gaB> ■ timm 7 UST m SKEDUEI ŠOLSKO DUJlSTVO Št 7. z Letnik ¥. : im Ureja)« na dr. Anton Breznik s U leti 1912/1813 »Mentor« « 1912/1913 » V. letnik « Zvezek 7. VSEBINA: mm Advokat naših dni. (Tomo Zupan).................... Iz življenja klasičnih narodov. (Dr. J. Samsa.) (II.) Od doma — domov. (Bogumil Gorenjko) . . . Passcr domesticus. (Prof. Fr. Pengov.) (Konec) . Črnile Zola pa resnica. (Dr. A. Zdešar) . . . Psalm. (Pesem.) (Bogumil Gorenjko)................. Navod za Sahovo igro. (Andrej Uršič.) (Dalje) . Dvoje src. (Pesem.) (Fr. Zalko).................... Drobiž............................................. . 145 . 149 . 153 . 156 . 161 . 163 . 164 . 165 166-168 £? Lepa priložnostna darila. Na,tvo!^fka *ioBa*e,la Oobro In poceni it kuni le pri meni, kar Je obfe mano. — Ure budilke od t K naprej; nlkel-nute lepe anker ure od K «•» naprej; »rebrne dL-rem. ure od 1 K naprej; itebme anker-rem. ure od 10 K naprej; diamantni pritan od IS K naprej; briljantni pritan od 10 K naprej. — Lepe novoatl t kina- In pravem srebni po snltanlh cenab. Naropajte novi cenik • koledarjem tudi po poiti zastonj. — Sln*jerJcvl iivalnl atrojl od «0 K naprej, tudi za pletenje (pouk brezplaCen). Fr. Čuden, trgovec in urar v Ljubljani. Fr. P. Zajec, izpraSail ipOk, LMaaa, stari In 9 priporoča svoj dobro urejeni optični zavod kakor tudi različne vrste naočnikov, Ičlpalcev, toplomerov, daljnogledov Itd. Popravila očal, Ačlpalcev itd. Izvrfiuje dobro in cenol Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naroCnike Štiri krone na leto. Tlak »Katollike Tlakam«" v Ljubljani. — Odgovorni lastnik Alojzij Markei. List za srednješolsko dijaštvo. Letnik V. Tomo Zupan: Advokat naših dni. Komu, ki biva v knjigah, je neznano Mencingerjevo ime? Rodil se je 20. marcija 1838teRu. leta le malo pod bohinjskim jezerom in njegovo Svetoivanjsko cerkvico. Na Brodu št. 20 je to bilo v vasi, kojo sv. Marija Magdalena zaščituje in jej Sava-Bohinjka polje namaka. — Hodno hišo kličejo danes Bohinjci „pri Grogorju“; poprej so jej rdkali „pri Kovaču11. Mladostna leta so mu ginčvala tu v divnem Bohinju. Sodobna mladež smo ga zato klicali „Bohinjec“, in to klicanje mu ni bilo nevšečno. Tega priopominjam zato, ker s tem znamovanjem v go-renskem ožern zavičaju ne hotd ničesa duhovitega označevati. In to jo vedel. Podobnih pritaklin — ki so sc menda pred davnim rodila v posameznikov ustih, a so ljudska postala — v Slovencih ni malo. Večidel so neprijateljska in ob enem nepravična. Savični slitp je bil tu Bohinjcu Mencingerju vsakdanja pesem in vsakdanja slika. V višavo strmeče triglavovo kupovjč mu je dvigalo duhil navzgor in izprehodi ob mrklem bohinjskem jezeru mu nikakor niso temnili duha. Vjasnovali so ga. Na ljubljanski gimnaziji je bil v vseh šolah odličnjak. Leta 1849/50 pohvaljenec v I.: 1850/51 tretji obdarovanec v II.; 1851/52 po-hvaljenec v III.; 1852/53 drugi obdarovanec v IV.; 1853/54 prvi obdarovanec v V.; 1854/55 drugi obdarovanec v VI.; 1855/50 prvi obdarovanec v VII. in 1850/57 prvi obdarovanec v VIII. Kadar ni bil Mencinger prvi, stal je tiskan pred njim Lovro Urbanija, pozneje duhovnik. Jako dober človek; a proti Mencingerjevi luči niti ne vedanoc, ki se prikaže in ob enem vgasne. Urbanije je bila gola pridnost; a Mencingerja tukoj iz mlada bujna duhovitost. Ni vam 7a to brez izgleda, mladi bralci, saj se tudi med vami više popnd skromneja glava — če je n. pr. bistreja časih priliti si pozabila svojega čistejega goriva. Po izborno prestani maturi se je vpisal Mencinger 1857/58 na dunajsko univerzo. Tam je nekaj časa modrosloval, dokler si ni zbral pravne fakultete ter jo z juridičnim doktorstvom dovršil. Dovršil pa v Gradcu, kar bi danes Dunajčanu ne bilo več mogoče. Naša akademična dunajska mladina se je sbdjala takrat skoraj izključno v IV. mestnem okraju, Paniglgasse „Zum goldenen Sieb“. Obiskovalci te hiše so bili: Simon .Tenko. Časih, a le časih je došel Josip Stritar: bil je namreč zelo zaposlen kakor informator v imo-vitih dunajskih meščanskih hišah; a s součencem „Šmonco —t. j. Jenkom — si pa tudi nikoli nista bila prav na roko. Fran Erjavec; Ivan Tušek; Ivan Jesenko; Janko Pajek; Valent Zarnik; Josip Nolli; Josip Poklukar; Ivan Murnik; Josip Tonkli; Karol Savnik; Ferdinand Pogačnik; Jurij Štr-benec; Henrik Poljak. Zadnji je bil Mencingerju prav poseben prijatelj. Kakor Štrbenec se je pozneje podu-hovnil in postal menih-minorit z imenom Alojzij. Volili so ga pozneje avstrijskim samostanom provincijalom. Kot tak je v naj bolj ih letih zamrl na Dunaju. — Kakor razbirate iz zapisanih oseb, so to tam v cesarskem mestu dosti pomembna imena našemu prihodnjemu slovstvenemu in narodnemu Dr. Janez Mencinger. razvoju. Nekega večera — zbrani so bili tu menda skoraj vsi zgoraj popisani — se je tudi članu te družbe, živahnemu Mencingerju, vzbudila stvariteljska žilica in sicer to pot za časniško literarno delovanje. Popne se na mizo ter jo na mah tej skupini nad glavami. Dokazoval je s to višine doli, da ljubljanske „Novice“ ne morejo več vgajati. Nov časnik naj se stvari v Ljubljani. Delokrog naj se mu razširi. Posebno pa bi se bilo v njem ozirati na Ilrvate To zadnje jo še zato postalo v tej družbi bolj popularno, kor sta se prav sedaj slovila z dunajskih realk na Hrvaško Erjavec in Tušek. Doli so pa že delovali Ivan Trdina, Matija Valjavec in Valent Mandeljc. A nobeden — je dejal danes Mencinger — bi za redaktorja ne bil sposobneji, nogo to dfibo državno poslanstvo izvršujoči Dragotin Dežman, vešč peresu v vezani in nevezani besedi. — Ros jo potem ta mladina tudi nagovorila Dežmana, ki so pa ni vdal. Soseb še gled6 na Ilrvato 110 — kor nas, Slovence — jo dejal — v čistflbi jezika nikakor ne dosezajo in jo naš Prešerin več