VKLJKO
PRISPEVEK K ZGODOVINI SKOJ V šKOFJI LOKI
IN NA GORENJSKEM MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO
v jubilejnem letu, ko prodaDljamo 40-letnico ustanomtoe
Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ. hi rad D.s<ij o
skromni obliki prispeval k osvetlitvi zgodovine SKOJ v našem
mestu in ini dorenjskem. PraozapTan je bilo mišljeno,
naj hi širši krofi skojevcev. ki so sodelovali v SOB. dal svoje
prispevke, ki bi zbrani predstavljali tenieljitejši oris razvoja
organizacije in važnejših dogodkov od ustanovitve SKOJ u
Skofji Loki do osvoboditve. Zbiranje podatkov, ki je bito
organizirano po mladinski organizaciji v aprila t. /.. pa na
žalost ni uspelo. Od približno 2J anketiranih, jih je odgovorilo
le i>cl. V svoje opravičilo naj navedem, da si iz objektivnih
razlogov nL-^em mogel pomagati z ohranjenimi dokumenti, ki.
žal. še niso urejeni. Sestavek opiratn predvsem na svoj spomin,
zato v opisu manjkajo imena dntunu. akcije in drugi podatki.
Vpam pa. da bomo s sodelovanjem vseh preživelih
uspeli v doglednem času opisati vsaj del velikih naporov
lisočev mladincev in rnladink v borbi z;; narodno in socialno
osvoboditev. Ce bo moj prispevek vzpodbudil k i>isanju preživele
udeležence naše revolucije s področja skojevskega
dela Jia Gorenjskem, bom zelo zadovoljen.
Medtem, ko je v nekaterih mestih Gorenjske, kot so Jesenice, Kranj
in Tržič, obstajala skoj<nska organizacija že pred letom 1941, je v Škofji
Loki ni bilo. Začetki skojevskega dela \ Škofji Loki segajo v leto 1941.
v prvo leto okupacije.
Pred drngo svetovno vojno v Skofji Loki res ni bilo dosti industrijskih
podjetij in delavstva, vendar je bilo v tekstilni tovarni Brumen & Ihaler.
pri F. Sehiieiterju. v predilnici na Trati, v lesni industriji in drugih jiodjetjih
zaposlene razmeroma dosti mladine. Poleg tega je bila v Škofji Loki
zelo močno razvita obrt, ki je zaposlevala veliko število vajencev. Bilo pa
je tudi dosti dijakov loške meščanske šole ter gimnazijcev, učencev strokovnih
šol in študentov, ki so se dnevno vozili v Kranj in Ljubljano.
Pri mladini je obstajala težnja po političnem delu, kar tudi dokazuje
obstoj mladinskih skupin pri raznih takratnih meščanskih strankah. Mladina
je v te skupine vstopala iu se v njih bolj ali manj izživljala. Dobršen del
mladine pa je iz režimskih strank kmalu izstopil, ker jim programi in
praksa le-teh niso odgovarjali. V glavnem se je mladina opredelila za telovadne
in športne organizacije oziroma društva. Del mladine se je udejstvoval
pri Sokolu, del pa v športnem društvu »Sora« oziroma pozneje pri
»slovenskih fantih-. Tako \ enem kot v drugem društvu je bilo veliko število
pozitivne mladine, ki se je v odločilnem času pravilno orientirala. Okupacija
28
je povzročila pri mnogih mladincih pripravljenost na organizirani odpor, na
borbo iii tudi ua žrtve.
.Možnosti za organizacijo SKOj v .Škofji Loki pred letom 1941 so bile
vsekakor dane tako kot v drugih krajih Gorenjske, vendar zaradi razmeroma
jioznega formiranja osnovne partijske organizacije niso bile izkoriščene.
Poleti 1941 je prišel v Škofjo Loko Stane Žagar mlajši, prvi organizator
SROJ v Škofji Loki. Zliral je okoli sei)e mladince in mladinke — prAC loške
mladinske aktiviste. Govoril jim je o partizanski borbi, o borbah prve
tržiške in kamniške čete. o Komunistični partiji Jngoslasije. o SKOJ, o
Sovjetski zvezi. Stane Žagar je dal tudi
pr\e naloge za akcije in delovanje med
mladino. Prvi sestanki z njim so se vršili
pri Svetku Kobalu. Pozneje pa se je krog
mladincev razširil in so se sestanki vršili
na Primoževi žagi, v Stari Loki in drugod.
Med prvimi organiziranimi mladinci
v Škofji Loki so bili: Svetko Kobal. France
Kavčič, Meri Govekar, Lojze Berčič.
