Gorica ., izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik^dan poprej. Uredntetvo se nahaja v „Narodni'Tiskarni", ulica Vetturini it. 9, kainor je uaslavljati pisma. Si«franblrana pinma 10 ne sprejemajo, enako sc no uvaiujejo pi Bum brea podpisa, Hokoyisl • ' , - dopisov «e ne rračajo. r ; TBLEFON it 201. ttorir» itane na leto 10 K, ta pol leu S K. za četrt leU 2-50. []pr*?niitvo je nana;a v „Narudni Tisfcatni* jiira Yettunni it, 9. fj* offlane le plačuje od čveterostolpne petit vrste po U vin., 2a večkratnj nati» primeren popust. Potamezne ttevilke itanejo 8 vin. in je prodapjo > raznih goriikih tralikah. St. 7. V Gorici, v soboto dne 31. januarja 1914. Leto XV Razni problemi. V tako pisani državi kot je rav- tio naša Avstrija skoro nikoli ni prav mirno in tiho, ampak vcdno je kje ka: ko politično ali narodno vretje, ki ne- katcrc vznemirja in draži, drugim pa dcla vcselje. Komaj pride na enein kon- cu do mini, žc začne zopct gibanje in vvcnjc na drugcm. Hvala Bogu je v zadnjcm času prišlo par iako vaznih in tf'litnih. vprašanj do rcšitve, a sudaj p-ič ne smemo misliti, da ni nobenega dela V-CČ. Res se je zdelo park rat,, da je parlament v svojem zadnjem zascda- njn izčrpal skoro zadnjo moč m da na- prcj ne bode šlo na noben način, toda še pravočasno je bila stvar rešcna in 7 novitni močmi grerno sedaj na tiovo 'Mo. V rcs^ici pa ima človck sedaj ob- ^iitc'<. da je b'lo odloženo veliko in tc- />o brcme, ko je zagledal finančni na- c'-t s svojim sprcmstvom beli dan. Zd' s<\ Vakor da začnomo sedaj novo v>ar- birrntnrno dobo, ki bo nosila druge znake na sebi. . Te/.ko je sieer jro\oriti o teh stva- r^li ker na vse zndnic vendar nie ne nrv"m>:i. a vcrdnr ^c morcmo iti pre- ' »v'h v,v-'Si pj-'-v¦" brezpomeinbnili parlan:cntarnib prpsk, ! dan s svojimi osebnimi in strankarslvhni /e- Hnp'i in polrebami. ampak iim ie v Pr- vi vrsti inari za njili volivce, za l.imi- stvo in njcgove potrebe, tudi ce bi pri tem trpela njili osebna kotnodnost. Ako bi imeli same take, nii v:;aj večino ta- kih poslancev, bi bilo dosti man] parla- nientarnih kriz, ker bi prišlo v poštev prvo delo za Ijndstvo. za narod, po- tem šele razne strankarskc in osebne koristi. Tako pa vcekrat grcdo mesc- ci in meseci mirno parlamenta in nc' pride se do pnmctncga skiepa, do ko- nstueca dcla. Namesto velikili, krlob- liili trospodarskili problemov in naiotr sc prcpirajo veekrat poslaiici za raz- ne brezponicmbne iiredlo^e. : Ako bi se nekoliko bolj resno no- bri^ali za stvrar. bi tudi znano češko \p-ašanje lnoralo že biti koneano. Pa ne Ikk'c vsaka malenkost in vsakemn ;io volji, U) je sieer j^otovo, a v eeloti bi oba naroda laliko bila že našla toi- mulo, po kateri bi se ta zadcva rešila vsaj za silo. Ako dclajo kje novo /e- lezuieo, tudi ne dobi vsak kmet posta- ie prccl svojo bišo, a radi te^a jc ven- dar proga splošue koristi. Ako pomi- sliino, koliko brczpotrebncga dela in truda se jc že storilo, koliko konferene in pogajanj se jc že vršilo na Češkem potcm res clovek nc razume, ali so to stvar vzeli