje samostojnosti’ neodvisnosti, samostojne izbire potiV socializem, a tudi določenih razlik v mednarodnem položaju Jugoslavije oziroma SZ> Severne Koreje in Kitajske. Zanimanje mednarodne javnosti je stopnjevano predvsei11 zato, ker je bilo v vseh treh prestolnicah jasno povedano, da je v odnosih med partijami in državami bistvena dobra volja za sodelovanje, da je bistveno spoštovanje različnih poti k isteniu cilju — socializmu. Tako s SZ kot s Kitajsko niso bili naši od' nosi vedno gladki in brez nesoglasij. S Kitajskocelo 12 let — o 1958 do 1970 — nismo imeli niti diplomatskih stikov. Kij)10 vsem težavam in nasprotjem smo ostali zvesti sebi in TitovibJ načelom. Tovariš Tito se je na sedanjo dolgo pot odpravil prepričanju, da še tako velike razlike v stališčih ne bi sme' ovirati sodelovanja med narodi in državami, ki vendarle vS_ gradijo novo družbo. To njegovo stališče se je potrdilo v pog° vorih tako v Moskvi, Pjong Jangu in tudi v Pekingu. Gonja proti koroškim Slovencem v sosednji Avstriji se nika' kor noče pomiriti. Nasprotno — dvojezični napis v Pliberku $ nasilno in s pomočjo avstrijskih orožnikov odstranili na uka^ same koroške deželne vlade. Vlada oziroma njen glavar Lej1 pold Wagner že dlje zatrjuje, da gre za rovarjenje proti avstrij skemu državnemu redu. Tako torej avstrijski ugledni moZJ poimenujejo več kot 22-letna prizadevanja slovenske narP-u nostne skupnosti, da bi jim priznali tisto, kar jim je na PaPir^ zagotovila že avstrijska državna pogodba iz leta 1955. Očitn^ je torej, da v tem narodnostno pravičnem boju in spopadu avstrijskimi oblastmi nastopa novo obdobje, ki se oblasti n bodo niti navidezno držale ob strani. /■ BRANKO DOBRANP' PREMOG V ZAGORJU KOPNI 111! lil ^ajstarejši slovenski premogovnik je prišel tako daleč, da ga le se korak loči od socialnega podpiranca. Rudarji pa hočejo pošte-r'o priznanje za svoje delo ali drugo delo ^afta, premog, elektrika, nuklearka... Dr i ne*caj uvodnih »šifer« je dovolj, da se brez ,j0 skokov znajdemo sredi najbolj razgibanega gajanja sodobne industrijske družbe: boja za nergijo. SohPregledi, številke, kilovati — in še kar res 1 Zraven za natančnost predstavitve — morda . spovedo vse« gospodarstveniku. To poudar-^Hje gospodarske sestavine — s poudarkom na Po ZOSebnosti — nikakor ne mislimo v slabem Va . nu besede. Le zdelo se nam je, da ob prešte-jih k'lovatov vse preradi pozabimo na ljudi, ki 2 HStVar'j°' VsaJ za Slovenijo pa velja, da se ng, dba o dobršnem delu električne energije začne ®ar/h Pocl zernlj°, pri rudarjih, premo- ^ Srečanje z rudarjem pqd zemljo, nekaj sto ^ trov globoko pod površino, je dogodek,Ja ga ni p c zlahka pozabiti: od premogovega prahu s £rnel obraz. Pravzaprav iz tega obraza izstopa 010 poudarjena belina oči... ra^e,no, da ljudje, ki opravljajo delo v zelo težkih jih ITleralkSedajo na življenje drugače kot tisti, ki u .''farno'za »normalne delavce«. Pričakovana n . Jfnost se močno zoži in »udarjajo na plan« po^krat samo še ekstremna čustva. In sodbe. In gledi na življenje. Prav na vse to moramo raču-ppJ.Pri rudarjih, ko v pogovorih z njimi skušamo svo' te§a’ kako ocenjujejo svoje življenje, Rud ^ovne razmere in svoje perspektive, »n 3r 2ernlj0 'n rudar — umit, v beli srajci in ..frmalni« obleki — nad zemljo: to sta dva ra-1,Cna človeka! fp^delo.s6 nam je primerno, da opozorimo na n aysk° — vsaj čustveno — dvojno naravo, saj se ob lahko zgodi, da se v pogovorih s fanti s črnimi Prilf2* *n bleščeče belimi očmi kar v enem dnevu °Pljemo do povsem nasprotnih mnenj in v°^atk°v. In potem — prav nam je, če ne upošte-°> da imamo pred seboj dva človeka... sjp^stayili smo se v Zagorju. Ne kar tja v dan, saj Daj S 'šfli, da se v Zagorju — gre pravzaprav za dof^jši premogovniški kraj v Sloveniji — Pogajajo reči, ki nikakor niso zanimive samo za pra° 0dmerjen° dolino ob Savi. Zagorjani celo sku ' °: nam ne bo pomagala »širša družbena Pnost«, potem nimamo več kaj iskati. pra °kaj dramatično izrečena misel ima vsekakor da si jo pobliže ogledamo in si jo skušamo RbKt110’ C*a 'marno v Zasavju (Zagorje, Trbovlje, (j^tLn'k) rudarsko elektroenergetski kombinat Nko 3asavje)’ ki je pravzaprav eno podjetje, 'sičej r ^i rekli po starem. In vendar Zagorjani ne 0 realnega izhoda za svoje težave v REK. Ozirajo se»širše«. In očitno imajo prav, saj so njihove zadrege vse kaj drugega kot samo zasavske ali zagorjanske. Saj ne gre za nikakršne skrivnosti. Že lep čas vemo, da se je premogarska darežljivost Zagorja (v primerjavi s Trbovljami ali še posebej s Hrastnikom in Velenjem) močno znižala. Ta čas smo prišli že tako daleč, da se že z vso ostrino zastavlja vprašanje: ali zapreti rudnik v Zagorju ali ne? Vprašanje je še posebej aktualno za jamo Kisovec in samo malo manj za jamo Kotredež. »Dobro, je premog v Zagorju ali ga ni?« nas je zanimalo. »Je!« Odgovor je bil odločen, vendar se jekaj kmalu pokazalo, da ima tudi relativno vrednost. Skratka, ni vprašanje, ali premog je ali ga ni v Zagorju, ampak se vsa kopja lomijo (ali zlomijo) pri pomisleku, ali je smiselno plačevati izkoriščanje zagorskega premoga, pač zato, da bi imeli določen delež svoje energije. Poznavalci razmer bodo verjetno hladnokrvno rekli: vse je odvisno od tega, koliko je slovenska družba pripravljena plačati za zagorski premog. Strinjamo se: vprašanje je — če ga ocenjujemo z »nacionalnim merilom«, kakor smo največkrat pripravljeni reči — docela razumljivo in na videz operira s čistimi računi, vendar se moramo obenem tudi vprašati, ali naš »nacionalni pristop« tudi v resnici zagotavlja zagorskemu rudarju normalno življenje. Tako, ki ga je rudar sprejel za normalnega, in ne samo mi, potrošniki električne energije. Morda utegne biti zanimivo, če povemo, da je sedanja »limitirana« cena premoga 510 dinarjev za tono. V zagorskem rudniku lahko še toliko zategujejo pas, kolikor se jim največ zdi možno, vendar naposled le pride na dan račun: proizvodna cena je 630 dinarjev za tono! Saj ne potrebujemo računalnikov: Zagorjani »pridelajo« pri vsaki toni svojega premoga za 120 dinarjev izgube. V čigavem interesu? Svojem? Družbenem? Ce smo se že maloprej naslonili na »poznavalce razmer«, potem tudi zdaj ne moremo mimo njih. Saj je povsem očitno, da je limitirana cena premoga rezultat jugoslovanskih izkušenj in ocene naših najbolj gospodarnih potreb. Govorimo pač o poprečju... Seveda pa je veliko vprašanje, če tak lov za poprečjem zagotavlja zagorskim rudarjem normalno življenje. Normalno? Kje pa! Zagorjani govore celo o minimalnih pogojih za življenje! Mimogrede: nasploh smo bili pripravljeni verjeti, da rudarji zaslužijo »nekaj več« kot drugi delavci. Če je temu tako, potem bi moralo biti res, da so tudi rudarske pokojnine v skladu s takimi predstavami. Dobro. Kako si lahko potem razložimo, da je vsakdanja pokojnina zagorskega rudarja nekje med 2.800 in 3.300 dinarji? »Dajte, razložite nam,« smo vztrajali. Bilo je sicer nekaj zmede in celo dvomov, ali so odgovorne službe vse prav izračunale. Namreč takrat, ko je šlo za pokojninsko osnovo. Potem se je le izkazalo, da je račun pravilen. »Napaka« je bila samo v tem, da so rudarji v Zagorju (zaradi neprimerno težjih delovnih razmer in temu primernih manjših učinkih izkopa) zaslužili prejšnja leta bistveno manj kot njihovi tovariši v drugih rudnikih. Od tam naprej pa račun že poznamo: manjša osnova — manjša pokojnina! Normalno? Da — ali pa tudi ne! Formalno je morda res vse v redu, vendar kljub vsemu »obvisi v zraku« bistveno vprašanje: mar manjša plačilna osnova pomeni, da so zagorski rudarji lenuhi? So mar delali manj kot drugi? Očitno je zdaj tako, da na tako naravnost zastavljeno vprašanje nihče ni pripravljen dati »resničnega« odgovora. Saj, navsezadnje je pač tako, da imamo družbene dogovore in sporazume. Če bi vso zadevo malce poenostavili, ali ne bi navsezadnje »prišlo ven« nekaj takega kot, če delaš v modernem rudniku, »si priden« (mar ni produktivnost dela življenjsko povezana z modernostjo in stroji?)če pa delaš sključen v priznano »težki jami« in še komaj dihaš zaradi prahu in skoraj sto odstotne vlažnosti zraka, »si lenuh«. Resnici na ljubo je treba priznati, da zagorski rudarji zdaj ne žive samo od tega, kolikor uspejo zabeležiti na svoj rovaš. Zasavski rudarji žive v dobrem in slabem v okviru REK, kar z drugimi besedami pomeni, da se sredstva tako ali drugače »prelivajo«. Premog ima sicer isto ceno, vendar se stroški izkopa med posameznimi jamami bistveno razlikujejo. Naj vprašamo (morda boste rekli, da vprašujemo bolj za šalo kot zares, vendar je res, da v vprašanju ni niti malo šaljivosti): je rudar kriv, če zaradi izredno težkih delovnih razmer izkoplje manj premoga kot njegov tovariš onkraj hriba? So samo izkopane tone premoga merilo njegovega dela in njegove prizadevnosti? V Zasavju smo slišali — nekajkrat — sledeče mnenje: »Hrastniški ali trboveljski rudar ne očita zagorskemu, da živi na njun račun. Sem in tja se pa taka mnenja in razlage pojavljajo med »višjimi«. Je to pošteno?« Prav gotovo je res, da se je med zagorske rudarje zadnje čase vse bolj zalezlo malodušje, kar niti približno ne prispeva k boljši delovni storilnosti in delovni disciplini. In k vsemu temu še negotovost, če bo rudnik sploh živel. Morda bo čez leto ali dve le še oznaka na starih zemljevidih... Modrovanje bi se morda temu ali onemu zdelo brez pravega pomena, če le ne upoštevamo, da je rudarjev v Zagorju nekaj več kot tisoč in da je praktično vse Zagorje z okolico življenjsko povezano z rudnikom. Kakor smo slišali, je zdaj položaj naslednji: če se bomo v Sloveniji odločili, da potrebujemo premog iz Zagorja (gre za kakih 300.000 ton na leto), potem moramo sprejeti program (gre za nujne investicije v vrednosti 300 miljonov novih dinarjev), na podlagi katerega lahko računamo, da bodo v Zagorju še lahko kopali premog naslednjih deset ali petnajst let. Če program prečrtamo — potem moramo »ta hip« spraviti skupaj delovna mesta za nekaj več kot tisoč delavcev. Prav ta naloga pa je tisto, za katero smo že v uvodu rekli, da daleč presega zgolj zasavske ali zagorske zmogljivosti. Morda bi se v Zasavju še dalo resno pogovarjati, če ne bi — žal — imeli opraviti s kar tremi občinami, ki vse preveč časa porabijo za razčiščevanje »medsebojnih odnosov, namesto da bi se zedinile za skupne programe. Črnogledi poznavalci razmer pa že kar trde, da taka pričakovanja sodijo v utopijo... Kljub vsemu poskušajo v Zagorju živeti trdno zasidrani- v sedanjosti. Sklenili so, da se bodo organizirali v štirih temeljnih organizacijah združenega dela: jama Kisovec, jama Kotredež, separacija in elektrostrojna dejavnost. Temeljne organizacije bodo kasneje odločale, kako se bodo združevali naprej. Očitno bodo prišle na vrsto še številne »diplomatske izmenjave mnenj« s partnerji v Trbovljah in Hrastniku. Je že tako, da ne gre samo za temeljne organizacije, ampak za tri doline s tremi različnimi interesi. Pravimi interesi ali namišljenimi? Vsakega nekaj... Pustimo ob strani razmišljanje, kako se počuti delavec v organizaciji združenega dela, če ne ve, ali bo čez leto ali dve še »med živimi« ali ne. Zagorski rudarji pač niso daleč od tega, da predvsem razmišljajo o najosnovnejših vprašanjih svojega obstoja. Kljub vsemu jim štejemo v dobro, da so se z vso zavzetostjo spoprijeli z vprašanjem, kako urediti delitev po delu, da bo le-to v resnici vzpodbujalo delavce k zavzetemu in odgovornemu delu. Rekli smo: zavzeta prizadevanja. Imeli smo vtis, da se tako samoprepričevanje utegne sprevreči v navadno goljufijo, če iskalci primernih rešitev za delitev po delu ne bodo našli — vsaj osnovnih — skupnih rešitev v REK Zasavje. Zaenkrat vse kaže, da »vsaka dolina« išče svoja pota ne glede na to, da rudarji v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju kopljejo premog in stoje pod isto zastavo: REK. IGO TRATNIK Razpet na štiri »fronte« iz albuma sindikalnih delavcev reko ’ ahko bi rekel, da sem skoči! voda’(re^'tv'hei kolektivu. Ni treba p°se ^ poudarjati, da ni delavske?^ športnega tekmovanja, ko ^ bi nastopili mladi delavC'’ ugotavlja Stane Bodner^^ Zakon daje sindikatom številne Pristojnosti pri organiziranju te-P^ljnih organizacij (členi 327,328, . 9; 337, 348 in 370). Predvsem 'maio sindikati splošno obveznost, se združeno delo organizira v s tadu z zakonom. Sindikalna 0r8anizacija pa lahko tudi sama da P°budo za ustanovitev temeljne 0rganizacije, če oceni, da so za to ^Polnjeni pogoji. Nadalje sindikat tavnava pobudo delavcev za 0r8aniziranje temeljne organižaci-’ 0cenjuje, če so za to izpolnjeni Pogoji, in obvešča delavski svet, sodeluje v razpravi med delavci o organiziranju TOZD, sodeluje pri 'kovanju družbenega dogovora rriorilih za oblikovanje temeljnih ganizacij v posamezni dejavno-• “rav tako je z zakonom določe-v°> da mora statut TOZD vsebo-1 določila o obveznostih samou-jJavn'h in drugih organov do sindi- ZAŠČITNA funkcija SINDIKATA skladu z zakonom je sindikat v ganizaciji združenega dela dol-, dajati pobude in nastopati z k repi, ki bodo zagotavljali, da , 0 delavci uresničevali svoje Sa zrienoekonomske in druge ^■houpravne pravice ter odločali o ug'h vprašanjih svojega družbe-jj^onomskega položaja (člen '■ Ao ustrezni organ v temeljni l^rganizaciji odloča o zahtevi de-, ca 'z naslova varstva pravic e avcev, je dolžan zahtevati ™"enje sindikata (člen 223). Sin-uv r zastopa delavca pri ^ javljanju njegovih pravic, st lndika‘ Pa 'ariko tudi da pobudo n Tpščini družbenopolitične skup-sne'* al* njenemu organu za začasa ukrePe družbenega varstva last'0UpraVnih pravic in družbene eii' n'ne’ occni’ da so v organiza-2a'Praženega dela nastali pogoji dru° ^*en b23). Če dajo pobudo 0b 0r8ani, mora delavski svet Zacj651'1’ ° tem s'nd*kalno organi- REŠEVANJE sporov, rI?H NI BILO MOŽNO v ESm PO REDNI POTI h' b |ZVe?' S tovrstn'rn' spori, ki jih in ki m08oče rešiti po redni poti m '"kanejo med delavci posa-ne„ * delov organizacije združe-org . e*a’ rted delavci in organi v niza niZac't' ab med delavci v orga-skun'^1 'n organi družbenopolitične dolžn108*-’ 'mai° delavci pravico in s'ndik°St '?'raz'ri sv°je zahteve prek lastno"1^1,''''nck8at Pa ie dolžan na cev z- l)0 ,ud° ali na zahtevo delav-sp0r a,^et' Postopek za razrešitev delav Clen 636)- prav tako morajo takšeC' ok>vest'ti sindikat, če je spor n; da bi utegnil pripeljati do odpo-dPri delu in v samoupravnih raj0 h j ^ takšnem primeru mo-deie elavci tudi določiti-^ -dik e’ k' sbupno s predstavniki moten’ ' utegnl1 Pripeljati do odno^P^ delu in v samoupravnih rai° de s5'®gate °db0rata 'nv drugimi sestavijo b3ft) t»Za reševanje spora (člen Zadovol6 de*aVC' a*' s'ndikat niso reševa -11' S P°tekom in načinom °dskun---Spora’ zabteva sindikat litične SrIne ustrezne družbenopo-Zabtev S.uPnosti> naj obravnava 6 delavcev (člen 639). SPno^OUPRAVN0 !,EL/n,, KZ,JIV,EVANJE IN ZBENO DOGOVARJA- Sind. . NJE niu družb ^ .*odelujej° pri sklepa-Pravnih . to je, da njihova imena IcJ .Vli° v časopisu delovnega § vfae. Enkrat se je pokazalo, da je U,'H tudi pretirana ambicija kot 0 nevarna in škodljiva, tako jetr, ak;raE ko je ni dovolj. Ver-He. 0 je bil politični ugled za be ater.e v Zorki zelo pomem-del^n jim je šlo za tq, da bi vsi la "z vPisali posojilo ne glede ^tet ^ove gmotne možnosti. Ce^ 0rej za solidarnost za vsako t^no priporočilo jim je dal jila občinski odbor za vpis poso-ik>dn A,eksandra Trifunoviča, čiDp .dsednika skupščine ob-vpjs In namestnika odbora za V^ojUa, smo zvedeli, da so brit, Slndikalnim organizacijam deia°r?nili, naj proučijo, kateri HegaVC1 zavoljo šibkega gmot-C-fanja ne morejo vpisati in kako naj bi jim dali Pomoč, ki bi jo takoj O1* za vpis posojila. To rnora pripeljati do nespo-kakršen se je zgodil v °rki. »MORAŠ — PROSTOVOLJNO!« yr^an Ptjurič, strojni ključavni-ie L- en izmed »nesolidarnih«, beograjski »Politiki«: Po$0"Sern nedavno vpisal eno °’ šolam enega študenta in Pos®9. srednješolca, žena pa je '°rti ° vPisaIa za gradnjo slad-V V ?0varne v svojem kolekti-takšr]Sl Vemo, kako potrebna so te a Posojila, vemo pa tudi, da V°ljn Pos°jilo odločaš prosto-^ 0 'n ne s prisilo.« K lfotON^nje posojila v Zorki 5%» kaze» potekalo pod ge-ntoraš — prostovoljno«. K tej ugotovitvi nas sili tudi primer novinarja Milana Stanojčiča, ki se je tudi znašel v skupini nesolidarnih delavcev. V juliju je prejel vsega 282,30 dinarjev. Za posojila so mu odtrgali skupno 3.921,15 dinarjev. Hotel je vpisati sredstva s hranilne knjižice (od posojila za stabilizacijo gospodarstva pred nekaj leti). Dejali so mu, da ne more vpisati manj, kot znaša poprečni osebni dohodek. Prav zato se je tudi kot član ZKJ znašel »na tapeti« partijske organizacije. Njegova žena Draga, ki je zaposlena v Zorki, je vpisala posojilo. Teče že tretje leto, odkar delavci Zorke dajejo enodnevni zaslužek za graditev velike in lepe športne dvorane. Na leto dajo tudi enodnevni zaslužek za elementarne nesreče. Vpisali so posojilo (poprečen osebni dohodek) za ceste in vodno gospodarstvo. In zdaj za graditev tovarne sladkorja! Med drugim so tudi po zaslugi njihove solidarnosti zgradili nov zelo lep hotel »Slo-boda.« Pavle Magdič je kvalificiran delavec. Njegov osebpi dohodek je znašal v juliju 3.680 dinarjev. Imel je naslednje odbitke: potrošniško posojilo 846,10 dinarjev, topli obrok 41,40, sindikalna članarina 22,10, samoprispevek 55,25, enodnevni zaslužek za elementarne nesreče 136,40, blagajna vzajemne pomoči 700,00 dinarjev. Prejel je nekaj manj kot 1.800 dinarjev. Kaj mislijo delavci o tistih, ki niso vpisali posojila? Visokokvalificirani zidar Aleksa Milovanovič meni, da gre v glavnem za delavce, ki posojila niso mogli vpisati. Podobno meni tudi kemijski tehnik v tovarni gnojil Cvetko Ilič: Posojila ni vpisalo samo nekaj delavcev, in to tistih z najnižjimi osebnimi dohodki. Od Aleksandra Nenadoviča, delavca v obratu superfosfata, smo izvedeli, da so v tem obratu vsi vpisali posojilo. Zato jih je sindikat nagradil s kosilom v restavraciji »Črna bara« na Drini. Kdo ve, koliko kosil bi bilo še organiziranih v Zorki, če bi vsi delavci vpisali posojilo?! Ne glede na to pa nekateri delavci menijo, da odbor za vpis posojil ni napravil napake, ko je sklenil objaviti seznam »nesolidarnih delavcev«. Pri takšnem mnenju vztraja tudi predsednik odbora in sindikata Zorke Radoslav Arsenijevič. Vse to gotovo pomeni, da gre za pritisk, ki meče senco na sicer zelo uspelo akcijo. Slednjič se lahko tudi vprašamo: »Ali mora delavec vpisati vsako posojilo?