vreden nogo vsa hrvaška literatura skupaj. — Tako torej sta opravila to stvar akademik Mencinger in slovenski poslanec Dežman. Vrnivši se na domačo zemljo je deloval Mencinger v Radoslav Razlagovi pisarni v Brežicah, dokler ni začel samosvoj evati kot pravdarski doktor v Kranju, koji poklic je nadaljeval in končal na Krškem. Kot takemu mu nikoli ni kazalo ogibati se družbi ljudi. Kakoršen družabnik je pa bil Mencinger? Kamor je vstopil, tam je zavladal mir, ko bi ga poprej morda ne bilo. Menda si je napisal nad vrata svojega živenja zgodaj miro-ljubje: saj se je v svojih gimnazijskih proizvodih za časnike nazival „Jankomir“. — Pogovori so se v tej družbi, ko bi tudi poprej takih ne bilo, že njemu na ljubo vravnali v pravi tir. Nepremišljenega ali celo nepravega koraka ni včinil nikdo več v tej skupini, ki jo je vodila Mencingerjeva razumnost. — Ali je morda Mencinger tu glavo jel pobešati in modrovati? Ne! Dobrodejen smeh, ki preganja skrbi, se je vselil v Mencingerjevo družbo. In kedo je s tem pričel? Pričel je redoma stolaravnatelj sam pomenljivo pomežikujoč na eno ali tudi na obe očesi. Že z gimnazije mu je bilo tako pomeži-kovanje narava. Zato je učinkovala Mencingerjeva nazočest tako, da manj zdravemu tu ni več trebalo zdravnika — in, ko bi bil sem prišel diplomiran, a nezdrav zdravnik, Mencingerjev duh bi ga bil izločil. Umeval je biti zdravniku zdravnik. V veselih zgodbah Mencinger ni postal objesten; žal slučaj ga ni bil vkloniti v stanu. Aequam memento rebus in arduis servare mentem: to Horacijevo (oda H, 8) modrost je nosil jod prve mladosti v sebi. Sam vese-lostnega srca in prodirajočega duhd je Mencinger kot duševni vladar naravnost stvariti umel veselje. Menda ga je navdajalo v vsem kretanju svetopisemsko pravilo: Hilarem enim datorem diligit Deus — veselega dajalca Bog ljubi (n. Kor. 9. 7). In, če Bog ljubi veselega; je pač tudi veselemu Bog ljub. Da bi bil kedo žalosten vstopil tu sem med nj6; od tod se je ločil — če ne oveseljdn, vsaj vtolažen. Le malokomu je vsojeno govoriti skoraj v zgolj sentencah, kakor je Mencinger znal. Za česa podobnega je pač treba glave in poleg glave kopice prebranih knjig. — Zato je bila Mencingerjeva družba, ko bi te bil privfidel vanjo korak, neko više učiteljišče. V Novem Mestu so mu študirali sinovi. Kakor oče, ki mu otročja izreja ni bila deveta briga, se jo s Krškega od časa napotil sem učiteljev poprašat: kako in kaj. Na večer potem pa so se ob takih Prilikah sošli vpruševulec in vprašani v kaki gostilni. In tu se je vzbudila Mencingerjeva filologičnost in vzbudil njegov ogromni sPominj. Med profesorji je jel profesorovati. Pričel je s Homerjem in je — če jo tako naneslo — v grščini navajal cele Homerjeve 8Pove. Takratni tamošnji profesor, ravnatelj Ignacij Fajdiga mi je 7a* kritikoval tak Mencingerjev grški nastdp z besedo: Ti večeri so bili za nas učitelje vžitki. Samoumevno je mož Mencingerjevega dulid z na široko odprtim očesom gledati znal tudi daleč vun v svet. Zato je — če se mu je vzbudila satirična žilica — segel do Rusa Lermontova in dejal: Lermontov uči „Plazč se prideš naj dalje" in pa tudi to Lermontov pravi, je dejal: Da se mnogemu posreči naprej, ko koraka nazaj. — Če je družbi krog sebe označiti hotel nevgnano vrvenje na levo in na desno, izustil je: Danes sc vsepovsod razširjajo cest6; le stezi\ proti nebesom se nam vedno zožuje. — Če je posegel v svoj slovenski advokatski poklic, poučil je nekokrat prav mene z besedo: Ti meniš, da sem slovensk advokat; a nisem. Jaz sem nemšk advokat: saj mi slovenski advokati vradujemo le po nemški. Ai blagovoljni čitatelj, od tega je 30 let. — Če je pa svojemu stanu hotel vgoditi, odičil ga je rekoč: Advokatov nas prosijo svitov in pravijo, da je dober sv6t drag; to ni res — slab svet je drag. — Ko bi mu bil ob takih prilikah pogledal v njegove prav posebno svitle, nevelike oči; imel si Mencingerjevo dušo v vidku. In kadar je Mencinger segel po peresu! Takrat ti je stvaril šegavo hojo na Triglav. Dolgo in dolgo ti tu in gosto ti tu beseduje. Navzgor koraka in hod6č ti na široko govori in se šali. Kar ne Talloyrund. moreta po poti znatno naprej in — akopram sin gord — te ni pripeljal na Triglavovo plčšasto višino. Sam če tudi Iiohinjec, res ni namreč nikedar zastavil noge tako na visoko, da bi bil gledal s triglavskih višav do ravne Furlanije, do benečanskoga morja, v globoko llrvatijo in na Švajca bele glavč. Nikoli torej vrh Triglava; kamor si danes upa menda do mala slednji njegov rojak; morda že deč&k iz tamošnje ljudske učilne. Njemu jo bil pogled na velikana iz doline gori prav tako čarovit, kakor je množici Čudovit z nje-govoga tomčna doli. — In ko si so mu do dna duše nasmejal ob tej triglavski hoji, vglobila to je na to Abadonova kremenita vsebina v resnobo in v verno živenje. Toda samega sebe trdo sodčfi to-lo o svojem Abadonu pravi: „Ime Abadon sem sprejel iz apokalipse; ker so mi je zdelo, da je tam simbolično dobro naslikan boj današnjo socialno demokracije. A prehitro sem pisal. Proti koncu bi morala poleg Samorada nastopiti še ena oseba, da bi so bilo dejanje naravneje izvršilo. Potem bi se moč satire bolj čutila. Sedaj ta moj Abadonov konec nekoliko spominja na znani rek: Deus ex machina. Sicer pa tako mnogi ne bodo razumevali, kaj sem hotel povedati. Nejasen jim bo pomen tistega citata iz sv. Avguština: »Surgunt indocti et coelum rapiunt; et nos cum doctrinis nostris sine corde, ecce, ubi volutamur?