kedaj resno ali ne. Vse se da do^nati z dobro voljo, a ee Nemei n. pr. o ti dobri volji le Kovorijo, a de- lajo ravno nasprotno, poteni seveda nc pride nikdar do sprave. In vendar sino videli že poiioviio, da je češko vpra- šanje velikanske važnosti za Češko in tudi va\ celo državo. Nemci prav te dni, • ko so zaeeia pogajanja z nova, trdijo v svojili HsrMi, da je iigodna resitev českcjra vnrašania za niih iiarodnost v čas so zbežali nemški zastopniki od skupne konferenee, ker jc sedel notn Ui'di češki namcstmk grof Thuri. \\\\- krat taka- vaznost, drugič taka nialeii- kost. S takimi osebnimi in malenkost- niirii praskarijami se potem vbiia čas meseee in mesece in za pravo delo >t- veda ne ostane ne volje ne časa. In ven- dar bi to že tudi eeški in iieinški vo- dilni kroRi niorali razumeti, da v takih stvareh ne Rre brez kompromisa. \\- dina ta pot je mogoča, kjer je več strank in iiočejo pametno in mirno u- rcditi vsak s\oie zadeve. To seveda ne velja le za Ceško, ampak tudi za dnitfe dez'Je, kjer ni narodne cnotnosti. Zastonj je vsako pričkanjc in ravsauie. Ako se lioee doseči pametno ^ospodar- sko delo, ie potrcbjio. da se prizadeti einitclji sporazumejo in ne trosijo brez potrebe casa in dcnarja. Zato pa ie treba z zadovoljstvoin omeniti nasto|) ;srališke^a nictropolita Szeptvcketfa, ki ie te dni s jirav pa- st irskn miroliubnostio pose^el v brata- morno ravsanje med Poliaki in Rusini. ki ni bilo nič manjSe kot ono med če- iii in N'onu'i. Toliko brezpotrebnili pred- lr.:srnv in nas\-etov ie bilo že izrečcnih. a do rcsnc^a sporazuma se le ni pri- slo. Vsaka stranka je liotela isneti prav, a pri tem ni opazila. da sti bili obe na izcrnbi. I.isti omcniajo skoro brezizjem- uo, da jc tnctropolit Szeptycki storil ia- ko važcn in koristen korak, ker ie ta- korckoe osebno prevzel posredovanie med Poliaki in Rusini. \' kolikor >e da ve sed:ii soditi. bode t.t akcija visoke- ':?:\ eerkveiH'iia Kneza imeia tudi svoi blavro^lov in vsi politieni kvogi se iia- ileiaio. da ^e doseže traina in korisrna piilitiena ^'pra\'a. rijeti st\ar ua pra- ve mmestu in odpadlo bi niarsikatero brezpomembno vprasanje na korist vi- sji in splosni blajriuji. Hovi dolgovi. Komai rar dm ie poteklo, da jc zboruiea do\'olila uove davke. in /e iiiorauio /ačeli i^ltvtlati now se irsi o- ilIi. to so hovi. pesojila. Prijctua ta reč kr'M()\() ni za uikouar, ne za vlado ne za poslanc. ne za uas. ki bomo pri tem se naj\ee tr|)eli. Dolgovi sc nani- ree uapravijo zclo radi, a kdo in kako naj jili piaca, to je pa precej tc/.avnci- še \'|)iašanje. Te^a sice: navaduo tudi nikdo ne pomisli, ko dela dolg, ker dru- s-Mče lii ,ua ne bilo toliko brez potrebe. Tudi uaša vlada se je iirecej privadila "a take in podobne misli in malokdo sc vce prime za i^lavo, ako čujc ali ei- la o novili dolgovih. Saj ta rec zastran tcKi« tudi ne bo dosti boljsa, kajti od samili besed ne bo nikdo sit. \ tem o- ziru smo popolnonui iimeiija nemskc- ffa poslanca dr. Steinwenderja, ki je v K'raski »Tajrespostu obrazložil nekatc- re toekc te zadeve tcr pravi, da je edi- UO koi'CnitO ü'Oyno(i:ir-?e ^icer treba reči, da je /opct purlainent vcčji fcrreš- nik kot bi kdo niislil. 