« MIROSLAV R. JOVANOVIČ CELJE Spod- budno Na podlagi analize o inovacijski dejavnosti — izvedel jo je celjski občinski sindikalni svet ob pomoči raziskovalne skupnosti — so v Celju pripravili precej natančno oceno inovacijskih prizadevanj v minulem letu. Obiskali so 26 delovnih organizacij z njihovimi 79 temeljnimi organizacijami, v katerih je zaposlenih približno 24 tisoč delavcev. Kazalci, ki jih navajajo v analizi, so precej spodbudni. Samo sedem je še takšnih delovnih organizacij, kjer nimajo registriranih nobenih inovacijskih predlogov, v drugih devetnajstih pa so lani predlagali kar 373 koristnih predlogov, izumov, patentov in tehničnih izboljšav, od katerih so jih realizirali 275. Pri tem so zabeležili nad 24 milijonov dinarjev gospodarske koristi. Inovatorjem, 364 delavcem, ki so sodelovali pri teh predlogih, so lani kot nagrade izplačali 874 tisoč dinarjev, to je 3,6 odstotka koristi. ez S1HI 01 Na pobudo novogoriškega sindikata delavcev kovinske industrije je bilo ob koncu minulega tedna I. delovno tekmovanje kovinarjev, ki so se ga množično udeležili varilci, strugarji in orodjarji Vozil, Gostola in Iskre.Varilci so preizkusili svoje znanje v Vozilih, orodjarji so tekmovali v Iskri, strugarji pa v Gostolu. »Tekmovanje smo organizirali zato, da preverimo znanje naših kovinarjev in da izrečemo najboljšim tudi zaslužena priznanja. Saj radi poudarjamo, da je delo osnova vsega našega življenja, zakaj ma torej ne bi posvetili več pozornosti? In seveda vsem tistim, ki ga opravljajo! Od rezultatov dela je odvisno prav vse, tudi uspešno uresničevanje naših načrtov za jutrišnji dan...« so dejali organizatorji srečanja. In prav imajo: delavcem ne le delo in oblast — temveč tudi čast in zasluženo priznanje! Tekst in foto: A. ULAGA BREZ PREDSODKOV. Orodjar Zvonko Furlani ima za seboj komaj mesec dni delovne dobe. Zaposlen je v šempetrski Iskri in je, kot pravijo, fant brez predsodkov. Zato se je kot »novinec« tudi nemudoma prijavil za tekmovanje in dosegel odlično tretje mesto! V Iskri pravijo, da bo Zvonko še veliko dosegel. NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI. Marjanu Černigoju, delavcu Vozil, je komaj 31 let, pa je po končanem tekmovanju kar trikrat stopil na zmagovalni oder. V treh panogah varjenja je bil najboljši! Na zveznem tekmovanju varilcev lani je bil drugi — bo letos še boljši? TOČNO, NE PRIBLIŽNO! Po tekmovanju je bilo potrebno vse »izdelke« še natančno stehtati. Če je pokazala tehtnica le malo preveč ali premalo, je bil tekmovalec ob dragocene točke. Delo je bilo potrebno torej opraviti zelo natančno, če si se hotel približati »vrhu«. KOZERIJA ŠTART VŠOLO Tovariš Sindik, predsednik osnovne organizacije sindikata^ hi dal vse, če bi se lahko izgovoril, da je zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu in v široki paleti družbenopolitičnega dogajanja — kaj pa odgovornost, tovariši? —izgubil živce, ker je doma najprej nadrl ženo, potem sina in nato še oba skupaj. Nakar je nazijal še sebe, ker je »tak preklet idiot«, da se sploh razburja... Začelo se je seveda veliko prej in — taka je pač življenjsko zakomplicirana navada — na izredno nedolžen način. Ko se je vrnil z letnega oddiha z morja, se je vrgel na glavo —tega se je navadil na morju — v družbenopolitično problematiko v svojem tozd. Bil je prijetno presenečen, ko je ugotovil, da vsi dejavniki (na primer komisije za uveljavljanje zakona o združenem delu) delajo tako, kakor da tovariš Sindik sploh nebi bil odsoten. Lej, lej, si je mrmra! v brado, nazadnje bodo še govorili, da sindikata sploh ne potrebujejo več... Razrešitev te dileme je prepustil nadaljnjemu razvoju, zato se je še kar zadovoljen in dobre volje napotil domov. Že se je videl, kako se bo zleknil na kavč in v miru spil kavo... »Lepa reč!« je dvignila glas žena. » Ti bi se kar rekreiral in sploh ne pomisliš, kakšen dan je danes.« »Kakor vem, sem bil danes prvič v službi.« »Samo nase misliš... Kaj pa jaz? Kaj pa družina?« Tovarišu Sindiku je bilo v hipu jasno, da je razprava zašla v nevarne vode: »Družina? Vse vama nudim, zdaj mi pa še mirne po! urice ne privoščita več! Je smrkavec spet kaj zonegavil?« »Lep oče! Sploh.veš, da se jutri začne novo šolsko leto. Fant bo jutri prvič prestopi! gimnazijski prag.« Tovarišu Sindiku zdaj res ni bilo več jasno, ali bi moral čestitati sinu, ker je postal gimnazijec ali bi pa moral čestitati sebi, ker mu ga je uspelo zvijugati v gimnazijo. Sindikat menda tudi nekaj velja! » Lahko bi mi čestita!,« je zajavkala žena, »ker mi je uspelo spraviti skupaj že polovico šolskih knjig za fanta. Petdeset tisočakov sem zmetala stran. Ti pa nič!« »Si slišal, poba, kaj vse delava zate?« je Sindik vprašal sina. V hipu se mi je posvetilo, da si je izbral napačno taktiko, kajti »naslednik« mu je bliskovito pariral: »Saj meni sploh ni do študija...« »Kaj pa bi?« »To je moja stvar! V gimnazijo nisem silil, da veš. Saj se že kar vidim, kako me boš klistiral, če mi ne bo šlo samoupravljanje...« »Niš ne stokaj,« se je napihnil Sindik. »Samoupravljanje? To je enostaven predmet, da je kaj. Samo mene vprašaj, če bo kaj nejasnega, in bo šlo. Petka — brez diskusije!« »Mama! Ti se zmigaj, da boš dobila še preostale knjige. Fant, nehaj filozofirati, kaj bi in kaj ne bi, jaz bom pa vztrajal v samoupravi toliko časa, dokler ne doštudiraš. Saj veš, zaradi povezave med teorijo in prakso. Ni hudič, da te ne bi spravita do poklica...« TIG Obisk japonske sindikalne delegacije V Beograd je dopotovala delegacija Sindikata vseja-ponske federacije elektro-strojnih delavcev (Denkiko-ren). Med razgovori v Svetu ZSJ so se gosti seznanili z jugoslovanskim družbenoekonomskim sistemom, še zlasti pa s samoupravljanjem in z vlogo sindikatov pri nas. Gosti iz te azijske države so izjavili, da vlada v njihovi deželi veliko zanimanje za jugoslovanski sistem samoupravljanja. Japonski sindikalni aktivisti, ki jih vodi predsednik omenjenega sindikata Masa-hito Ohno, bodo v Jugoslaviji obiskali več krajev in delovnih ter drugih organizacij. Iz Beograda so se najprej napotili na Reko. R. V. SINDIKATI RAZVITIH DRŽAV IN RASNO RAZLIKOVANJE S pritiskom do sprememb Prvi uspehi sindikalne akcije za izboljšanje položaja črnskih delavcev Nekaj dni pred začetkom svetovne konference za boj proti rasnemu razlikovanju, ki je bila v Lagosu, se je med delegati razširila novica iz Londona: na zboru sindikalnih aktivistov, zaposlenih v multinacionalni družbi Unilever, so sklenili začeti z akcijo za sindikalne pravice brezpravnih črnskih delavcev v Južni Afriki. Sindikalne organizacije bodo ob pomoči mednarodne zveze prehrambenih delavcev, ki ima sedež v Ženevi, »pritisnile« na vodstvo neke tamkajšnje družbe, da bi njena podružnica v rasistični južni Afriki v lastni hiši, to je v podjetju, priznala sindikat črnskih delavcev. Uprava podružnice doslej ni dovoljevala vstopa niti generalnemu sekretarju črnskega sindikata prehrambenih in sorodnih delavcev. L. Sikhakhanu. Izgovor je bil, da »črnski delavci niso zainteresirani za članstvo v nobenem sindikatu.« Tako trdovratno ravnanje pa se bo očitno moralo zmehčati v najkrajšem času. Udeleženci londonskega sestanka so namreč napovedali, da bodo stalno seznanjali delavce svoje družbe, kako direkcija odstopa od rasnega razlikovanja. Če bi še »trmoglavila«, bodo sindikati organizirali nove in širš e akcije pritiska. Povedati je treba, da odločitev sindikalnih aktivistov iz Unile- verja ni niti prva niti edina. Tako je Zveza sindikatov Švedske sklenila, naj njeni predstavniki na kraju samem proučijo delovne razmere afriških delavcev, zaposlenih v južnoafriških podjetjih švedskih družb SFF, ASEA, Alfa Laval, Sandvick AB in še nekaterih. Švedski sindikati so se obenem zavzeli za priznanje vseh pravic afriškim delavcem in za ukinitev diskriminatorskega sistema nagrajevanja. Na podoben način so ravnali delavci ameriške družbe Pala-roid iz Bostona. Uspeli so prepričati upravo, da je povečala plače delavcem, zaposlenim v njenih podružnicah v južni Afriki. S svojim pritiskom so tudi zahod-nonemški sindikati uspeli vplivati na boljši položaj delavcev, ki so zaposleni v tistih vejah južnoafriške industrije, katere sedež je v ZR Nemčiji. Nemajhne uspehe so dosegli tudi nekateri drugi sindikati zahodnoevropskih držav. Vsega, kar bi lahko, seveda niso storili še nikjer. Zato tudi ni naključje, da se ponavljajo pozivi črnskih delavcev iz južne Afrike, naj sindikati razvitih zahodnih držav bolj kot doslej uporabljajo vzvode in sredstva, s katerimi razpolagajo, da bi rasistični pošasti s skupnimi močmi čimprej zadali smrtni udarec. BOŠKO RAKIDŽIČ POSLEDICE SPLOŠNE STAVKE V PERUJU MOČNO SKALJENI ODNOSI Medtem ko vojaški režim poskuša utišati burjo, ki jo je sprožil napovedani program varčevalnih ukrepov, se politične stranke in sindikati že pripravljajo na splošne volitve v letu 1980 Več sto odpuščenih in na desetine zaprtih sindikalnih aktivistov — taka je bilanca enodnevne splošne stavke, ki so jo v mesecu juliju organizirale tri perujske sindikalne centrale, med njimi tudi najmočnejša — levo usmerjena Splošna konfederacija dela (CGTP). S posebnim odlokom vlade so vsa podjetja dobila pooblastilo, da v dveh tednih po stavki odpustijo »sindikalne voditelje, odgovorne za prekinitev dela«, medtem ko so takoj izgubili delo vsi »pobudniki in organizatorji« akcije, zaposleni v državnem sektorju. Po sindikalnih virih je bilo zaradi izvajanja tega dekreta odpuščenih več kot 3.000 delavcev. V nekaterih podjetjih so jih pognali na cesto na stotine. Tako je tovarne obutve »Bata« odpustila 420, največja perujska sladkorna tovarna »Donoforio« pa celo 633 delavcev. Mimo tega se je blizu trideset vodilnih aktivistov sindikalnih central, ki so organizirale stavko, znašlo v zaporu skupaj z desetinami drugih sindikalnih delavcev. Med zaprtimi sta bila tudi generalna sekretarja CGTP in Centrale perujskih delavcev (CTP). PRVI SPOR Z VLADO PO DEVETIH LETIH Enodnevna splošna stavka je bila vrh nemirov, ki letos pretresajo Peru. Neposredni povod za odkrit spopad med vlado in sindikati — sploh prvi, odkar je revolucionarna vojaška ekipa prevzela državno krmilo v letu 1968 — je bil program varčevanja, ki ga je pripravil takratni minister za ekonomiko Valter Piazza. Program je predvideval občutno zmanjšanje proračunskih izdatkov, omejevanje uvoza, zmanjševanje kupne moči prebivalstva, zamrznitev plač in enoletno prepoved zaposlovanja novih uslužbencev v javnih in vladnih ustanovah. Po ostrih nasprotovanjih širokih plasti prebivalstva in tudi nekaterih oficirjev in ministrov, ki nasprotujejo desničarskim težnjam, so Piazzozamenjali. Ko je bil na njegov položaj imenovan Alsibiades Saens, so uradna sporočila poudarjala, da je osnovni cilj vladnih ukrepov zaščita revnejših slojev. Skladno s tem so znižali cene nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin, minimalni zaslužki so se zvišali za petino, napovedano pa je bilo tudi splošno, čeprav ne visoko povečanje vseh plač. Ti ukrepi naj bi obenem z razgovori med vlado in sindikati — pomagali utišati burjo, ki so jo represalije v času stavke in po njej samo še stopnjevale. PRAVI VZROKI NEZADOVOLJSTVA Vzroki velikega nezadovoljstva sindikatov niso samo v nepopularnih varčevalnih ukrepih, ki »zvračajo vsa bremena na delavska pleča«. Napredni krogi namreč izražajo vse večjo zaskrbljenost tudi zaradi očitnega obračanja vlade na desno in zavoljo okrepljene agresivnosti konzervativnih sil. Po splošnem mnenju pa tudi »druga faza revolucije« , ki se je začela z vladavino generala Moralesa Bermudesa pred dvema letoma, še zdaleč ni tako revolucionarna, kot je bila »prva faza« generala Velasca Al-varada. Pod težo gospodarskih težav sedanja vlada bolj kot katerakoli pred njo močno popušča zasebnim podjetjem, celo tujemu kapitalu. Državni sektor gospodarstva je potisnjen vstran, prizadevanja za širše sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij * pa so »zamrznjena«. Močan pritisk konservativnih političnih krogov, ki so še zlasti postali glasni takrat, ko je bil napovedan postopen prehod k civilni vladi, je prav gotovo v marsičem vplival na odstopanja od razglašenih ciljev »izvirnega perujskega modela socializma«. Če vemo, da večina Peruancev ni pismenih in zato zdaj nimajo pravice glasovati, so kajpak upravičene skrbi, da bi parlamentarne volitve, napovedaneza leto 1980, pravzaprav pomenile prehod oblasti v roke »tradicionalnih političnih strank«, ki so vedno zastopale interese centrov ekonomske moči in nadnacionalnih družb. PRIPRAVE NA VOLITVE V času do novih volitev namerava vlada pripraviti novo ustavo. Z njo bi legalizirali družbene reforme, izvedene med devet- letno vladavino vojaškega r£ZI ma. Predvsem gre za agrafn reformo, delovne skupnosti zasebnih podjetjih ter ukrepi’ so kakorkoli vplivali na sp^ membe v državnem sektorju. u tem uradni krogi poudarjajo,0 prehod na civilno oblast n pomeni vračanja k staretnu' ampak naj zagotovi sodelovanj »organiziranega ljudstva« v p01 ličnem življenju države. Če bo zares tako, je seve ^ odvisno od tega. kdo bo priše'!!j čelo države: ali zagovort11 poglabljanja družbenih Tef°J.0 ali pa tisti, ki bi radi potegnili nf čez revolucijo in obnovili ki je vladal pred njo. Medtem K meščansk: krogi pod vodstvo konzervativnih političnih str31^ nestrpno čakajo, da bi izkoristi priložnost, ki jim jo pormi^i splošne volitve, pa napredne si ’ med katerimi so sindikati pomembni, izražajo zaskrbIJ ^ nost, ker vedo, da jih čaka nap0^ ren boj za ohranitev »izvif perujske revolucije«. SVETLANA STE^ kdo je kdo DR. FRANCI ZVVITTER predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Ime tega uglednega koroškega Slovenca naši slovenski pa tudi jugoslovanski javnosti ni neznano. Neločljivo je povezano in prepleteno z bojem Slovencev v sosednji Avstriji za narodnostne pravice. Naključje je hotelo, da se je ta pogumni Korošec rodil 10. oktobra 1913. leta — torej prav na dan kasnejšega koroškega plebiscita, ki je ozemlje onstran Karavank prisodili Avstriji. Po končani gimnaziji v Celovcu in začetnem študiju bogoslovja je Franci Zvvitter presedlal na pravo in doktoriral leta 1939, ko se je nacizem že dodobra razbohotil. Kot zaveden Slovenec seveda ni dobil službe, kmalu pa so ga poklicali tudi v vojsko. Pot ga je prek Francije in Rusije vodila do Boke, kjer se je pridružil partizanom. Po osvoboditvi se je vrnil na Koroško, kjer ga je čakal težji — politični boj. Pariška mirovna konferenca je zarisala končne meje in koroški Slovenci so ostali v Avstriji. To so sprejeli kot nespremenljivo stalnico, zato pa so se tolikanj vztrajneje bojevali za svoje narodnostne pravice. Čeprav je ta čas prišlo do svetovnonazorskih razhajanj in do oblikovanja Narodnega sveta koroških Slovencev, sta obe organizaciji znali prebroditi razlike in ostati enotni v temeljnih zahtevah za svoje narodnostne pravice. Tako je tudi danes; čeprav so izpostavljeni silovitemu pritisku oblasti, koroški Sim venci ne mislijo odnehati. Niso se ustrašili; obstali so v veliko hujših časih — pa ne bi zdaj, ko imajo vso podporo ne le matičnega naroda, temveč vedno bolj tudi napredne avstrijske in mednarodne javnosti. STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI Ocenjevanje uspešnosti varstva pri delu sprašu/ete Prosim za odgovor na naslednje vprašanje: Statistika na področju varstva pri delu zajema nesreče pri delu, smrtne primere, poškodbe,, bolezni, odsotnosti z dela. Zajemanje podatkov je enovito tako po delovnih organizacijah in gospodarskih dejavnostih kakor tudi po republikah in pokrajinah. Statistika na področju varstva pri delu nam pove, ali se število nesreč in obolenj pri delu povečuje, znižuje ali stagnira; pove nam tudi, kakš en je delež nesreč in obolenj na 1.000 zavarovancev. Statistika pa ne pove (če ni posebnih analiz), kateri vzroki, viri in razmere so povzročili nesreče. Dobra mehanografska obdelava podatkov s sočasnimi analizami nesreč pa nam vendarle lahko nudi tudi o tem dobre in zanesljive podatke. Že več kot 15 let pa opažamo v strokovni literaturi varstva pri delu prizadevanja, da bi se dokopali do uspešnosti varstva pri delu. Kakor so merila učinka dela znana in uveljavljena (akord, normativi učinka dela, normativi kvalitete del, roki in podobno) pa so povsem nerazvita merila uspešnosti varstva pri delu. Tudi v primerih, ko so službe varstva pri delu organizacijsko razvite in močne, postajajo merila uspešnosti varstva pri delu tako komplicirana, da so neprimerljiva ali težko uporabna v manjših delovnih organizacijah. Šele razširjena uporaba metod merjenja trenutnih opažanj v industriji in poslovanju je začela utirati pota spoznanju, da je tudi za področje varstva pri delu metoda trenutnih zapažanj še najboljša osnova za ocenjeva- nje stanja varstva pri delu. Pri tem štejemo za varstvo pri delu neposredno uveljavljene, obstoječe ukrepe varnosti pri delu. Ocenjevanje stanja varstva pri delu po metodi trenutnega zapa-žanja, prirejenega za varstvene ukrepe, upošteva vsa načela metode trenutnih zapažanj v industriji z nekaterimi bistvenimi dopolnili. Le-ta so: obseg ugotovitev stanja ukrepov je vnaprej določen tako, da ga je možno opraviti v dveh urah. Vrste in značilnosti vsakega uveljavl jenega ali neuveljavljenega ukrepa so vnaprej znane in so v popisu, ki ga uporabljamo pri obhodu. Na obhodu ugotavljamo le zatečeno stanje. Na obhodu sodelujejo najmanj tri osebe: vodja enote, pooblaščeni delavec za varstvo pri delu, varnostni inženir. Ugotovitve vnašamo v zbirni obhodni list stanja varnostnih ukrepov, ki ima ob zaključku ugotovljena tri stanja: zadnje stanje, stanje prejšnjega obhoda ter stanje preteklega obhoda. Takoj po obhodu seznanimo s poročilom delavce enote, ki je bila predmet ocene stanja varstva pri obhodu, vodja enote pa sestavi poročilo o takojšnjih ali posrednih izboljšanjih pomanjkljivosti. Ocenjevanje stanja varstva pri delu s pomočjo prilagojene metode trenutnih zapažanj daje odlično gradivo o uspešnosti uveljavljanja varstva pri delu, dopolnjuje dosedanja prizadevanja statistike nesreč, poškodb, obolenj in odsotnosti na tistem področju, kjer smo doslej ugotavljali praznine in pomanjkljivosti. Ali pripada delavcu dodatek za delo v nedeljo tudi v pri' meni, če mu njegova organizacija združenega dela nameri0 tega zagotovi dela prost dan med tednom?R. V., NAZAR^ Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazume' vanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov nam je posre' doval naslednje pojasnilo: Delo na dan nedelje je treba razumeti kot težje delovne razmere. Zato delavcu za delo na nedeljo pripada poseben dodatek. Delavec je po določilih veljavne sindikalne liste upravičen do tega dodatka v vsakem primeru, torej tu^' takrat, če mu organizacija, kjer je zaposlen, omogoči v zamenjavo dela prost dan med tednom. KAKO DALJ ČASA V ŠOLI? Napovedano je, da bo v septembru pri republiški konferenci SZDL Slovenije posvetovanje, na katerem naj bi, po opravljeni razpravi v ^seh občinah, ocenili vzroke počasnega uvajanja celodnevne osnovne šole. Koordinacijski odbor pri predsedstvu RK SZDL Slovenije, ki spremlja to problematiko, je ocenil, da bi z organizirano akcijo lahko Ugotavljali hitrejši razvoj celodnevne osnovne šole. Nimamo še podatkov, kako teče razprava po občinah, ta hip so nam na voljo le podatki Zavoda za šolstvo SRS, ocene in stališča republiškega koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevne šole pa neka-tera že znana stališča RO sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja — zlasti tista o nagrajevanju dela učiteljev, ki jih kaže ponoviti. V srednjeročnem programu razvoja SR Slovenije smo predvideli, da bomo do leta 1980 vključili bodisi v celodnevno osnovno šolo bodisi v Podaljšano bivanje četrtino vseh oddelkov. V tolikšnem obsegu je Predvideno tudi solidarnostno prelivanje denarja, da bi s tem dobile manj razvite občine možnosti za uvajanje celodnevne osnovne šole. Podatki o stanju ob koncu šolskega leta 1976-77, ki seveda ne upoš-*evajo sprememb, do katerih je prišlo v septembru, še ne obetajo, da bomo srednjeročno zastavljeni cilj tudi uresničili. Le 41 šol v 30 obči-nah je v celoti ali s posameznimi razredi prešlo na celodnevno osnovno solo (273 oddelkov z nekaj manj kot sedem tisoč učenci). Od oktobra 1976. leta do zaključka minulega šolskega leta je prešla na celodnevno ena sama osnovna šola z dvema oddelkoma. ^ podaljšano bivanje na šoli je bilo ob začetku uvajanja celodnevne osnovne šole zajetih 9 odstotkov učencev, v minulem šolskem letu pa r>5 odstotka učencev. Podaljšano bivanje je tako organizirano že na °1 šolah in zajema več kot 25.000 učencev. Pri tem je zanimiv poda-tek, da je organiziranih 1.092 oddelkov podaljšanega bivanja, v katerih So učenci sporednih oddelkov istega razreda ali različnih razredov, toda !