“ — To svoje najgloboko-umnejše delo je Mencinger napisal za misleče ljudi. Po proroško v Abadonu s plamenovito besedo svoje rojake svari pred materialističnimi nazori in je navdušenje za životvorno krščanstvo. (Konec.) Dr. I. Samsa: Iz življenja klasičnih narodov. II. V klasični tiskarni. Ej, recite, kar hočete, lepa so bila tista leta, ki smo jih začenjali na semnju okrog otca Vodnika pred staro častitljivo materjo gimnazijo v Ljubljani. — Modrost in učenost je bila tedaj silno poceni, za 10 krajcarjev sem dobil celega Horaca, ilustriranega, in še pol Ovida. Lep izvod je bil to, še sedaj ga hranim, pravi „Handexemplar“. Platnic ni imel, čemu tudi? Kaj zunanjost? Notranjost je bistvena stvar pri vsaki stvari, razen pri strahu, ki ga znotraj nič ni; moj Ilorac pa je imel notranjost in še kakšno. Pričenjala se jo že na prvi strani. Krasen podpis prejšnjega gospodarja s silno umetno zavozljanim manuproprijem; sedanji rod ne dela več takih. Nato glavni naslov: Causae bibendi: Sitis praesens, sitis futura, adventus amici et quaecumque alia causa. Sledi postranski naslov knjige: Q. Iloratii Flacci carmina. In dalje, list za listom portreti vseh tedanjih profesorjev, cel album učenih glav z njihovimi imeni, ki so si jih pridobili pri rojstvu in krstu in pri — dijakih. Ua, da,' mir — ali recimo: dolgčas pri latinski uri — redi Muze. In vse to, pomislite, za 10 (reci in piši deset) krajcarjev tedanjo avstrijske veljave. Najslavnejši trgovec našega klasičnega semnja pa je bil možiček z majhnim, železniškemu stroju podobnim vozičkom; tu notri se je pripravljalo blago, ki velja za vso oddelke in za vse razrede: gorke klobasice. In mož bi bil rabil dva para rok, ali še več. — Alma mater gimnuzija je že zdavnaj podrta, na mestu pa, kjer se jo nekdaj prodajalo klasično blago »za prvo“, „za drugo", „za tretjo“,... „za osmo" in „za vse“, pro-dajujo zdaj branjevke „za župco“ itd. Sic transit gloria mundi. Čas napreduje naglo; v Ljubljani imamo sedaj tri gimnazijo, na Kranjskem sedem in dve realki; potegujemo so tudi za vseučilišče. Izobrazba prodira v mase; človek, ki ne zna pisati, je že species, ki izumira. Kmalu bo prikazen, ki se bo videla le še v kakem večjem muzeju kot posebnost. Knjig se danes tiska na sto-tisoče in milijone vsako leto. Ni je hiše na Slovenskem, kjer ne bi imeli knjige, vsaj mašne knjige in pratike. A koliko časa je bilo treba, da je prišel človeški duh, ki vedno snuje in sestavlja, na idejo, da je namesto počasnega pisanja z roko izumil črke, ki se dajo poljubno sestaviti! Okrog 1.1400 se je rodil Gutenberg, čegar prvi tiskovni poskusi so v primeri z modernimi linotype-stroji, kakor žuborenje neznatnega potočka nasproti grmečemu kipenju neizmernega oceana. A še bolj dalekosež-nega pomena je pisava sploh, izum črk. Samo 25 je teh znamenj, a iz tega malega števila znamenj se da sestaviti cel ogromen koncert človeškega govora. Na milijone kombinacij in variacij in Hoj za most pri vusi Arcolo. permutacij je v glasovih, iz katerih so sestavljene človeške besede. In za vse to zadostuje 25 črk. Kakšna ekonomija! l)a, narava, ti si res naša najboljša učiteljica. „Prid’, zidar se lGs učit!“ In zopet: Koliko kulturnih predpogojev je bilo treba, da smo dobili od Feničanov po grškem in rimskem posredovanju tisto knjižico, ki smo jo prvič z nekim svetim strahom odprli, ko še nismo znali brati: abecednik. Babilonec, Asirec in Egipčan je moral vsaj v začetku stvar, ki jo jo hotel komu pismeno sporočiti, vrezati ali naslikati v les ali v kamen, ali vtisniti v vosek. Naslikal je n. pr. podobo hiše. Ilišo pa je imenoval Semit „bet“ (morda naša „bajta“, ki jo prišla potom lombardskih Judov v laščiuo in od tod k nam). S časom mu je to znamenje za hišo pomenilo sploh vsak predmet, čegar ime se jo pričenjalo z glusom „b“, končno pa jo znamenje, ki je od začetka pomenjalo hišo, postalo črka „bet“, ki so jo Grki sprejeli od Feničanov kot „beta“ /9 — B, naš „b“. Tako so se razvile tudi vse druge črke. Pisali so v začetku le z velikimi črkami, male so se razvile iz velikih. Od Grkov so sprejeli črke Rimljani, od Rimljanov pa ves kulturni svet. Pri starih narodih je bilo branje in pisanje redka umetnost. Ljudskih šol stari vek ni poznal, država se za pouk ni brigala. Napoloon pri vusi Iti vol i. Knjiga in pisanje: to je bil višek učenosti. O pesniku Evripidu se kot posebnost omenja, da je imel svojo knjižnico; dandanes jo ima skoro vsak dijak. Pisati je znal malokdo in knjiga je bila redka in draga stvar in šele Ciceronov prijatelj Pomponius Atticus je imel svojo tiskarno in knjigarno, to so pravi: imel je sužnje, ki so mu prepisovali knjige, ki jih je Pomponij, sam izobražen literat, prodajal. Kot najstarejša snov za knjige, nam stari pisatelji imenujejo „papyrus“, to je stržen egiptovske rastline mijtvgog (Papyrusstaude). Rabili pa so tudi lubje, odtod latinska beseda „liber“ in „luber“, naš lubje, o-lu-pek, Mnco, lupiti. Tudi naše stare „bukve“ in nemška „Buch“ spominja na čase, ko so vsaj platnice delali še iz lesa (Buche, bukev). Spominjam se še bukovih platnic Baragove „Dušne paše“, ki sem jo videl nekoč pri stari materi. Ni je več, dobre ženice; kot abiturient sem prišel domov in jo našel na smrtni postelji. Kmalu za-njo pa je šel moj drugi prijatelj iz otročjih let, sosedov ded, ki je znal skoro vso „dušno pašo“ na pamet, kakor Grk svojega Homer a. Naše „bukve“ so torej že davno izposojene od ošabnega nemškega „Buch“-a; a morale so se umakniti pritepeni tujski „knjigi“, ki se je menda nekod iz Asirskega s pomočjo armenščine in turščine priklatila v našo deželo. Kako prav je torej imel Stritar, ki se je nasproti novotarjem hvalil, da rajši bere stare bukve, kakor čita nove knjige. Papir in knjigo so Grki imenovali og, ali tudi pvflMov prim. bibliotheca; odtod lat. biblia in nem. Bibel = sveto pismo, ali tudi XdQW)g, charta, karta. Ta snov se je rabila za knjige do 11. stoletja ko se je začel izdelovati papir iz bombaža. Poleg papira so že od nekdaj na Vzhodu pisali na živalske kože, imenovane „pergament“ (<5%i«, digpdšga, (koža, neg^a/utjvtj). Ime ima od mesta Pergama, kjer so ga za kralja Eumena II. (197—159 pr. Kr.) začeli izdelovati. Ohranili so se nam silno dragoceni pergamentni rokopisi. Na Dunaju hranijo del prve svetopisemske knjige (Genesis), 24 listov škrlatasto barvanega pergamenta s zlato in srebrno pisavo. S zlatimi in srebrnimi črkami je pisana tudi gotska prestava sv. pisma, takozvani Codex argenteus (Codex = caudex, deblo, hlod, z voskom prevlečena deščica za pisanje). Najstarejša oblika pisanih del jo bil zvitek ali val, Rolle •/.