7x Icta in leta ni bil proraCun v parlameiitu redno in pravilno f.bravtui\an, atnpak uavadno le zadnji Iiip in i vso nasclico. tako da po.'-amezni poslanei, ki bi sieer radi pri tej ali oni toCki vlado opozorili na raz- ne nedostatke. niti nc pridcjo do bese- de. Lotos pa kakor rcCem> še niti tako dalee niMiio ;n smo z.e eel niesec brez proraeuna ^ploli. I-a take razmere ni- so zdrave. to je čisto jasno. toda od strani parh»meiitarnih zastopnikov se ie marsikaj ;:a^rt'šilo. ker ^) se koutr(ili lxri proraeunili takorekoč odrekii. Pro- raC'iin jc vcndur eua najvaznejšili toCk \ parlamentainein Kolcdarju, zato za- siiiži tudi večio po/orno>t, Toda. da pridtmo na nove dolvio- ve. I/ proračuna ie ravno razvidno. da za scdai naša drža\';< s\-oiih stroškov •ie more kriti 7. rednimi dohodki in mo. ra zato iskati posojilo. Priietno to mi- liioitv kron: SUuimo kot z^oraj 267 mi- jonrw 829.WK) K. Kakor vidimo bi mi rabili scdaj prelr naxailncKa pi« ra*:una cele pol milijarde t. i. 5(M) miiijorov K. dniKaOe nani v\ iroRocc urediti svojili teksxih z;u'c\ na rrK-n naein. ri«zuu ako bi si izmisT!: kakc nosebne i»v,-; da\'ke, ki nai hi /iMiinšili ta prmanj- kliaj. ki v rcMiit i ni m.-'jl'cn. Sicer sedai nc P' rraga rcCi nič vce, a vendar ; e nain zdi, da bi bila \>aj ti- sta svota /:\ svo;eLi«S7.; inobilizacljo prav laliko ot'TuUla, posebno ker smo na bilizira'i takorekoe na dolg, brez de- uarja v z.iloKi- Za take stvari mora biti peseben fond, tako da nc trpijo drutre raiH.^c, ako ^e od tarn kaj porabi. To- d i ukljrb vscmu temu ni, da bi obupall k. iti v< to. da m> se druge države iz- \kkl- ?c iz vse drunačnih zagat. Italfla n. pr. ;e bila prcd kti siromaSna in za- ('Hžch i. <' -ncs pn sroii na podlagi sv(\ic ¦.r< • pr'a'skc politikc že jako močno in \va jc posegel vines gališki mctropolit grof Szeptycki. ka- tcicnui se jo posrečilo v par dnch db- scci sprnvo. Rusim dobijo sedaj od rs- inih cdbornikcv dva, namesto 30 do- bijo okoli 60 poslancev in zagotovlje- na je ustanovitev rusinskc univerze. Yolivnih okrajev z dvenia poslancema se je sprejelo 14. Po večurni debati je bii sporazuin sprejet in protokolarično podpisan. Največje zasluge v tern ozi- ru si je pridobil nadškof grof Szeptye- ki in skoro edino njemu se je zahva'i- ti. da so se stranke po dolgem prepiru konečno zopct sporazumele. Ta spora- zuin bode v bodocnosti prav velike politične važnosti bodisi za OalicijsK bodisi za celo državo. , -. . j Bosenski deželni zbor k sicer sc mlad, a glede ravsanja in zabavljanja že dobro posrema naSe pailamentarne navadc. Pri debati o te- kočem proračunu je tlia 2S. t. m. zbor- nica začcla že prav predpustne konie- dijc in padale so žaljive in neotesane besede. t Zmede na Bolgarskem. I o i wsreuvih porazih v zadnji bal- kMislvi \cj:Ki so začeli v Bolgariji do- m;'či tojuji so za državo morda bolj šl^cdljivi i.ot so bile bojne izgube. Se- daj hi država naibolj