Izdaja Zavod za gospodarsko propagando - Domžale, Ljubljanska 92 — Ureja urcdniSki odbor — Od (rovom i urednik Milan Merin — Izhaja vsakega 25. v mesecu — Žiro račun MK1-2O/602-6 — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna >Toueta Tomšiča* v Ljubljani Leto III. Št. 2, Domžale, 25. 2. 1J>64 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Otroških varstvenih ustanov - premalo! Občinski odbor SZDL je že decembra sklical širše posvetovanje O vzgoji in varstvu otrok v naši občini. Posvetovanje je bilo sklicano zaradi problemov, ki nastajajo pn tudi zaradi tega, ker so pred nami široke razprave o občinskem statutu ter statutih delovnih in krajevnih skupnosti. Skrb za kar najbolj ugoden gospodarski in družbeni razvoj nalaga zvezna in republiška ustava občinam. Ob-eina je temeljna družbeno političnu skupnost, v kateri občani neposredno in p0 svojih organih družbenega upravljanja uresničujejo pogoje za zadovoljevanje življenjskih, kulturnih, komunalnih in drugih skupnih potreb občanov. Preko organov družbenega samoupravljanja in neposredno občani uresničujejo temeljno usklajevanje individualnih in splošnih družbenih interesov, ustvarjajo pogoje za uresničevanje političnih in osebnih pravic občanov ter odločajo o vprašanjih, ki so skupnega pomena za njihovo življenje in delo ter zu vsestranski razvoj občine. To je le nekaj ustavnih načel, iz katerih izhaja dovolj nalog zn razvoj družbenih služb, med katere spadajo tudi vzgoja, izobraževanje in vsestransko varstvo mladih. Prav na.tem področju sta gospodarstvo in družbena dejavnost povezana z interesi občanov. Kako bomo uveljavili načela, kakšen uspeh bomo imeli pri uveljavljanju družbenega dela. je odvisno od samih občanov, ki morajo s svojim aktivnim delom zagotoviti vzgojno izobraževalnim organizacijam pravilno vrednotenje njihove*:,] dela. INn posvetovanju je bila obravnavana problematika o vzgoji in varstvu mladine v občini, ki jo je nakazala anketa družin, ki imajo otroke do IS leta starosti. Po popisu prebivalstva iz leta 1%1 je v občini 7519 družin, od teh je bilo anketiranih 2246 ali 29.8 "l„. Anketirane so bile družine s celotnega področja občine po teritorialnem principu šolskih okolišev popolnih osemletk. Obdelane so družine v Domžalah z okolico, Ra- domljah in Dobu z okolico, naselja Črnega grabna in Moravč z okolico. Anketa nam je pokazala naslednje stanje: Ugotovitve o zaposlitvi staršev kažejo, dn je v 2246 družinah zaposlenih 2121 očetov ali 57 "I o in 1213 mater ali 43 "Ai. Podatki ankete nam kažejo, da zelo hitro raste zaposlovanje mater tudi v kmetijskih predelih Črnega grabna in Moravč. Poprečno število članov v naših družinah je 3,4. V industrijskih središčih kot Domžale. Mengeš, Radomlje, Vir, Količevo in Dob imamo največ družin s 3 do 4 člani, številnejše družine so le še v Črnem grabnu in moravski dolini. Podatki, ki nam jih je dala anketa, opozarjajo tudi na pereč stanovanjski problem v industrijskih središčih, saj živi 12,4 "/u družin v stanovanjih z enim stanovanjskim prostorom, 27,9 "Id družin v stanovanju z dvema prostoroma. 