Marija Jamnik, Ferdo Gartner, Urh Kalan,
Tone Svoljšak. Janko Sink. Stane
Konstantin, Pavle Gosar in še nekaj mladincev
in mladink. Ti so sami ali pa s
pomočjo drugih mladincev pričeli z raznimi
akcijami.
Prva večja akcija je bila izvršena na
bivšem sokolskem telov^adiščii v Puštalu.
Nemci so immeravali v nedeljo 24. avgusta
1941 z velikim hrtipom in parado
ustanoviti v Škofji Loki Wehrmannschaft.
Slovenska mladina naj bi dobila nemške
vojaške uniforme, da bi se v njih skupaj
z GestajKim, SS in nemškim vojaštvom
udeleževala pohodov proti partizanom.
Trije mladinci, Kobal, Kavčič in Kalan, so to nemško akcijo preprečili. Na
predvečer so prišli na telovadišče ter na kamtiitem stebru prerezali žico
za zastavo, na severni in na južni strani telovadišča pa na ograji nalepili
napis iz samih propagandnih lističev: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Celo
telovadišče so posuli z lističi, na katerih so bili napisi: Živela OF, Živela
KPJ, Živeli partizani i. dr. Naslednji dan, to je v nedeljo zjutraj, so se
začeli zbirati tisti, ki so jih Nemci poklicali ter so pobirali in čitali razirošene
lističe. Gestapo je vse ljudi takoj razgnal, Wehrmannschaft pa je bila
v Škofji Loki ustanovljena šele spomladi 1942. Propagandne lističe za to
akcijo je pripravil Ferdo Gartner.
Druga večja akcija, pri kateri so mladinci sodelovali, je bila izvedena
v pletilnici A. Savnika 24. novembra 1941. Iz Cankarjevega bataljona so
prišli v Škofjo Loko k Pavletu in Jožetu Kavčiču tega dne zgodaj popoldne
tovariši Stane Žagar, Jože Gregorčič, Jaka Bernard. Henrik Biček in še dva
borca ter skupaj pripravili načrt. Ob desetih zvečer pa je bila izvedena
akcija, v kateri so iz omenjene pletilnice partizani in sodelujoči aktivisti
odnesli vso zalogo volnenih izdelkov. V hudi zimi 1941—1942 so tako nosili
Sluiic Zaf^ar mlajši, prvi organizator SKOJ v
Sltofji l^oki. (Po originalu v loškem muzeju.)
29
borci Cankarjevega bataljona jopice in puloverje, zaplenjene v tej akciji.
Od mladince\ sta pri akciji sotlclovala f ranče Kavčič in Svetko Kobal.
Frvef/ra decembra 1941 sta ()F in mladinska organizacija izvedli v Škofji
Loki plebiscitno uro — mislim med šesto in sedmo z\ečer — ko naj bi nihče
od Ločanov ne šel na cesto. Akcija je uspela, saj je bilo mesto res kot
izumrlo. Potem so mladinci izvedli še veliko trosilno akcijo po vsem mestu.
Poleg tega je skupina mladincev pripravljala kaznovanje nekega dekleta,
ki je hodila z nemškim oficirjem. Zaradi nekonspiratis nosti enega sodelujočih,
[la akcija ni bila izvršena. Mladinci so nameravali dekle ostrici.
Po navodilih organizacije je na Primoževi žagi nekaj mladincev stalno
čistilo municijo. ki je bila po kapitulaciji stare države prinesena iz Poljanske
doline, ali nabrana v Skofji Loki. Žagar Primož Prezelj je po
navodilih OV napravil bunker, kjer se je razdeljevala literatura, ki je
takrat že organizirano krožila med mladino. \ tovarni Brnmej) & Ihaler
sta med tovarniško mladino delovala France Kavčič in Lojze Berčič. Zlasti
je bilo organizirano kroženje in čitanje literature OF. mladina tega ptnljetja
pa je bila aktivna tudi izven tovarne, s čimer je pokazala svojo \ isoko
zavest. Mladinci v Stari Loki so imeli svojo skupino, ki jo je vodil Lojze
Berčič. Tmeli so redne sestanke, širili so literaturo OF' ter pridobivali drugo
mladino in jo pripra\ljali na oboroženo borbo. Rezultat dela te skii[)itie je
bil v veliki meri tudi odhod 12 mladincev v NOV spomladi 1943. Mladinska
skupina je bila tudi povezana z odborom OF v Stari Loki. Delavna aktivistka
Meri Covekar pa je medtem navezala stike tudi v Poljatiski dolini
in v Zireh. kamor je pošiljala literaturo, dajala pobudo in navodila za
mladinsko organizacijo ter tudi pozneje, v letu 1942, vzdrževala redno zvezo.