potrebovala nil- ru, a ga nima. Razpisane so po krat- kem parlamentarnem zascdanju zopet neve volitve in dežela je razburkana od meje do meje. \' novo pridobljenih pokrajirah je še vedno obsedno stanje, kcr se vlada boji, da bi se ljudstvo u- pile. Tudi med pretivalci starih kro- ne vin ni posebne zanesljivosti. ceto med armado nima kralj Ferdinand po- vsod trdne zaslombe, kcr vlada med vojaštvom po večini ruski duh. kj ni scdanjim razmeram prijazen. Ker sc pripravljajo po raznih krajih tudi ved- no bolj antidinastične demonstracije, sc je bati celo revolucije vsled nude raz- burjenosti, v kateri je sedaj ijud.stvo. Za bodoče volitve so izdani jako stro- gi ukazi, policija in orozništvo je na no- gah, visa dežela dela vtis vojaškega mo- biliziranja, ne pa navadnih volitev. Laško-bolgarski odnošaji so postali v zadnjem času baie jako prijazni. Posebno se trudi italijanska naraščajoča industrita, da bi si prido- bila v Bolgariji trdna tla in dobre od- jemalce. V Sofiji se je osnoval pose- ben odbor. ki posreduje v tern smi«lu. Posebno l;»vka vina so dobila v Bolga- riji ugodna tržišča. Albanska banka posebno zanima Italijanc. Bivši minis- tcrski predsednik Luz'zatti je te dni ob- iavil daljši članek, v kateretn priporo- ča, nai albansko banko založijo vse dr- zave, ne le Italija in Avstrija. Mi smo seveda s tern zndovolini, vprašanie je le. ali bodo tako zadovoljne druge dr- /ave. ki naj bi stele denar. Ta kapital bi bil' pač sigurno vržen v vodo, kajti nesel bi edino 1c izgubo. Hrva*čina na albanskih šolah Pariški list »Echo de Paris« poro- ča, da namerava odpraviti naša vla- da laščino iz vseli onih albanskih šol, ki iili ona podpira. Namesto doscdanje laščine se uvede hrvaško-srbski jezik kot iični iezik v obmejnih šolah. Blamaža iiemške vojaške misjje v Ca- gradu. Sultan še vcdno ni izdal irade, ki naj bi potrdil maršala Limana kot ge- nerulnega nadzornika turSke annade. Diplomatic™ krogi resno dvomijo, če ga sultan sploh potrdi. Limanovo sta- li§če je trajno negotovo in ugled vo- jaske tnisije zelo izpodkopan. Pričaku- je se. da bo, če Limanove pravice se enkrat izprentene, zahteval svoje odpo- klicanje. Porta zato zavlačuje potrdilo, ker Rusija trajno nasprotuie teineljnl misli nemške vojaške misije. Darovi Za »Sol sk i O om« - *o plačaTe lresecirno 7i\ mesec dčcciu- bcr Ro*"pe: Anmnija Hrovatm- rmduči- iclje\a -' K: Marija Kopač, svcčarje- va. 5 'K; Milcna Papež, profesorjeva ! K: Berta I avletič, odvetnikova I K; A\gusta Hantel, šoFskega svetnika 1K; Ana Bolko, veleposestnica 2 K; Ana Fistravec, profesorjcva 2 K. ,....,,, Srčna livala! Domače in turn v, '. Duhcvska Zveza napoveduje svoj ol.