*a 30 šolah je tudi 216 čistih oddelkov podaljšanega bivanja, ki vklju-uJejo že učence enega samega razrednega oddelka. Očitno je bil razvoj podaljšanega bivanja v minulem šolskem letu ltrejši od razvoja celodnevne šole. Nemara je to pogojeno prav s tem, a smo uveljavljali višje cene v oddelkih podaljšanega bivanja, uteme-jene s celotnim plačilom dveh učiteljev na oddelek, medtem ko na °ddelku celodnevne šole potrebujemo poprečno le 1,5 do 1,7 učitelja. Zdaj gre za to, da bi proučili možnosti, kako organizacijsko in pro-8ratnsko preoblikovati čiste oddelke podaljšanega bivanja v oddelke celodnevne osnovne šole. V takih oddelkih podaljšanega bivanja je b>la tako rekoč že doslej tistaenovita skupina učencev, ki naj bi sestavljala oddelek celodnevne šole. Seveda pa ob preoblikovanju čistih oddelkov podaljšanega bivanja v oddelke celodnevne šole ne bi smeli zanemarjati ali celo ukinjati podaljšanega bivanja tam, kjer je to še vedno edina stvarna možnost organiziranega dela z učenci zaposlenih staršev, prav tako pa ne bi smeli prenehati iskati možnosti, da tudi drugi oddelki čimprej preidejo na celodnevno osnovno šolo. Leta 1975 sprejeti samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razP°rejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v osnovnih šolah govori le v enem členu o dodatku za delo v celodnevni soli. Pripravlja se nov sporazum. Vseeno pa je dobro ponoviti nekatera večkrat poudarjena stališča RO sindikata delavcev vzgoje in izobraže-^uja o nagrajevanju učiteljevega dela. Predvsem je nesprejemljivo, a bi razlike v nagrajevanju nastajale zgolj zaradi različnega naziva osnovne šole, se pravi, ali dela učitelj na »navadni« ali na celodnevni osnovni šoli. Bolje je treba nagrajevati nedeljivo odgovornost učitelja Za vzgojo in učni uspeh otrok, upoštevati obseg in kvaliteto opravlje-nega dela, ne pa uveljavljati dodatkov, ki so lahko upravičeni ali ne — Poglede na to, kako kdo delo opravi. Tudi pedagoško uro kot izho-•sce za normiranje učiteljevega dela moramo opustiti in v skladu z Zakonom o združenem delu tudi med učitelji uveljaviti 42-urno teden-stc° delovno obveznost. V tem smislu je seveda najprej potrebno po-Praviti zakon o osnovni šoli. SONJA GAŠPERŠIČ LETOS PREHAJA ŠOSTANJSKA OŠ BIBA ROECK V CELOTI NA CELODNEVNO ŠOLO ZA VSE UČENCE Z jesenjo osnovna šola Biba Rock v Šoštanju dokončno prehaja na celodnevno šolo. Že lani so celodnevno šolo uvedli za učence od prvega do četrtega razreda, letos pa vanjo vključujejo vseh osem razredov pa tudi podružnici v Ravnah pri Šoštanju in v Belih vodah. Prednost celodnevne šole se je pokazala že dosjej. Vsi učenci rvih štirih razredov osemletke v oštanju so namreč izdelali razrede. Zelo pomembna je ugotovitev, da so delovne navade učencev v celodnevni šoli postale veliko večje in bolj vsestranske. Otroci postajajo v večjem kolektivu bolj angažirani in socializirani. S celodnevno šolo so zelo zadovoljni tudi starši; rešeni so skrbi, kako otroku pomagati pri nalogah in učenju. Seveda je jasno, da je celodnevna šola dražja in to ne le pri nas, kjerkoli v svetu jo imajo. Učitelji tako zasnovane šole so veliko bolj obremenjeni, zato naj bi jim zagotovili večjo stimulacijo ali pa jih razbremenili. Med počitnicami so v šoštanj-ski osnovni šoli dogradili še dve učilnici, kabinet in razširili šolsko kuhinjo. Krajevna skupnost jim je pomagala, da so uredili tudi šolsko igrišče. Tako ima zdaj šola dvajset učilnic in dve telovadnici, saj bodo lahko uporabljali tudi telovadnico TVD Partizan. TUDI V VELENJU SE VEČAJO MOŽNOSTI Velenje je z letošnjo jesenjo dobilo novo, četrto osnovno šolo. Z njo bodo razbremenili osnovno šolo Miha Pintar-Tole-do, ki bo lahko imela poslej pouk samo v eni izmeni. S tem pa se odpirajo možnosti, da bi tudi na tej ustanovi začeli uvajati celodnevno šolo. PRIDOBITEV RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE DRUGI DIJAŠKI DOM PrePotrebnega drugega dijaškega doma Rudarskega šolskega centra Velenje je tudi republiška izobraževalna skupnost, ki je iz združenih sredstev prispevala 41,7 r,e'J°na dinarjev. Za gradnjo dijaškega doma, ki bo imel 720 ležišč, ko bo dograjen, prispeva .Kaj denarja tudi velenjski rudarsko elektro-energetski kombinat Veienj, devetnajstimi leti s rUdarc, ^stanovili industrij ° So*°- Takrat je pre’ 'zkorjf,?.fnanie’ da je tehnolo, IlaPred3nja Prem°ga že t PokliCn°Va*a’ da j° delavec 1: JPorg usposabljanja 'Votn; ec uspešno obvlac vl963 ’ namen šole, ki seje i0lskioBeimenovala v Ruda acirane n'ler> je bil vzgajati kv * endar s. *avpe za rudars ha ? *et‘ Program razš ^Qklice °^razevanje za dr Teža ruda^? Pr'dobivanje učen d3'0 2grar|e poklice Je nare a°hia v v , J° Prvega dijašk Velenjus 186 ležišči, so le tako lahko pridobili za šolanje za rudarske poklice mladino tudi iz drugih občin in drugih republik. Potrebe po lignitu in hiter razvoj druge industrije v Velenju so terjali intenzivno zaposlovanje novih delavcev. Z naraščanjem števila učencev pa se je večala tudi stanovanjska stiska v prvem dijaškem domu. Učilnice so spremenili v spalnice, še vedno pa je dom pretesen. Vsako leto so morali zavrniti veliko prošenj, marsikateremu mlademu človeku pa so tako onemogočili nadaljnje šolanje. Potrebe Rudarsko elektroenergetskega kombinata Vele- nje ter drugih slovenskih rudnikov in proizvajalcev električne energije po novih delavcih so terjale odgovor na vprašanje, kje namestiti učence rudarskega šolskega centra. Samo za potrebe proizvodnje premoga in električne energije je treba letno usposobiti najmanj 200 delavcev; zavoljo velike fluktuacije, še zlasti v rudarstvu, pa je treba izobraževati najmanj 700 učencev. Pri tem pa je seveda pomembno, da je 98 odstotkov vseh učencev, ki se odločajo za rudarski poklic, iz drugih krajev Slovenije in iz drugih republik. Spomladi letos so naposled začeli v Velenju graditi nov. ugi dijaški dom. Akcijo je nogočila tudi republiška izo-aževalna skupnost, ki je iz Iruženih sredstev odobrila 41,7 ilijonov dinarjev, gradnjo pa krstila med prednostne nalož-s. Del denarja za novi dijaški am, ki bo imel 720 ležišč, in vse ruge potrebne prostore, pa bo igotovil velenjski Rudarsko lektro-energetski kombinat. Pred dograditvijo sta prva dva olpiča novega dijaškega doma Velenju, v katerih bo 480 le-išč. V rudarskem šolskem cen-u pa si želijo, da bi čimprej ogradili še tretji stolpič in tako ončali investicijo. P. O. USMERJANJE IZOBRAŽEVANJA OB DELU - ODGOVORNA IN NEODLOŽUIVA DRUŽBENA NALOGA (II.) SKUPNE AKCIJE NI! Kot smo v prvem nadaljevanju tega članka omenil^ je ugotavljanje motivov za ponovno vključitev občanov v izobraževanje eno osrednjih vprašanj, ki mu posvečamo pozornost andragoški delavci Obalne delavske univerze. Iz obravnavane analize sledi, da se je več kot 90 % anketiranih udeležencev izobraževanja odločilo za ponovno šolanje na lastno pobudo in le majhen del na pobudo OZD. Pri tem je skoraj polovico (45 %) motivirala želja po izpopolnitvi in razširitvi znanja, 22 % večja možnost napredovanja v OZD, 13 % zahteve delovnega mesta, 10% želja po spremembi delovnega mesta, 10% želja po spremembi OZD. Med vzroki, zaradi katerih pred leti niso nadaljevali rednega šolanja, navajajo anketiranci na prvem mestu slabe materialne razmere, zatem hotenje po čimprejšnji osamosvojitvi, težave pri učenju in pomanjkanje motiviranosti za nadaljnje izobraževanje. Večina anketirancev ocenjuje, da kadrovske službe v OZD premalo seznanjajo zaposlene z možnostmi izobraževanja ob delu in potrebami (58 %). Tako je samo 5 % anketiranih izvedelo za te možnosti od kadrovskih služb v OZD, kar 40 % pa od svojih delovnih tovarišev. Ti podatki nedvomno potrjujejo, da gre za resne pomanjkljivosti v kadrovski politiki na področju usmerjanja izobraževanja ob delu. Posledice tega so seveda najrazličnejše, zato naj omenimo le nekatere: — pogosta neusklajenost izobraževanja ob delu s stvarnimi potrebami gospodarskega in družbenega razvoja na Obalnem območju; — težave pri zagotavljanju ustrezne zaposlitve delavcem glede na pridobljena nova strokovna znanja; — nezainteresiranost OZD, da bi prevzemale materialna bremena šolanja svojih delavcev; — velik osip in nesorazmerno podaljševanje trajanja izobraževanja ob delu na posameznih stopnjah šolanja. Z željo, da bi se aktivno in konkretno vključili v prizadevanja za odpravljanje obravnavanih vrzeli pri usmerjanju kandidatov za izobraževanje ob delu, smo v koprski enoti obalne DU organizirali svetovalno službo, ki prireja informativne sestanke s kandidati pred formalnim vpisom v katerokoli šolsko izobraževalno obliko. Tako se je samo v začetku minulega šolskega leta takšnih sestankov udeležilo več kot 400 občanov. Že od junija dalje imamo podobne sestanke tudi s kandidati, ki se zanimajo za izobraževanje ob delu v novem šolskem letu. Na podlagi analize vpisa v šolskem letu 1976—77 lahko trdimo, da so uspehi teh razgovorov že vidni, saj se je lani zelo zmanjšal pritisk na šole aministrativne, prometno-tehniške in še nekaterih drugih strok, povečal pa se je interes zlasti za ekonomsko srednjo šolo in za poklicno gostinsko šolo. Ti napori, tako ocenjujemo, pa lahko dajajo le skromne rezultate vse dotlej, dokler ne bo stekla usklajena akcija med vsemi nosilci: kadrovskimi službami v OZD, organizatorji izobraževanja ob delu ter vsemi tistimi družbenimi organizmi na obali, ki načrtujejo nadaljnji razvoj srednjega, višjega in visokega šolstva v naši regiji. Pri tem je treba poudariti, da je kadrovska služba skupščine obalne skupnosti Koper v zadnjem času opravila izredno pomembno delo, saj je na podlagi srednjeročnih planov razvoja OZD in drugih študij, posredovala javnosti več informacij o stanju in kadrovskih potrebah na obali. Iz njih sledi, da primanjkuje gospodarstvu in drugim dejavnostim KV delavcev (8 %), delavcev s srednjo izobrazbo (19 %), z višjo izobrazbo (35%) in z visoko izobrazbo (22%). Iz teh virov je tudi podatek, da večina zaposlenih študira ob delu družboslovne smeri, predvsem ekonomske, v premajhnem številu pa se zaposleni odločajo za tehniške vede. Seveda pa je uspešen študij ob delu odvisen od mnogih dejavnikov, na katere lahko bistveno vplivajo zlasti OZD. V mislih imam predvsem materialne pogoje za izobraževanje ob delu in delovne obremenitve tistih, ki se vključujejo v takšno izobraževanje. Veliko slušateljev, ki smo jih zajeli v naši anketi navaja, da so poleg težav zavoljo izmenskega dela in ponovnega privajanja na študij, prav finančni problemi pogosta ovira na poti do zastavljenega cilja. Podatek, da je samo četrtina slušateljev sklenila z delovnimi organizacijami pogodbe, na podlagi katerih jim te materialno in drugače pomagajo (študijski dopusti, ipd.), potrjuje ugotovitev o razkoraku med potrebami in šolanjem zaposlenih pa tudi o slabostih v planiranju izobraževanja ob delu ter o usmerjanju interesentov za takšno izobraževanje. Samo 25 odstotkov slušateljev, ki smo jih zajeli v naši anketi, navaja, da imajo po končanem šolanju zagotovljeno ustrezno delo, ki bo upoštevalo njihovo pridobljeno znanje in usposobljenost. Opisane razmere očitno kažejo, da se na obali pri izobraževanju ob delu najpogosteje uveljavlja osebni interes. Dobršen del zaposlenih nekritično izbere smer šolanja, kar ima pozneje lahko zelo neprijetne posledice, ki se kažejo bodisi v težavah v času študija bodisi v neustrezni zaposlitvi po končanem šolanju. O teh in drugih problemih izobraževanja ob delu smo razpravljali na nedavnem posvetu z vodstvi kadrovskih služb OZD, ki ga je organizirala obalna DU z željo, da zasnova usmerjenega izobraževanja ob delu ne bi bila samo predmet javne razprave, marveč tudi konkretnih izpeljav in rešitev v združenem delu. Pri tem smo se ponovno zavzeli zlasti za to, da bi kadrovske službe v OZD bolj kot doslej vplivale: — na odločanje zaposlenih za izobraževanje ob delu z internimi razpisi in kadrovsko selekcijo na podlagi srednjeročnih in dolgoročnih programov potreb po kadrih; — na učinkovitost izobraževanja ob delu (zmanjševanje osipa, skrajšanje trajanja šolanja, ipd.) z ustvarjanjem takšnih razmer, v katerih bodo odpravljale še vedno pogosto neenakost in neenakopravnost na tem področju; — na ustrezno zaposlovanje delavcev, ki so se s študijem ob delu strokovno usposobili za zahtevnejša delovna opravila, s čimer bi zmanjšali fluktuacijo delavcev in neracionalno izkoriščanje kadrovskih sil. MARIJA VOGRIČ m šport, oddih in rekreacija IGRAČKANJE Z IGRAMI Navada je, ali naj bi vsaj bila, da na delavskih športnih igrah udeleženci prisežejo, da se bodo borili športno in častno. Kot kaže, pa je nekaterim prišlo v navado, da te prisege ne upoštevajo. Nekatere delovne organizacije in posamezniki se namreč zatekajo k številnim zvijačam, ki naj bi jim zagotovile prvo mesto. Na Devetem srečanju srbskih gradbincev letos sploh niso proglasili skupnega zmagovalca v športnih nastopih — zaradi neregistriranih tekem v odbojki. Teh pa niso registrirali, ker ekipe niso dosledno upoštevale tekmovalnih pravil. Pri športnih srečanjih gradbincev — kot pri večini športnih srečanj med delavci —ne smejo sodelovati ekipe in posamezniki, ki nastopajo v I. in II. zvezni ligi. Zato morajo udeleženci pred začetkom tekem predložiti sezname nastopajočih delavcev. Sezname morajo overoviti delovne organizacije in pristojne športne podzveze, kot dokazilo je treba priložiti še zdravstvene in osebne izkaznice. Morda bi kdo utegnil reči, da je to preveč birokratsko, saj gre za športne igre delavcev. Pa je kljub temu potrebno. Dogaja se marsikaj, čemur bi lahko rekli s pravim imenom — špekulacija. V nekaterih delpvnih organizacijah ponarejajo sezname tekmovalcev, čeprav tvegajo, da si nakopljejo moralno ali celo kazensko odgovornost. Med tekmovalci zato lahko zasledimo ljudi, ki sploh niso zaposleni v delovni organizaciji, ki tekmuje, ali pa le-ta sprejme igralca v delovno razmerje le za krajši čas. Pristojne podzveze včasih potrdijo sezname, na katerih so ljudje, ki ne bi smeli nastopati na takšnih tekmovanjih. Nekateri športniki izstopijo iz svojega kluba, sodelujejo na igrah in — ko je teh konec—se spet vrnejo v matične klube. Slednjič pa so tudi takšni, ki ponarejajo celo zdravstvene izkaznice. Republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Srbije bo gotovo primerno ukrepal proti vsem, ki zavestno izigravajo propozicije. Takšni pojavi namreč škodujejo ugledu prireditev, katerih namen so posamezniki razumeli napačno. Namen športnih tekmovanj med delavci ni zmaga za vsako ceno, marveč poudarjati pomen telesne kulture in dosežke, ki so posledica vsakodnevnega ukvarjanja s to dejavnostjo. Na srečo takšna umazana dejanja ne ostajajo prikrita, toda žalostno je, da se kljub temu ponavljajo! SVETLANA JELAČIČ POTUJTE Z NAMI »ARENA EKSPRES« 4.10 ■ PULJ 4 21.36 7.40 I LJUBLJANA f 18.02 9.32 T ZAGREB I 16.00 Vlak vozi vsak dan, rezervacija sedežev je.obvezna. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO UDR1JANA OBSEŽEN PROGRAM DELOVNIH AKCIJ Številni ljubitelji in obiskovalci gora iz Rateč, Kranjske gore, Rut, Martuljka, Gozda, Dovjega, Mojstrane, Jesenic, Javornika in Koroške Bele se že lep čas načrtno pripravljajo na številne delovne akcije, tečaje, plezalne šole, alpinistične vzpone in tabore, razstave in akademije ter'prireditve, ki jih bodo izvedli v vseh krajih in vaseh jeseniške občine v počastitev 200-letnice prvega pristopa na Triglav (26. avgusta 1778), 75-letnice ustanovitve samostojne podružnice slovenskega planinskega društva (19. aprila 1903) na Jesenicah, 50-letnice ustanovitve triglavske podružnice SPD na Dovjem in v Mojstrani (8. januarja 1928) ter 45-letnice ustanovitve podružnice SPD v Ratečah (23. aprila 1933). Tem pomembnim delovnim in življenjskim jubilejem se bodo pridružili tudi planinci iz Javornika in Koroške Bele, ki so pred tridesetimi leti ustanovili samostojno planinsko društvo in tiste iz Martuljka, ki so se osamosvojili leta 1948—49. Ob ustanovitvi planinske organizacije na Jesenicah leta 1903 je bilo v dolini komaj 99 članov, sedaj pa jih je v jeseniški občini v petih društvih in eni sekciji že več kot 5.000, in to predvsem mladine in delovnih ljudi. Pionir planinstva na Jesenicah je bil pred 168 leti Janez Dežman, ki je 8. avgusta 1809 zapisal na vrhu Triglava pomembno in spodbudno geslo: »Narvechi moje veselje je na gorah!« Temu prvemu navdušenemu planinskemu pionirju je leta 1866 sledil starosta slovenskih planincev France Kadilnik, ki so mu planinci iz doline postavili leta 1905 v spomin Kadilni-kovo kočo na vrhu Golice. Takoj ko so planinci leta 1903 ustanovili močno planinsko organizacijo pod Triglavom, Škrlatno, Razorano, Prisojno in Jalovo goro, so s Jakobom Aljažem, Josipom Tičarjem, Josipom Lavtižarjem, Požgancem, Bobkom, Korobidljem in številnimi drugimi zavihali rokave in prijeli za krampe in lopate in začeli z najskromnejšimi sredstvi delati za ohranitev slovenske podobe Triglava in vsega planinskega sveta. Kar ni uspelo »triglavskemu kralju Matjažu«, ustanovitelju naše GRS dr. Josipu Tičarju, »delovodji — poštenjaku« je uspelo triglavskim prijateljem, Piparju, Drenovcu in Skalašu ter po osvoboditvi novemu valu naših alpinistov in gorskih reševalcev. Pripadnost planinsko-alpini-stični skupnosti bodo planinci in alpinisti počastili skupaj z gorskimi reševalci z novimi delovnimi akcijami, slavnostnimi prireditvami, razstavami in akademijami. Skušali bodo izvesti celoletno akcijo za varstvo planin- skega okolja, povečali in modernizirali bodo številne planinske postojanke, ki jih oskrbujejo in upravljajo. Zgraditi bo treba tudi nov planinski objekt na Golici in povečati zavetišče Špičko. Dovolj dela za pridne roke delovnih ljudi in mladine! V Mojstrani bodo slovesno proslavili petdesetletnico triglav- ske podružnice slovenskega planinskega društva z razvitjem društvenega prapora in številnimi drugimi prireditvami. V jeseniški občini že prizadevno deluje iniciativni odbor, ki bo pripravil razstavo planin-skoalpinističnih znamk in retrospektivno razstavo življenja in dela gornikov v dolini od prvih začetkov do današnjih dni. Zelo zanimiva bo tudi razstava slovenske planinske knjige. Domači upodabljajoči umetniki, slikajj se bodo predstavili z deli iz s .