>)-?uvdQog, cilinder, volumen; tak volumen so dali nekoč juristu v roko pri izpitu; profesor mu reče naj bere: „Volumen legum“ — tlbersetzen Sie das!“ — „Wir wollen lesen“. Dijaška povestnica pripoveduje dalje, kako se je juristu dalje godilo pri tem izpitu: Auf dloso Antwort (los Ilorrn Joltsoa Folgt nllgomoinoH Schdtteln do« Kopfos; Dio Ilorrn sagen mir: „Hem, honi, —“ Und drauf: „Secundum ordlnom". Bil je to dolg, 20—30 cm širok kos (enoten ali iz več manjših kosov zlepljen) papira ali pergamenta, ki je bil razdeljen v več oddelkov (columna, pagina, asklg, oeMAiov), mi bi rekli „strani“; a ti oddelki so bili vsi na eni strani, ker stari so pisali le na oni strani. Na prvi kolumni je bil prilepljen košček papira, ki je nosil naslov dela (index, titulus), znamko tovarne, iz katere je bil pergament, kakovost ali ceno knjige in podobne zaznamke; ta košček ali tudi cela prva kolumna se je imenoval nocovdnoAhov (jzgdjrog — prvi; — lepljenje), naš „protokol“, zapisnik. Prve črke posamnih odstavkov (inicijale, od initium, začetek) so posebno lepo slikali z rdečilom, pa tudi s zlatom in srebrom; odtod ime „rubrica“, oddelek, odstavek, stolpič v blanketih, navodilo; v cerkvenih knjigah so taki odstavki še sedaj rdeče tiskani. Kakor črke tuko so Grki tudi smer pisave sprejeli od Semitov. Pisali pa so Feničani in Hebrejci od desne proti levi; njihove knjige n. pr. hebrejsko sv. pismo, se začenjajo tam, kjer se naše končajo. Pozneje pa so Grki začeli pisati (.hvavQog>r/d6v, to je: kakor se vol obrača pri oranju (/Jočg-oi^oip/, obrat sedaj: kitica, Strophe); na kateri struni se vrstica konča, na tisti se druga pričenja in gre v nasprotni smeri od prejšnje nazaj. Odtod izraz „versus“, od verto, obrat; in „exarare literas“, črke izorati“. Vzrok, da niso pisali od leve proti desni, kakor mi, smemo morda iskati v njihovi veri, da je leva stran nesrečna. Tako popisan papirni ali pergamentni trak so na koncu prilepili na tenko paličico, ter cel trak okrog nje navili. Konca te paličice in potem tudi paličico samo so imenovali „cornu“, umbilicus, <5fi(pa/.6c,\ „ad umbilicum adducere“, dokončati. Klasične knjige torej ni bilo treba razrezavati ampak odvijati; bravec je z desno držal paličico z levo pa odvijal zvitek. Zato ima mnogo rokopisov na koncu besedo „Explicit“, t. j. explicitus cst liber, knjiga je razvita, končana. Saj res, konec, konec, kje si? Verzoiht! Es ist ein gross Ergdtzen, Sich in (ion Geist der Zoiien zu versetzen, Zu schaun, wio vor uns oin vveiser Mann gedacht, Umi wie wir’s dann zuletzt so herrlich weit gebracht. Goethe, Faust I. Nacht. ■ —=» Bogumil Gorenjko: Od doma — domov. Srce so mu je stisnilo in kakor bi se moral v tem trenutku posloviti od doma, od svoje mladosti, od lastnega srca — tako se mu je zazdelo. Ozrl se je po sobi. Zloženo so čakale knjige na stolu. V lepem r«du so je belilo perilo na postelji — mati ga je zložila; na vsakem kosu, skrbno spravljenem in poglajenem, sc je poznala njena skrb in ljubezen. 7b Ozrl sc je skozi okno. Vasica, zadovoljna in drobna, za njo polje, širno in radodarno, in za poljem gorice; kakor zlato je žarelo jesensko listje v večerni zarji. Še nikdar se mu ni zdelo vse to tako lepo kot v tem trenutku. In vse kakor bi klicalo: Ne hodi od nas! Glej, sočne smo me njive, redile in živilo smo že toliko družin! Zasadi v nas drevo, vrzi v brazdo zrno in vrnile ti ga bomo stoterno! Ne bodi od nas! In glej hišico belo sredi vasi! Ali nima dovolj prostora tudi zate? Ali so ti pretesne stene očetove hiše? Kdo bo v njej, če odideš ti? Sam si! Tuji ljudje bodo prišli vanjo, a ti boš brez doma, sredi tujine sam! Ostani! Vabilo ga je tam zunaj, a v srcu je drhtelo: Vsakdo, ki zapusti hišo, ali očeta, ali mater, ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stoterno — Mogočno jo drhtel ta glas v srcu, kakor višja volja, in kakor skušnjava se mu je zazdel glas njiv tam zunaj, in kakor greh se mu je zdelo, če ne bi slušal skrivnega klica v srcu. Spomnil se je mladosti, vihrave in lahkomiselne. O tolikrat je žalil Učenika! Vse napake, vsi prestopki, vsi grehi so mu stopili pred oči, kot bi se mu rogali: saj ne moreš, kako boš mogel! 1’oglej, koliko si grešil! A volja se je dvignila kakor val: ne, ne grem mirno Njega, ki me vabi: vzemite moj jarem nase in našli boste mir svojim dušam! O še nikdar ni bilo tako tesno v tem srcu, tako nemirno in viharno! Sčdel je na stol; prsa so se stisnila kot z nepremagljivo silo, in zajokal je kot otrok Nalahno so se odprla vrata. Vstopila je mati. Pol v upu, pol v strahu je stopila k sinu. „Janez, pa če ne greš rad, pa ostani!14 — „Mati, jaz grem!“ Še nikdar ni tako govorila. Nekaj posebnega jo bilo v teh besedah, nekaj velikega in skrivnostnega, kot jo velika in skrivnostna ljubezen materina. „Da, grem, mati!