^ni /bor, ki bo zboroval v smisla pravü ne glede na število udeležencev dire 5. febniarja t. I. v četrtek ob 10L uri v ylovenskem Alojzijevišču. K obiliri utleležbi vabi -- Odbor. Izselfencetn v Ameriko na ZiiM^ Ministerstvo za notranje zadeve je spo* ročilo z odlokorrr 20. januarija 1914 št: 997 »Družbi sv. Rafaela« v Gorici na» stoprro: Olasom zanesljivih poročil je zdaj položaj za delavce v Kanadi (v sev. Ameriki) ne zadovoljiv, V sred- njem in zapadnem delu Kanade je mno- go delavcev, ki ne dobijo dela ne pri stavbah ne na polju. Delavci v premo- gokopih na otoku Vankouver stavkalo že več mesecev. Stavka krojačev v. MontreaUi še ni končana. Vsled preobilice rokodelcev in dni- nnrjev je vlada poostrila postavne do- ločbc glede priseljevanja v Kanado sa- mo, kakor tudi na otok Ellis Island pri Novem Jorku. kier je kanadska prl- reljevalna postojanka. Po teh določbah mora vsak izse- licrrec od 1, nov. do 28. febr. vsakega leta razun voznega lista imeti tudi last- no gotov'no 50 dolariev. Ako namer^ie priseljenec priti v Kanado s svojo družino. mora imeti razun voznih listkov za železnico še za vsakega uda svoje družine, ki je nad 18' let star, 50 dolarjev, za mlajše pa 25. Kanadska priseljevalna postojanka na otoku Etlis Island je dobila od ceu- tratne vlade v Ottavi ukaz, da mora go- renavedene dolnčbe strogo izvajati in vsakesra izseljenca zavrniti, ki ne more zadosHti navedenem pogojem. Kakor poročajo angleški časopisi, ie radi prenapotnosti prepovedano de- lavcem in rokodelcem naseljevanje tudi v angleški Kohrmbiji do 31. marca 1914. Jos. Pavletič predsednik Družbe sv. ";'-•• Rafaela v Oorici Zavraten napad črkostavca. Sino- ci po 9.-uri rn pol je bil poslovodia »Na- nodne 'frskarire« v Goriei na iaviii ulici napaden od črkostavca tcr precej hu- do poskotl'ovan na desnem očesu. Ko sc je pcxlajal poslovodja g. Lukežič iz ti- s'rarne domov, so ga trije tiskarski po- skarski pomočniki čakali v bližini centralnega semcnišča. Eden njih mu je slcdil tik za petami. Ko-sta tako dospela k ribjemu trgu, udari nakrat tiskarski pnnočnik g. Lukežičia po licu ter ga zadene ravno v desno ofco tako moeno, da je za trenutek izgubil vid. Celo srvar sta videla dva policijska agenta iz da- Ijave kakih 100 korakov. Priskocil'a sta g. Lukežiču na pomoč tcr La spremila na polieijo, karnor so pozrfeje pripe- liali tudi napadalca, kateremu je Ime Stanta. Stanto «o obdržaN in vrši se proti njemu preiskava. PoŠkodbe g. Lu- kežiča so precej težke, a ne nevarne. Tiskarski pomočniki so pač lahko po- nosni na take zahrbtne junake. Izdajatelj jn o4govorni urednik Anton ftavčir, Vabilo na kmeikj shod, katerega sklicuje »Gospodarska zadruga za go- risko okollco« dne 2. svečana (na Sveč- nlco) ob 10. mi dop. v veliki dvorftnl > Tntovskega. Ooiua v Gorici. Dn«vni redt 1. Zata»ya, da se obdači uvoz kmečldh prMMtu>v iz IttiiJe. 2. Morebit- iri prcdk)gi njLC. kr. vlado in na tležel- ni Ebor v korist knieöjtffc interesov. — Knt«act!:C. kn.vlada nahka gradtvo za novo cariiisko pegodbo / ItatÜo. No- va pogodba je dejstvo, ki zadevlje v živo našega kmeta pri vsch. niegovih pridelkih. V glavnem se gre za vino, kfotnpif /etetijj>vo Ktmlt zn satHe. — Zotm^ fanetje; ßridtte prav vsi m, ta Imeuovanje. Dr. Dijonizij Maraž, dosedaj sodivi praktikant, je bil imeno- van za avskultanta pri tukajšiijcm o- krožnem sodišču. General Scotti pride v Ljublian«. Kakor poroča »Tagespost« bode gori- ški brrgailni