• mih vršiških slikarskih kolonl^ Mojstri planinske besede P bodo skušali izdati drugi platll,1j sko alpinistični zbornik Svet p° Triglavom. Mevilni plezalci, alpinisti ' gorski reševalci iz jesenisK občine bodo pripravili vse P? trebno za drugo srečanje svoJ>n tovarišev iz združenega podjetF Slovenskih železarn nekje martuljških gorah ali na Trigl3 vu. Delo in priprave za te jubileji prireditve so že stekle, iniciativ nemu odboru, ki je zadolžen z uspešno izvedbo tega obsežnegj1 in množičnega programa. ŽžP’ > 'h primanjkuje nujno potrebo1^ sredstev. Organizacije zdruZ nega dela, krajevne in drU»_ interesne skupnosti pa tudi pj': ninsko-alpinistične organizaclj so doslej pokazale vse prep13^ zanimanja za te visoke ju planinstva v dolini in jesems občini. V jubilejnem letu slovenski in jugoslovanskega plan*05'^ 200-letnice prvega vzpona Triglav ne bodo praznično r položeni v jeseniški občini saa1 ljubitelji in obiskovalci g p temveč vsi delovni ljudje • mladina, ki ljubijo naš planit*^ svet in so ponosni na pfeh°Je pot, ki vodi v množično,)11 kreativno planinstvo. *./' u.županC1 Edvard Duh — uspešen kot igralec in vodja namiznoteniške ekipe Konstruk-tora I. MARIBOR Prvenstvo v namiznem tenisu Končana so srečanja prvega dela občinskega prvenstva v namiznem tenisu, ki so potekala v šestih ligah. V I. ligi je zasluženo osvojila prvo mesto ekipa TAM Tezno v postavi: Slavko Nidor-fer, Zvonko Cafuta, Albin Ritonja in Vili Fras, ki je v,od!očilnem srečanju premagala favorizirano ekipo CEVOVODA z rezultatom 5:4. Ekipa Cevovoda je na drugem mestu, sledijo pa ekipe: Konstruktor, Obrtnik, Metalna L, Elektro itd. VII. ligi vodi ekipa mariborske Carinarnice, ki ni izgubila nobenega srečanja, in je torej najresnejši kandidat za uvrstitev v I. ligo. Sledijo ekipe: Livarna, Zdravstveni dom Maribor, Petrol, Mariborski tisk, TAM — IV Tezno. VIII. ligah, kjer prav tako tečejo ostri boji za uvrstitev v višjo ligo, je stanje naslednje: V A skupini vodi Primat (brez poraza) pred TAM V Tezno, MTT-Melje, Konstruktor II, Ruše II, DOM-Smreka itd. V B skupini vodi Staninvest pred Stavbarjem L, Swatyjem, Zlatorogom, Nigradom II, Certusom I itd. V C skupini pa je na vrhu lestvice ekipa Stav- bar II, ki je izgubila eno samo srečanje in vodi pred Avtoobnovo, TIMA II, Konstruktor III, DEM, Strojkoplast itd. V ženski ligi je prvo mesto osvojila ekipa Gradisa. Namiznoteniške igralke Gradisa so z odlično igro premagale vse svoje nasprotnice. Na drugo mesto se je z zaostankom dveh točk uvrstila ekipa Obrtnika pred Zavarovalnico Maribor, Stavbarjem, Sta-ninvestom, PTT itd. Ker želi vsaka ekipa čim boljšo uvrstitev in tekmovanje v najmočnejši ligi, lahko v jesenskem delu pričakujemo še bolj ogorčene boje. KAMNIK Lovorika športnikom Plame V počastitev 125-letnice kemične industrije Kamnik in letošnjih Titovih jubilejev so organizirali v Kamniku četrte športne igre predelovalcev plastike zahodne grupacije. Tekmovanja so se udeležile ekipe Istrapla-stike iz Pazina, Plame iz Podgrada, Poliga-lanta iz Volčje Drage in domače Kemične industrije Kamnik. Več kot sto športnikov se je pomerilo v štirih tekmovalnih disciplinah: v streljanju na glinaste golobe, streljanju z # I t* Ml QESgjgg£3 zračno puško, malem nogometu in v namiznem tenisu. V skupni uvrstitvi so dosegli prvo mesto športniki Plame. Slede: Kemična industrija Kamnik, Istraplastika in Poligalant. Prireditelji petih iger predelovalcev Plastike bodo delavci Plame iz Podgrada. LJUBLJANA Pogovor o zamejskem športu Pred dnevi se je v Ljubljani sestal odbor združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Na dva dni trajajočem pogovoru referentov za posamezne panoge in odbornikov združenja, ki združuje 26 osnovnih slovenskih zamejskih organizacij, so med drugim ugotovili, da so opravili vse zastavljene naloge in da je bilo zlasti uspešno sodelovanje z zvezo telesnokultumih organizacij Slovenije. Posebno pozornost so na sestanku posvetili ustanovitvi trenerske organizacije, ki jo že dlje pogrešajo. Ustanovili jo bodo do konca letošnjega leta, še prej pa bodo ustanovili trenerske organizacije po posameznih športnih panogah. Ob sprejetju sklepa o ustanovitvi trenerske organizacije pa so zaprosili predstavnike zveze telesnokultur- nih organizacij za pomoč v obliki obča strokovnih predavanj in strokovne re, ki bo v veliko pomoč vsem, ki se v za stvu ukvarjajo s trenerskim delom, Med pomembnejše naloge zdfU?. slovenskih športnih društev v Italijis0 skupne priprave tekmovalcev na prv° SL a nje reprezentanc slovenskih organiza J sosednjih držav, ki bo prve dni meseca o bra letos na Ravnah na Koroškem. SEŽANA Nova športi dvora^ Te dni so v Sežani praznovali svoj o^^jli praznik in poleg drugega slovesno 1 r9- svojemu namenu tudi novo športno ^ 5 no. Zgradili in opremili so jo sredstvi, ki so jih zbrali občani s_sa jjti spevkom. V novi dvorani bo tlioi številne športne panoge, med drug111 .0iii odbojko, rokomet in košarko. Za žr3. zlj 2® opremo je bilo potrebno odšteti h 1 milijonov dinarjev. ,^e d6' Na dan otvoritve in proslave veh lovne zmage so pripravili člani SP ^ 'f društev mikaven akademski nast°P'traje<' požel med številnim občinstvom dolg aplavz. p:> — 6' Armando Cernjul NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Dolgo so se delavci zabavali in e Pogovarjali — predvsem o oktobrski revoluciji in o nekate-'P idejah iz teh dni v letu 1917. L>citno nj bilo več možno pri-"‘j.kaj delavci v resnici pri-n..av'jajo, če bodo delodajalci z si"?' oaprej ravnali tako, kot 0 doslej. ra se spopadli z r (rnerarni, se moramo organizi-'> Je pogosto go. oril Broz. PRVOMAJSKA PROSLAVA V p »OBČINSKEM VRTU« . rvega maja 1926. leta zjutraj a Jne P° Kraljeviči sprevod avoev. Spremljajo ga zvoki še , e'. Popoldne tega dne, ob Vrt nai?t* uri, se je v občinskem zacU'Za^e*a s'ovesnost • • • Organi-kal'-!0 Proslave je prevzela sindi-j na podružnica ladjedelnice z j^Pom Brozom na čelu. mla£i°krašen vrt’ z lamPi°ni’ cvet n Jeseni m z različnim rib^udovita svetloba dveh pr , . a luči — vse to privabi na Rlstvo Kraljeviče, Hrelji-Kri'v*'akra’ Bakarca, Šmrike, )iCjIZlsda ter drugih krajev v.oko- 1^, ^ ta čudoviti vrt so prišla de-ela s polnimi košarami rdečih »|!SuKr,h) in ilh kj 1 bilo obiskovalca, delavca, na e bi kupil vsaj enega nagelj- nis^e*aVCeiT1 je b'io težko, ker fp. organizirati govora, da s3 t0 n'- ov'rai° Josipa Broza, taize ne sPrehajal od mize do p0 ln Pojasnjeval delavcem ttiaiJfHf Proslavljanja prvega poj ’. k° se ob vhodu v vrt izrne^t' s*cuP'na oficirjev, eden Br07a delavcev opozori Josipa p"h,,a - JCV . . . °dtovnai Zat0’ naj pridejo... j doda, Broz. .in duhovit vidij0 Povabili smo jih, n; o°flc'rii Pa so samo nekaj čas Pa sf?Va ' zbrane delavce, zatei ^ nadaljevali svojo pot. isli^eS1vejce’ odhajajo’ pra 8a J" kaj nai drugega štoriji z8ovorno vpraša Broz v°r nk*'3 sta se v krajši pogt svo;„ b koncu Josip Broz pra ■ I f i >> ▼ KS« GOVORI POCVIMKAR TulNOAM. bNIMAR neijadua sr6ja siflfcOsr SKLADMil.) DEUBE-S Rubit 7AJČECE NtMSIU IbEAUsr TTL020F orr*F_ Rese Pri KLASU vaiice TROPSKA MRAVLJE. Ž1VIČA«UV btTI N A N4RDDSK.A BOlRNSTVA ?AUL N£WMAKj ZMAČIUVA PRIMORSKA JEb Gaspari Mrivalka IRSKE tPfcNSlU LIRltKJI PiSSMtK (mticret) tetomiN KKAVI.TR. LEVI PRITZA LASE (NOll. mKEDOtl TovacjJ a 6ospoW). APARATOV MGg&U RDLARlh KAUJOVAIŠC /»HlVl DIVJA MAČKA REUAVTH TRAKlCl^l EVECrft. MERSKA ENOTA 0S.2/HMEK SESTAVIL'. U.N. tOMAČA vpretma ŽIVAL ?oLŽLAtilwA <0VIWA tr*.') ONASSIS pRESMva: AONUE. bOMARA TVORNICA &U&L7A zvišanja nota .a’ tt". Slikar mARUfTEM fcCAljILiMA EO POZITIVNA ELStTRCDA PLOŠČ/(JSKA MISRA STROKOV-N7AW 2A CCtUTAUffilt RHlA-V Čftul /Ml “RjroK AR-INE 0fci£lkJ6l, IME DRtA-m IRSKE OfcLiUA sastlimsK! kSESlA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 33: korespondent, osmerokotnik, Pta, ekstrem, Arnič, ar, rez, Li, jasli, gin, Enos, bandera, cassa, taktik, lev, WI, apelativ, Kea, NEP, Likar, La, Alibaba, Omer, Loto, erotika, iperit, Bantu, tov., maketar, IN, sanatorij, Kelemen, Reka, azil, CT, tat. -------------------------------------------->1 Izžrebani reševalci nagradne križanke štev. 33: 1. nagrada, 200 din: Majda Roglič, Cesta 1. maja 69, 61430 Hrastnik 2. nagrada, 150 din: Pavla Mertelj, PTT 64280 Kranjska gora 3. nagrada, 100 din: Dušan Jovanovič, Zagrebška 18 68000 Novo mesto. Nagrade bomo poslali po pošti. VINSKI SEJEM Letošnji že 23. ljubljanski vinogradniško vinarski sejem, k* so ga odprli na Gospodarskem razstavišču' minuli teden, je ponovno dokazal svojo mednarodno veljavo, saj na njem sodeluje poleg 165 domačih kar 274 tujih razstavljalcev iz 26 držav. Mednarodni ocenjevalni komisiji so razstavljalci prijavili letos 1.017 vzorcev vin, 200 žganih pijač in 72 sadnih sokov. Jugoslovanski vinogradniki so letos dobili dva najvišja naslova za vina, dva za žgane pijače in pet »Grand prix«. Še posebno pomemben pa je tisti del sejma, kjer so razstav- > Ijeni stroji za obdelovanje vinogradov in predelovanje grozdja. Na njem se lahko vinogradniki seznanijo z najnovejšimi do-. sežki v proizvodnji in predelavi vina. Prav tako kot osnovne šole so 1. septembra pričele s poukom tudi srednje, strokovne in pokGcne šole. Šolska vrata so se odprla tudi 850 učencem tekstilnega centra v Kranju. Od tega kar 350 v prvih letnikih tekstilne tehniške šole, tehniške čevljarske šole, poklicne tekstilne šole in poklicne šole za čevljarske delavce. Tudi letos je vpis v prve letnike manjši od lanskega, čeprav so potrebe po tekstilnih tehnikih vsak dan večje. Kaže, da za te poklice med mladimi ni posebnega zanimanja. Foto: A. Agnič PRVI KORAK Televizijske kamere so pozorno spremljale vsak korak, ko je Armstrong stopil na Lunina tla in dahnil: »Majhen korak zame in velik za človeštvo!« Stavek se je pač naučil na pamet. Naši malčki, ki tokrat prvič stopajo čez šolski prag, pa sploh ne vedo, kaj je stavek. In tudi na pamet se ne znajo učiti. Tudi televizijske kamere jih niso spremljale pri njihovem »usodnem gibu«. Le veliko mater in nekaj očetov je bilo poleg, ko se »je zgodilo«. Armstrongu je bilo lahko: bil je odrasel človek, ki mu tudi najbolj nepredvideni pretresi skorajda ne bi mogli do živega. Smo že kdaj pomislili, kaj je za malčka PRVI KORAK čez šolski prag. Pravijo: »Armstrongu je bilo lahko na Luni, ker je že prej hodil v šolo!« In še prav imajo...! Spodaj : Prvo soočenje. Tovarišica — otroci. V ozadju starši. Komu v pomoč? Desno : V pogovoru pred šolo smo že pametni... PIVI Pl? IISIPIIIIZI tEZKIIIVIME MIJ11134 Ljubelj Titova pot čez Karavanke S spominsko slovesnostjo na Mahavovem griču pri Sebenjah in z dvodnevnim pohodom mladinske pohodne enote Kokrškega odreda so v soboto svečano odprli zgodovinsko in planinsko pot, po kateri je tovariš Tito leta 1934 ilegalno prekoračil Karavanke. Pot vodi od Sebenj skozi Tržič, prek Slapa in Dovžanove soteske do Ukca,nato pa prek Kal, Kofein Sije do Škrbine — 1867 metrov visoko v grebenu Košute na meji z Avstrijo. Na spominski slovesnosti na Mahavovem griču je govoril član CK ZKS Martin Košir, ki je v svojem govoru poudaril, da ta pot predstavlja pomemben del Titove in partijske zgodovine. Spominsko obeležje, ki ga sestavlja rdečkasta skala — simbol Karavank in skulptura Toneta Svetine, je odkril prvoborec Ivan Štucin—Žana. Vsa pot je vzorno markirana in opremljena s kažipoti. Akcijo so z materialnimi prispevki in s prostovoljnim delom podprle številne tržiške organizacije združenega dela-Takšen njihov odnos nedvomno priča o velikem spoštovanju do dela in življenja tovariša Tita in njegovega neprecenljivega prispevka k razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti. Na skici: prva ilegalna pot Josipa Broza čez Karavanke v juliju 1934. leta. M. V. Tekmovanje traktoristov Osnovna značilnost letošnjega 21. republiškega tekmovanja traktoristov in 5. republiškega tekmovanja mladih zadružnikov je, da Murska _Sobota v najbolj zanimivi disciplini traktoristov ni ubranila naslova prvaka ne v ekipni ne v posamični konkurenci. Oba naslova sta šla.v Žalec; med ekipami je Murski Soboti spodrsnilo po šestih letih nepretrganega zmagoslavja. Letošnje prvenstvo, ki je bilo v počastitev Titovih jubilejev in 500. obletnice mesta Krško, so organizirali kmetijsko tehniška komisija pri zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, republiška konferenca ZSMS in zadružna zveza SRS, pokrovitelja tekmovanja pa sta bila občin- ska skupščina in Agrokombinat. Prvenstvo so popestrili veterani — slovenski in državni prvaki. Za vse obiskovalce pa je bila zanimiva tudi razstava kmetijskih strojev. Rezultati, traktoristi ekipno — 11 ekip: L Žalec, 2. KIK Pomurka II., 3. Kočevje. Posamezniki (33): .1. Miha Vrhovnik (Žalec), 2. Franc Rajsar (KIK Pomurka II.), 3. Štefan Gergjek (Ljubljana), 4. Ignac Faflek (Kočevje), 5. Jože Markoja (KIK Pomurka L). Mladi zadružniki, ekipno— 10 ekip: L Murska Sobota, 2. Brežice, 3. Gorenjska-Posamezniki (30): L Alojz Cigut (Murska Sobota), 2. Ivan Curhalek (Brežice), J-Peter Grašič (Gorenjska). Mlade zadružnice, ekipno — 4 ekipe: 1-Ljubljana, 2. Dolenjska, 3. Gorenjska-Posameznice (15): L Mojca Zajc (Ljubljana), 2. Slavka Struna (Dolenjska), J- ' Marta Grašič (Gorenjska). JOŽE SPLICHAL HUMORESKA J s 2 e t l * * * ! Kultura na (štirinožnem) pohodu Poletje je res čuden čas: ljudje (delavci, člani samoupravnih organov itd.) si preprosto predstavljajo, da bodo lahko vrgli svoje delovne skrbi čez levo rame, se odpravili »nekam na morje« ali kaj podobnega in se — skratka — imeli zelo počitniško. Vsi seveda nismo šli na morje (prosim, zakaj bi prav vse posiljevati s slano vodo?), vendar s tem še ni rečeno, da možnosti nismo imeli. Hopla! Nikakor ne bomo razpravljali o elastiki, ki se ji reče »enake možnosti delovnega človeka«. Tema je sicer zanimiva, vendar se zaradi aktualnosti z njo ne bi ubadali, ker — je poletja že konec. Raje se posvetimo pomembnejšemu vprašanju, ki se mu reče: kultura v poletnem času. Prav grozljiva je ugotovitev, da so čez poletje kulturni delavci docela pozabili na svoje naravno zaledje (da ne rečemo plačnike). Sem in tja je bilo sicer slišati za nekakšne festivale, za katere pa tako ali tako vemo, da jih prirejajo zgolj za snobe in zdolgočasene tujce. Torej, domači delavec je čez poletje kar brez kulture. Je nekaj tako grozljivega sploh možno, čeprav natančno vemo, da se brez dela še nekako da živeti (kar izven kritičnega poletnega obdobja demonstrira kar precejšen del delovnih ljudi), brez kulture pa nikakor ne? Saj si bomo vendar priznati, da kulturi rečemo kruh in sol življenja! Torej, če se že meso umika z jedilnikov, menda vsi vemo, kaj pomeni gagati brez kruha in soli. In tudi v to — morda pretirano potrošniško — smer ne bomo razvijali svojega razmišljanja. Predvsem zato, ker nam po dopustniški duševni otopelosti še ni docela uspelo, da bi razrešili najnovejše preskrbovalne rebuse. Nekaj je slišati, da gre za nekakšno usklajevanje. Počakajmo in nam bo vse kristalno jasno. Kristala bo menda toliko, da ga bomo lahko izvažali v resnih količinah... Naj nam ne zamerijo kulturniki, če smo začeli govoriti o kulturi, nakar je pa bilo videti, kakor nas bi kultura sploh ne zanimala. Tak vtis je kajpada docela napačen! Hoteli smo predvsem opozoriti na izredno škodljiv pojav, da se čez poletje za kulturo nihče ne zmeni. Z eno edino in redko izjemo, ki se ji reče mednarodni vinski sejem v Ljubljani. Vas že slišim: pravite, da se o alkoholu tokrat izjemoma ne bi pogovarjali.. . Saj ne gre za alkohol!. Govorimo vendar o kulturi! Prosim, že tradicionalno oh vinskem sejmu poslušamo znanstveno dokazovanje, kako Slovenci krvavo potrebujemo mednarodni vinski sejem prav zato, da bi razvili svojo pivsko kulturo. -: Menda imamo znotraj svojih meja kar precej pijač »za požlampcit *> vendar se pri konzumiranju pijač vedemo preveč prostaško, škrat' ka, po domače in —pozabljamo na kulturno pitje. Prav zato imamo vsako leto mednarodni vinski sejem, ki vnesel naš ljubi vsakdan pravo prelomnico. V kulturnem smislu. Ugotovi' tev velja še posebej za mladi rod, za katerega že tako ali tako verno, da mu kulture res nikoli ni dovolj ali preveč. Žal je realnost —kot se to kaj rado zgodi —precej daleč od načrtov. Prav neverjetno je, vendar je pač res, da kulturni pivci na sejetj1 sploh ne prihajajo. Menda jih moti tisti naziv »mednarodni« menijo, da so pozvani samo pivci kulturniki iz vseh petih celit1-. No, vseh variant od juckanja do rjovenja ne manjka in še mani pretepov, kar pa je navsezadnje tudi de! kulturnega izživljanja- i Nekaj pa bi na vsak način veljalo razjasniti: ali bi v zvezi s širje' njem kulture pitja med Slovenci veljalo postaviti v bližnji in dal/ni^ okolici mednarodnega vinskega sejma nekaj javnih stranišč m pika na i! —ali bi taka postavitev predstavljala onesnaževanje ok°^ Ija ali pa je morda onesnaževanje okolja to, da takih javnih vece) ni? Tl° Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva Lpj «ri cnu' i cm _11 Rf)?. 