“ in objel jo jo in poljubil. „0 saj sem vedela!" in tudi ona je objela sina, in on jo bil vesel v svojem srcu in začutil je v njem moč, tisto tiiio in veliko moč, ki je pripravljena vzeti nase vsak križ in.vsak jarem, tisto veliko voljo, ki ve, da jo Gospodov jarem sladak in njegovo breme lahko. * * Ozelenela je kostanjeva veja in se sklonila prav do semeni* škoga okna kot bi hotela reči: daj, utrgaj prvo zelenje za spomin od pomladi! Pomlad je prišla, in Velika noč je prišla, in oživela jo ozka, a prijazna celica, stanovanje Janezovo. „A danes boš pa novo šemiseto?u je vprašal tovariš-sostano-valec Janeza. „Seveda, za domov! V ljubezni smo kakor otroci!11 se je nasmehnil Janez, ko si je pripenjal kolar s šemiseto, na kateri so bile všite svilene rože. Stisnil je še tovarišu roko, mu voščil veselo alelujo in odšel. Kakor otrok se mu je zdelo srce, kot otrok, ki se vrača k materi. V vagonu je sel v kot, da bi bil sam nemoten s svojimi mislimi, polnimi sladkega pričakovanja. O še nikdar se ni vozil tako lepo domov. Hitku pri- pirumidali. Vsega so je spomnil. Pred desetimi leti — prvič se je peljal takrat domov iz tujine, še deček. O prav tako je bilo takrat kot danes. V srcu pomlad, ki jo pač ovenela, a jo zdaj na novo vsklila vsa lepša kot prej, in skoraj se mu je zazdelo, da ni bil, odkar je odšel, še nikdar doma, da se zdaj vrača prvič po desetih letih. O pa vrnil se je bil že tolikrat! Spomnil se je, kako je odšel od doma zadnjič; nič žalosti ni bilo v tem spominu, vesela moč je bila v njem, pripravljena posloviti se še tisočkrat, če treba. Oči so strmelo kot v polsnu na barje, na Krim, na vasi, travnike, na griče in gozde, a vse podobo so ostale kot v megli — saj srce jo bilo že doma in preveč jo bilo polno pričakovanja. Vedelo jo sicer, da ne bo nič izrodnega, a ona materina beseda je srcu-detetu zaklad! — — Vstal jo. Ravnina, posejana z vasmi, se je odprla pogledu. O oči jo poznajo to ravnino. Tam vas, glej bela hiša, tanek dim nad njo — srce je zavalovalo v sladkem nemiru. Vlak je zavozil na kolodvor. Semeniščnik se je sklonil skozi okno. Že je uzrl očeta. Napeto je gledal mož po vozovih, že ga je ugledal, ker zamahnil je in stopil proti vagonu. „No, si zdrav,“ je izpregovoril mož v tisti radostni zadregi, ki ji manjka besed, in stisnil sinu roko. „2e cel kaplan!" A oči so govorile, koliko ognja in veselja je v obeh srcih. — 2e sta pred rojstno hišo. Na oknu se je premaknil rožmarin, obraz se je za hip pokazal med rožami in izginil. Srce je Janezu zatrepetalo, stekel je par korakov, in že ga je mati objela na pragu. „0 lepi moj otrok!“ In prav tisto veliko in nedoumno je bilo v teh besedah, kot tisti dan pred slovesom, vsa velika radost materine ljubezni je bila v njih. ^=ms^n2>. .. Prof. Fr. Pengov: Passer domesticus. (Konec.) Kos prepeva, gnezdo znaša, Lepo brezen gori gre, Smeje se in kosa vpraša: »Poješ tako zgodaj že?“ (Kos in brezen.) Ponosen na svojo črno kravato in še bolj na bele pege svojega ovratnika si je prizadeval sredi meseca sušca vrabec - samček znesti skupaj gnezdo v eno izmed mnogih t. zv. Berlepschevih valilnih omaric, ki smo jih imeli pritrjene po sadnem drevju, zlasti po hruškah na gorenjem vrtu; seveda glasno povem, da ne na ljubo vrabcem, ampak drugim koristnejšim pticam: penicam, sinicam, taščici, črnoglavki, ščinkovcu, škorcu in pod. Čuden patron jo bil ta ptič. Edini stavbeni material so mu bile vejice in trščice, ki jih je moral donašati iz prilično daljave, a vendar jo znano vsakemu še tako neukemu kalinu, da obstaja gradivo za vrabčevo domovjo iz slame, sena, prediva, volne, dlake, papirnih odrezkov, cunjic in pod. drobiža, ki pa mora biti na notranji strani fino tapeciran s perjem. Zgodaj v jutru je prekinil časih za minuto delo in zažgolel tako sladko-mamljivo na strešici svoje palače, kot ni mogla miloje stara Sirena ob Henu, vabeč brodarje v mrki objem brezdanjega vrtinca. Ni bilo drugače, ko da poslušaš prima donno iz boljarske rodbine kanarcev. Čez teden dni je bilo dovršeno veliko delo, omarica nabasano polna suhljadi do odprtine pod strešico; ustvarjen ie bil lastni dom in to ni majhna reč. „My house est my castle,“ si je mislil naš znanec, ki se je zdel strokovnjak v stanovanjskem vprašanju in je proslavljal enodružinski dom po angleškem zistemu s pesmico tako nevrabčevsko, da so se čudom čudili sosedje, ki so prišli poslušat nenavadnega vlastelina. Kak tujec bi bil gotovo sporočil to sicer nenavadno naravno prikazen zgodovini kot nerazvozljivo uganko, ti pa, dragi moj, ki si študiral življenje slovenskega vrabca z menoj vred natančneje, veš, da ni to nihče drugi, nego naš ubegli Passer. Predstavil se nam je bil pred mesecem dni, kot je običajno. Zato se tudi ne čudiš, da si je znosil za gnezdo dračja, saj ni poznal od rane mladosti drugačnega, nego iz tankega vrbovja pletenega gnezdeca. „ * „„K(lo bi branil kosu poti? Ženil so jo včeraj brat, Jutri mislim ljubo vzeti, Ravno vabim, bodi svat!““ Čez nekaj dni pa Passer ni bil več sam; pripeljal si je bil od od nekodi — odkod, ne pove noben arhiv — družico za življenje. Bila je mlada, izredno brhka krasotica; vse njeno obnašanje je kazalo nekaj aristokratskega. Kakor nedavno slavnemu češkemu goslarju do ogrske grofice tako se je posrečilo tudi hribovskemu Passerju le kot umetniku priti do take družice. Videlo se jo lepi Albinki v njenem snežnobelem svatovskem atlasu, da je s snubitvijo na splošno zadovoljna, 1« radi lepšega se jo vedla še nekam afektirano in kljusnila po ženinu, če se ji je približal. Ta pa se je sukal okoli nje, s povešenimi krili in privzdignjenim repkom, se vrtel kot mal derviš v divjem plesu, da so ti nehote prišli na misel Geibelnovi cigani v gozdu, ki plešejo žarečih oči in z viharno-valovitimi kodri svoje nočno kolo . .. Schwarzaugigo Mitdchon boginnon don Tanz; da spnibou dio Fackoln in rdtlichem Glanz. Ileil) lockt dio Guitarro, dio Zimbel orklingt, und wllder und wllder dor lloigcn sicli schlingt. Strastneje in sirastneje je gnal svoj „čiv-čiv!