urad ita sorBkem ma- gistratik Na p(xttagi odredbe c. kr. na- mestništva bode otvoijen mi tuk. ma- gr^trritu naznanilni urad pri odelku VI. Tarn bo treba javiti prihoü in odhod vsafcega staiK>valca in vsake služabue osebe. Požtrr. V torek zjutraj okoli 4. urc ie začelo goreti v mizarski delavnici g. Antona Rrcščak^ v (lorici v Oosposki tiiict. Defavntca se nahaia z več oddel- ki zadaj za trgovino in irna vhod iz u-> lice Vetturini. Ogjanj ie zapazila gospo-. darjev:» služkinja in še nekateri dru- gi liudjc, ki so šli ob istcm času mitno. Predno so prišli. mestni ognjegasci ¦— o!:cli 5. ure ie bila cela delavnica v plainenu in v nevarnosti je bil tudi tik vtojcči hotel »Pri zJatem angelju« kakor tudi BreŠčakova hisa v Oospo- ski ulici. Kinalu se je vidclo. da ni za delnvnko nobene rešitve več. Pogore- fa je do tal in ž njo seveda vse mizar- sko orodie, izgotovljeni kosi lesa za poliištvo in nekaj izgotovljcnega po- hištva. Na lice požara ie prišlo kinalu potem tudi vojaštvo, ki ie vzdrževalo rod. Oorelo ie šo opoldne. Skoda se ce- ni na 30.000 K. Rreščak je zavarovan pri banki »Slaviji«. Vojaško sodi^če v Gorici. Kakor čitamo v nekaterih listih pride v Oo- rico v kratkem vojaško brigadno so- dišče, ki bo baje iinelo svoje urade na (Iradu. — Glavni voia^Ki nabori i. 1914 se bode v»'«ili: v Ooriei za nicsto 2., .V, marca: v Oorici za okolico 4.. 5.. (¦»., 7.. V. in marca; v Ajdovščini 11., 12., 1.1 marca; v Kanalu 14., lsi.nuirca; v Kor- niinu 17., 18., 20. marca: v Sežani 7.. (S. aprila; v Koiiiiiu 15., Kuiprihi; v To- niimi 17., lH.aprila; v Bovcu 20. apri- la; v Kobaridu 21., 22. aprila; v Cerk- riem 24. aprila; v Tržiču 20., 21. marca. Central Bio. Cel prihodnji tedcn se bo prednašal v teni kinogledišču zgodovinski film »Kralitea Luiza« ali »Kraljica bolesti in Napoleon I.« To Je doslej največje in najpopolivejše kinc- mntografično delo z zgodovinsko vsc- bino in vlada vsled tcga med občinst- voni naivečje zanimanje za nje. Od pondeljka naprcj bode spremljal pred- stave vsaki dan vojaški orkcster. Gozdoi iiJ»s»di so pogoreli pri Mc- deji v Furlaniji. Ogenj ie nastal v sn- hi travi in potem zajel tudi nasade. Brž- kone ie kdo vrgel v stran kako gorečo zveplcnko. O furlanskem kolonstvu piše tajnik gospodarskih zadrug na Dunaju dr. Neudörfer v poročilih inednarodneffa zavoda za poliedelstvo v Rimu. Ali bi ne bilo bolje take stvari objaviti v do- mačih listih, da se jilt la/.je dobi \ roke! Kuzne boleznl na Primorskeni .-- Kuga na gobcu In parki'jih je razSirie- seh Rodik in Vel. Repen, razun tega v Trstu. Smrkavost v Trstu. Oe\rje v Po- I iMta «VfW< wwii» » i.T»»«« .. reču. Svinjska kuga v Barbani, v Ti- njanu, v .Iclšanah, v I'odgradu in dru- god i>o Istri. Enako v Trstu. Kurja ko- Icra v Furlaniji. Zdi sc p.a-, da je o- stra zima zabranil'a tiokaj močno razšir- jenje kužnili bolczni. Otrža^kein rlbjeiu trjju to/i ncki ilopisnik v »Tagespost«. Trst sam ima prenialo rib in od drugodi so zveze ia- ko slabc. Ribe prihajajo v Trst celo iz Sevcrncg-a inorja^ ker doinaüe. vode ne tlajo dovolj lova. Ribarske nai^ra,ve pri Otadc/.u so silno nerabne in zapu^ce- ne in dajo le malo rib. Razen tega po- t:iin spckn^icija vedno večjn. Neka- to'i trgo\rci |K)kupijo od ri^iccv ves lov, prtein f>a pritt«kajo z visokimi cc- nan'i. To sc vicli posebno pri nas v Oorici. Tekma primorfkih sankačev se bo vršilo v rwdelio dne 8. sve&fiina-1. 