Akcij mladine je bila še cela vrsta; tudi sodelujočih ni moči vseh omeniti.
Dokaj akcij je bilo tudi spontanih. Potrebno bi bilo, da bi vsi sodelujoči
opisali svoje delovanje, da se na ta način zberejo in ohranijo podatki
o naši ndadini. njenem delu in sodelovanju od začetka iiarodnoos\ obodilne
borbe naprej.
Dne 18. decembra 1941 je Gestapo aretiral Jožeta, Franceta in njunega
očeta Ivana Kavčiča, brata Peter in Pavle Kavčič pa sta pobegnila in še
istega dne skupno z drugimi loškimi aktivisti vstopila v Cankarjev bataljon.
Ta dan se je namreč prva skupina Škofjeločano\ dvignila v boj proti
okupator i (I in domačim izkoriščevalcem. 17 borcev iz Škofje Loke se je
priključilo Cankarjevemu bataljonu.
Takoj po prihodu v bataljon je Pavle Kavčič-Miha predlagal štabu
bataljona izvedbo akcije za osvoboditev aktivistov iz škofjeloških zaporov.
Tovariša Stane Žagar in Jože Gregorčič sta predlog sprejela in skupaj so
izdelali podroben načrt za akcijo. Cez dva dni. \ nedeljo 20. decembra 1941
ob treh popoldne je odšla iz Cankarjevega bataljona, ki je imel takrat
položaje pri Presečniku na Ožboltn »nemška« patrulja: žandarmerijski kapetan,
graničar in tihotapec, ki sta ga prva dva gnala v zapore. To so bili
partizani Lojze Pečnik. Franc Stular in Jaka Božnar. ki so se prostovoljno
javili za akcijo. V Škofji Loki pa so medtem trije mladinci izmenoma
dežurali in kontrolirali stanje v stavbi sodišča, kjer so bili zapori. Akcija
je bila uspešno izvršena. Prvotno je bilo sicer predvideno, naj bi pobegnili
vsi zaporniki, ker pa je bilo med le-temi tudi nekaj provokatorjev, zaiuisel
ni mogla biti uresničena. Provokatorji so skupaj z biričem Tomažem napadli
partizane, na vpitje Tomaževe žene: »Komunisti so tu! Pomagajte!« pa so
30
z mestnega trga pritekli še nemški vojaki in radovedneži. Nastala je prava
zmešnjava, ki pa sta jo izkoristila le dva, brata Jože in France Kavčič. Pred
sodiščem so ta dan kontrolirali poslopje in so<lelovali pri akciji mladinci
Svetko Kobal, Meri Govekar in Marija Jamnik.
Navedeni trije mladinci so z delom nadaljevali še mesec dni, ko so bili
januarja 1942 aretirani. Dekleti sta bili po enem mesecu zapora v Begunjah
izpuščeni. Govekarjeva je kljub grožnjam Gestapa delala neugnano naprej.
Imela je dobre pogoje za delo. \ službi je bila \ železnirii pri A. Kašniaiiu.
kjer je bil vsak dan velik proiuet. Zato je bilo lahko k njej pošiljati ljudi
Mori Govckar-Dorotka, vodilna loška aktivistka
SKOJ v letu 1942. (Po originalu v
loškem muzeju.)
Marija Jamnik-Jadranka, sekretarka Občitlskega
odbora ZMS Skofja Loka v letu 194'5.
(Po originalu v loškem muzeju.)
Z raznimi sporočili. V letu 1942 je vsa teža mladinske organizacije v Skofji
Loki ležala na njej. Zbirala je denar, obleke, zdravila in pošiljala po zvezi
naprej. V Loško četo je pošiljala tudi informacije o nemških akcijah, zasedah
in podobno. V Srednjo vas v Poljanski dolini pa je dobavljala v večjih
količinah ciklostilni papir, pisarniški material in drugo. Tam je bila namreč
tehnika — partizanska tiskarna. Za zbiranje tega materiala ter informacij
ji je uspelo pridobiti še nekaj mladink. S svojim delom je Govekarjeva
nadaljevala vse do ponovne aretacije v januarju 1943.
Medtem je ločeno od njene skupine v Škof j i Loki delovala starološka
mladinska skupina pod vodstvom Lojzeta Berčiča. Zbirali so material, denar,
in drugo. Grupa je imela bunker pod Blažetovim kozolcem. Tam so imeli
nekaj pušk in bomb. ki so jih prinesli iz raznih krajev. Puške .so dali tistim
mladincem, ki so .spomladi 1942 odšli v partizane. Ta grupa je pridobivala
tudi druge mladince in jih vključevala v delo.