35,4"/» družin v stanovanju s tremi prostori in le 4,4"/« družin v stanovanju in štirimi in več stanovanjskimi prostori. Kaj nam odkriva vprašanje vzgoje in varstva otrok v občini? Od ank- iranih družin obiskuje šolo 2532 otrok. V teh družinah je 79 odstotkov takih, kjer sta zaposlena oba starša, oče in mati, en roditelj je zaposlen le v 21 "U, družin. Kje so otroci, ko so starši na delu? Le 2,7"/» družin ima gospodinjsko pomočnico, v ostalem pn vzgaja mati 59,3 «/o otrok. 26,5 °lo otrok vzgaja oče, 9 »/# stari starši in 2,6 "/o drugi ljudje. V naši občini je od vseh zaposlenih kar 55 °/o žena. Kako naj mati opravlja poleg službe še vsa gospodinjska dela. skrbi in vzgaja ie otroke? Posledica preobremenjenosti žene je njena pogosta obolelost, nizka produktivnost, slabi učni uspehi otrok in slaba vzgoja. Posvetovanje je odprlo problem otroškega varstva od predšolske dobe tja do IS. leta starosti. Tu ne gre samo za varstvo, gre tudi za vzgojo in zdravo prehrano otrok, gre za zaposleno mater in urejeno družino. Mati-delavka v skrbi za novorojenčka nepravilno izkorišča porodniški dopust, podaljšuje 4-urni delavnik do Prostori domžalskega otroškega vrten so premajhni, poleg tega po tudi neprimerni Prav tako stanje je tudi \ Mengšu 8 mesecev starosti dojenčka. Samo v letu 1962 je kilo izgubljenih v občini 4000 delovnih dni za nego bolnika, predvsem otroka! Kako bomo ozdravili veliko število slabokrvnih otrok s slabo držo, ukrivljeno hrbtenico, deformacijami prsnega koša, ploskimi nogami in slabim vidom, čemur botruje nepravilna prehrana. To so dejstva, ki nam ne dovoljujejo o otroškem varstvu razpravljati samo deklarativno, ampak zahtevajo odločno reševanj;- problemov. V občini imamo danes dva otroška vrtca s skupno kapaciteto 70 otrok. Kaj je to v primeri s tem. da rabi samo v Domžalah vzgojno varstveno ustanovo 136 otrok od 1—7 leta stu-rosti. pa 245 otrok starih od 7—15 let. Sam Mengeš bi rabil otroško varstveno ustanovo za 82 predšolskih in 74 šoloobveznih otrok. Prav tako so pereči problemi v Radomljah in na Viru. Za rešitev samo nujnih primerov v industrijskih centrih moramo zgraditi 7 vzgojno varstvenih ustanov, da bomo oskrbeli 35 °/o otrok. Danes vključujemo v ustanove občine 1,7 °/o otrok (Francija npr. 60 °/o, enako Italija). Nič boljše ni stanje naše mladine v telesnovzgojnih organizacijah. Ce imamo malo boljše pogoje za vadbo na odprtih prostorih, je toliko slabše stanje z zaprtimi. V občini imamo eno samo telovadnico, na naših osemletkah pa tudi enega samega kvalificiranega strokovnega učitelja za telesno vzgojo. Tudi vprašanje družbenih centrov in klubskih prostorov ni nič boljše. Vse to pa nas ne sme zavajati v obup, ampak naj bo opozorilo za hitro ukrepanje. Zavedati se moramo, da vzgoja in varstvo mladine ni več samo skrb staršev, ker temu sami niso kos. To postaja vedno bolj družbena skrb. Zdrava, smela in nova mladina je ponos staršev pa tudi ponos in veselje družbe. Ta ponos in to veselje pa je v družini in družbi združeno s stroški. Ne bi bilo prav, da samo pred družino postavljamo te probleme, to so tudi globoki problemi družbe in si jih moramo med seboj deliti. Zato mora vzgojo in varstvo mladine obdelatii občinski statut, predvsem pa je tudi stvar statutov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Razvoj kmetijstva v letu 1964 V letu 1%> so bili občani seznanjeni /. razvojem kmetijstvu v občini. Do podrobnosti je bil izdelan načrt razvoja kmetijstva v ravninskem predelu in Moravčah. Obrali Agrokombina-tu