494
Kmetijstvo.
Kako je s trtno ušjo?
Od kar se je trtna uš pokazala v Franciji, se je tako razširila, da v nekaterih južnih krajih ni niti misliti, da bi jo kmalu mogli zatreti. V naši državni polovici je do 1891. 1. bilo že 29.000 hektarov vinogradov okuženih.
Sprva se je poskušalo zatreti jo z uničenjem okuženih vinogradov in njih porabo nekaj časa za druge namene in pa z rabo žvepljenega ogljika in pa žveple-noogljikovokislega apna (kalcijumsulfokarbonata). Vendar se je to dalo izvesti le v omejeni meri. Boljši vspeh se pa kaže z zasajanjem ameriških trt.
Na Ogerskera je do 1891. leta trtna uš se že bila pokazala v 1750 občinah v 42 velikih županijah. Vinstvo skušajo ohraniti na tri načine, z rabo ogljikovega ogljika, z nasajanjem ameriških trt in pa z nasajanjem trt na peščenih tleh. Ker ima Ogerska dovolj peščenih tal, se je zlasti poslednje sredstvo dobro obneslo. Že do 1890. 1. so bili po peščenih tleh zasadili nad 10.000 hektarov novih vinogradov.
V Srbiji se je trtna uš že silo razširila. Že 1. 1891. je bilo nad 4000 hektarov vinogradov uničenih. Vvažati se že mora vino, katerega je prejšnje leto imela mnogo za izvoz. V Bolgariji je trtna uš se omejila le na nekatera okrožja, ker so se takoj bile storile najstrožje na-redbe. V Turčiji imajo trtno uš že deset let. Okužila je že 500 hektarov vmogradov. To število ni baš veliko, ali je pomisliti, da v Turčiji vinogradarstvo sploh ni posebno razširjeno, ker mohamedanci po svoji veri vina piti ne smejo. Zaradi tega pa tudi turška vlada ne obrača posebne skrbi, da bi ohranila vinstvo. Vinogradarji v Turčiji so sprva poskušali trtno uš zatreti s kemičnimi sredstvi, a ne s posebnim vspehom. Zaradi tega so pa začeli zasajati ameriške trte in jih cepiti z domačimi.
V  Rumuniji je okužena dobra petina vinogradov. Sprva skušali so trtno uš pregnati z uničenjem okuženih vinogradov in pa z rabo žveplenega ogljika. Obe ti dve sredstvi se pa nista obnesli in sedaj zasajajo ameriške trte. V iiusiji se je trtna uš tudi močno razširila. Le v nekaterih posamičnih krajih se je posrečilo jo z odločnim naredbami popolnoma zatreti.
V  Italiji se je trtna uš že toliko razširila, da ni misliti, da bi jo popolnoma zatrli. Na povelje vlade se je 440 hektarov okuženih vinogradov bilo popolnoma uničilo. To pa vendar ni oviralo razširjenja trtne uši. 44000 hektarov vinogradov je popolnoma že uničila, 67.000 hektarov pa okužila. Froti trtni uši rabijo na kremenasti zemlji z dobrim vspehom žvepleni ogljik; na apneni zemlji žveplenoogljikokislo apno. V nižavah se pa vspešno rabi poplavljanje. Vendar se pa tudi v Italiji vedno večja pozornost obrača  ameriškim trtam.
V  Švici pa imajo upanje, da se jim trtna uš ne bode razširila. Pokazala se je po posamičnih krajih, ali so jo hitro zatrli z uničenjem okuženih vinogradov. Okrog 60 hektarov vinogradov so na ta način uničili.
V  Franciji ne mislijo na to več, da bi trtno uš popolnoma zatrli. Misli se le na to, da se vinstvo ohrani vzlic trtni uši. Z vspehom rabijo v kamnitih krajih raz-topljino žveplenoogljikokislega apna, katero gre 50 cm globoko v zemljo. Najboljše sredstvo je pa tudi v Franciji le ameriška trta.
V Španiji imajo trtno uš že v petnajstih pokrajinah. V barcelonski pokrajini je uničila že 500 hektarov vinogradov in nad 7000 hektarov okužila. Pokrajina Gerona je zgubila večino vinogradov. Vinogradarji si skušajo pomagati z zasajanjem ameriških trt.
Na Portugalskem se je trtna uš že močno razširila. Sprva so  poskušali v okuženih  krajih nasaditi  nekatere
495
'domače trte, o katerih se je mislilo, da jim trtna uš ne škoduje, ali ni bilo nobenega vspeha. Potem so pa začeli 'Zasajati z vspehom ameriške trte. V nekaterih krajih ra^ %ijo tudi z vspehom poplavljanje in žvepleni ogljik. Na otoku Madejira so popolnoma uničene vinograde obnovili -z ameriškimi trtami.
V  Nemčiji se trtna uš še ni posebno zelo razširila. Mislili so že celo, da sploh nemškemu vinstvu ne preti Tiobena posebna nevarnost. Leta 1891. so bili vse vinograde preiskali in se prepričali, da ta škodljivka ni še mnogo razširjena. Lanska suha letina je pa pokazala, da je trtna uš že na mnogih krajih, kjer je pred dvema letoma ni bilo, in da se je bati za nemško vinstvo.
V  Prusiji uničujejo okužene vinograde. Mislili so, da bodo na ta način prišli trtni uši do živega, ali se je pokazalo, da se motijo. V več krajih, kjer so mislili, da so jo uničili, se je zopet pokazala. Pri najskrbnejših preiskavah niso mogli večkrat določiti, kateri vinogradi so že okuženi in tako jih vedno več okuženih ostaja, s katerih se trtna uš dalje širi. Na Saksonskem in Virtem-berškem, pa v Alzaciji in Lotaringiji dosegli so z uničenjem vinogradov precej ugodne vspehe. Posebno v Alzaciji in Lotaringiji se je trtna uš zanesena iz Francije bila močno razširila, ali se je posrečilo jo precej omejiti. Uničevanje vinogradov se vrši zaradi tega s precejšnjim vspehom, ker se vrši na stroške države.
V  Avstraliji so pa trtno uš, ki se je bila pokazala, kakor se kaže, popolnoma uničili. V Ameriki je pa trtna uš že napravila silno mnogo škode. V Kaliforniji je uničila štiri petine vseh vinogradov.  Poraba kemičnih sred-
¦s
štev se v Ameriki ni obnesla.
Iz vsega je razvidno, da so sploh le ameriške trte jedino sredstvo proti trtni uši. Nekatera druga sredstva «e dajo le porabiti pri ugodni legi in zemlji. Uničenje vinogradov je pa le tam mogoče, kjer je ta mrčes le še malo razširjen in je še vlem slučaji dvomljive vrednosti, ker se večkrat ne da določiti, koliko daleč se je trtna uš že razširila.
V  tem se je pa v Ameriki prikazala že neka nova trtna bolezen, ki je baje še nevarnejša od trtne uši in je uničila že več vinogradov. Tej bolezni je povod neka gljivica. Upamo, da se ta nova šiba ne prenese v Evropo.