Spomladi 1942 so Nemci uspeli organizirati v Škof j i Loki Wehrmannschaft.
Tedaj sta odšla iz čete borca Stane Konstantin in France Kavčič in ponovila
na telovadišču v Puštalu akcijo iz leta 1941. Kasneje pa je bil poslan iz
31
čete še mladi borec Tarzan z nalogo, da kaznuje izdajalca in funkcionarja
Wehrmannscliafta Rudija Martelaka. Akcija je uspela. Kazen je bila istočasno
opozorilo vsem ostalim, ki jih je preslepil blesk nemške tiniforme ter so
omahovali in začeli izgubljati vero v lastni narod in naro<l!ioosvobodilno
borbo.
Da bi imeli vsakodnevni stik z ljudst\oin, ki je živelo pod okupatorjevim
terorjem in da bi vsakodnevno pojasnjevali cilje in program narodnoosvob(
Klilne borbe, so po sklepu Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko
in Koroško odšli v jMjIctnih mesecih 1942 na teren prvi politični delavci. To
se je pokazalo kot neobhodno potrebno. Poleg omenjenega dela je bila naloga
političnih delavcev tudi formiranje odborov OF in narodnoosvobodilnih
odborov — prvih oblik nove ljudske oblasti. Tako je Pokrajinski komite
KPS za Gorenjsko in Koroško poslal v decembru 1942 iz čete tudi mene na
področje Škofje Loke. Poljanske in Selške doline kot političnega delavca
med mladino. Navodila za delo so bila tedaj zelo kratka in jedrnata:
T re])a je mladino politično vzgajati in organizirati v odbore, istočasno pa
sprejeti najboljše mladinec v SKOJ in formirati skojevske grupe.
Za mladinsko organizacijo je bilo tedaj najprej potrebno izdelati oblike
in sheiae odborov ter njihove medsebojne iit vertikaltie povezave. Tega
dela sem se lotil in moram reči, da ni bilo težko, saj je vsebina naše borbe
kar sama narekovala, kaj naj mladinci delajo. V^ tistem času je imela Gorenjska
že izoblikovane političnoteritorialne enote: jeseniško, kranjsko,
škofjeloško in kamniško okrožje, ki so se delili na več rajonov. Škofjeloško
okrožje je imelo sledeče rajone: škofjeloškega (mesto z okolico), poljanskega,
selškega, medvoškega in smledniškega. Vsak rajon je imel več občin.
Taka je bila tedaj shema organizacije KP, OF in temn smo prilagodili tudi
shemo mladinske organizacije. Treba je bilo tedaj organizirati mladinske
odbore po vaseh, tovarnah ter jih po\ ezovati z občinskimi odbori, ki so jih
sestavljali najboljši mladinci. Sekretarji občinskih odborov pa so najpogosteje
kot najboljši mladinci sestavljali rajonski mladinski odbor. Rajonske
odbore so tako v škofjeloškem kot v drugih okrožjih na Gorenjskem
v letu 194? v glavnem vodili borci mladinci in mladinke, sekretarji Z^•eze
komunistične mladine (ZKM) v rajonu. Na taka mesta so bili praviloma
postavljeni taki skojevci, ki so se kot borci že izkazali v borbah in akcijah
ter so bili tudi politično razgledani. Ponekod pa so bili postavljeni za
sekretarje ZKM v rajonih mladinci ali mladinke legalci. ki so v okviru
mladinske organizacije že imeli vidnejše uspehe pri delu z mladino. Taka
organizacija je bila v škofjelošikem rajonu vzpostavljena v času januar do
marec (94'5, kasneje pa v vseh rajonih škofjeloškega okrožja. V razmeroma
kratkem času je bilo v škofjeloškem rajonu fonuiranih po tovarnah, vaseh
in v mestu na desetine mladinskih odborov, najboljši mladinci in mladinke
so bili sprejeti v ZKM in formirale so se nove grupe ZKM. Posamezniki
in odbori so z zavestno disciplino izvrševali sprejete naloge in samoiniciativno
opravljali razne akcije. Tako je bilo tudi v drugih rajonih.