v glavnem zaključujejo pridobivanje zemljišč in bodo skoraj začeli z maksimalno proizvodnjo, ki mora postati ekonomična in rentabilna. Obrati Pšata, Čemelo, Mengeš imajo arondirane svoje površine, prav tako ima vse potrebne površine Semenarna Mengeš, Krum-perk ima skoraj zaključene arondacije. Le KPC Jnblje ho h ronili ml še okoli 200 ha in pa arondacija v Moravčah še ni zaključena. Arondacija je potgnila za seboj reševanje socialnih problemov kmetov, ki so oddali vso remi j o. Problem, ki so ga na vseh sestankih postavljali pri/mleti občimi, je sedaj rešen. M« zadnji seji je občinska skupščina sprejela odlok o preživnini kmetov, ki so oddali zemljo in vložili sredstva v občinski sklad za kmetijstvo. Odprto Je ostalo vprašanje področij, ki za mehanizirano in specializirano socialistično kmetijsko proizvodnjo niso primerna. To so področja Črnega grabna in hribovitih predelov Moravske doline. Stanje v teh predelih je vedno bolj rosno. Mladina odhaja, produktivnost je majhna, ostajajo stari ljudje, ki so jim davki veliko breme. S tem, da so z družbenim planom predvidene posebno v lil. in IV. razredu precej nižje občinske doklade, probiem še ni rešen. Občani teh .|>redelov so bili še bolj dezorientirani. ko so zvedeli, da se je KZ Lukovica s 1. I. 1%4 pripojila k Agrokom-binatii. Da bi začrtali razvoj kmetijstva teh predelov, je bil 7. februarja sklican razširjeni plenum občinskega odbora SZDL, na katerega smo povabi-li ing. Metoda Kropivška in ing. Romana Celarca. Na plenumu so bila sprejeta tale stališča za razvoj kmetijstvo v hribovitih predelih: Agrokombinat je danes tako močna kmetijska organizacija, da bo lažje pospeševala kmetijsko proizvodnjo zasebnega sektorju kakor KZ. ki je bila z oddajo gozdov močno okrnjena. Pri Agrokombinatu je osnovan poseben obrat za kooperacijo, k j ima nalogo organizirati kmetijsko proizvodnjo v zasebnem sektOriti na območju bivše KZ Lukovica. Najvažnejša naloga obruta je organizirano delo v živalski proizvodnji. Zato je treba izpodriniti pincgnvsko pasmo in jo zamenjati s sivo rjavo. Agrokombinat bo dal kmetom prvorazredno živino v vzrejo. Kmetje se bodo lahko odločili za vzrejo telet, lahko bodo v proizvodu jem sodelovanju s kravami mleka ricam i. z vzrejo za zakol, lahko bodo vzeli v rejo prašiče, kasneje tudi perutnino. S tem bomo tudi v zasebnom sektorju prišli do rajonizacije proizvodnje, proizvodnja hribovitih predelov bo postala dopolnilo družbeni proizvodnji (proizvodnje mleka in mesa). Obrat kooperacije prevzema tudi celotno dejavnost, ki jo je imela prej zadruga, kot so prodaja gnojila, zaščitnih sredstev, kmetijskega orodja, odkup pridelkov, živine, mleka, gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč. Prav tako bo Agrokombinat nudil vse potrebne strojne usluge kot doslej KZ. Nadalje bo Agrokombinat poskrbel, da bi bil kmetom Kooperantom omogočen nakup manjših strojev s priključki, kar bi bistveno vplivalo na dvig proizvodnje, Končno bodo kmetje — kooperanti, kakor doslej v zadružnem svetu, imeli možnost aktivnega sodelovanja v odborih. Vse proizodno sodelovanje bo slonelo na trdnih, dolgoročnih pogodbah, ki bodo imele obojestranski ekonomski učinek in bodo tudi kmetom dale zaslužek po vloženem trudu in prizadevanju. Končno bo skrb Agrokombinatu tudi v tem. da bo