OK SZDL podprla predlog, da se začne postopek za spremembo ustave
Na pobudo OK SZDL Ljubljana Šiška se je tudi v naši občini začela razprava o predlogu, da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ. Vabljeni so bili številni dele-gati in družbenopolitični delavci, a žal se mnogi vabilu niso odzvali. Razprava zato ni bila nič manj boga-ta, prav nasprotno, veliko je bilo ti-stih, ki so kritično, odkrito in argu-mentirano razpravljali o vseh žgočih problernih, ki se sučejo okoli Ustave. Predlog, da se začne postopek za spremembo ustave, smo podprli, saj smo stališča že oblikovali na raz-pravi o »Kritični analizi«. Poudarili smo potrebo po nujnosti spremem-be, ki jo seveda narekuje življenje. Vendar pa to ne pomeni, da smo se v celoti strinjali z vsemi vsebinskimi rešitvami, saj nismo prepričani, da bomo z novimi odpravili vse slabosti. Že dosedanja praksa je to namreč pokazala. Odločno smo se zavzeli, da ustava le ne bi prepodrobno ure-jala posameznih odnosov, upošte-vala naj bi vendarle posebnosti, ki jih narekuje življenje ter dinamičen go-spodarski in družbeni razvoj. To še posebej velja za samoupravno or-ganiziranost združenega dela, svo-
bodno menjavo dela in samou-pravno interesno organiziranost. Prav na tem področju imamo namreč bogate izkušnje. Zavedati pa se mo-ramo, da številnih problemov ne bomo odpravili s črko ustave ali za-kona, temveč le s spremembo na-šega ravnanja in s spoštovanjem ustave in zakonov.
Odločno smo podprli tudi vse tiste rešitve, ki naj bi zagotovile kako-vostnejše samoupravljanje, še zlasti pri odločanju o pogojih \n rezultatih dela, odpravili formalno odločanje in tako odprli pot pravi vsebini, bodisi v združenem delu ali v delegatskih skupščinah. Bolj učinkoviti bi morali biti tudi v temeljnih delegacijah in konferencah delegacij, zlasti pri obli-kovanju delegacij, denimo, kdo lahko opravlja vlogo delegacije, in pri poenostavitvi postopka za izvolitev in odpoklic člana delegacij in delegata za skupščine DPS.
Razpravljalci pa so si bili edini, da bo treba bolj prisluhniti tržnim zako-nitostim združenega dela, ki naj bi končno temeljile na ekonomskem in-teresu in ne na obveznem združeva-nju, razen seveda vvelikih sistemih.
Zazrli pa smo se tudi v našo občino,       Prav gotovo pa ne moremo mimo
zlasti kako opredeliti njen nadaljnji       temeljne samoupravne celice — kra-
razvoj. Da je treba to temeljno druž-       jevne skupnosti, saj je razkorak med
benopolitično skupnost in samou-       ustavno    opredeljeno    nalogo    in
pravno skupnost krepiti in razvijati,       prakso prevelik.  Namreč krajevne
govorimo že  dolgo,  ni  pa jasnih       skupnosti so pri nas še vedno cokla
usmeritev, kako. Jasneje bi morali       razvoja, zato bi kazalo podrobneje
opredeliti tudi posebne daižbenopo-       opredeliti njih delo in naloge in jih tudi
litične skupnosti, kol so mesta, kar v       pravilno ovrednotiti.
Ljubljani ie dalj časa ugotavljamo.                                      Anka Tominšek