Tako organizirana mladina v škofjeloškem okrožju je bila pripravljena
na mobilizacijo, ki so jo v februarju, marcu in aprilu 1943 Nemci
izvajali na Gorenjskem. Vse organizacije KP, OF, ZKM in mladinski odbori,
ki so v tem času že imeli svoje komiteje, celice, odbore in grupe, so v veliki
meri prispevali k skoraj popolnemu neuspehu nemške mobilizacije v škofjeloškem
okrožju. Škofjeloški bataljon in čete novo formiranega Gorenj-
32
skega odreda so bile v vsakodnevni zvezi s političnimi delavci in organizacijami
na terenu. Slednje so pripravljale mladince, ki so dobili poziv v
nemško vojsko, za vstop v partizane, jih zbirale na določenih mestih, kamor
»o jih potem prišli iskat borci iz bataljona in čet. Komandant škofjeloškega
bataljona je bil tedaj Jože I.x)gar-Božo Ločan, v letu 1942 mitraljezec
Loške čete, ki je zelo mlad moral prevzeti to odgovorno nalogo. K mobilizaciji,
ki smo jo tedaj skupno izvajali, je s svojimi borci zelo veliko pri-
Franc Stiglic-Tugo, urednik Mladine.
France Kavčič-Veljko, sekretar Oblastnega
komiteja SKOJ za Gorenjsko in
Peter Zupančič-Stojan, član Oblastnega
komiteja SKOJ za Gorenjsko, aprila
1944. (Po originalu v loškem muzeju.1
speval. Opisani način odhoda mladincev v partizane je bil tedaj zelo primeren
predvsem zato, da bi se na ta način zmanjšale represalije nad starši.
Corenj.ski odred, ki je bil v tem času ii.statiovljen. je v nekaj tednih narasel
kar na 9 bataljonov. Malo kasneje je bila formirana tudi Prešernova brigada,
naši borci pa so odšli tudi v druge brigade in odrede. Pri vseh
akcijah okoli mobilizacije je tudi mladinska organizacija prispevala svoj
delež. Mobilizacija je bila tedaj poleg političnovzgojnega dela njena glavna
naloga.
Za vodenje ZKM in mladinske organizacije na Gorenjskem je bilo
1. aprila 194'5 formirano Pokrajinsko poverjeništvo ZKM za Gorenjsko in
Koroško. Sekretar poverjeništva je bil Vinko Hafner, člani pa France Kavčič,
Stana Potočnik in Savo Šifrer-Kos. Dne 16. oktobra 1943 je bil za člana kooptiran
še Stane Konstantin-Borut. V pokrajinskem poverjeništvu mi je
bilo poverjeno organiziranje mladinskega časopisa. Takoj sem se povezal z
3 Loški razgledi 33
Milošem Ziherlom, ki je tedaj delal v tiskarni POOF za Gorenjsko. Rad
se je odzval vabilu in prevzel delo urednika našega prvega mladinskega
časopisa. Nekje za Lubnikom sva se dogovarjala in pripravljala gradivo za
prvo šte\'iIko Mladine.
V maju 1945 me j e PK KP.S za Gorenjsko in Koroško poslal na skojevsko
konferenco, ki se je vršila v Dolomitih (vas Selo pri Babni gori).
Kot predstavnik CK SKOJ Jugoslavije je tedaj sodeloval na konferenci
Rato Dugonjic, od PK SKOJ za Slovenijo pa j e bil prisoten Stane Kavčič-
Djuro. Na konferenci je bila poudarjena potreba, da se slovensko mladino
širše vključuje v novo množično antifašistično mladinsko organizacijo. Do
tedaj je namreč v Sloveniji poleg SKOJ oziroma ZKM obstojala le Zveza
delavske mladine. Naslov pa za široko mladinsko organizacijo, v kakršno
se je že bila razvila, ni zadoščal. V praksi je bila v tem obdobju narodnoosvobodilne
borbe vključena vanjo poleg delavske v velikem številu tudi
kmečka mladina, dijaki in študentje. Dne 19. maja je bil zato v Podstenicah
na Partizanskem Rogu že izbran iniciativni glavni odbor Zveze slovenske
mladine, nove, široke antifašistične organizacije slovenske mladine.
Konec maja 1943 sta me klicala tovariša Maks Kremelj-Matija. sekretar,
in Oskar Savli-Jakob. član PK KPS za Gorenjsko in Koroško. Tov. Savli
se je bil ravno vrnil iz kamniškega okrožja, kjer je zaradi izdajstva padlo
več članov okrožnega komiteja KPS. Kot pooblaščencu PK KPS sta mi
poverila nalogo, da takoj krenem v kamniško okrožje, kjer naj bi s tovarišem
Francem Zupančičem-Marijanom formirala nov okrožni komite KPS.
Preko 7vez, ki sem jih v ta namen vzpostavil, sem po prvem neuspelem
poskusu prišel v nekaj dneh do tov. Marijana. Prva naloga novega komiteja
je bila iz\cdba široke mobilizacije, kakršno smo že izvedli v škofjeloškem,
kranjskeri in delno v jeseniškem okrožju. Novi Okrožni komite KPS
Kamnik so v glavnem sestavljali sami mladi komunisti. Takoj smo se loiili
tudi formiranja ZKM in mladinske organizacije.