“ s takim ognjem, kot more žareti le v vrabinu, do vratu zaverovanem v čuvstvovanje za sosedo; tu in tam pa je prekinil za moment pocestno podoknico in se ponašal z ljubeznivo kanarsko liriko. Kar je bilo še morebitnih ugovorov od strani oboževane lepotice, vso je premagalo mogočno orožje, pevčevo grlo. Gospodar je zletel v novi dom, da pokaže voljni nevestici pot in skakljal je okoli njo možato, glasno, kakor se spodobi kučigazdi, ki sc popolnoma zaveda svojega dostojanstva. „Vse prezgodaj ti ropočeš, Veš, da šele gori grein?“ „„Gor’ al’ doli, kamor hočeš, Da se ženim, lc to vem.““ Albina je prestopila prvikrat prag nove domačije. Ali ji bodo pač potekale tu notri srečno urice življenja? — Oj, že prvi korak v hišo ni pomenjal ničesar dobrega; zakaj hipoma se je prikazala Albina zunaj, za njo pa Passer ves obupan, čivkajoč in roteč jo pri vsem, kar ji je svetega in dragega. Z velikim trudom jo je pre- 19. dan brumaire a. govoril; šla je nazaj, pa se kregala na glas in mogočno protestirala, slednjič pa se zopet prikazala z vejico v kljunčeku, ki jo je spustila na tla in - odletela. Passer jo prišel ven pobit, strt. Njegov ponos, njegovo veselje nad lastno domačijo — kot mlado žito po strašni toči. Preje trdno prepričan o hvali, ki jo bo žel za svojo razumno pridnost, sedaj pa ta meč naravnost v srce! Sedel jo na pragu in se zvijal cvileč nekak: „Vrni se, vrni so!“ A malo neveste ni bilo. Tedaj kolovrati nesrečnik sam nazaj v gnezdo. Jelo jo nekaj prasketati in šumeti, precej na to pa so Je prikazal vrabin s trščico v kljunu in jo treščil ven skozi luknjo, tako tudi drugo, tretjo. . . petdeseto. Kar je zbiral s trudom dolge dneve, vse je moralo ven; tako se je ubijal debelo uro, nemo in samotarsko. Spodaj na tleh pa je ležala sedaj grmadica dračja, kot da so jo nanosili liliputski otročiči za kresni večer — uničen cel trudapolen teden. Divje se je ozrl še enkrat Passer solitarius na kupček doli in na prazno hišico, zaškrtnil robati svoj „Čilip-čilip-čip“ — menda vrabčeva kletev! - in šel. * * * Dobro volje uka, raja, Štirje godci mu pojo! „Bom za vreme prašal mlaja? Saj vijoTce že cveto!“ Že naslednji dan je bil Passer zopet na našem vrtu; ž njim se je vrnila tudi Albinka, ki ji je dvoril kot srednjeveški vitez. Mladenka jo sfrčala v hišico, prišla ven, gledala s pošev povešeno glavico doli na suhljad, šla zopet v stan in se prikazala iznova s predrobno trščico, ki jo je bil prezrl zaročenec ter jo spustila z očividnim zadoščenjem na tla. Na to sta v lepi edinosti odletela oba. Kmalu sta bila nazaj, Albina s kljunčkom polnim sena, Passer z eno slamico. Spravila sta krošnjo v bajtico in jo lepo zložila, pa zopet in zopet prinesla. Kmalu je bil naš družinski poglavar doma v novem poslu, zato ga je pustila domača dama, naj donaša sam bremena, češ Dor Mann mufi binaus ina feindlicbc Leben, Muli wirken und »trobcu Umi pflanzon und scbaffon, Krlisten, erraffen, Muli wetten unil wagcn, l)as Gltick zu erjagen sama pa je prevzela skrb, da uredi doma vse kakor je prav in se spodobi za skrbno gospodinjo po slavnem Schillerjevem navodilu lJn9. jo izostal na g7 beli stolp (turn). Partija 5 5. Zukertortova otvoritov. Boli: II. L. James. Črni: E. I. Miles. 1. Sgl — f8 d 7 - - d!) 13. Ddl - - e2 a« a.r> 2, d2 — d4 Sg8 - - f6 14. Tfl - dl 0 0 3. Lel — 14 e7 - - e(> 1 r>. I)o2 - - c2 h7 hfi oj 4. e2 e 3 b7 - - b(( 10. Ld3 - - fB c7 c 5 5. c2 — c4 Lc8 l>7 17. Sf3 - - e5 c5 X d4 0. Sbl — c3 a7 - - ati n) 18. Lf5 - h 7-M Kg8 h8 7. c4 X d5 06 x dr> 19. Sefi X n + Tf8 X f7 8. Lfl d3 SbH - - d7 b) 20. Sf7 - -g0 + Kh8 X h7 9. Tal cl U« - - e 7 21. SgC. - -18 + Kh? g« 10. 0 — 0 0) Sf(! - - h.r> ? d) 22. Dc2 - - h 7 + Kg« + f« 11. Sc3 o2 ShB X M 23. Dh7 - - h8 12. So 2 X f4 Ta8 - - c8 Partija jo bila igrana za prvenstvo Nousoolandsko in odlikovana s cono lepote. (Povzoto po »Deutsche Schachzeltung"). Opazko: a) Sodaj jo nastav odklonjenega gamtita damo; b) ako igra 8... Ld6 Hlodi 1). 0—0; c) kombinacija 10. L X Sd5 je napačna zaradi S X <15. 12. T X c? Sc7 itd; d) črni bi moral igrati O — 0; e) odločilni pogrešek! g7 — g6 bi moral igrati; f) krasna sklepna kombinacija! Naloga 71. Naloga 72. I. cena. Budap. šah. klub. * „D. Schachzeitung“. K. Erlin. A. Uršič. a b c d e f g h a b c d e f g h a b c d e f g h Mat v 3. potezi. <Š^=:(r(Q^nZ: Fr. Žalko: Dvoje src. Dve mladi srci si zaupno bijeta in skupno v venec si življenje vijeta, iz kupe družno tiho srečo pijeta, trpljenje, boli si v veselje lijeta — kot zvezdi dve si na višini sijeta. Ah, jaz pa nimam vernega srca! Mat v 2. potezi. a b c d c f g h Mat v 2. potezi. Naloga 73. K. Traxler. Naloga 74. „D. Schachzeitung“. A. Uršič. a b c d e f g Drobiž. Kdo je ta lev, ki pričakuje bogatega plena ? (Rešitev uganke in imena reSilcev v prihodnji Številki.) Gosp. monslgnore Tomo Zupan, čegar velezanimiv spis o dr. Mencingerju prinašamo v današnji številki, jo obhajal 14. marca 1.1. petdesetletnico mašništva. Gosp. jubilant je kot prefekt v Alojzijo-višču in pozneje kot profesor v Kranju in v Ljubljani tor kot vodja Alojzijovišča vzgajal veliko večino sedanjo kranjsko inteligence. Polog stanovskega zvanja si je stekel velikih zaslug tudi s svojimi spisi, ki so pravi izraz njegove markantno osebnosti. Gosp. monsignoro pripravlja obširen življenjepis svojega daljnoga sorodnika — Fr. Prešerna in pa rojaka, velikega slovenskega vladike — dr. Jan. Zlat. Pogačarja, ki sta za našo kulturo veliko storila. Pavel Novak; Nemščina brez učitelja. I. dol: Nemška slovnica za samouke. II. dol: Slovonsko-nomški razgovori v vsakdanjem življenju. V Ljubljani, 1913. Založila Kat. Bukvama. Cona vsakemu delu K 1'20. — Knjižici sta namenjeni v prvi vrsti samoukom, seveda takim, ki so si v ljudski šoli pridobili osnovno slovnično pojmo. Brez teh se tudi