316-695 ______ ___________ 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, --račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna ^ vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00'din. Rokopisov p čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, L)UPj^/ 500 LET KRŠKEGA PETSTOLETNI JUBILEJ KRŠKEGA POČASTITEV STARODAVNIH IZROČIL - VSTOP V NOVO USTVARJALNO OBDOBJE Letos praznujejo občani Krškega poseben jubilej: po! stoletja mineva, odkar so tedanjemu naselju podelili mestne pravice. Naselje samo pa izvira iz dobe pred našim štetjem, ko so tod bivali ke/t-sko-Hirski prebivalci, dokler ni prešlo Krško polje (kot vse slovensko ozemlje) pod oblast Rimljanov M V jubilejnem zborniku »» bo zajeta petstoletna " razgibana kulturna aktivnost na širšem območju Krškega, vse do današnjih dni, ob tem pa današnji čas z opisom razvoja delavskega gibanja na teh tleh, revolucije in povojne obnove. Naš zapis ne more biti dovolj izčrpen in nima namena segati predaleč nazaj. Vendar je prav, da posveti nekaj misli starodavnim izročilom. Sredi starega mestnega jedra stoji v Krškem Valvasorjeva hiša in prav njemu gre zasluga, da lahko v njegovi Slavi vojvodine Kranjske najdemo med drugim tudi izčrpen opis tedanjega Krškega, mesta, ki ga je avtor opremil tudi z grafično sliko. In zvrstila se je vrsta umetnikov krškega sveta, ki je vse do danes neprekinjena. Naj omenimo le nekaj imen z likovnega področja: slikar Janez Wolf, slikar Fran Klemenčič, slikar in grafik Franjo Stiplovšek, medaljer Vladimir Stoviček, slikar-profesor Zoran Didek, akademski slikar Jože Ciuha in drugi. Zato ni naključje, da se je ta bogata kulturna tradicija izrazila v okrilju starodavne Kostanjevice, saj pomeni povojno obdobje na krških tleh dobesedno pravi kulturni razcvet. V Kostanjevici, ki ima galerijo Božidarja Jakca, Lamutovo galerijo, pa so razstavne prostore obogatile tudi podobe starih mojstrov, ki jih je pred kratkim javnosti izročila kartuzija Pleterje. In tu se vrste občasne razstave, koncertne in druge prireditve ter je tako Kostanjevica postala dolenjska kulturna metropola, nenehno prisotna v našem kulturnem dogajanju, polna živega, bogatega utripa. Pomen praznovanja okroglega, petstoletnega jubileja mesta Krško pa ni samo v pregledu dosedanje rasti mesta, ni samo ocenjevanje preteklosti in njenih dosežkov na kulturnem in gospodarskem območju, pač pa je na podlagi uspehov in rasti v zadnjih desetletjih uprto v prihodnost, ki se mestu, občanom Krškega dokaj široko odpira. Poudariti namreč velja izredno dinamiko rasti vseh dejavnosti. Zadnji podatki kažejo, da je lani znašal skupni ustvarjeni družbeni proizvod v občini 1.077.261.000 dinarjev, pri čemer je bil udeležen družbeni sektor z 88%, zasebni pa z 12%. V družbenem sektorju vodi industrija z 76,3 % in predstavlja njen delež več kot tri četrtine vsega družbenega proizvoda v lanskem letu. Z nekaj več kot 5 odstotki sledijo gradbeništvo, promet in trgovina, z manjšim deležem pa kmetijstvo in gozdarstvo, gostinstvo, obrti, razni zavodi itd. Odsev tega stanja je izražen tudi v investicijah (v osnovna in obratna sredstva) v obdobju 1976—1980, ki so predvidene v vrednosti dveh milijard dinarjev (brez jedrske elektrarne). Vložene bodo pretežno v industrijo, potem v kmetijsko in gozdarsko dejavnost in sora- zmerno tudi v druge gospodarske panoge. Tako je pričakovati tudi v prihodnjem gospodarskem obdobju uspešno rast proizvodnje v gospodarskih organizacijah Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj, Kovinarske Krško, SOP, Imperiala, TOZD Žito, Agrokombinata, Pionirja — TOZD Krško — in drugih. Pri tem pa ne gre pozabiti tudi na znatne investicije, na vlaganja in druge dejavnosti, po katerih lahko presojamo naš družbeni standard. V letih 1976—1980 bodo na področju občine predvidoma vložili preko 473 milijonov dinarjev v dela pri gradnji in urejanju cest, vodovodov, kanalizacije, v vodno gospodarstvo, vzgojo in izobraževanje (nad 12%), v otroško varstvo, v kulturo (nad 15 %), telesno kulturo, v socialno skrbstvo in zdravstvo ter druge namene, v stanovanjsko izgradnjo pa kar 42,5 vseh omenjenih vlaganj! Tu gre gotovo za velika sredstva, gre pa tudi za velike cilje. Če vzamemo za primer šolstvo, lahko rečemo, da si je družb11 zastavila dokaj ambiciozen pr0' gram, po katerem bodo v raztt>e' roma kratkem času prešli v VS9 občini na pouk v eni izmeni. ŽeW se že uresničujejo. Obiskali srr,° npr. osnovno šolo Narodni heroja Milke Kerin v Leskov^’ ki so jo odprli v začetku lanski šolskega leta. Zgrajena je P° sodobnih pedagoških zahtevah ^ tudi kot zgradba predstav^ zadnje dosežke sodobnega graa beništva. V njenih svetlih učil11' cah z vsemi kabineti, pomožni °Va š°la v Leskovcu Pp°Stori’ jedilnico in velikim jtorom za prireditve, s telo-Vadnirr, ; ior ~*° ln zunanjimi športnimi C‘ s‘ krepi duha in telo okrog p'St0 Vencev in učenk. Ure' aV- ta^a le namenjena ces^an^U Podeželja. Z novimi ure- mi- Z 'trnovo obstoječih, z ^ vodovoda, kanaliza-boT ‘d Skušaj° sleherni kraj čim 2S ^dPred- Letos bo asfaltiranih nen^n Cestn‘h odsekov; po petlet- ^devl^V^ 80 km- Kar °>nr ' V°(Pjvc>dno in električno bi ie skoraj ni naselja, ki ° se Pogrešalo. sbtev t0 ‘n Pa moznosd za zapo-orpa V te! ap or,i gospodarski so ^,Zac‘ji Pa je omogočilo, da ttstavir Po^r°eju občine Krško p 1 ‘Zseljevanja v tujino. naertu za obdobje zan- . ^80 povzemamo še darsiT°St lZ kmetijskega gospo-b0fj a' 150 zasebnih kmetij sPec' Preusmerdi, postale bodo Usm lZirane proizvodne enote, ktadnlZl V iiVln0rei°’ Vln°- °snovno f , m sadlarstvo' 0^, ftvo smo sicer ze Les, '' Sole Brestanica, Krško, jejo m Koprivnica že delu-adane °V‘k zgradbah, Senovo v načrtnrani šoli’ do leta 1980pa so Paki Jme ^Sraditve šole v d°graHOStanieVid in Podbočju. Z C "nh >■ KršL. Wci sP' Srestanid in Kosin nje- .. S 37^ ■ .. .. m . ■ - fe-i Afszgik Snoven _____» w Varstvoza4nnOVlimi VZ8°ia in »anZ*04000™-™^- te8a desedrdnja b° d° konca ^novan T dala novih 846 Pa je n a rekreacijo delavcev torju. NaTo-080 1000 ležišč ob iOfj ohirL.!'°dniU So žepostavili lrtlaj0 pa tZ^POCltniŠkih hišic)> P°reču 1 Počitniško bazo v In še bi lahko naštevali. Ko se napotite skozi mesto, na vsakem koraku občutite utripe vsestranskih prizadevanj. V starem mestnem jedru urejajo pročelja častitljivih hiš. Na območju, kjer raste novo stanovanjsko naselje, že stoji novi Delavski dom, ki bo prizorišče osrednje proslave. Ob njem pa grade tudi nov hotel. Toda ozka cesta, ki se vijuga med hišami, že zdavnaj ni več kos naraščajočemu prometu. Tudi ves tovorni, tranzitni promet se pomika tod skozi; zato so se občani odločili za izgradnjo obvoznice. Trasa poteka nekako vzporedno z obstoječo cesto po bregu Save in tako mestno jedro obide. Sprva je bilo predvideno, da bo obvoznica zgrajena do leta 2000. Zato so se občani odločili za posebno akcijo in začeli z deli — obvoznica bo končana že letos, predvidoma do dneva republike — 29. novembra. Ob tako dinamičnih premikih, ki smo jim priča na območju občine Krško, ob nenehnem spreminjanju podobe pokrajine in njenih prebivalcev, o vse večjem vzponu na vseh področjih dejavnosti (gradnje jedrske elektrarne nismo omenili, saj o njej redno poročajo vsi naši časniki), toliko bolj razumemo, da pomeni občanom Krškega 500-letnica obstoja mesta počastitev starodavnih izročil, še bolj pa jim pomeni mejnik, prag, ki ga prestopajo v novo, obetavno obdobje. Zato jim ob tem slavju čestitamo k doseženim uspehom ter jim hkrati želimo uresničitev vseh nalog, ki so si jih zastavili v dobro vse naše skupnosti. OZD Konfekcija »LISCA« Sevnica, TOZD Senovo i^ca Še pred izgradnjo tovarne je bila organizirana proizvodnja na domu, nato v najemnih prostorih Krojaštva Senovo v Brestanici, še kasneje pa v najemnih prostorih Elektrarne Brestanica. Tovarna v Senovem je bila zgrajena v letu 1966, v letu 1975 pa je bila razširjena z dograditvijo obrata družbene prehrane. Pri financiranju izgradnje obrata družbene prehrane so pomagale tudi delovne organizacije Rudnika Senovo in TOZD Metalna Senovo s tem, da delavci-teh organizacij prejemajo pod enakimi pogoji tople obroke — malice in kosila. Zdaj je v TOZD Senovo zaposlenih 270 delavcev, katerih proizvodnja predstavlja 17 % skupne proizvodnje DO LISCA. Ekonomski odnosi v delitvi skupnega prihodka omogočajo TOZD SENOVO, da se aktivno vključuje v delo in akcije krajevne skupnosti in občine ter skrbi za družbeni standard delavcev. Člani TOZD Senovo s svojimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami aktivno sodelujejo v krajevni skupnosti in občini. TOZD Senovo načrtuje v svojem perspektivnem programu adaptacijo obsoječih prostorov, s čimer bi se izboljšali delovni pogoji delavcev. Z izpolnitvijo tega programa bi TOZD Senovo lahko dodatno zaposlila približno 70 delavcev. Glede na nerazvito področje kozjanskega predela skupščina občine Krško daje vso podporo načrtovani adaptaciji, zlasti še zato, ker je na tem področju še dovolj delavcev. lesni kombinat n o v o I e s . novo mesto n. sol. o. Novoles, Straža TOZD Sigmat Brestanica TEŽAV JE BILO VELIKO Novoles Straža — TOZD SIGMAT Brestanica je sedanje ime istoimenske delovne organizacije, ki je nastala 1970. leta iz Invalidskih delavnic, ko so le-te zaradi premajhnega odstotka zaposlenih invalidov izgubile status invalidskih delavnic. Zavoljo specifične strukture delovne sile, ki je izhajala iz invalidskih delavnic in takratnih tržnih razmer, so se odločili, da naprej razvijajo proizvodnjo betonskih mešalnikov in hidroforjev v kovinskem obratu, betonskih izdelkov pa v obratu cementnin na Bregah. Sigmat je med prvimi pričel s proizvodnjo manjših betonskih mešalnikov, toda majhnost podjetja jim ni dovoljevala, da bi uskladili proizvodnjo s potrebami trga. Pričela se je rojevati konkurenca, sposobna prilagoditi se tržnim razmeram, njihove majhne serije pa so zaradi nenehnega naraščanja cen repromateriala postajale čedalje manj rentabilne. Razen tega se je v letu 1973 v krški občini pričela akcija za bolj načrtno in smotrno izkoriščenje gramoza na Krškem polju. Na predlog SO Krško se je obrat Brege priključil IGM »SAVA« Krško s pogojem, da s pomočjo širše družbene skupnosti Sigmat razvija novo dejavnost, in sicer proizvodnjo gradbene plastike. Vendar je ostalo samo pri prvem, obljube o podpori pri realizaciji novega programa pa so kmalu splahnele. Vse težji tržni odnosi in okrnjenost proizvodnega programa so pripeljali delovno organizacijo v zelo težaven položaj. Vsemu temu se je pridružila še vest o nameri Elektrarne Brestanica, da na lokaciji delovne organizacije zgradi pretakališče goriva za plinsko elektrarno. Vse skupaj je tako ogrozilo socialno varnost delavcev, da so dobesedno pričeli bežati iz kolektiva. Zaradi negotove nadaljnje usode TOZD je razumljivo, da izpraznjenih delovnih mest niso mogli sproti zasedati niti po številu, še manj pa po strokovnosti. Poleg tega so prišli v tako težak položaj, da so morali izdelati sanacijski program, ki je obsegal sanacijo programa kovinskega obrata in gradnjo novega obr ata gradbene plastike. Glede na to, da v neposredni bližini niso dobili lokacije za gradnjo novega obrata, so ga zgradili v Velikem Podlogu ob podpori Sklada republiških skupnih rezerv, Ljubljanske banke in Agrokombinata Krško. Delovna organizacija Novoles pa jim je omogočila hitro vključitev v njihov proizvodni program svetlobnih kupol. Pri tem so lani nastali pogoji za pripojitev Sigmata h kombinatu Novoles Straža. Za program svetlobnih kupol, ki se odvija v okviru Novolesa, TOZD Sigmat izdeluje poliestrska podnožja. Poleg plastičnih gradbenih e-lementov, ki so v proizvodnji, pa že širijo program tudi na tako imenovani cvetlični program in na program toplih gred. Tudi kovinski obrat v Brestanici se počasi vključuje v program Novolesa. Že sedaj izdeluje nekaj kovinske galanterije za potrebe pohištvene industrije, s kovinskimi deli pa bo prisoten tudi pri kopalniškem programu, ki ga osvaja TOZD Metlika. Poleg tega še vedno izdelujejo nekatere tipe betonskih mešalcev, industrijska nihalna vrata, kooperacijsko pa sodelujejo z Gorenjem — delovno organizacijo Var-stroj Lendava, LIV Postojna, SOP Krško in Pionir — TOZD Togrel — Krško. Možnosti razširitve proizvodnje v obeh obratih in ugodni finančni rezultati nudijo pogoje za razširitev proizvodnih zmogljivosti. Že v bližnji prihodnosti nameravajo razširiti proizvodnjo gradbenih elementov na izdelke iz akril-betona, v kovinskem obratu pa zgraditi mode- larno in orodjarno, ki naj bi v prvi fazi pokrivala potrebe celotnega kombinata Novoles, kasneje pa tudi potrebe drugih naročnikov. Za predvideno razširitev poslovnih prostorov kovin- ' skega obrata Brestanica in obrata poliestra v Velikem Podlogu bo potrebno pridobiti prepotreben strokovni kader, ki jim ga že sedaj zelo primanjkuje. Pri taki razširitvi pa bodo morali tudi misliti na prostore za družbeno prehrano delavcev kovinskega obrata, saj sedanji prostori ne ustrezajo današnjim potrebam. Glede na to je treba poudariti, da se jim je šele v letošnjem letu uspelo priključiti k družbenemu obratu prehrane Lisca na Senovem in tako dolgoročno 'rešiti problem toplega obroka za oba obrata. »Prepričani smo, da si bomo le s prizadevnostjo celotnega kolektiva lahko zagotovili realizacijo začrtane poti, ki bo prispevala svoj delež k še hitrejšemu gospodarskemu razvoju naše občine in bo še bolj odprla perspektive delovnim ljudem Kozjanskega in območja Gorjancev,« je poudaril direktor TOZD SIGMAT j Tone Jenkole. Novoles — TOZD Sigmat v Brestanici Betonski mešalci Sigmat Metalna Maribor — TOZD Tovarna gradbene opreme Senovo Odprta široka razvojna pot Dan otvoritve obrata za serijsko Proizvodnjo gradbenih žerjavov na Senovem 2. junij 1972 bo zapisan v zgodovini dveh slovenskih podjetij, ki sta si po proizvodnji sicer zelo različni, a imata vendarle dosti skupnega: stvaren pogled v prihodnost, skrb za ljudi in težnjo po napredku. To sta Rudnik rjavega Premoga Senovo in Metalna, to-varna za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa v Mariboru. Za rudnik Senovo, ki je bil ustanovljen leta 1904, je leto 1972 nekakšen mejnik, ob katerem se izteka njegova, zlasti v zadnjem Povojnem obdobju plodna zgodo-vina, obenem pa je to leto tudi Prelomnica iz starega v novo obdobje, ki poteka v znamenju postopne preusmeritve proizvodnje in priučevanja njegovih delavcev iz rudarjev v kovinarje. Za rudnik na Senovem je to boj za ljudi, skrb za njihovo prihodnost, kajti kljub vzornemu poslo- bile v Metalni že dokaj dognane predstave o tem, kaj naj bi izdelovali. Po pretehtanih študijah so se odločili za proizvodnjo gradbenih žerjavov, ki jih, glede na precejšnje povpraševanje jugoslovanskega trga, v obratih Metalne niso mogli izdelati dovolj, zlasti zato ne, ker so bili obrati Metalne namenjeni predvsem za individualno proizvodnjo težkih konstrukcij in strojev s povsem drugačno tehnologijo, kakor pa je potrebna za moderno linijsko proizvodnjo. Tovarna gradbene opreme, ki sestoji že iz obstoječega, a preurejenega in na novo opremljenega strojnega obrata rudnika in popolnoma na novo zgrajene, moderno opremljene proizvodne dvorane, ima skupno nad 7000 kvadratnih metrov delavniških površin. Ves kompleks na novo zgrajenega obrata meri 16.588 kvadratnih metrov, pokrite delavniške površine pa 5.720 kvadratnih metrov. V želja kupcev, tako da s svojo izredno kakovostjo ustreza vsem zahtevam sodobnih gradenj. POHORC 36 je v svojem razredu edinstven, ker ima v svoji kategoriji žerjavov največjo mogoč o nosilnost. Velika prednost žerjava je, da omogoča enostavno in hitro postavljanje in demontiranje. Tako lahko uvrščamo žerjav v vrsto vrhunskih hitromontažnih žerjavov. Leta 1977 je tovarna gradbene opreme pričakala s pripravami na uvajanje nove proizvodnje. V proizvodni program gradbenih žerjavov je bil vključen spet nov tip žerjava LM 90.1 HC po licenci Libherr (ZRN), po svojih karakteristikah najsodobnejši v družini žerjavov, izdelanih v tovarni na Senovem. Poleg tega načrtuje tovarna proizvodnjo osebnega dvigala OD 1000 za potrebe gradbeništva, ki je tudi nov uspeh lastne projektive. To je gradbeno osebno in tovorno dvigalo za 12 oseb ali 1000 kg to- ^ovarna gradbene opreme Senovo Vanju je ukinitev zaradi usih Zalog premoga nekaj neizogil hia nobnHrt riiHntVn in tem preudarku odločila, da dmi: i strija je postala bogatejša za ren obrat serijske proizvo Priučitvijo rudarjev za ko le bil pridobljen močan kade str>jskih delavcev, ki so pr n°vo delovno skupnost de fudnika: delovno vnemo, c n'ranost, vztrajnost in srn Vzajemnost, tovarištvo. Ob Pridobljenih izkušnjah je Preobrazba dokončna in n Povratek v jamo je postala Novi delovni pogoji, nc ''sde in novo delo, drugai *stega v jami, so izoblikova lU(li: ne boljše, toda dn rugačne v tem smislu, da s sPosobnosti usmerili k nene ^rokovnemu izpopolnjeva ar imajo v Metalni, ki je zi amo kot tovarna , marveč I a dobrih kadrov, vse me e tako moderni stroji ne po ^ .togo, če jim ne strežejo si Ja '• Zato je in bo naša poj pr človek in njegovo otem kg je prjdgbjia 0 i ,anja >n temeljite indu Usnje, dosega tovarna : VosI?°dnie svoi° P°lno z ten i? 81 za8°tavlja vse mož 0*™° naPredovanje te tioleže^0^ zaupanje, ki g« oblit njen kolektiv ob izg razum vsestranske podp nos(j evanja širše družben 'e leta 1968, ob prvih po , ca 1 p ] -* H'« iv-ii iepubrv-36 izkazal°’ izgradi, °rgani Zaint nJo tovarne na S preurejenih starih delavnicah in tej novi industrijski dvorani dela 380 delavcev, od tega 271 prekvalificiranih rudarjev, ki letno izdelajo 100 gradbenih žerjavov in drugo gradbeno opremo. Z izgradnjo proizvodne dvorane pa niso bila zaključena investicijska dela. Tovarno nenehno dograjujejo, da bi dosegli čimboljšo produktivnost dela in večjo konkurenčnost tako v jugoslovanskem prostoru kot v tujini. Z lastnimi sredstvi so uspeli dograditi južni del proizvodne dvorane ter tako pridobiti še 1.320 kvadratnih metrov pokrite površine, ki bo tudi služila razširitvi proizvodnje. V načrtu nadaljnjih investicijskih vlaganj pa imajo podaljšanje proizvodne dvorane na severnem delu za 30 m, še 1.320 kvadratnih metrov pokrite površine, ureditev skladiščnih prostorov na severnem vora z maksimalno višino dviganja 100 m. V Metalni-Tovarni gradbene opreme Senovo je bilo od nastanka pa do sedaj izdelanih in prodanih več kot 550 gradbenih žerjavov na domače in tuje tržišče. Tako kot druge gospodarske organizacije tudi Metalno na Senovem dogajanja doma in gibanja v svetu silijo, da usmerjajo svoja razmišljanja v prihodnost. Pri tem z zadovoljstvom spoznavajo, da so z doseženo ravnijo samoupravnih socialističnih družbenih odnosov in razvitostjo proizvajalnih sil dobili možnost , da si ne le v republiki Sloveniji, marveč v okviru socialistične Jugoslavije smeleje in dolgoročneje zakoličijo pota nadaljnjega razvoja in napredka. Kot so se leta 1973, še pred sprejemom nove ustave organizirali kot TOZD, tako morajo sedaj čimprej z vso odgovornostjo pristopiti k DELAVCI METALNE TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO Čestitamo prebivalcem Krškega ob praznovanju 500-letnice mesta Krško delu proizvodne dvorane, namestitev dveh novih mostnih žerjavov v proizvodni dvorani ter ureditev parkirnega prostora zunaj meja tovarniškega objekta. V letu 1976 je Metalna pričela s proizvodnjo lastnega gradbenega žerjava tipa POHORC 36, ki je skonstruiran na podlagi lastnih dolgoletnih izkušenj pri projektiranju in proizvodnji gradbenih žerjavov, kakor tudi na podlagi izpolnb ; in poglobitvi samoupravnih od sov ir, moupravne organiziranosti. Doedanje izkušnje kažejo, da samo maksimalno angažiranje vseh delavcev pri upravljanju TOZD in DO lahko odpre pot do še večjih uspehov. Zato morajo razviti take samoupravne odnose, da bodo delavcem omogočili pogled, vpliv in odločanje v vse pore našega dela in življenja. J. K. IGM »SAVA« KRŠKO Pospešen tempo razvoja V zadnjih letih doživlja Industrija gradbenega materiala Sava Krško izredno skokovit in dinamičen razvoj. Iz majhne delovne organizacije je zrasla pomembna industrija gradbenega materiala, ki zadovoljuje zelo širok krog kupcev po vsej državi. Z investicijskimi vlaganji, moderno proizvodnjo, s specializacijo in kvaliteto je delovnemu kolektivu uspelo, da je dosegel pospešen razvoj, povečan dohodek in sklade. Start v srednjeročno obdobje 1976—1980 je bil ugoden. Doslej so že poskrbeli za modernizacijo drobilnega sistema na separaciji, nabavili so stroje za izdelavo betonskih cevi, stroje za železokrivni- co, zgradili skladiščedn obratne pisarne... Vendar z vsem tem še niso zadovoljni. Treba je še marsikaj, še letos pa bodo zgradili halo za proizvodnjo betonskih cevi in železokrivski objekt. Z drugimi soinvestitorji pa bodo začeli graditi poslovno