Po mojem odhodu iz škofjeloškega okrožja je prevzel dolžnost sekretarja
okrožnega komiteja ZKM tovariš Ivan Založnik, ki je bil pred tem
sekretar ZKM v medvoSkcm rajonu. Lojze Berčič-Miro, ki je bil sekretar
ZKM v škofjeloškem rajonu, je bil malo kasneje poslan za sekretarja ZKM
v jeseniško okrožje, v kranjskem okrožju pa je bil sekretar okrožnega komiteja
ZKM Stane Konstantin-Borut. Sestav rajonskih in okrožnih komitejev
ZKM na Gorenjskem pa se je pozneje dostikrat menjal, ker so
odhajali aktivisti ZKM na razna druga področja — na partijsko delo. v
enote NOV. skojevske in partijske šole itd.
V kamniškem okrožju sem se zadrževal od junija do novembra 1943.
\ ' tem času sem vzdrževal redno zvezo z Vinkom Hafnerjem, sekretarjem
gorenjskega poverjeništva ZKM in s sekretarjem vseh okrožnih komitejev
ZKM. Z njimi smo izmenja^ali izkušnje pri delu z mladino, razpisovali pa
smo tudi razna tekmovanja med okrožji in rajoni. Mladina se je v teh
tekmovanjih zelo pridno udejstvovala in rezultat je bil: novi borci, vključevanje
nove in nove mladine, veliko zbranega materiala, razne vojaške in
propagandne akcije, formiranje novih vaških, tovarniških mladinskih odborov
itd. \ rednih stikih sem bil tudi z Milošem Ziherlom. urednikom
Mladine. Dopisništvo med mladino na Gorenjskem je bilo tedaj po zaslugi
številnih mladinskih odborov zelo živahno in tovariš Miloš je bil dostikrat
v zadregi, ker se mu je nakopičilo polno dopisov in pesmi.
34
v oktobru 1943 so bili klicani delegati na prvi kongres Zveze slovenske
mladine. Delegat iz Gorenjske je bil tovariš Vinko Hafner, jaz pa sem
dobil vabilo prepozno in se zato nisem mogel udeležiti kongresa. Zelo pa
me je razveselilo, ko sem izvedel, da je dobila mladinska organizacija
škofjeloškega okrožja kot najvišje priznanje za rezultate svojega dela v
zelo težkih pogojih, za dobro organizacijo, za mobilizacijo mladih borcev
v NO\ itd. — prehodno zastavo.
Prve dni novembra 1943 sem dobil v kamniško okrožje j)oziv, naj se
takoj javim na Pokrajinskem komiteju KPS za Gorenjsko in Koroško.
Člani Oblastnega komiteja SKOJ za
Gorenjsko jeseni 1944 (od leve proti
desni): Ivan Založnik, Stana Potočnik,
Lojze Berčič-Miro, Ivan Veber-Naee in
Mihcla Skok. (Po originalu v loSkerii
uiu::eju.}
Tovariš sekretar Maks Kremelj-Matija mi je povedal, da sem imenovan za
sekretarja Pokrajinskega poverjeništva ZKM za Gorenjsko in Koroško, ker
je Vinko Hafner odšel na drngo dolžnost. Povedal mi je tudi, da je bil pri
njemu sekretar Pokrajitiskega komiteja ZKM za Slovenijo tovariš Stane
Ka^čič-Dju^o in mu med drugim naročil, naj se čimprej javim na PK ZKM
v Beli krajini. Nadaljeval sem pot im osvobojeno ozemlje. Na PK ZKM
smo podrobno razpravljali o razmerah na Gorenjskem in o stanju ZKM in
mladinske organizacije v naših okrožjih. Ob tej priliki sem se podrobneje
seznanil z delom ZKM na Primorskem in na Dolenjskem. Po vrnitvi na
Gorenjsko smo izvršili spremembe v sestavu pokrajinskega poverjeništva
ZKM, ker je bil Stane Konstantin-Borut medtem že poslan na politično delo
35
na Koroško, Savo Šifrer-Kos pa je odšel na partijsko delo v vojsko. Poleg
Stane Potočnik so bili člani poverjeništva še Ivan Založnik, Peter Zupančič-
Stojan in Lojze Berčič-Miro. Tovariš Berčič je bil zadolžen, da postavi na
Jelovici blizu tako imenovane ^zadnje rezerve ; nov center. Februarja 1944
smo se preselili tja.