1. na s'Mikaliscu Belvedere v Bohiniski Bi- i%triri. Oolijost tekmmralne pro«fe 800m. v\o\y;\ 2 K, Tektnov.ati smeio le san- k;»n \7 Trstjrin Clorice in Primoria. Po- I'pflr te omeniene točko, ki bode gotovo \elezan-itniv:a. ie ik» vsporedu se datn- sk:t tekmn 800 ni. prijavnina 2 K. ^ v«topna' le tek- movjilcem. ki so si m nri karki¦ sankal- "i tektrii priborili rtnrilo. Olavntv v.ožn^a 1200 m. vlosra 3 K. 3,C.astna. dari^. Od- prtn \07nr-em. ki no- tekmuieio^ zir r>r- ' "-nstvo .Iirniorska tekn^a 1300 m> ? K. .^ rnstni 7T>nk-i: Odprtn snnkač.om. ki ?•¦' nin-mio niknkesra dflriln kake *aj*k,i- s'ce tekme. Dvosedezno sanKanifr 1200 inetrov-. vlo«ra 4' K. si častnih thr^öv. Prijavnine in vk>Le> ie vposJnti do 6. yvecana na ToOristvOfficc. Ltubljana. Miklosičeva cesta st. 6. katero daie tu- di natančna poiasnila o tekmovaljiih do- ločilih in vsporedu. Sankali§če v Bo- liinju bode pravočasno prireleno.in bo- ('e dovoljena trainaža do zadnjeja. cfrtc i^red tekmo. Nova šolska poglopja pa ne v 'lorici kakor bi ,kdo mis>lil, ami>ak v 1 "iilju dobi državna realka in dekliSka I'lid^ka sola. Nismo sicer zavidni- niko- nnir. a tudi za našo gori.^ko, vcimnaxijo 1 i si zclcli |)očasi kai preus-troiitve. če- tndi je v starem poslopju le zaoasno. Cv je zid vsaj dobro pobeljen, napra- vi Intro boljši vtis. Vrbsko jezero zamraiilo. Zadnje dni ic pritisnila ob Vrbskem jezeru na Koro.škem taka zima, da jc jezero po- polnoma znmrznilo. Led ie debel čez 12 cm in drsači so že začcli svoje delo. Defravdacija pri deželni ielovad- nici v Gradcu. Pri dcžclni telovadnici \ (iradcu jc /nianjkala sveta 00(i() K, /.a katcro jc odgovorcn predsednik de- /.clnc tclcA'adnice ncki .losip Hajda. Kcr se srvar ui data drugaOc poravua- ti, ic iKistopilo državno pravdništvo svojo pot proti Rori inrcnovanemu predscdniku. Srbski konzulat v Pragi. Češki li- ^ti pcročajo, da se namerava ustanovi- ti v Pragi srbski konzulat, ki bo začcl poslovati že meseca marca, Nevesela 251etnica. Včeraj je pre- tcklo 25 let od smrti pokojnega ccsar- ieviča Rudolfa. Jubile} sv. pisma nove zaveze. — Te dni je preteklo 400 let, odkar ie biki ti:kana prva grška izdaja sv. pisma nove zaveze, ki je mnogo pripomogla k nadaljncmu razširjeuju sv. pisma. Nazaj k premogti sc jc vrnila naša državna železnica, ki je bila svoj čas preniog \\\ nekaterih progah odpravi- la in uvedl'a iwtrolei kot kurjuvo za' stroje. Sedaj pa jc petrolcj v ceni tako poskočil, da je kifrjava s premogojn Lcneja in tristo lokomotiv je bilo treba sedaj zopet preurediti za kurjavo s- prcuiogoni. Pogreb brez duhovnika je imcl zna- ni prof. Jodl na Ihuiaju. V s\ oji oporoki je določil, da kot brezverec želi never- kven pogreb.