stanovanjski objekt, kamor se bodo preselile skupne službe. V letošnjem letu so v IGM »Sava« opremili jedilnico in poskrbeli tudi za toplo prehrano na delovnem mestu. Poskrbljeno je tudi za rekreacijo delavcev na morju. Odločili so se tudi za nakup novih stanovanj. Delovna skupnost IGM Sava dosega uspehe zaradi več dejavnikov. Eden izmed njih je tudi samoupravno odločanje po delegatskem načelu, saj se sleherni delavec zaveda svoje pomembnosti ob delu in ustvarjanju rezultatov dela. Uresničevanje zakona o združenem delu poteka po načrtih. Izdelana in potrjena je že bila analiza samoupravnih razmer, in sedaj še teko priprave na izdelavo samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev oziroma izdelavo novega statuta. S temi podatki smo želeli opozoriti na prizadevanja sicer majhnega kolektiva v Krškem, za katerega pa nihče ne more trditi, da je nepomemben, saj ima poleg dobre proizvodne usmeritve tudi zelo dobre možnosti za razširitev proizvodnje in tudi za izboljšanje tehnologije dela. Kaj proizvajajo v IGM »Sava« Krško? Stropne opažne betonske plošče po sistemu OMNIA z vgrajeno armaturo za stanovanjske objekte in za industrijske objekte do 10 metrov dolžine. Ti elementi so lahko polne plošče ali rebrasti stropi za različne obremenitve. Če so stavbe že projektirane za klasične strope, nudijo v IGM »Sava« predelavo projektov in strokovno pomoč pri vgrajevanju. Proizvajajo tudi podstavke za sanacijo dotrajanih lesenih električnih drogov, montažne transformatorske postaje (hišice) 20-0,4 KV in moči do 630 kVa (gradbeni del). Razen tega izdelujejo še drobne betonske elemente, blokete različnih dimenzij, velike robnike, male robnike, tlakovane plošče različnih velikosti ter mejnike. Ob tem pa trenutno lahko postrežejo potrošniku tudi z raznimi betonskimi elementi po naročilu, separirnimi gramozi za visokorazredne betone, peski za omete ter z industrijskim kamnom. Izdelujejo pa še stropne nosilce po sistemu OMNIA za različne razpone in obremenitve, kakor tudi montažne betonske temelje za transformatorske postaje na jeklenih ali^luminijastih drogovih. Po naročilu izdelujejo še fasadne elemente za oblogo fasad z vgrajeno toplotno izolacijo, pri čemer je velikost teh elementov prilagojena vsakemu objektu posebej. V projektivnem biroju pa izdelujejo investicijsko-tehnično in urbanistično dokumentacijo. Proizvodni program je skratka tako zaokrožen, da kupci dobe vse: od načrta, preko materialov, izdelkov, prefabrikatov, do transporta in montaže. Splošno mizarstvo Krško Krški mizarji niso samo pogumni, ampak tudi uspešni Skoraj sedemnajst let je moralo preteči, da je nekaj manj kot 200-članski kolektiv Splošnega mizarstva iz Krškega začel delati v sodobnih prostorih. Za lanskoletni dan republike so namreč odprli’ 2460 kvadratnih metrov velike, nove in moderne proizvodne prostore, ki stojijo nedaleč od prejšnjih, za delo že kar precej časa neprimernih barak. Začetek krškega mizarstva je bil dokaj skromen. Začeli so s praznimi skladišči lesa in polizdelkov, z nadvse skromnimi obratnimi sredstvi in obrabljenimi stroji, s 26 delavci in 4 vajenci. Zaposleni so se morali odreči marsičemu in opraviti veliko brezplačnih nadur in tedaj je malokdo verjel, da bodo mizarji tako kmalu uspeh napraviti to, kar so si zamislili. Dve leti po ustanovitvi se je krškemu splošnemu mizarstvu pridružila Lipa iz Prekope, dobili so obrat v Kostanjevici, leto kasneje pa se jim je pridružila še mizarska delavnica iz Brestanice. Združeni so potem bolje gospodarili, kajti ugoto- vili so, da je za uspeh nujno potrebna povezava med temi majhnimi kolektivi. Krške mizarje od ustanovitve naprej vodi direktor Roman Dular, ki je z razvojem podjetja zelo zadovoljen in pravi: »Proizvodnja je usmerjena: na zasebne naročnike in na notranjo opremo za stanovanja in poslovne objekte. Marsikdo se večkrat vpraša, kako lahko med slovenskimi lesnimi velikani prodremo na tržišče. Predvsem zavoljo naše prožnosti, kajti vedno smo se hitro prilagodili tržišču, novostim, radi hitro ustrežemo...« Splošno mizarstvo Krško zato sodeluje z novomeškim SGP Pionir, z ljubljansko Obnovo, celjskim Ingradom, Tehniko, Slovenijalesom in dru-gimi. V novih prostorih sedaj stoji 14 orodnih strojev, poleg tega pa so delavci pridobili tudi urejeno jedilnico, sanitarije s tušem, garderobe, transformatorsko postajo in prostore za pripravo dela. Treba pa je dodati, da tudi že razmišljajo o nadaljnjem razvoju, in sic^r najprej o novem objektu v Kostanjevici, v katerem bi lahko našlo zaposlitev še precej domačinov iz okoliških gorjanskih vasi. Čeprav so torej krški mizarji doslej morali vložiti precej denarja, da so lahko zgradili nove proizvodne prostore, pa kljub temu niso pozabili na kadrovsko politiko in štipendiranje. Spodbujajo izobraževanje in letos se ob delu izpopolnjuje na srednjetehnični šoli sedem delavcev, imajo pa tudi tri štipendiste na srednji ekonomski in dva na lesni šoli. Kaj pa načrti za naprej? Direktor na to vprašanje odgovarja med drugim tudi takole: »Majhni smo in treba je razmišljati o povezovanju oziroma tesnejšem sodelovanju s kakšnim večjim kolektivom. Danes sicer še ne bi želel govoriti konkretno, vendar pa o tem pri nas že zelo intenzivno razmišljamo.« Novi proizvodni prostori SOP-Krško TOZD Oprema v Krškem r-: CILJI SO DOSEGLJIVI Kot Splošno obrtno podjetje je SOP-Krško leta 1958 po združitvi obrtnih delavnic prevzelo nalogo, da bo na področju občine Krško opravljalo obrtne in komunalne storitve. V prvih desetih letih obstoja se je novo podjetje razvijalo v omenjenem okviru, vendar dokaj uspešno, borilo pa se je tudi s težavami in problemi zaradi svoje majhnosti, razdrobljenosti, pomanjkanja primernih delovnih prostorov... V tem času je od pavšalista prešlo na redni obračun in si je deloma z lastnim denarjem, deloma pa s pomočjo kreditov in skupnih rezerv občine postavilo del prepotrebnih delovnih prostorov. Po desetih letih je SOP z ustanovitvijo inženirskega biroja prelomil z dotedanjo usmeritvijo in začel izdelovati industrijsko opremo. Spremenil je registracijo in se preimenoval v Specializirano podjetje za industrijsko opremo, obdržal pa je zaradi tradicije kratico SOP-Krško. Novi pro- gram, usmerjen v opremo za površinsko obdelavo kovinskih in lesenih izdelkov ter v opremo za zaščito delovnega in bivalnega okolja, je že kmalu dobro zaživel in je podjetje ob koncu leta doseglo ob 297 zaposlenih že 99.000.000 din prihodka. Dobri rezultati so potrdili pravilnost- koncepta tesne povezave umskih in proizvodnih zmogljivosti, ki jo spodbuja dohodkovni odnos. Potrebe trga so ves čas prekašale zmogljivosti podjetja, kar je pogojevalo možnosti razvoja. SOP je zato povečeval tako število strokovnih kadrov kot visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev, ki jih je večinoma vzgajal sam. Povezovanje z nekaterimi poslovnimi partnerji, zlasti z ljubljansko Lesnino, je pripomoglo k izrednemu prodoru SOP v lesno industrijo tako na področju opreme za površinsko obdelavo in zaščito lesnih izdelkov, kot na področju zaščite delovnega okolja z odsesava- njem od lesnoobdelovalnih strojev in odpihovanjem zraka v posebnih modulnih filtrih, ki omogočajo tudi vračanje odse-sanega zraka v delovne prostore. Zaradi tega nudijo sistemi SOP izreden prihranek energije za ogrevanje in vlaženje, prihranek prostora in popolnoma čisto in nenevarno delovno okolje za delavca na delovnem mestu. Prav tako pa preprečujejo tudi onesnaženje bivalnega okolja, saj so emisijske vrednosti in hrup daleč pod dovoljenimi mejami. SOP pokriva danes že zelo velik delež potreb domačega trga, tako da je zlasti zunanja konkurenca znatno zmanjšana. To pa pomeni, da se večji del opreme, ki se je še do nedavnega v celoti uvažala, že proizvaja doma iz domačih materialov in na podlagi doma razvitih sistemov. Oprema, ki jo nudi SOP jugoslovanskim kupcem, je prilagojena specifičnostim domačih potreb in možnosti, saj upoš- teva kapacitete, možnosti zamenjave delov in enostavno vzdrževanje s servisiranjem. Program obsega poleg lesne industrije v kovinski industriji tako rekoč vse možne veje, od motorne in avtomobilske industrije, industrije traktorjev in težkih cestnih vozil, servisnih delavnic, bele tehnike, industrijo embalaže, galanterijo, armature in tudi različne izdelke iz barvastih kovin. Referenčna lista jugoslovanskih podjetij, ki delajo s tako ali drugačno opremo, ki jim jo je dobavil SOP, obsega že več kot 250 naslovov. Nekaj referenc ima SOP tudi že v tujini, kjer velja omeniti Sovjetsko zvezo, Gano, Korejo in Egipt. Samoupravno je SOP Krško danes organiziran v tri TOZD in delovno skupnost skupnih služb. Vsaka TOZD ima svoj proizvodni program, ki nikjer ne posega na področje drugih TOZD. Prav tako ima vsaka TOZD tudi svoj žiro račun in posluje samostojno. TOZD dogovorno združujejo sredstva za nekatere namene, tako za investicije v osnovna sredstva, propagando in reklamo ter podobno. Za izvajanje dogovorjenih skupnih nalog pooblastijo delovno organizacijo. Začetne organizacijske težave so TOZD kmalu prebrodile in poslovanje je zelo dobro zaživelo. Zanimanje in zavzetost vseh delavcev TOZD za program, uspeh in poslovanje je izredno veliko, kar se kaže tudi pri poslovnem uspehu. Smer nadaljnjega razvoja je jasno začrtana in z njo soglašajo in jo podpirajo vsi delavci. Ostati je treba pri sedanji programski usmeritvi z nenehnim dopolnjevanjem in širjenjem obstoječih programov, razvijanjem novih proizvodov, strojev in opreme. Nenehno je treba slediti potrebam in željam trga, razvoju tehnologije v svetu in doma in biti pripravljen hitro reagirati na vse spremembe. Ostati pa ne bo mogoče samo doma, ampak bo treba v p°ve' zavi s poslovnimi partnerji naj1' možnosti izvoza v tujino tako v tretji svet kot tudi na področja socialističnih držav vzhodne Evrope. Take možnosti se k3' žejo pri dobavah komplet0'*1 proizvodnih kapacitet za p°' trebe lesne in kovinske i°^u' strije pa tudi v obliki kooperacij in prodaje know-how. Cilji so jasni, doseči pa jih ^ mogoče na eni strani z znatni10 povečanjem umskih zmogljiv° sti, ki bodo skrbele za razvoj prodajo proizvodov, na druP strani pa z vlaganji v čimbol sodobno tehnološko opremo,5 katero bo mogoče doseči o*1 visoki produktivnosti dobf0 kvaliteto in nizko lastno cen0-Gre za ponudbo izdelkov, kj®1« je vloženo predvsem last"0 znanje in delo visokokvalif'0'1^ nih strokovnjakov vseh usme tev. Vse to pa potrjuje ne san10 možnost, ampak nujnost uspe nega in spodbudnega soz' J umskih in proizvodnih ztn°B" vosti. Sodobna oprema za velikoserijsko lakiranje avto delov Zaščita delovnega in bivalnega okolja s sistemom modulnih filtrov JE____________________________________500 LET KRŠKEGA_________________________________3. septembra 1977 stran 19 Kvarna celuloze in papirja djuro salaj krško Velikan, ki želi doseči še več celulozni les tovarna Djuro Salaj Krško ob proizvodnji troši že 'OOO.OOO prostorninskih me-*°v lesa. Spremembe v cenah te ^ovne surovine so tudi baro-eter uspešnosti poslovanja. ®oavne poti so se v zadnjem esetletju spremenile. Če so leta ob pol manjši porabi v ce-11 bili preskrbljeni z lesom iz 0|tiačih gozdov in je bilo v tem Pr(*o 200.000 kubikov celulozna lesa, so se razmere spreme- papirnega stroja se je možnosl uporabe odpadnega papirja znatno povečala, tako da je letna poraba že 30.000 ton. Seveda pa poraba papirja v Jugoslaviji, ki troši na prebivalca le 40 kg papirja in je s tem na repu evropske lestvice, ne omogoča večje zbiranje odpadnega papirja, ki ima še sekundarno uporabno vrednost: predvsem v nerazvitih krajih se uporablja kot embalažni papir; zato Djuro Salaj uvaža 15.000 ton odpadnega papirja na leto. Za ilustracijo: če Jugoslavija letno troši 800.000 ton vseh vrst papirjev, se od tega zbere nazaj 200.000 ton ali 25 %, kar je izredno visok odstotek. Kljub temu v tovarni Djuro Salaj pričakujejo uspešnejše delovanje TOZD, ki se ukvarjajo z zbiranjem, sortiranjem in pripravo papirja za proizvodnjo, saj je to povezano z zaščito našega okolja. IZVOZ uvoz Tovarna Djuro Salaj Krško je postala pomemben izvoznik papirja in celuloze. Izvoz je usmerjen predvsem na konvertibilna področja zahodne Evrope, nekaj v dežele v razvoju in na Madžarsko. V zahodni Evropi imajo tradicionalna tržišča: Zahodno Nemčijo, Italijo in Grčijo; med deželami v razvoju pa Kuwait, Jordan, Libanon, Ciper, Saudijsko Arabijo in druge. Izvoz papirja dosega vrednost 12 milijonov dolarjev, z izvozom celuloze na Madžarsko in tudi v Italijo pa bo vrednost letnega izvoza dosegla skupno 30 milijonov dolarjev ali drugače poveda- no, skoraj 25% vrednosti celotne proizvodnje. Uvoz celuloznega lesa, odpadnega papirja, strojne*vprege, rezervnih delov, pomožnih suro- vin in opreme pa bo v vrednosti dosegle okrog 20 milijonov dolarjev. Po tovarniški »izvozno-uvozni bilanci« bodo torej izvozno aktivni v razmerju 3:2. PRODAJNE CENE Če bi za prodajne cene celuloze lahko rekli, da so na ravni izvozno-uvoznih cen oziroma domicilnih cen v razvitih evropskih deželah, pa je s cenami papirja popolnoma drugače. Zaradi nerešenih problemov v zvezi z reševanjem problematike poli- tično-informatjvnega tiska s ceno časopisnih papirjev stalno zaostajajo za normalnimi tržnimi cenami. Zato se v tovarni zavzemajo za sklenitev družbenega dogovora, s katerim bi na trajnejših osnovah le razrešili ta problem. '■'le . • |. v toliko, da uvažajo 48% ^»ttih količin. Ker je te '^0 prostorninskih metrov ,\^an'h v 20-letnem aranžmaju z ^žarsko, v obratno smer |e 0 dobave celuloze, je osta- uvoza le 20% oziroma ^00 kubikov. Seveda težijo klei nU’ se ta uvoz sčasoma j^^jšal in v sodelovanju z cjeievnirn' gospodarstvi povečal fejo domačega lesa. Zato vladni v razširjeno gozdno repro-^i0 >n plantažiranje. JbPADNI ^VPIR dostavitvijo naprav za preši^0 odpadnega papirja po dje^u »deinking« (razčrnilje-'n s postavitvijo novega V PLASMA PAPIRJA IN CELULOZE Krško skupaj s tovarno v Sremski Mitroviči pokriva celotne potrebe časopisnih hiš Jugoslavije po rotacijskih papirjih. V ponazorilo: od 120.000 ton, kolikor je skupna poraba, daje Krško kar 85.000 ton —več kot 70%. Projekcije časopisnih hiš kažejo, da se bo poraba vseh vrst rotacijskih papirjev naglo večala, tako da bo v letu 1985 znašala že 200.000 ton, kar'je seveda tudi usmeritev za nadaljnjo razvojno politiko. Žal v Krškem še vedno niso usposob- ljeni za proizvodnjo revijskih (glajenih) papirjev, ki se v vse večjih količinah trošijo pri nas. Proizvodnja tega papirja je zato ena od naših bodočih nalog tovarne Djuro Salaj Krško. Z izgradnjo nove tovarne celuloze naj bi bila letna tržna proizvodnja ca. 120.000 ton ob tem, da imajo z Madžarsko aranžma za dobavo 40.000 ton in slovenskimi papirnicami za 55.000 ton. Prodaja preostalih količin ne bo problem, saj Jugoslavija uvaža ca. 100.000 ton celuloze letno. 3. septembra 1977 stran Nuklearko v Krškem gradi tudi »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda Doslej najtežje gradbišče O prvi jedrski elektrarni v Jugoslaviji je bilo že zelo veliko napisanega, čeprav je gradnja šele nekje na polovici. Znano je, da sta investitorja JE Krško — Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektrogospodarstvo iz Zagreba ter da je glavni dobavitelj opreme ameriška firma Westinghouse. Jedrska elektrarna naj bi poskusno pričela obratovati sredi septembra 1979. Elektrarno naj bi tako po predvidevanjih gradili 53 mesecev. Na tem mestu ne bi želeli govoriti o jedrski elektrarni kot tehnični problem, ki ga ne bi znali rešiti sami. Vso tehnično dokumentacijo dopolnjujejo oziroma iščejo ustrezne rešitve na gradbišču brez tuje pomoči. Djuro Djakovič je moral zaradi gradbišča v Krškem posebej izučiti 50 varilcev, ki so pod vodstvom ameriških strokovnjakov (in po ameriških normativih) opravili potrebne tečaje, potem pa tudi strokovne izpite. Ameriška firma Westin-ghouse je delavcem firme iz Slavonskega Broda izrekla vse trebno specialno dvigalo z nosilnostjo do 650 ton. To napravo so skonstruirali delavci D jura Djakoviča, zaposleni na gradbišču v Krškem, montirali pa jo bodo prvič v Krškem, in sicer že septembra letos. S to napravo bodo lahko ta težki tovor dvignili do 30 m visoko in rečemo lahko, da takšne naprave, vsaj kot je znano, v Evropi nima še nihče. Hidravliko zanjo je proizvedla »Prva petoletka« iz Trstenika. Pa tildi sicer bi lahko zapisali, da je Djuro Djakovič najbolje takšni, tudi ne o konzorciju za izgradnjo prve jugoslovanske nuklearke, ki so ga ustanovile delovne organizacije iz Hrvaške in Slovenije, temveč predvsem o enem izmed članov tega konzorcija, o sestavljeni organizaciji združenega dela »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda. Pravzaprav o eni izmed delovnih organizacij v okviru tega hrvatskega giganta, to je delovni organizaciji Inženiring in montaža, ki zaposluje 2500 delavcev (SOZD pa nad 9000) in ima tri temeljne organizacije združenega dela — strojno, elektromontažno in proizvodnjo jeklenih konstrukcij. Delovna organizacija Inženiring in montaža ima na gradbišču v Krškem trenutno 410 delavcev, kar je izmed vseh graditeljev največ. Delavci se ukvarjajo s strojno in elektro-montažo (vsa tovrstna dela na gradbišču si delijo na polovico z mariborsko Hidromontažo), medtem ko delavci Djura Djakoviča opravljajo kompletno izolacijo in protipožarno zaščito, poleg tega pa so že napravili jekleni plašč okrog bodočega reaktorja. »To je prvo tovrstno gradbišče naše delovne organizacije,« je poudaril dipl. inž. Antun Luketič, vodja delavcev Djura Djakoviča v Krškem. To torej pomeni, da je Djuro Djakovič moral pri prevzemu del najprej ustrezno izučiti delavce, ki opravljajo nadvse zahtevno delo. Dejstvo je namreč, da se gradbišče neke nuklearne elektrarne bistveno razlikuje od običajnega gradbišča. Djuro Djakovič ima na gradbišču nad 80 inženirjev in tehnikov. To so v glavnem mladi strokovnjaki, kljub temu pa do danes še niso naleteli na priznanje za uspešno in hitro opravljeno delo na zaščitnem plašču (containement), ki je narejen iz 38 mm debelega specialnega jekla. Premer tega plašča znaša 32 m, visok pa je 71 m. Plašč je varjen in delavci so napravili 5,5 km dolg var. Vsak var so seveda pregledali z najmodernejšimi napravami. Ugotovili so le 0,23 % napak. Sedanje norme pa pri takšnih objektih dovoljujejo napake do 3 %. Pri testiranju je jekleni plašč zdržal 3,62 kiloponda pritiska na kvadratni centimeter, v projektih pa piše, da mora plašč vzdržati do 3,14 atmosfere pritiska. Torej je tudi ta del plašča zelo dober. Posebej pa bi veljalo pri gradnji tega plašča omeniti dejstvo, da so ga delavci dogradili v 12 mesecih, kar se ni posrečilo še nikomur na svetu. Doslej so tovrsten »rekord« imeli Japonci, ki so približno enako velik plašč naredili v 15 mesecih. V ta jekleni plašč bodo položili reaktor in dva paragenera-torja, to je tako imenovani primarni krog jedrske elektrarne. Naloga plašča je namreč zgolj v tem, da v primeru eksplozije obvaruje okolico pred morebitno katastrofo. Naj še dodamo, da je 60% materiala domačega, 