\ začetku marca 1944 se je Koroška organizacijsko osamosvojila. Pokrajinski
komite KPS in Pokrajinsko poverjeništvo ZKM sta se preimenovala
v Oblastni komite KPS za Gorenjsko ter Oblastni komite SKOJ za Gorenjsko.
Istočasno je bila namreč ZKM preimenovana v SKOJ.
Kot eno prvih nalog si je oblastni komite SKOJ zadal organiziranje
pokrajinske konference Zveze slovenske mladine. Konferenca se je vršila
12. in 13. aprila 1944 pri Podgrivarju v Davči. Na konferenco je prišla
mladina iz Jesenic, Bleda, Bohinja, Radovljice, Tržiča, Škofje Loke, Domžal.
Kamnika, skratka iz vseh krajev Gorenjske. Kljub težkim ix)gojem, kakršni
so vladali na Gorenjskem, se je zbralo okoli 100 mladincev in mladink.
Konferenco je pozdravil v imenu Oblastnega komiteja KPS kot delegat
Bogdan Osolnik. Na konferenci je bilo podano poročilo o razvoju in delu
SKOJ na Gorenjskem ter o delu odborov Zveze slovenske mladine. Na
konferenci je bil izvoljen tudi Pokrajinski odbor Zveze slovenske mladijie
za Gorenjsko. Ob tej priliki je bilo tudi pregledano delo posameznih rajonskih
in vseh okrožnih komitejev SKOJ in izvršene razne kadrovske
spremembe. Na konferenci je sodeloval kot urednik Mladine tudi Miloš
Ziherl. Ko smo se poslovili od njega, ker je odhajal na zdravljenje v Bari,
ni nihče od nas tedaj mogel slutiti, da smo si zadnjikrat stisnili roke; na
poti v Bari je umrl. Uredništvo Mladine je bilo zato 13. aprila 1944 poverjeno
Francu Stiglicu-Tugu. Za njim sta do osvoboditve urejala Mladino
še Marijan Ramovš-Kapa in Stane Stanič-Drejko.
Dne 13. in 14. maja 1944 smo se tudi skojevci udeležili I. posvetovanja
akti\istov OF za Gorenjsko na Mosteh na Jelovici. Posvetovanja so se
udeležili tudi člani Centralnega komiteja KPS za Slovenijo Boris Kraigher,
Lidija Šentjtirc in Aleš Bebler. Na tem posvetovanju je bilo obravnavanodotedanje
delo Partije in odborov OF na Gorenjskem in so bila dana navodila
in smernice za bodoče delo. Na posvetovanju je bil izvoljen tudi
Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko. Kot predstavnik mladine sem bil tudi
jaz izvoljen za njegovega člana.
V škofjeloškem okrožju je bilo, kakor sem spredaj navedel, najprej pet
rajonov, v oktobru 1944 pa se je njihovo število zmanjšalo na dva. Dotedanji
rajoni Skofja Loka, Medvode in Smlednik so se združili v novi
škofjeloški rajon, selški in poljanski pa sta se tudi združila v enega. Ta
razdelitev v dva rajona je nato obveljala do osvoboditve. V naslednjem
navajam imena sekretarjev okrožnega in rajonskih komitejev Skoja v škofjeloškem
okrožju (po podatkih, ki jih je zbrala tov. Ivka Križnar-Darinka):
Rajon Skofja Loka: France Kavčič od decembra 1942 do marca 1943,
Lojze Berčič-Miro od 2. marca 1943 do oktobra 1943, Jože Pogačnik-Tomo
od oktobra 1943 do decembra 1943, od decembra 1943 do oktobra 1944 pa so
bili sekretarji še tovariši Vojko, Ferdo Gartner-Mitja in Matjuša.
Rajon Medvode: Ivan Založnik od januarja 1943 do junija 1943, Ivan
Bizant-Niko od junija 1943 do januarja 1944, Ludvik Tramte-Per od januarja
1944 do 12. aprila 1944, od tedaj do oktobra 1944 pa so bili sekretarji
še tovariši Tine, Amalija Bizant-Januša in Marija Sever-Vida.
36
i
Rajon Smlednik: Od avgusta 1945 do oktobra 1944 so bili sekretarji tovariši
Slovenko, Mirko, \ iktor in Lidija Hlade-\era.
Od oktobra 1944 do osvoboditve so bili sekretarji združenega škofjeloškega
rajona še: Milan od novembra 1944 do 30. decembra 1944, Marija
Sever-Vida od 30. decembra 1944 do januarja 1945, Francka od januarja 1945
do februarja 1945 in Tončka Hafner-Zvonka otl februarja 1945 do osvoboditve.