samouk no moro nobenega jezika vsaj približno pravilno naučiti. Dolco bo torej zolo dobra pomoč pri pouku nom-ščine v izobražovalnih društvih, v telovadnih odsekili itd. Posebno voliko praktično vrednost ima drugi dol: Razgovori. Tu so zelo spretno sostavljoni pogovori v navadnih položajih vsakdanjega življonja: Pozdravi, o vremenu, o času, o jedi in pijači, v gostilni, na železnici... Za našo mladeniče, ki gredo v tujino, dobrodošel pripomoček. A tudi učencem višjih ljud-skošolskih in meščanskih razredov in dijakom nižjih srednješolskih razredov praktično knjižico zelo priporočamo, — recimo kot počitniško zabavo. Dramatična zbirka, zvezok I. Zloba in zvestoba. Igrokaz v štirih dejanjih. Prireja in izdaja salezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani. — Salezijanci v raznih jezikih izdajajo poljudne ljudsko igro kot Jako uspešno vzgojno sredstvo. Sodaj so začoli tudi na Slovenskem, in sicer z „Dra-matično zbirko". Prvi zvezek je „Zloba in zvestoba11. V igri so nam slika, kam pripelje človeka zloba, lil kako naposled le zmaga zvestoba nad zlobo. Zeloti bi bilo malo več jasnosti, zlasti proti koncu. Nekatero osobo so v posamoznih situacijah prisiljeno. Tudi jezik ni ravno vzoren; igra jo skoro gotovo prevod, dasi toga ni nikjer omenjeno. Glede imen bi bilo dobro, da so presade na slovenska tla, saj igra ni zgodovinska. Kaznih Kdmundov, Rihardov, Arturjov i. dr. Slovonci no poznamo. Sicer pa jo igra pripravna za našo odro in Iio radi svoje lopo idejo in samo moških vlog gotovo dobrodošla. Največja mosta v Evropi. V Evropi jo 30 most, ki štejejo nad pol milijona prebivalcev. Najvočjo mesto na svotu jo šo zmeraj London s 7,258.000 dušami. Za njim stopa v Evropi Pariš, ki prehranjuje — ne vštevši predmestja — 2.800.000 ljudi: Berlin ga nadkriljuje — 3.850.000 — ker je pritegnil nase že vsa predmestja; tudi Dunaj hitro narašča in preskrbuje danes 2,005,000 človeških glav. Hitro so množe Rusi v Petrogradu — 1.908.000 — in Moskvi — 1,617.000. Večno mesto se pa skoraj ne more povzpeti do stare slave in veljave tudi glede števila prebivalcev; danes šteje Rim 540.000 duš. —n. Časopisje 1.1852. v Avstriji. V tem letu je izhajalo v Avstriji 244 političnih in nepolitičnih časopisov, mod temi 133 nemških, 13 čeških, 6 poljskih, 9 jugoslovanskih (med temi 3 slovenski: Novice, Zgodnja Danica in Slov. bčela), 2 malo-ruska, daljo 71 italijanskih, 8 madjarskih, 1 romanski in 1 armenski. Geografske drobtine. (Zbira profesor dr. V. Šarabon.) Stari 1 judj o. Koncem 1. 1911. je bilo v Evropi 7000 ljudi, starih nad 100 let. Od teh jih je živelo v Bolgariji 3888, v Rumuniji 1704, Srbiji 573, Španski 410, Francoski 213, Avstro-Ogrski 113 itd. Za Rusijo ni izkaza. Avorov, grška oklopna ladja, odda v potih minutah iz svojih štirih glavnih topov okoli 40 strelov, turški oklopni ladji Torgut-rels in llajrodin Borborus v istem času iz dvanajsterih svojih težkih, a starih topov samo 24 strelov. Vrhtoga jo hitrost Avorova na uro za osem milj ti 1852 m vočja, nogo ona eno toh dvoli ladij. Zato si lahko Avorov poljubno izbira distanco. Slodnjič ima pa šo močno srednjo artilorijo, ki onima dvoma manjka. Medijski zid jo imel 15 m široko in 0 m visoko okopo, dolžina je znašala 80 km. Velikansko podgano so vjeli v dožoli cesarja Viljema na Novi Gvineji. Dolžina glavo in trupla znaša 47 cm, rep pa 40 cm, skupaj torej skoro on motor. Krajša hrbtna dlaka 3-5 cm, druga primeroma več, lobanja 7-5 cm. Rop jo v začetku 10 cm širok in gosto poraščen, šele potom gol. Niso pa mogli vjoti no-bonogu drugogu eksomplara in niso mogli dognati, kako tuku žival živi. Denar s premerom pol metra imajo šo na Švedskem v starih plomeni-tuških rodovinah. Iz bukra jo. Vrednost se seveda ceni po velikosti, oziroma teži predmeta, ki ima obliko krožnika itd. Da en sam denar spravimo naprej, je treba večkrat malega voza. Neko molitveno preprogo Mohameda so zasledili na Češkem. Posest-niku-literatu so ponudili zanjo 600.000 K. Tržaško pristanišče bodo razširili na 12 km dolžine, prostora bo za več kot milijon kvadratnih metrov. Hitrost ledenikov. V Antarktiki, tam, kjer je deloval Nemec Drygalski, je znašala hitrost ledenikov 10 m na mesec. A ledenik pri Jakobshavnu na Grenlandiji napravi povprečno 20 m na dan. Še hitrejši je neki ledenik v zalivu Sco-resby-a na grenlandski vzhodni obali, 31 m na dan. Cesarski prekop na Kitajskem je dolg 1100 km, globok povprečno 10 m, širok 30 do 330 m. A ko Je 1. 1852. mogočni Ilvang-ho zadnjič izpremenil svoj tek, je to čutil tudi prekop; poškodbe so bilo veliko in še do danes jih niso popravili; na dolgo razdaljo ni poraben. Potropavlovsk na Kamčatki mislijo pretvoriti v veliko vojno pristanišče. Luka je zamrznjena samo dva meseca, v Vladivostoku pa 4 do 5 mesecev. Zgodovinske anekdote. (Zbira profesor dr. V. Šarabon.) Iz Šparto. Agija, Arhidamovoga sina, je vprašal nokdo: „Katoro znanost gojite v Šparti najbolj ?“ — „Umetnost poveljevanja in uboganja." — „Kako moremo postati prosti ?“ — „Z zaničevanjem smrti." — „Ka-ko močni so I.akedomonci ?“ — „Tako, da lahko zadržujejo nepoštene.“ Ko jo nokdo oforom nasvetoval nekaj res potrebnega, a rabil pri tem preveč besed, mu jo rekol Anaksamdrldas: „Ljubi moj, ti bi napravil kar bi moral, a no kakor bi bil moral." Neki Atenec so jo bahal, da so večkrat zapodili Špartance od bregov Kefiza (pri Atonali). Špartanoc Antalkidas mu jo nato podrobil: Mi pa vas od Evrota šo nikoli. * Plemonit odgovor. Danski pesnik pravljic Anderson se jo dolgo časa mudil v Italiji. Treba jo bilo iti nazaj domov. Noki Italijan mu pravi: „Kako moreš vendar iti na Dansko, ko jo tvoja domo- a 108 © vina tako pusta in neprijetna?" — „Ali ti svojo mater manj ljubiš, če ni lepa?" odvrne Andersen. Za francoskega vojaka ni nobena stvar prelepa. Lovec na konju je prinesel Napoleonu iz Milana v Monte-bello pismo, treba je bilo nujnega odgovora. „Kar takoj odjahaj nazaj,“ mu pravi Bonaparte, ko je bil na mestu sestavil svoje poročilo. »General, rad bi, a nimam konja. Tako hitro sem jahal, da se jc konj zgrudil pod menoj, ko som prišel do Vašega stanovanja." — „Pa mojega vzemi!" Lovec so obotavlja, nima poguma zasesti konja vrhovnega poveljnika. „Ali se ti zdi morda prelepo opremljen ?