omogočil kmetom vsaj manjše investicije ter skrbel za strokovno službo, Zadružnih domov Agrokombinat ne l«i prevzemal, prevzela jih bo občinska skupščina. Povsod, kjer ti domovi so. jih bodo najbrž prevzele krajevne skupnosti in bodo tako prišle do potrebnih družbenih centrov. Ti ukrepi so toliko bolj pomembni, ker prevzetna gozdno gospodarstvo Ljubljanu go/.dno proizvodnjo našega področja. Kmetje imajo tudi na tem |w>d-ročju možnost za razne oblike sodelovanja do izročilne in darilne pogodbe, zakupne pogodbe za najmanj tO let do pogodbe za proizvodno sodelovanje. Občane bo gotovo zanimalo, kakšen bo finančni učinek proizvodnega sodelovanju z Agro-kombinutom pri govedu, prašičih in perutnini ter kakšni so pogoji za proizvodno sodelovanje v gozdovih. Praktične primere bomo priobčili v naslednji številki Občinskega poročevalca. »Maškare« — linorez Ane Velepec, učenke 1. osnovne šole INVALIDSKE DELAVNICE »ZLATO POLJI! - DOMŽALE Odkupujemo neomejenih količinah lepo ravno rženo ali pšenično slamo v povezkih (skopali) Odkupna cena na domu 25 din /a kg odkupna cena dostavljeno na Homer 10 din za kg Ponudbe pošljite na: INVALIDSKE DELAVNICE »ZLATO POLJE« DOMŽALE Kolodvorska 8 — kjer dobite tudi vsa ostala pojasnila One i. februarja je o Ljubljani nenadoma iinul TOMO IIRT.JC. prekaljeni predvojni borec za praoice delavstvu, eden od organizatorjev ljudske mlaje proti okupatorju na Gorenjskem, naš dolgoletni zvezni in republiški poslanec in častni občan. 7. njegovo smrtjo te je zaključila ču-donita pot proletarča komunista, pot človeku, ki je Uvel za vse lepo, kur naj ima napredna družba 7. vztrajnostjo, ki ni poznala omahovanja, se je Ose življenje boril za pravice delovnih ljudi in do zadnjega diha živel za nase ljudstvo in Zvezo komunistov. Rodil se je 1904. v Spodnjih Novakih v tolminskih hribih kot Sin idrijskega rudarja. 7.e s šestnajstimi leti se je zaposlil kot gozdni delavec. Ker je sodeloval n sloven-skili društvih, so ga takratne italijanske oblasti preganjale, in tako je 1927 pobegnil o Jugoslavijo. Salo je za krajši čas odšel n Avstrijo, od tod pa se je znova vrnil v Slovenijo. Začel je aktivno politično delovati pri društvu >Mludu Soča«, v katerem so se zbirali mladi nupredni pregnanci s Primorskega, in leta 1928 postal član Ko-mnnistirii" partije. Zaradi prizadevnega delu so ga kmalu odkrili in zaprli n Srem-sko Mitrovieo In St je Seznanil z mnogimi voditelji delavskega razredu in robija je postala tudi zanj visoka šola revolucionarjev. l'o vrnitvi iz zapora ne je zaposlil nu raznih gradbiščih, zučel organizirati delavce in s sodelavci ustanovil 1V>4 Zvezo gradbenih delavcev. Nato je sodeloval v splošni slavki gradbincev in zato so ga oblasti '916 Izgnale iz države. Po ilegalnih poteh je prišel v Irancijo, kjer se je vključil o napredno gibanje rudarjev in postni urednik lista tOlas izseljencev Proti koncu letu W9 se je vrnil v domovino. Ko pn je okupator zasedel nuše kraje, je bil med organizatorji ljudske vstuje na Gorenjskem. Spomladi 1942 pu ga je CK KPS poslal za sekretarja Pokrajinskega komite ju KPS za Slovensko Primorje. I stegu letu so gu Itulijuni odkrili in aretirali. V ječi je bil nato do začetka leta l')44. ko je zno oa prišel med primorske purtiznne. Po osvoboditvi je oprnvljnl pomembne dolžnosti v