Rajon Poljane: Rozinka Mezek od jeseni 1943 do januarja 1944, Viktor
od februarja 1944 do septembra 1944 in Tine od septembra 1944 do oktobra
1944.
Rajon Selca: Janko od maja 1943 do decembra 1943 in Anica Potočnik-
Irena od decembra 1943 do oktobra 1944.
Od oktobra 1944 do osvojjoditve so bili sekretarji obeh združenih rajonov
še: Anica Potočnik-Ireua do januarja 1945. Katarina Dolinar-Nataša od
januarja 1945 do februarja 1945. Honorata od januarja 1945 do maja 1945
in Francka (vršilec dolžnosti) od maja 1945 do osvoboditve.
Sekretarji okrožnega komiteja Škofja Loka pa so bili: France Kavčič
od marca 1945 do junija 1943. Ivan Založnik od junija 1943 do 10. januarja
1944. Ivan Bizant-Niko od 10. jantiarja 1944 do septembra 1944, Miran
od septembra 1944 do oktobra 1944, Fcrdo Gartner-Mitja od oktobra 1944
do januarja 1945, Anica Potočnik-Irena od jantiarja 1945 do aprila 1945 in
Marija Sever-Vida od aprila 1945 do osvoboditve.
Dejavnost skojevskih komitejev lahko ilustrira tudi nekaj podatkov
o številčnosti skojevske in mladinske organizacije. Naj navedem nekaj nepopolnih
podatkov za škofjeloško okrožje:
Sep. J'J44 Fcbr. 1945 April 1945
SKOJ, grupe 106 94 ?
SKOJ, člani 4?? 524 550
ZSM, odbori 103 ? ?
ZSM, člani 349 685 950
pionirji 289 694 700
Za primerjavo naj navedem še podatke za jeseniško okrožje, kjer je
bilo septembra 1944. leta 66 skojevskih grup s 422 člani, 74 odborov ZSM s
656 člani in 328 organiziranih pionirjev. Približno toliko j e bilo organizirane
mladine tudi v k r a n j s k em in kamniškem okrožju. Torej lahko govorimo o
tisočih organiziranih gorenjskih mladincih, ki so bili v časti narodnoosvobodilne
borbe povezani v odborih ZSM in o približno 1600 skojevcih, ki
so neutrudno delali za cilje narodne in socialne osvoboditve!
Skojevci organizatorji niso štedili moči pri izvrševanju svojih nalog.
Gornje številke to najbolje dokazujejo. Mnogi mladi komunisti so morali
darovati svoja plemenita življenja, mnogo j e bilo ujetih in ranjenih, okupator
j i h je ubijal iz zased ali kot talce. Padli so Špik, Jože Zupan-Ježek,
Marijan Ramovš-Kapa, Vida Šinkovec-Janina, Jože Oman, Kvetoslava Zika-
Marja, Tonček Benedičič-Rok, Majda, Janko Kavčič, Rozinka Mezek, Stana
\ a r š e k - L i j a , Jože Semprimožnik-Ljubo, Zmaga, Viktor, I v a n k a . . . , žal niso
še napisana imena vseh, ki so padli za svobodo.
Da bi se dvignila ideološka raven skojevcev, je oblastni komite SKOJ
pošiljal tiste tovariše in tovarišice, ki so se pri delu v rajonih, okrožjih ali
37
v četah, bataljonih in brigadah že izkazali, na skojevske tečaje pri CK SKOJ
za Slovenijo, pozneje pa v partijsko šolo v Cerknem. Političnih tečajev se
j e udeležilo na desetine in desetine skojevcev iz Gorenjske.
Politično delo mladinske organizacije in SKOJ na Gorenjskem je tudi
v veliki meri pripomoglo, da razne izdajalske skupine, posebno bela garda
ni imela na Gorenjskem nobene zaslombe pri ljudeh in da je bila že od
začetka razkrinkana kot skupina plačancev in tujčevih hlapcev. Ko je bila
v letu 1943 organizirana OZNA (Organizacija za zaščito naroda), so bili
prav skojevci med prvimi borci določeni za sestav vojaških enot te organizacije.
Politično in ideološko razmeroma dobro poučeni ter disciplinirani
so bili velika opora svojemu vodstvu v borbi proti tujemu in domačemu
sovražniku.
Mladinci in mladinke Gorenjske, ki so v času narodnoosvobodilne borbe
tako množično ^stopali v partizanske odrede in brigade, tisoči mladine, ki
so tako nesebično in požrtvovalno delovali v mladinski organizaciji, so pod
vodstvom Komunistične piartije in SKOJ častno izvršili svojo dolžnost in
s svojimi žrtvami prispevali k naši narodni in socialni osvoboditvi.
38