124
Živinoreja v Trnovsko-Uremski dolini.
(Dalje.)
Kaj so drenaže in kako se napravljajo, ne bodem tukaj dalje opisoval, ker se ta poduk v g. Povšetovem „Umni kmetovalec" od leta 1875. in pa v Zalokarjevem „Umno kmetovanje" dobro dovršen nahaja. Le to naj memogredč omenim, da bi se za dreniranje potrebne cevi dale v bližini narejati, ker ste v tej dolini dve opekarnici (kopenci), ena pod Premom, ena pa pod
125
Suhorijem, kjer se za take izdelke posebno dobra ilovica nahaja.
Med ,,mlakami" v Trnovsko-Uremski dolini (posebno od Prema naprej doli proti Uremu; nahaja se jih pa tudi veliko tacih, katere bi se dale s par dosta globokima pokritima jarkoma zadostno osušiti. Ali bi pa morda še celo treba ne bilo, ker se navadno pod vršno plastjo rahle zemlje nahaja ne predebela plast ilovice, katera vodo zadržuje in zemljišče mokrotno napravlja, a pod to ilovinato plastjo pride navadno prodnata plast. Tu je treba na več krajih ilovino do proda prekopati, potem jamo med ilovinato plastjo z debelim robatim kamenjem nadevati, kar se potem z rahlo zemljo zasuje. Po takih skoz ilovinat zlog na povedani način napravljenih odduskih išče si preobila voda sama v prodovino odtok, vsled česar taka „mlaka" dovolj osušena postane in se lahko v travnik, kateri sladko travo rodi, predela in spremeni.
Ko bi bilo enkrat glavno delo osuševanja dovršeno, potem bi morala še brana dolgih in ostrih zob svoje delo na „mlakah(< izvršiti, s katero bi se mahovje in ločjevina razrahljalo in poruvalo, kar bi strohnelo tudi s prstenino (humus) zdatno pomnožilo.
slednjič potrebuje   se  še   prave vzajemne   ljubezni in edinosti med dotičnimi občinami in posameznimi posestniki ,   da  se  vsemu  delu  osuševanja  more vspešen konec  izvršiti.    Vsi  vdeleženci  —  občine   in   posamezniki — naj bi o pravem  času  in   na  primernih mestih za blagor cele doline   v edinosti   in vzajemnosti skrbeli za primerno število dosta velikih apnenic, katere bi dale zadostnega   apna,   kot  mineraličnega  gnoja  za   osušene ;,mlake.(i    Tako   živo apno   bi se   potem   v celih kosih (skalah) na osušene travnike kupoma primerno oddaljeno navozilo; ti kupi bi se se zemljo pokrili do časa, da se živo apno v moko spremeni,   kakoršna moka bi se potem po vsem osušenem  in razbrananem površji „mlak', enakomerno raztrosila, katera bi v zemlji še nahajajočo se preobilo kislino in ob enem korenike trave, koja mokra tla ljubi, vničila in zadušila ter sladki travi tla ugodna napravila.
Apnenik se tukaj sploh na izhodni in severni strani v izobilji nahaja; kar bi napravo potrebnega apna nekoliko zaviralo, bila bi izjemno drva še najdražja. A tudi ti stroški bi se,kmalo sami zadevajočim tisočkratno izplačevati začeli in bi jim brezbrojne obresti donašali. Ker je pa o koristi živega apna — kot mineralnem gnoji — na vse strani g. Derganc v letošnjih „Novicah" ibširneje govoril, ne bodem tukaj o tej važni zadevi dalje razpravljal.
Vsa navedena osuševanja bila bi pa tudi z velikimi denarnimi žrtvami združena, kakoršnih bi posamezne občine in posamezni posestniki pri tako žalostnih gmotnih razmerah, kot se tukaj nahajajo, nikakor sami zalagati ne mogli. V ta preioristni namen in dosego cilja trebalo bi izredne zdatne denarne pripomoči si zagotoviti. Zatoraj naj bi se prizadevala županstva v Trnovem, Bistrici, Jablanici (sedaj na doljnem Ze monu), v Smer j ah, na Premu, v Košani in v Uremu, v kojih katastralnih občinah se navedeni mokri travniki nahajajo, s pomočjo Človeko-ljubega in za pravi napredek svojega političnega okraja v resnici in polni meri nad vse zavzetega gosp. Antona Globočnika, c. kr. okrajnega glavarja v Postojni, potrebnih in primernih denarnih pripomočkov iz državne in deželne blagajnice si zagotoviti in pridobiti, na podlagi katerih bi se velikansko dobro delo v prid in povzdigo napredka izvesti moglo.                                              (Konec prih.)