našem družbenem in političnem življenju. Več let je bil vodilni sindikalni funkcionar, minister zu delo p vladi I.RS, direktor republiškega in zveznega zavoda za socialno zavarovanje m urednik dnevniku »Ljudska pravica*, zadnja leta pu Usta zu izseljence »Rodna gruda*. Član CK KPS je bil od leta 1949, Zu svoje sodelovanje v revolucionarnem delavskem gibanju in za velik prispevek v graditvi socialistične Jugoslavije je bil odlikovan v. visokimi odlikovan ji. Njegovo revolucionarno delo je tesno povezano z našimi kraji. Ko so Nemci oflU. pirati našo domovino, ga je CsX KPS zadolžil zu organizacijo vstaje proti okupatorju v kamniškem in kranjskem partij r.kem okrožju. Kot instruktor C K in član Vojno-revolucionarnegu komiteja za Gorenjsko je borec Pavle v globoki ilegalnosti usmcrjcvul delo in priprave za vstajo i ojno-revolucionarnega komiteja za kamniški okraj. Uspehi njegovega truda niso izostali in ko je sporočil na zgodovinskem sestanku 2>. julija i')4l v Volčjem potoku ukaz voditeljev vstaj:' za dolenjsko, da se splošna vstaja začne ponoči 27. julija, je to noč zagorel v ognju upora ves nekdanji kamniški okraj. To. kar ni uspelo na Slovenskem n tem času nikjer, je uspelo Tomu Brejcu in njegovim tovarišem. V spelo jim je organizirali prvo množično vstajo proti okupatorju na Slovenskem. Toda delo pokojnega tovariša Brejca in njegovih sodelavcev se ni ustavilo samo pri akcijah ob vstaji. Iz borcev, ki so so-delovuli v akcijah je nato formiral kamni ski bataljon. Ta je posebno z dvema četama. Radomeljsko in Mengeško-mornvško poslal prana šiba slovenskega ljudstvu za okupatorju in strah in trepet domačih izdajalcev. Njegovi borci so pri belem dnevu likvidirali vohune, napadali nemške žan-darje in policiste in bojevali med drugim danes že legendarni boj ua Mohorju pri Mo-raočah. kjer je komaj 12 parlizunov kljubovalo srditim napadom celot niti ne/mikih policijskih sil kamniškega in kranjskega okraja, skupaj skoraj dveh bataljonov. Nič manj pomemben prispevek I omu Urejen k NOŠ na uašiin območju ni bilo njegovo politično delo pozimi l'HI/42, o najtežjem času. kar gu je nuše gibanje doživelo v teliti vojne na Kamniškem. Tako rekoč sam, brez borcev, le ob podpori Oh' nujodnncjših in zaradi okupatorjevega nasilja zredčenih aktivistov, je pripravljal za 1942 nov polet partizanstvu v kamniškem partijskem okrožju. Na sestanku Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko I?, januarja t'J42 na Rodici je zahteval, lin/ se takoj vrnejo v kamniški okraj domači boni, ki so bili tedaj na Gorenjskem vključeni v Cankarjev bataljon. Češ da samo politično delo brez vojaških akcij ne more roditi Zaželenih Sadov,, V prizadevanjih, da bi se borci vrnili na Kamniško, je uspel in pes srečen dočakal 25. marec ko se je z novo Kamniško četo pod vodstvom Matije Blejcn-Mnlevžn srečni na Veliki Lasni. Ta četa je za tem kaj kmalu, čeprav žal že po njegovem odhodu iz kamniškega okraja, prerasla v novi Kaminski bataljon, ki se je nato iz dneva p dan večal s številnimi novimi bvrci v nove močnejše partizanske enote in nzgojil množico terenskih političnih delavcev. Ti so potem v letu t')4~) in V)44 /.aktivirali ves kamniški okraj tako, da je p teh letih bil pravzaprav en sam politični aktiv, eno samo politično in ma. lerialno zaledje naši vojski. Ko