“ pravi Bonaparte, „le nanj, tovariš, ni je stvari na svetu, ki bi bila prelepa za francoskega vojaka." Naše slike. Velika francoska revolucija odpira očem eno najbolj zanimivih strani novejšo povcstnice. Usodepolni državni preobrat stopi nekako v središče obče-historične dramo: zgodovina Francijo v tej dobi zrcali zgodovino svota, a svotovna zgodovina sama odkriva zastor volike francosko revolucije. — Ze v zadnjih vzdihih monarhije (1774—1789) opažamo znamenja, ki napovedujejo bližajočo so nevarnost. Državni organizem stoka pod neznosnimi davki, kralj, pred kratkim še absoluten suveren, postaja orodje „nove ljudske volje". Da bi otel kralja in njegovo rodovino in znižal davke, nasvetuje škof Talleyrand prodajo cerkvenih posestev v znesku 1200 milijonov lir. Seveda se razdražene ljudsko strasti s tem niso potolažile, ampak so začele pleniti samostane, cerkve in dobrodelne zavode. Državljanski boj v Parizu je pa lo zrcalo velikih bojev, ki jih je bil Napoloon izven mej Francije. Zdi se, kakor da bi Napoleonovo nenasitljivo slavohlopjo s posebnim dopadajenjom glodalo prelivanje človeško krvi. Ze tri dni som so poizkušali Francozi iztrgati Avstrijcem most pri vaHi A r c o 1 e. Donaparto zapoveduje, navdušuje, pa bilo je vso zaman; kakor levi so branili Avstrijci to važno postojanko. Končno pograbi Napoleon sam zastavo. Klic — sledite svojemu vojskovodji — vlije nove moči Francozom. Na levo in desno padajo granate, a Napoleon drvi z zastavo v roki dalje in v nekoliko minutah so Francozi gospodarji mostu. Enaka usoda je doletela avstrijsko armado tri mesece pozneje (14.—16. jan. 1.1797) pri llivoli. Francozi so že omahovali. V odločilnem trenotku skoči Napoloon na iskrega vranca in dirja na čelo vojsko, ki jo prevzame neka nevidna, demonična moč. V nekoliko urah jo palo 5.000 Avstrijcev, 10.000 pa je bilo zajetih. Še istega leta so so pobotali Francozi z Avstrijci v Čampo Formio. Mir so pospešili novi Napoleonovi cilji. V njegovem duhu sb že takrat vstajalo mogočne piramide in bogate pokrajine faraonov. Zato je pohitel Bonaparte že prihodnjo leto v Fgipt, da si osvoji Nil in Sirijo tor tako ložjo napado Angleže v Indiji. V očigled piramidam jo Napoloon navduševal vojako z besedami, ki so zadobile svetovni slovos: „Vojaki, mislite na to, da zre na vas z vrha teh monu-montov 40 stoletij." To slavohlopje ga jo gnalo nazaj v Pariz. Zato popusti vojsko v Egiptu in pohiti v francosko prestolnico, da provzamo državno krmilo. Pa kako ga razočara H), br uma ir e! S klobukom v roki jo hitel Napoloon dne 9. novembra v zbornico. Toda na pragu osupol obstane: „Smrt diktatorjul Proč z bajo-noti! Nazaj, krvnik, ti onočaščujoš svotišče naših postav." V tej mučni situaciji mu priskočijo na pomoč zvesto udani grona-dirji. Ko ga privedojo na prosto, zahlepi Napoloon kakor lov po maščevanju. Vojaštvo mu slovesno zaprisežo zvestobo, general M u rat, Napoleonova desna roka prepodi „svotovalstvo 500 mož", Lucijan pa boga po ulicah in zbira pristaše Bo-napartovo. Še prodno jo v zvoniku odbila ura polnoči in se poslovil 19. brumalro, jo stopal Napoloon po pariških ulicah kot prvi konzul Francijo. Da pa ni imol takrat še veliko prijateljev, priča dejstvo, da so že leto pozneje napravili nanj atontat, kateromu jo pa srečno ušel. Dr. Fr. T. Ljubljana, Sv. Petra K. H. KREGAR Bogata zaloga razno vrstneaa usnja In črev : ljarsklh potrebščin : zaloga Orkestralne maše tudi po manjSih župnijah so mogoCe le s klaviiolinskim kvartetom Godba blaži srce. Zares plemenito godbo našim društvom (mladeniškim In dekliškim) nudi brez truda le klavijollna z vijolo in cellom. Čč. cerkvenim predstojnlitvom dajemo znaten popust ln plačevanje na obroke. BJUDE & KIL. UnMIana. Danajska t. 73. acacacac3c3cac3 aaaaaaBiaaaaiaiiaEaiaaasaEiiEaaaiiafeiiaiatte 8 Priporočljiva domača tvrdka! ■ Podpisani UJavljam t Imenu stavbnsga odbora n sldaitje nora n v kmlheln pri tuiemberku, da j« goapod Rajko Sušnik, umetni steklar v Šiški nap ra Tli v imenovani cerkvi enajst novih oken, krajno ln umetno v Kclakem elogu, v splolno zadovoljnost ln po smerni ceni tor je uto v svoji stroki vreden najboljlega priporočila. Za stavbni odbori V Šmihelu, 12. avg. 1008. Fran Mlak Oabrlek, iupnl uprav. \ MailaMi, Mi n Mii lit nil i ta itnii »ililoi pitni. Mi napisov. pleskarska loistra loSiCeva cesta 4, naspr ntgntati a mtMitu 11.1Miistn ibjim di tu man: KnllgoDutilca „IUIoL tlskoracgi drnltua** 0 L|nbl|anl sc prlporoC« t Izviittev vsakovrstnih knUooveSklh del ^•jtiaiuia koattn popust. — — Solidno dtlo. *m«rn» otn«. Laika Vilhar, urar Kopitarjeva 1 CMsvojo veliko ii bogato zalogo priložnostnih daril Ut ur«, vtriflc«, uhan«, zapcstnlc« pi nlnUllk cinah. H uUdno ti torto pottritbo u limCI Nitka • I Priporo«* M trgovina s Mobnhl In Cenili Ivan Podlosoik ml. Uobliono. Stori tri it 10. ▼•Uka salona V saloni ima tudi telovadna tovl|a, blata, srsjoe, 6o- ploe, pasove, maka ca uniforme. j rntiim ,jam ia.w i hi im« | r%m> ml* *>■•!• «w 2 Šolskih In pisarniških potrebščin, 5 kakar. rasnaTistal papir, treska, natasa, r^a -planik* kopirna knji«*, Z Selaka Ib •iaaraUke mapa, pisala, radirka, tmlla, gnml, tlntnlke, ravnila, H trikota, Metila, barva, SopiSe, nnafotse raaplednloe la darooljonaUJa.