40 % pa uvoženega iz Zahodne Nemčije. Djuro Djakovič je v zaščitni plašč vgradil tudi dvoje vrat za osebje. To so specialna dvojna vrata, narejena sicer v Slavonskem Brodu, vendar pa po ameriški licenci. Djuro Djakovič ima na vsej stari celini, poleg Španije izključno pravico izdelovati takšna vrata! Proizvodnja zaščitnih plaščev za jedrske elektrarne in vrat pa je seveda odslej del proizvodnega programa Djura Djakoviča. Pri montaži reaktorja in dveh paraggneratorjev bo po- opremljena jugoslovanska firma s težko mehanizacijo. Tako so lani prvi v Jugoslaviji, nabavili 350-tonsko dvigalo, sicer pa jih imajo še okoli 30, ki lahko dvigajo tovor, težak okoli 100 ton. Takšno mehanizacijo pa tudi rabijo, saj se v glavnem ukvarjajo z gradnjo velikih objektov. Trenutno imajo v Jugoslaviji tudi 40 gradbišč, kjer gradijo klasične elektrarne, tovarne cementa. železarne, tovarne sladkorja itd. Nekaj gradbišč pa ima Djuro Djakovič tudi v Afriki, Libiji, Iraku in Iranu ter v obeh Nemčijah. Kot smo že povedali, ima Djuro Djakovič trenutno na gradbišču v Krškem nad 400 ljudi, ko pa bo imel največ dela, jih bo zaposlenih okoli 600. Investitor je za njihove delavce zagotovil stanovanja v posebnem naselju, v Krškem pa imajo na razpolago stanovanjski blok za 250 ljudi. Nekateri, predvsem strokovni kadri, pa se vsak dan vozijo s posebnim avtobusom iz Zagreba. Delavci na gradbišču v Krškem pravzaprav tvorijo majhno delovno organizacijo, ki ima vse organe samoupravljanja, svojo osnovno organizacijo ZK z 61 člani, sindikalno organizacijo itd. Delajo po 10 ur na dan, po potrebi pa tudi ob sobotah in nedeljah. Zgodilo se je tudi že, da so delali v dveh izmenah. Djuro Djakovič je za svoje delavce organiziral lastno prehrano, poskrbel pa je tudi za prosti čas delavcev. Tako imajo nekaj športnih rekvizitov, ustanovili pa so tudi tambura-ški orkester, ki šteje šest članov. Po besedah vodje gradbišča z delavci doslej ni bilo problemov in so vselej poprijeli za delo tudi ob nedeljah in praznikih oziroma ponoči, če je bilo potrebno. Rudnik rjavega premoga Senovo Črno zlato še ni zgodovina Brez dvoma je Rudnik rjavega premoga Seno'11 dosegel svoj prvi vrh v proizvodnji med obe1® vojnama v letu 1929, ko je znašala letna proiz''0' nja 139.000 ton. V času obnove pa so po nenehHe™ porastu v letu 1952 nakopali največ v zgodovi*1' kar 286.000 ton. Iz matere zemlje Tako so tudi takrat narekovale potrebe, takojj nanje »odgovarjal« rudar iz Senovega, to je njegov prispevek porušeni domovini. Med pri2*1. nji, ki so jih rudarji prejeli, je bila tudi prehod zvezna zastava — najboljšemu premogovo1 Jugoslavije! Vendar so kasnejše raziskave premogovnih zerv pokazale, da ni pogojev za nadaljnji razvoj dejavnosti, to pa je tudi že nakazovalo postop1^ preusmeritev. Priprave segajo še v leto 1955 1,1 se vse bolj stopnjevale. Rudnik se je povezal zf nimi večjimi podjetji, med drugimi z Meta1^ Maribor. Na tej osnovi je prišlo tudi do prve fa2 preusmeritve rudnika Senovo —z izgradnjo za serijsko proizvodnjo gradbenih žerjavov, k> danes TOZD METALNE Maribor. Prevoz v separacijo •o1' Danes okrog 450 zaposlenih nadaljuje s P zvodnjo premoga, skladno s samoupravnim SP Qb zumom za srednjeročno obdobje 1976—19° tem se perspektivno odpirajo tudi razne vzp°( „ci-možnosti sodelovanja z gospodarskimi or8aI1£jeVa jami na krškem območju. Poleg tega Pre^c Z3 osnutek dolgoročne energetske bilance ^-3 v obdobje 1981—2000 tudi proizvodnjo PTe^voi°' rudniku Senovo vsaj do leta 1990, seveda 0 gj-eJ' ju, da bodo v premogovnik vložena določen2 stva po programu, ki je tudi že pripravljen- jgifli Rudarji Senovega čestitajo delovnim {1 v pfi' občanom ob jubileju, mi pa jim želimo tuo hodnjen uspešni SREČNO! H R 5 H □ INTENZIVEN RAZVOJ POD SKUPNO STREHO AGROKOMBINAT KRŠKO je ^anizacjja> ki pomembno vpliva na I swbo prebivalstva s hrano. Pride- hiji lih Je hrano, ki je eden izmed temelj-Problemov naše družbe. Najvaž-viij 6 deiavn°sti Agrokombinata so s ^dništvo in vinarstvo, sadjar-tivj' ^°*jeiielsha proizvodnja, klanje ta ne 'n Podelava mesa, organizi-tv h 'rna tud‘ kooperacijsko proi-^ ni°. za boljšo preskrbo prebi-n0stVa pa služi tudi trgovska dejav- bil^° 't0r|čani drugi svetovni vojni je k0 na P°dročju današnjega Agro-^hinata Krško, ki se ujema z Jami krške občine, ustanovljenih ° m Seka: tanjših kmetijskih zadrug, ki : ^^asnejo z integracijami združevale let °’ 50 v zaeetku šestdesetih Kr'i.art'0 *e tr' kmetijske zadruge — Lej’ Kostanjevica in Brestanica. ž a 1^65 pa so se združile še te tri u ru8e v KZ Krško, ki se je še istega k Preimenovala v Agrokombinat p 0 — proizvajalno in trgovsko letje s sedežem v Krškem. /\s°r?aniZaciia združenega dela tei^0^0rribinat Krško ima danes dve hi se je v Krškem Igj^0 intenzivno razvijati leta ca v,’ 80 zaorali bregove Leskov- jabi aiPrej so posadili 50 ha hrušk, Ufg. n 'n breskev. Kmalu so pričeli z ta^11!601 prve največje slovenske ^e plantaže v Stari vasi pri ikv eni! meri 266 ha. Sedaj se lih arjai° s tretjo etapo obnove sad-'iko aSad°V v najintenzivnejši obliki j!0.. 'rnenovanega sistema sodobnih na(j' nasadov, kjer pride na hektar 0v je *?.v’ velikih hektarskih pridelkih. d0v dreves. Prednost teh i pl0cj^e v zgodnji rodnosti, kvaliteti Ihe^elki jihb d,[eves Pa ie olajšano h d° dfr'de,ek breskev' Vagoni na 'K0 a^gona. rmaj0Paje man>'si Jo L, Zrnogljivosf i n astno hla-K0d° Cr''0 245 vagonov, 'SerVna tudl ^eTnajV"3 50° feide jnem oh^naj hl v 'em Približ obdobju ' 450 do Povečali 500ha. 0rRan°^ra^n^^a proiz C1Zlrana v delovn K0s. C’. Kostanjevica in Htarn)eVica- Najprej s< ^ašal rLVlnogradov- Pri Vinograri hl' Sedaj imajc s g adov, v katerih ras ija kr1?61113 drn‘na, mc d°bri 'aljev'na.in laški r Cv>čka aVni Pogoji za p tjevic"3 0bm°čiu Sren- kompiek'i Gadove Pe< kiadov agr°kombina aikov dl? Vedn° večji k načrte °?brega cvička so tad i’o.,a,nai bi doicta 1 rr0izVodnt vinogradov. ko°pe 1 Je treba 4S0haVjn° Z zasebniki. Vlnogradov. Delavci Agrokombinata so se v šestdesetih letih ukvarjali tudi s pitanjem govedi in z mlečno proizvodnjo. Leta 1969 so na primer dali na trg 1500 glav živine, kar je bilo največ v enem letu, po tem letu pa se je število govedi zmanjševalo, dokler niso v prvi polovici leta 1975 pitanje povsem ukinili. Ukvarjali so se tudi z vzrejo piščancev (približno 250.000 kljunov oziroma 400 ton teže), vendar so tudi to proizvodnjo kmalu opustili. Danes na njivah pridelujejo predvsem koruzo in pšenico (na 250 ha). Druga zemljišča, ki niso primerna za njive, pa bodo zaradi opustitve živinoreje preuredili v sadovnjake. Zmogljivost klavnice v Kostanjevici je prilagojena potrebam Agrokombinata oziroma krške občine. Na leto zakoljejo okoli 1000 govedi, približno 1300 telet in okoli 2500 prašičev. Meso prodajajo v lastn ih mesnicah, imajo jih 11, okoli 30% telečjega, približno četrtino govejega in nekaj svinjskega mesa pa prodajo tudi izven meja občine. Seveda se ukvarjajo tudi s predelavo mesa. Med njihovimi izdelki je najbolj znana krška suha klobasa. Uspešen razvoj sadjarstva in vinogradništva je med drugim omogočila tudi lastna trgovska mreža, ki se ukvarja z maloprodajo v večjih krajih občine, sicer pa segajo trgovske vezi tudi izven republiških meja — do Beograda, Splita, Mostarja in Pule. Ob nastanku agrokombinata je seveda le-ta moral prevzeti tudi vse obveznosti tedanjih zadrug do kmetov. V ta namen je ustanovil proizvodne okoliše, kjer so kmetijski strokovnjaki pospeševali vse oblike proizvodnje. Povedati pa je treba, da so gospodarstva zelo razdrobljena, na gospodinjstvo odpade le nekaj več kot 2,5 ha obdelovalne zemlje, kmečkih gospodarstev pa je skoraj 5300. Vseeno pa je že leta 1971 Agrokombinat pričel pomagati kmetom pri preurejanju oziroma specializaciji kmetij. Jedrska elektrarna Krško v ustanavljanju CEZ DVE LETI PRVI KI LOVATI Izvršna sveta SR Slovenije in Hrvatske sta v oktobru 1970. leta sklenila sporazum o skupni izgradnji dveh jedrskih elektrarn, od katerih prvo grade v Krškem. Po večletnih pripravljalnih delih, zbiranju in primerjanju ponudb je bila v avgustu 1974 podpisana glavna pogodba s tvrdko Westinghouse za izgradnjo jedrske elektrarne moči 632 MW. 1. decembra 1974 je bila svečana otvoritev del na gradbišču v prisotnosti predsednika republike tovariša Tita, ki je položil temeljni kamen. Jedrska elektrarna Krško bo imela moč 632 MW na pragu elektrarne in bo pri povprečno 7000 obratovalnih urah dajala letno proizvodnjo okoli 4,4 milijarde kWh. Jedrski sistem za proizvodnjo pare je tipa PWR in ga sestavljajo reaktor, dve hladilni zanki ter pomožni reaktorski in varnostni sistemi. Reaktorska posoda, hladilna kroga s dvema uparjalnikoma in del pomožnih reaktorskih sistemov so v dvojnem zadrževalnem hramu iz 38 mm debele jeklene notranje lupine premera 32 metrov in višine 71 metrov. Zunanja lupina pa je iz armiranega betona. Zadrževalni hram preprečuje sproščanje radioaktivnih snovi v okolico. Pri tem velja poudariti, da je zadrževalni hram le ena izmed mnogih varnostnih naprav v elektrarni, ki skrbijo edinole za to, da se radioaktivne snovi ne bi razširjale v elektrarni sami, niti v okolico elektrarne. V reaktorski sredici je 121 gorivnih elementov, ki vsebujejo obogateno uransko gorivo. Jedrska elektrarna Krško bo potrebovala letno okoli 16ton rahlo obogatenega urana. Jedrska elektrarna Krško bo predvidoma pričela poskusno obratovati sredi leta 1979. V juniju 1977 so bila gradbena dela na glavnih pogonskih objektih v zaključni fazi in pričela so se montažna dela. Večji del opreme za elektrarno je bil že izdelan v ZDA, prevoz težje opreme, predvsem uparjalnikov in reaktorske posode pa se bo odvijal od avgusta do oktobra 1977 od pristanišča Reke do gradbišča elektrarne. Istočasno se že pripravlja kader za elektrarno. Zaključeno je osnovno šolanje iz jedrske tehnologije, okoli 35 inženirjev in tehnikov pa se je specializiralo na ustreznih tečajih v ZDA. Omenili smo že, da bo v jedrsko elektrarno Krško vgrajeno veliko varnostnih sistemov, tako da bo elektrarna varen in zanesljiv objekt in to varen ne samo za okolico, temveč tudi za obratovalno osebje. S sodobnimi čistilnimi napravami za tekoče in plinaste odpadke, kot so ionski izmenjevalci, uparilniki, filtri in podobno, se bodo že v elektrarni sami očistile vse odpadne vode, ki bodo ali bi bile lahko onesnažene z radioaktivnimi snovmi ter zrak iz ventilacijskih naprav. Količine radioaktivnih snovi, ki jih bo jedrska elektrarna Krško spuščala v okolico, bodo zato mnogo manjše od naravne radioaktivnosti tal in ozračja: Tudi ni odveč, če poudarimo, da je jedrska elektrarna zelo čist industrijski objekt, saj ne oddaja v okolico niti dima niti saj* SGP PIONIR - TOZD GRADBENA OPERATIVA KRŠKO SGP PIONIR - TOZD TOGREL LESKOVEC PRI KRŠKEM Z dobrim delom do uspehov V sestavu delovne organizacije SGP Pionir Novo mesto, ki šteje devet temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb, poslujeta tudi dve TOZD s sedežem v občini Krško. To sta temeljna organizacija združenega dela Gradbeni sektor Krško, ki je glede na realizacijo druga največja TOZD v Pionirju (leta 1975 je na primer ustvarila 25 % celotne vrednosti opravljenih del Pionirja), druga pa je Togrel — tovarna gradbenih elementov. Glede na realizacijo sicer ni tako pomembna kot TOZD Gradbeni sektor, zanimiv in konjunkturen pa je njen proizvodni program. SPOSOBNOST IN RAZNOLIKOST Na območju občine Krško ima SGP Pionir torej dve temeljni organizaciji, gramoznico, separacijo in betonarno, pa 'tudi glavno skladišče s potrebnimi servisnimi delavnicami za popravilo manjših strojev, tesarsko delavnico, samski dom in blok z garsonjerami. Dejavnost temeljne organizacije Gradbeni sektor je sicer v glavnem na območju občine Krško, Brežice in Sevnica, sega pa tudi izven meja teh občin. Glede na vrsto objektov, ki so jih delavci te temeljne organizacije zgradili, bi njihovo dejavnost lahko razdelili na naslednje dejavnosti: — gradnja stanovanjskih objektov, — gradnja industrijskih objektov, — gradnja mostov in nadvozov, — gradnja energetskih objektov, — gradnja gostinskih in turističnih objektov, — gradnja športnih in rekreacijskih objektov, — gradnja šol in vrtcev. Pri navedenih vrstah gradenj je TOZD sposobna prevzeti vsa gradbena dela, ob sodelovanju svojih kooperantov pa tudi obrtniška dela. V sodelovanju s TOZD Projektivni biro pa je zmožna prevzemati tudi kompletne inženiring storitve. Pri pregledu dosežkov po posameznih vrstah gradenj od konstituiranja v temeljno organizacijo pa do danes, lahko opazimo raznolikost gradenj in sposobnost delavcev te temeljne organizacije. V Krškem so zgradili več stanovanjskih blokov, v Brežicah pa stanovanjske stolpnice za trg ali za že znane kupce. Postavili so tudi stanovanjske bloke v Sevnici in na Senovem. V Krškem so zgradili skladišče v TOZD Imperial, novo tehnično in servisno halo za Slovenija avto, v Leskovcu skladišče za vino, v Šentlenartu pri Brežicah obratne prostore za Slovenija vino, gradili pa so tudi tovarno silikatne opreme za Salonit iz Anhovega. Pri gradnji cest so najpomembnejši objekti v sklopu izgradnje tovarne celuloze in papirja, nasip in cestno križišče pri nadvozu v Krškem, ceste v okviru PPE Brestanica itd. Pri gradnji mostov in viaduktov je prav gotovo največji delovni dosežek krški most in nadvoz z viaduktom. Pred nekaj več kot enim letom je TOZD Gradbeni sektor zaključil gradbena dela pri izgradnji izredno pomembnega energetskega objekta — plinskoparne elektrarne v Brestanici. Zgradili so glavno obratno poslopje, skladišče goriv, objekt kemične priprave vode, stikališče in vrsto drugih objektov. Pri zunanji ureditvi pa so opravili stabilizacijo nasipov in sanacijo pobočij. Med večjimi gradbenimi deli so pomembni tudi turistični in gostinski objekti, med njimi predvsem hotel Donat v Rogaški Slatini, ki je visoke A kategorije. TOZD Krško pa je bila vključena tudi pri gradnji znanega hotela v Zakopanih na Poljskem. VELIK USPEH SE IMENUJE PAPIRNICA Med največje in najpomembnejše objekte, ki jih je zgradila ta TOZD, pa nedvomno sodi izgradnja obrata magnefitne celuloze v tovarni Djuro Salaj v Krškem. To gradbišče bi pravzaprav lahko imenovali tudi eno izmed največjih gradbišč v naši ožji domovini. Posebej je treba poudariti, da je gradnja tekla brez zastojev in kar še največ velja — zaključena je bila mesec dni pred predvidenim rokom. To gradbišče je obsegalo več kot 30 posameznih objektov, posebnost gradnje pa je bila v tem, da je potekala na izredno zgoščenem kompleksu, potrebno je bilo rušiti stare objekte, proizvodnja v obstoječi tovarni je tekla normalno, sproti pa je okrog 300 delavcev montiralo tudi opremo. Delo je potekalo tudi v nočnih izmenah, ob sobotah in nedeljah. Delavci so morali skopati nad 100.000 kubičnih metrov različnega materiala, vgraditi 20.000 kubičnih metrov betona, 1600 ton armature in 58.000 kvadratnih metrov opažev. Vsa ta dela so veljala 187 milijonov din. S to izgradnjo se je bistveno povečal obseg proizvodnje celuloze, saj se je letna zmogljivost od dosedanjih 57.000 ton povečala na 161.000 ton. Nedvomno lahko za> TOZD Gradbeni sektor iz Krškega zapišemo, da se ukvarja z moderno gradnjo, ki jim omogoča kratke roke in nizke cene. V letošnjem letu ima TOZD Krško precej gradbišč, med najpomembnejše pa prav gotovo sodi gradnja poslovnega centra z delavskim domom v Krškem. Gradijo tudi v občinah Brežice, Nerezine in v Zagrebu. Sodelovali so tudi pri izgradnji Sončnega zaliva na Malem Lošinju. Zanj je SGP Pionir zaradi izredno hitre in poceni gradnje dobil obilico priznanj. Gradijo še v Zvorniku in v Libiji, v kratkem pa bodo ponovno šli v Posočje. Proizvajalci tovarn in stanovanj Na prostranem Krškem polju, ki je bogata surovinska baza za proizvodnjo prefabriciranih armirano betonskih elementov, ima SGP Pionir Novo mesto tovarno gradbenih elementov, znano kot TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem, kjer izdelujejo montažne gradbene elemente za stanovanjsko gradnjo in industrijske montažne hale z montažnimi fasadami. Delavci Pionirja so 1970. leta sprejeli investicijski načrt za gradnjo te tovarne z namenom, da bi se vključili med tiste delovne organizacije, ki se trudijo gradbeništvo preseliti v čimvečji meri s klasičnih gradbišč v tovarne. Ko danes po šestih letih dela analizirajo prehojeno pot, lahko s ponosom ugotovijo, da so bili to zelo pomembni koraki, saj so se sicer težke razmere gradbenega delavca izboljšale. Delajo v zaprtih proizvodnih dvoranah, kjer jih ne ovira dež in sneg in ne pride blizu zima. Dvaindvajsetčlanski kolektiv, ki je pričel z uvajanjem proizvodnje, je danes temeljna organizacija Pionirja s 120 zaposlenimi in zaokroženim proizvodnim programom. V prvih letih obratovanja so izdelovali montažne armirano betonske elemente za ločno halo, ki smo jo sprva prodajali le na domačem področju, v naslednjih letih pa tudi k sosedom na Hrvaškem, v Bosno in Hercegovino in tudi v Črno goro. Iz tega obdobja se spominjajo številnih objektov, ki so danes proizvodne dvorane za lesno predelovalno industrijo, tekstilno industrijo, farmacijo, najrazličnejša skladišča. Uspešno pa so se vključili tudi v vse bolj razvijajoči se zeleni plan. Zlasti mogočni so naslednji objekti: ŠIP Oštrelj v Bosanskem Petrovcu z 18.000 kv. metrov pokritih površin — tovarna stavbnega pohištva, Ko- njuh Živinice z 12.000 kv. ^ trov pokritih površin, tovar®3 stanovanjske opreme, Šatot Glamoč z 9600 kv. metr°v’ ološčic v Tovarna keramičnih pl' Račjem Selu pri Trebnjem- primer pa lahko navedemo tu skladišče, zgrajeno v Slav0® skem Brodu za potrebe tamkaj3 nje trgovske mreže v povrsi v 70 9500 kv. metrov, zgrajeno koledarskih dneh. Montaž®6 1 na ločne konstrukcije izvajajo razpetinami do 30 m ter so lahk® eno in večetažne. Potrebe tržišču so pokazale, da je P° trebno gradnjo industrijskih h®1 na montažni način razvija naprej, še zlasti zaradi prihra® ^ kov v energetiki. Armira®0 v betonska hala, zgrajena z vgf® jenimi izolacijskimi materiali p° t sistemu Pionir, daje po tej str® zelo ugodne rezultate in i®1^ prednosti pred ostalimi siste®j gradnje industrijskih hal. Zar®1 izredno velikega števila tak® zgrajenih objektov, saj so v štif'J' letih postavili več kot 340.0® kv. metrov najrazličnejših rič®1' jektov, so v lanskem letu pr izdelovati mmontažno hal° dvokapno streho in v letošnj6®1 letu še montažno halo z rav®® streho. Prve izkušnje v nov sistemih že imajo. Trenut®0 gradijo v ravnem sistemu nov® enoetažno proizvodno dvora®® Laboda TOZD Libna v Kršk®®1 in več objektov v dvokapn® sistemu, tako Žito TOZD imP® rial Krško, nove garaže za Tra® šport Krško in proizvodno dv° rano Agrotehnike v Brezi®®*1 Kot smo že omenili, izdeluj®)'0 tej Pionirjevi tovarni tu^ i montažne ploskovne elem®® za stanovanjsko gradnjo. Gr® atir®)0 montažne stene, ki jih mont na zabetonirane skelete p° stemu tunelskih opažev P°vSjj, tam, kjer dela Pionirjeva gra bena operativa. Fasadne . izdelujejo v najrazličn®)5 barvnih odtenkih, barve P dodajajo v svežo mešanico h®1 ( 1 j na. Za te izdelke, ki so sicer z' zahtevni, imajo vse potu eb®£ ateste oziroma ustrezajo n® šil® i predpisom. Te elemente v . iN'1 času montirajo v stanovanj' soseski Drska — Novo mest°’ Krškem, v ljubljanskih SŠ 7-1 in BS 3. Osvojeni sis^ montažnih fasadnih sten in P tu®*' delnih sten dopolnjujejo razne izvedbe montažnih s nišč, podestov in balkon® ograj. Če pogledamo v proizv danes, lahko ugotovim0' polno zasedena, saj je org; -odnj® da j£ ani^i' . z n®' rana v treh izmenah, to J® * prekinjemim delovnim ®aa°z3 kar daje ugodne možnos i dober gospodarski rezultat- sprejetem srednjeročnem . zvojnem programu bodo v | njem letu dokončali drug0 ^ tovarne z nakupom nek®1^^ pomembnih strojev, razen ^ pa zgradili nove garderob®'^ dilnico s kuhinjo in manj*®®^ pisarniške prostore nj' nanr skrb namenjajo tudi 4 ^g. ureditvi oziroma urejanj0 ^ s0 Ija. Sicer pa so prepričani- .j„.