je iz bojen in krni zrasla nova Jugoslavija, se je tovariš Brejc z vsem ognjem svoje osebnosti posvetil naporom zu njeno rast in raznoj. Ta njegovu prizadevanju smo občutili zlasti mi občani kamniška in domžalske občine, saj se je po vojni n naše kraje, kjer je doživel toliko hudih, a tudi prijetnih ur, kadarkoli je le utegnil, rud vračal in se mudil med nami. Nihče ne bo nikoli premeril njegovih poti in preštet sestankov, ki jih je imel po nasiti občinah kot poslanec. Nihče, kdor gu \e poznal, pu pa tudi ne bo pozabil njegovega vedno odprtega srca za vsakogar, zlasti za liste ga, ki je bil potreben pomoči. Zdaj je ta veliki borec zu pravico in resnico, za našo boljšo prihodnost zu vedno utihnil in nič več gu ne bo med nas. Za našo stvar je storil zelo vi liko. Toliko, da se je za vse večne čuse zapisal z, zlatimi črkami v našo zgodovino in dokler bo živelo naše ljudstvo, ne bo u ga: uit njegov spomin. FRANJO BITENC 18. januarja l't(>4, pran na zadnji dim pouka o L polletju, so se iztekale ure njegovega plodnega življenja. Prenehalo je biti srce neumornega človeku, človeka, ki je živel za vse lepo, kar naj ima napredna človeška družba. Žalostna novica nas je ganila in pretresla. Zapustil nas je tako nenadoma, nepričakovano in mnogo prezgodaj. Odšel je tiho in neopazno, du se niti poslovili nismo od njegu, saj ni nihče od nas mislil na najhujše. Ko smo predlanskim praznovali njegovo dO-letnico. je bil še zdrav, poln energije m delovnega zanosa. Vse svoje življenj" je potvelil vzgoji mladine in učnega kadit tet nesebično razdajal svoje id'širun znanje Zadn\e me sece mu je zahrbtna bolezen preprečila aktivno delo. toda še z bolniške postelj, je usmerjal naše delo. Vet kot štirideset let mu je bila šola njegov drugi dom Njegovo življenje je bil en sam delovni dan, počitka skornj ni pozimi Sob, je opremil z vsemi sodobnimi učnimi pripu močki da bi bil pouk v rclormiiam šoli čimbolj nazoren. Tudi sam je poklonil soli vrste učil. njegove lovske trofeji pa kru-sijo šolske prostore nu Brdu. I red skoraj štiridesetimi leti je prišel v kraj, bil je testu, povezan z Inulslvoni. učil in vzgojil je mnogo generacij ter ne, iiehno skrbel zu gospuduiski in kulturni dvig svojega šolskega okolišu 1'dcistvoval se je na oseh področjih, bil najboljši noe- S seje kluba občinskih odbornikov in seje skupščine občine Domžale Odborniki občinske skupščine; niso dolžni reševali problemu v le svoje volilne enote, pač pa skrbijo tudi za razvoj in rast celotne občine. Zato pa je potrebno nekatere važnejše zadeve Spoznali do temeljev, kar pa na samih sejah občinske skupščine dostikrat ni mogoče, saj so dnevni redi sej skupščine ponavadi obsežni in dostikrat ni časa, da bi posamezne probleme temeljilo spoznali. Zato naj bi se lake stvari še posebej obravnavale, in sicer na sejali kluba odbornikov, kjer bi obravnavali na splošno probleme, ki so važni za občino in kjer bi dobili odborniki na svoja vprašanja potrebna pojasnila, s čimer bi jim bilo olaj-način tudi lažje in za vest ne je odločali šano tudi njihovo delo med samimi volivci, na sejah skupščine pa bi na ta o zadevah in vprašanjih, ki prihajajo na dnevni red. lako So se odborniki občinske skupščine Domžale prvič sestali na seji kluba odbornikov 28. januarja t. 1. in za predsednika kluba izvolili Jerneja Leniča. Seji kluba so prisostvovali tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL, ki naj bi te skupaj z odborniki skupščine do temeljev spoznali / družbenim planom m proračunom občine za leto 1964, saj je to načrt za enoletno gospodarsko, kulturno - prosvetno, .socialno - zdravstveno in vse drugo življenje v občini. Načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine Albin Pavlin ter načelnik oddelka za finance Vhdulnh Bogu nič sta tonalec in ljudski učitelj n pranem pomenu besede Okupacija ga je za štiri letu ločila od nas, mu prinesla kot zavednemu slovenskemu inteligenlu kupo trpljenja, po nojni pa je pričel še z nečjo nnemo. I/ludini je bil vzoren vzgojitelj, učiteljskemu kolektivu pa neutrudni mentor in svetovalec. Redki so ljudje, ki bi imeli toliko vrlin. Bil je navidezno strog in nepopustljiv, v resnici pa dober človek. Pri delu je poznal izredno natančnost, doslednost, vestnost in delovno disciplino. Bil je strog do sebe in drugih, znal pa je ceniti prizadevnost in delavnost. Kot. odličen pedagog je dobil priznanje, s tem. da je bil imenovan zu pedagoškega snetnika. Polno ciljen je imel še pred seboj, eden glavnih pa je bila pač gradnja šole na Brdu N jegono zamisel bodo morali uresničiti drugi, saj ga je smrt prezgodaj iztrgala iz naših nrst. Člani šolskega odbora so predlagali, naj bi nova šola nosila n jegono ime. Spomin nanj bo ostal med tukajšnjimi prebivalci ter njegovimi učenci tak. kakršen je lahko spomin, na požrtvovalnega, ljudstvu predanega in nesebičnega človeka. Snoje pedagoško poslanstvo je v celoti izpolnil, zadostil je liku pravega in naprednega prosnetnega ter družbenega delavca, mi pa ga bomo ohranili d trajnem spominu. seznanila odbornike, prvi z glavnimi elementi družbenega plana, drugi pn s proračunom in skladi občinske skupščine. Predlog proračuna danes objavljamo, družbeni plan pa bo na tem mestu objavljen v prihodnji številki. Na seji kluba odbornikov je bil določen tudi razpored zborov volivcev, na katerih so se volivci seznanili s predlogom družbenega plana in proračuna in se z njim v glavnem strinjali. I znese n i li pu je bilo tudi nekaj telilnili in utemeljenih pripomb, ki se bodo v okviru možnosti v družbenem plunu upoštevale. O tako izpopolnjenem predlogu družbenega plana bo odločila še občinska skupščina na seji še v tekočem mesecu. V razpravi zborov volivcev je bil tudi predlog odloka o občinski do-kladi od kmetijstva, poklicev in drugega premoženja, ki je bil tudi na dnevnem redu seje občinske skupščine dne 6. 2. 1964. Pred to sejo je predsednik skupščine najprej opisal življenjsko pot pokojnega Toma Brejca, dolgoletnega poslanca za domžalsko-kamniško območje, že predvojnega borca za pravice delavskega razreda in enegn od organizatorjev vstaje proti okupatorju na Gorenjskem, nakar so odborniki počastili njegov spomin z enomi-nutnim molkom, šest navzočih pa je bilo določenih, da se v imenu občine in njenih organizacij zvrstijo kot častna straža ob krsti pokojnika. Seja skupščine se je nato pričelo z razpravo o predlogu navedenega odloka o občinski dokladi, ki predvideva precej nižjo lestvico za višinske predele in sicer v višini 3—10%, medtem ko je znašala ta doslej od 7 do 27°/o. Lestvica za nižinske in srednje-nižinske predele je brez bistvenih