-----f,-----,— r . sprejeti razvojni program ■ hove TOZD dobro zastačjj|i ter da bodo prizadevanja- ^ vlagajo v razvoj sodobne te logijetrodila dobre sadove- »Tukaj je vse drugače!« tM __ Hidromontaža Maribor je med najpomembnejšimi graditelji jedrske elektrarne ' Krškem — Ob izredno bogatih izkušnjah "aš jedrski prvenec vendarle pomeni do-J,6j najtrši oreh — »Strli ga bomo, kot smo *e vse; zaradi nas ne bo zamud!« pravijo p velikem gradbišču naše j, ,e jedrske elektrarne v /^em smo obiskali vodjo ^db'šča mariborske EM-HI-,,HoMONTAŽE, Jožeta Vide-diplomiranega inženirja in ^ Sovega najbližjega sodelavca v> Pisnika, operativnega gradbišča in Franca Starca, 1° operativne priprave dela v adbišča. Z njimi smo se zapletli Zatiimiv pogovor. (,jv*^sa številna dosedanja grad-°a> na katerih je doslej EM-°niontaža po Jugoslaviji in *idr, P°VSi ,ern svetu, so bila »klasično« ! (r®anizirana. Pri jedrski elek-' cel^' Pa ie precej drugače. Od ' lav°tne8a sedanjega števila; de-CV’ jib je okrog 500, je več 1 lih Cetrtina zaposlenih v tehnič-L,ln drugih pripravljalnih služ-i |,ar gradbišča. Tako organizacijo : a ^uje način dela glavnega ! oj,- aiCa vseh del, ki je na tem ) ra znana ameriška korpo-i g^3 ^estinghouse iz Pittsbur-so pripovedovali naši ’ Y0rniki' ’ tu izhaja iz same struk- ^ Pogodbe, po kateri je bila rjv Pana navedeni severnoame-’ Ha 1 korPoraciji izvedba vseh del tu^drski elektrarni in iz struk-. oaj P°dpogodbe za izvajanje, v Meri01 Prirneru montažnih del. skl 6111 ko za dmge objekte dok aj° Pavšalne pogodbe za ! i2v ave in storitve na podlagi ! jeHedbenih Projektov, so dela na . rski elektrarni da firma Westinghouse (jef*rneia ob sklenitvi pogodbe trnrnlrane8a P10!6^13 za to elek-re(j °‘ Projekt izdelujejo vzpo-bo^0 z gradnjo. Velik del izved-jej 6 dokumentacije »razdelju-tijn * na samem gradbišču prak-gra ? sProti, tako kot se dela pri na£j nj’ objekta odpirajo. Tak Z "dela seveda zahteva širšo in f b° tebničnih, komercialnih .lnančnih strokovnih služb nih« CeV' Te v primeru »klasič-' vP°godb in objektov niso dol st®vilne, saj je veliko stvari ^enih Priprav s samim projektom in fadbišč ;meni, d e ter spremljava na ču manj obširne, kar P0i.,c tej !Tni\da je na gradbišču pre-kom a.n^ * režije«. Pa tudi same je zej° e ka^ovosti in postopkov t'nkle° Ve*'ko’ saJ 3e jasno, da na tov arni elektrarni med obra- Vedat^eni ne sme Prav n'^ °dpo-l>etj v1' ^a to pa je treba poskr-6 r*1^ montažo. Tudi tega ^ agih objektih ni v taki meri. burng d"!0 prve jedrske elek-Va-S’.VSi 'zva3alci gradbenih, 1'nbira-n'h 'n Projektantskih del bodo hogate izkušnje, ki za j P.rav gotovo zelo koristne djih deI pri vseh nasled- Mord S,h jedrskih elektrarnah. PodlaEj ■ k"10 ta^rat prav na PaŠeme -,Zkušenj> Pridobljenih na ^dizan6 .rskern prvencu, mogli nah ski 6 ana jurskih elektrar-TU(1iepati Pogodbe »na ključ«. noPo|„;-aniOUPravno in družbe-taža Cno je EM-Hidromon-0rgani2j°^e gradbišče vzorno Syet „r 'a:. na gradbišču imajo 'Pedsebn^ 'a"a’ komisijo za S'adikainlna delovna razmerja, organ' 0r8an'zacijo, mladin- 130 elanov Cij°’ ki Šteie okro8 ’ rnocno osnovno organizacijo Zveze komunistov. Zelo aktivno je športno življenje monterjev EMH na tem gradbišču: na nedavnem tradicionalnem tekmovanju monterjev vseh gradbišč EM-Hidromontaže so ekipe gradbišča nuklearke zasedle številna prva mesta._ DOSLEJ NAJTRŠI OREH Strokovno in organizacijsko sodi to gradbišče med največja in najbolj zahtevna gradbišča EM-Hidromontaže v vsem 30-letnem delovanju te delovne organizacije pri gradnji energetskih in industrijskih objektov doma in v tujini. Največja gradbišča so doslej bila: HE Djerdap, TE Šoštanj III, Tarbela Dam v Pakistanu. Na višku del, »v konici«, bo EM-Hidromontaža v Krškem zaposlovala približno 700 delavcev ali tretjino vseh monterjev te delovne organizacije. To pomeni, da bo tedaj nekaj mesecev to gradbišče dajalo tretjino vse realizacije. »Priprava dela je izredno zahtevna, saj ameriški partner zahteva za vsako delo vnaprej napisan postopek,« pravi operativni vodja Drago Pisnik. Pri obhodu objekta smo lahko zaznali grandioznost objekta in zahtevnost dela, ki ga bodo v naslednjih nekaj deset mesecih morali opraviti monterji. EM-Hidromontaža ima nalogo montirati kompletni nuklearni del objekta, ki ga pogosto imenujejo tudi primarni. V tem sklopu so kompletni reaktor, dva paroge-neratorja, črpalni sistemi z glavnimi in pomožnimi cevovodi, vsi pomožni sistemi, vsa pripadajoča elektrooprema, oprema za avtomatiko in merilno regulacijsko tehniko ter vsi sistemi ogrevanja, ventilacije in klimatizacije. Tako imenovani sekundarni del elektrarne s pomožnimi sistemi pa bodo montirali monterji delovne organizacije D j uro Djakovič iz Slavonskega Broda. DOSTI »NEVIDNEGA« DELA Čeprav so monterji EM-Hi-dromontaže izdelali in vgradili že nad 1200 ton pločevinskih delov, okoli 140 ton drenažnih cevi, več kot 700 ton nerjavečih, 200 ton ogljikovih cevi, nad 140.000 m raznih kablov, pa obiskovalec objekta tega ne vidi, saj je skoraj vsa našteta oprema vgrajena v beton. Vidni pa sta dve veliki stotonski posodi, montirani v veliki cilindrični stavbi (kontej-mentu), v kateri bo vgrajena vsa nuklearna oprema: reaktor, parogeneratorja in drugo. Obe posodi so že montirali zato, ker je sedaj tu več prostora, ko še ni reaktorja in parogeneratorjev. Sedaj montirajo že tudi opremo in kanale za gretje, ventilacijo in klimatizacijo ter kabelske police, na katere bodo kasneje položili na stotine kilometrov energetskih, merilnih in krmilnih električnih kablov. »Z deli smo bili oziroma smo prav toliko v zaostanku kot gradbinci, kajti naše dosedanje delo je bilo vezano nanje,« pravi vodja gradbišča Jože Vide. Da pa so bile zamude čim manjše, so delavci marsikatero soboto in nedeljo prebili na gradbišču. ZAHTEVNO IN ZANIMIVO BO VSE DO KONCA Prav tako kot prevoz sam bo zanimiva in zahtevna montaža teh težkih komponent. To bodo opravili s posebno dvižno konstrukcijo, ki so jo projektirali v ta namen in jo bodo v kratkem izdelali. To napravo bosta za montažo težke opreme uporabili obe montažni delovni organizaciji: EM-Hidromontaža in Djuro Djakovič, vsaka na svojem delu objekta. Prek 300 ton težke komponente bodo s to napravo postopno dvignili, nato pa jih skozi posebno odprtino reaktorske valjaste zgradbe horizontalno porinili v samo stavbo. Tu bo breme prevzel posebni polarni žerjav, ki ga izdeluje ljubljanski Litostroj in ga bodo kmalu poslali na gradbišče. Delo, ki še čaka monterje EM-Hidromontaže na tem objektu, je zelo zahtevno. Položiti bo treba zelo veliko oblog iz nerjavečega jekla, veliko cevovodov, veliko druge zahtevne opreme. Vse mora biti montirano in zavarjeno natančno in brezhibno. Zelo zahtevna bodo tudi elektromontažna dela, pa montaža opreme za meritve, zaščito, avtomatiko in regulacijo. Vendar: njihovi izkušeni monterji se teh nalog ne bojijo. »Delali smo že v NDR, Pakistanu, Cejlonu, Nigeriji, Siriji, Libiji, ZRN, Maroku, toda nikjer na tako zahtevnem in po svoje tudi zanimivem gradbišču kot je tukaj. Sodeloval sem tudi pri gradnji atomskega reaktorja v Vinči, toda tukaj je vse nekaj drugega,« je z navdušenjem in ponosom govoril naš »vodič« po gradbišču Drago Pisnik. Pa pristavimo še: čeprav je tukaj vse nekaj drugega, nam navdušenje delavcev ugledne jugoslovanske montažne delovne organizacije EM-Hidromontaže iz Maribora daje vsa zagotovila, da bodo popolnoma uspeli na tem objektu. Zaradi njih,kot pravijo,ne bo pri gradnji objekta nobene zamude. Vsi se zavedajo, da je naš jedrski prvenec energetsko zelo pomemben. Zato so še tako zagnani v to zahtevno delo, ki ga opravljajo z ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Zaželimo tem našim pionirjem pri gradnji prve jedrske elektrarne uspešno delo! TUDI PREVOZI IZJEMNO TEŽKE OPREME Razen montažnih del na reaktorski opremi je EM-Hidromontaža prevzela tudi prevoz vse opreme za elektrarno do gradbišča v Krškem. Posebno zahtevno nalogo predstavlja prevoz najtežjih komponent opreme, ki jo je kooperacija Westin-ghouse pripeljala iz ZDA v pristanišče na Reki. To so zelo dragoceni in dimenzijsko zelo veliki deli elektrarne. Tudi njihova teža je izredna. Najtežji kosi so težki kar 323 ton. Za ta prevoz je EM-Hidromontaža sestavila poseben konvoj specialnih vozil, ki je dolg okrog 102 m, z naloženim enim paro-generatorjem, težak pa kar dobrih 600 ton. S tem konvojem bodo potem, ko so nedavno prepeljali od Reke do Krškega poskusno breme težko 320 ton, prepeljali še štiri velike komponente: dva parogeneratorja, reaktorsko posodo in stator električnega generatorja. Za pot enega takega konvoja od Reke do Krškega in nazaj (skupno približno 400 km) je potrebnih 25 dni. Prav te dni je bil na poti prvi parogeneratpr. Nato bodo do zime prepeljali še ostale tri težke komponente. Nato pa še skupno okrog 40 težkih — čeprav precej lažjih — delov opreme. Pa nešteto normalnih tovorov! Za prevoz težke opreme imajo delavci EM-Hidromontaže bogate izkušnje, čeprav so doslej prepeljali najtežji kos, ki je težak samo 180 ton. Za take prevoze je EM-Hidromontaža odlično opremljena, saj ima vlečna vozila in velike prikolice z velikim številom koles za prevoz najtežjih bremen. Mimogrede povedano: s temi vozili so šli konec lanskega leta pomagat prevažat težko nuklearno opremo za avstrijsko jedrsko elektrarno, ki jo gradijo blizu Dunaja. K opremi, ki so jo že imeli, so dokupili specialni vezni most, ki povezuje dve veliki prikolici tako, da lahko s tako sestavljenim vozilom vozijo težko in dimenzijsko zelo veliko opremo, kakršna je na primer parni generator. Tudi na transportu se ne sme nič zatakniti. Cesta od Reke do Karlovca je zelo težavna in ovinkasta, ima mnogo vzponov. Zato jo je bilo potrebno prilagoditi Hidromontažinemu konvoju. To je zahtevalo obsežna projektivna preureditvena dela, kar vse je organiziral investitor. Tako prilagojeno cestno traso so potem preizkusili s poskusnim tovorom, ki je — sestavljen iz betonskih kock — po merah in teži natančno simuliral pravo breme. Ko so delavci — specialisti EM-Hidromontaže vozili to poskusno breme, so na cesti sproti risali »trajektorije«, ob katerih vozniki petih težkih vlačilcev sedaj prevažajo pravo breme. IMPERIAL KRŠKO — TOZD živilskega kombinata ŽITO KOVINARSKA Krško — člen v verigi proizvajalcev opreme Na pragu novih uspehov Obiskali smo IMPERIAL, temeljno organizacijo združenega dela ŽITO v KRŠKEM, v mestu s starodavno tradicijo, ki se pripravlja na praznovanje 500-letnice obstoja. Zgodovina prvič omenja Krško že ieta 895, čeprav najdbe pričajo, da je tod živel človek že v predzgodovinski in pozneje v rimski dobi. Krško je v 14. stoletju trg, od leta 1477 pa mesto. Tu je na primer 1573. leta baron Turn s pomočjo Uskokov potolkel kmečke puntarje, v teh krajih je še do leta 1862 uspevalo savsko brodarstvo itd. In med podjetji, zaradi katerih postaja Krško vse močnejše industrijsko mesto, je tudi IMPERIAL, temeljna organizacija združenega dela ljubljanskega Žita. Zametki tega podjetja segajo v konec'preteklega stoletja, v obdobje poburžoaznih revolucij v Franciji, ko je oblast pregnala redovnike trapiste iz Dombesa. Beguncem je nudila stara Avstrija zatočišče in kmalu so se pojavili v Rajhenburgu, današnji Brestanici. Že leta 1888 so začeli graditi tovarno in pred koncem stoletja začeli v njej izdelovati čokolado in razne likerje. Za takratne čase proizvodnja ni bila majhna, saj so izdelali po 200 kg čokolade in 700 litrov likerjev dnevno. V prvi svetovni vojni je pomanjkanje surovin seveda ustavilo proizvodnjo, po vojni je delo spet steklo in se je proizvodnja dvignila na 500 kg čokolade dnevno. Tovarna pa ni obratovala med drugo svetovno vojno. Po nacionalizaciji leta 1947 in po preselitvi v druge prostore pa je dvignila proizvodnjo na kar 2000 kg kakavovih proizvodov in 2.500 litrov likerjev dnevno. Kasneje je proizvodnjo likerjev zamenjala proizvodnja fondant izdelkov, te pa še kasneje krem čokolada. Zaradi nerentabilnosti je podjetje proizvodnjo ukinjalo in leta 1967, torej pred desetimi leti, kupilo prvo Imijo za proizvodnjo žvečilnih bonbonov. V tem času je bila razdrobljenost slovenske konditorske industrije velika in stihijski način proizvodnje že nemogoč. Podjetja Šumi Ljubljana, Gorenjka Lesce in Imperial Krško so videla izhod samo v integraciji. Tri leta pozneje jih najdemo združene z Živilskim kombinatom ŽITO. S tem pa so bili uresničeni pravi pogoji za tehnološko in proizvodno enotno organizirano slovensko konditorsko industrijo- Danes je TOZD IMPERIAL — tovarna za proizvodnjo gumijevih bonbonov po količini, asortimentu in kvaliteti vodilna proizvajalka gumijevih bombonov v Jugoslaviji. In če se povrnemo nazaj v leto 1970, v čas združitve z Žitom, predstavlja to obdobje mejnik in prag, ki ga je IMPERIAL prestopil na poti k napredku. Združitev in razdelitev nalog med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela soprispevali, da je IMPERIAL‘nizal uspehe iz leta v leto. V naslednjih petih letih se je celotni dohodek povečal za 548 %, ostanek dohodka za 324 %, fizični obseg proizvodnje za-239%. Pri tem se je število zaposlenih povečalo za 63 %, izvozne količine pa za 29-krat! Prav tako je potekalo poslovanje tudi lani in se nadaljuje v letošnjem letu, ko podjetje beleži rast vseh dejavnosti. Podatki pa dokazujejo preprosto ugotovitev, tisto, kar so nam povedali v tovarni, da namreč praktično nimajo zalog v skladiščih in da bi lahko prodali doma in v tujini še več, če bi jim to dovoljevale zmogljivosti, ki jih izkoriščajo do skrajnih meja. In vendar teži IMPERIAL naprej, delovni kolektiv želi do leta 1980 znatno povečati fizični obseg proizvodnje, hkrati pa tudi izvoz. To pa bo možno seveda samo s povečanjem proizvodnih zmogljivosti. Zdaj že gradijo nove objekte za proizvodnjo žvečilnih bonbonov, dosedanje proizvodne prostore pa bodo uporabili za pomožne dejavnosti. »Selitev« proizvodnje je predvidena v letošnjem decembru in delovni kolektiv, ki se zaveda te velike akcije, se je samoiniciativno odločil, da bo učinke svojega dela, opravljenega v 10 prostih sobotah, podaril v korist poslovnega sklada in tako doprinesel še svoj osebni delež za hitrejši razvoj. Med prihodnje načrte srednjeročnega programa pa sodi tudi izgradnja nove pekarne na področju brežiške občine, ki bo s kruhom in pecivom oskrbovala 55 do 60 tisoč prebivalcev. Temeljna organizacija IMPERIAL je na pragu novih uspehov. Hkrati pa je dober primer, da delovni kolektiv, ki je samoupravno trdno organiziran, zmore premagati prenekatero oviro in tako uresničiti načrte v korist vse naše delovne skupnosti. oad Uspešni na trgu Kovinarska Krško vstopa v svoje 24.1eto obstoja. V primerjavi z renomiranimi tovarnami opreme je Kovinarska še mlado podjetje. Njegov kolektiv je v neusmiljeni borbi za obstoj na tržišču dokazal, da je dovolj prilagodljiv in dovolj vitalen, saj se ni le obdržal, temveč da iz dneva v dan širi svoje zmogljivosti in se loteva novih in zahtevnejših nalog. Iz majhne obrtne zadruge, ki jo je leta 1954 osnovalo deset obrtnikov, je že naslednje leto nastalo obrtno podjetje s 40 zaposlenimi, leta 1962 pa je to podjetje dobilo svoje sedanje ime — Kovinarska. poznana kot solidno podjetje ter si je pridobila zaupanje naročnikov. Po preselitvi na sedanjo lokacijo v letu 1964 se je podjetje poleg izdelave livnih loncev in opreme za železarstvo usmerilo tudi v izdelavo netlačnih in tlačnih posod v tej meri, da je bilo potrebno nabaviti stroj za izdelavo podnic, s katerimi zalagajo skoraj celotno jugoslovansko tržišče. Nova usmeritev je pomenila tudi uspešen prodor v ladjedelništvo in v proizvodnjo opreme za kemijsko in petroke-mijsko industrijo. Tipični primeri teh proizvodov so tlačni reaktorji za kemično industrijo ter linijo za proizvodnjo p08® j Tem linijam pa se je pridružil3*c| linija za izdelavo asfaltnih baz P0 licenci zahodnonemške tvr^8 Wibau. Asfaltne baze so zaradi p05; ganja v področje strojegradnja'11 konstrukcij ter zaradi vključil avtomatike nov korak k uvaja0)11 proizvodnje kompla^f opreme namesto dosedaOJ elementov naprav. Najnovejši program, k* ^ delno še v razvoju, je proizv0Cr nja kompletne opreme za nišča civilne zaščite, s katef0** Kovinarska aktivno vključuj6* sistem splošnega ljudski1 Danes Kovinarska združuje 600 članov kolektiva ter se uvršča med srednje velika podjetja za izdelavo opreme. Obenem z naraščanjem števila zaposlenih in s spreminjanjem kadrovske strukture se je spreminjal tudi program proizvodnje. Prvotno nezahtevno obrtniško proizvodnjo je zelo hitro nadomestila izdelava konstrukcij, ki je dosegla svoj največji razmah v.letih 1960—1964. Po uspelih konstrukcijskih izvedbah, kakšne so viseči most v Sisku, Modna hiša v Zagrebu, Festivalna dvorana na Bledu, železniški most v Makedoniji, radijska antena na oddajniku Beli križ pri Portorožu ter domala vsi večji televizijski stolpi v Sloveniji, je Kovinarska postala ter izmenjevalci toplote, separa-torji in rezervoarji za petroke-mijsko industrijo. Nova področja dela so prinesla tudi uporabo plemenitejših materialov, kakršni so drobnozrnata mikrolegirana jekla in nerjavna jekla ter uporabo najsodobnejših postopkov varjenja, povezanih z enakovredno kontrolo kvalitete z rentgenom, ultrazvokom in magnetometrom. Tehnično in tehnološko je Kovinarska danes sposobna zadostiti vsem zahtevam izdelave po domačih in tujih standardih. Obseg in raznovrstnost del so zahtevali izoblikovanje oddelkov za posamezne vrste naročil. Kovinarska ima danes specializirano linijo za proizvodnjo jeklenih montažnih silosov za žitarice odpora in s tem doprinaša u pitvi naše obrambne moči- , Kovinarska je ves čas sV0^j-obstoja načrtno skrbela predek in šolanje kadrov s P J čevanjem in štipendiranj6!1' vseh ravneh izobraž ževanja šolanja. Skrb za delovnega || veka se odraža tudi v orga0'^^ oddiha, sodelovanju pri šp° in kulturnih prireditvah, °r® tCf zaciji družbene prehran6 v S, izboljševanju delovnih is* Na osnovi izkušenj iz P Sc _ iška1". klosti ter nenehnega 1 novih možnosti zre kole ^ zaupanjem v bližnjo boCl0^jjf in upa, da si bo s kvaliteto JI izdelkov ohranil svoje v°j,vf mesto na področju izdelave ; ^ litetne opreme.