sprememb in je nekoliko popravljena le v progresivnosti, v glavnem pa ostane kot doslej. Lestvica občinske do-klade se že tri leta ni bistveno spremenila, čeprav so se cene kmetijskih pridelkov povišale in se je povečal tudi dejanski dohodek od zemljišč. Občinska doklada je edini instrument, ki je na razpolago občinski skupščini, s katerim ne le zbira dohodek za občinski proračun, ampak ureja tudi družbeno ekonomsko razmerje v občini, ker na eni strani ščiti gospodarsko šibkejše in tiste kmečke proizvajalce, ki imajo slabše pogoje dela in trgu. Odlok določa tudi občinsko do-klado na dohodek od poklicev in drugega premoženja, ki je ostala prav tako nespremenjena oziromu je bila" za storitveno obrt že v lanskem lotu znižana. Nasproti železniške postaje v Domžalah. Potnika pozdravi blatna cesta in zanemarjeno ter razpadajoče poslopje, v katerem je med drugim tudi občinska knjižnica. Na pripombe odbornikov, naj bi lestvica občinske doklade upoštevala tudi kakovost posameznih površin, je bilo ugotovljeno, da to že upoštevajo klasifikacijski razredi, v kateri; so razvrščene posamezne katastrske občine. V letih 1959 do l%t je bila v vsej občini opravljena kontrola teh razredov, ki so bili usklajeni z dejanskim stanjem zemljišč in je zato določanje občinske doklade, kakor tudi predpis dohodnine na podlagi katastrskega dohodka še najbolj pravičen. V nadaljnji razpravi, v kateri je sodelovalo 16 odbornikov, so (i zahtevali predvsem uvrstitev posameznih katastrskih občin v nižjo, to je četrto skupino, glede določanja občinske doklade. Glede na te pripombe so nato odborniki sprejeli predloženi odlok in pooblastili svet za finance in svet za kmetijstvo, da najdeta ustrezno rešitev za iznesene pripombe ler o njej poročata na prihodnji seji skupščine. Naslednja važna točka dnevnega reda te seje je bilo obravnavanje odloka o preživninskem varstvu kmetov, katerih zemljiški; površine pridejo z arondacijo v družbeno lastnino. Predlog odloka so po večmesečnem delu pripravili trije sveti občinske skupščine in pridobi po njem pravico do preživnine kmet. ko dopolni 60 let (moški), oziroma 55 let starosti (ženske). Predno pa doseže to starost ima pravico do preživnine, čc je, ali če postane popolnoma nezmožen za pri-dobitveno delo, ali če se ne more zaposliti zaradi vzgoje in nege otrok do 15. leta starosti, seveda kolikor ni dru-(Nadaljevanje na 13. strani) Obrazložitev predloga občinskega proračuna za leto 1964 I. PRORAČUNSKI DOHODKI slcega prometnega davka se bo po- nju osebnih dohodkov oziroma pred' , , , , ». . . večal samo, kolikor se bo povečal videni razširitvi trgovskega omrežja. Dohodek občinskega proračuna in promet izddkov in storitev. Plan proračunskih dohodkov v letu s tem tudi materialna osnova občine Posredno obdavčenje osebne potroš- 1964 predvideva torej vsoto 943,809.000 je v največji meri odvisna od obsega „je> ;„ sicer v obliki davka na malo- din, od česar odpade na medobčinske osebne potrošnje v občini. To pomeni, prodajni promet ncprehraml>ciiih pred- ter občinske sklade 416.921.000 din. na da se proračunski dohodki občine metov in alkoholnih pijač se v letu sam proračun pa 526.8SS.000 din, lahko povečajo samo s povečanjem 1964 ne bo spreminjalo, ker bo še Če k temu prištejemo ie izvirne števila zaposlenih in njihovih osebnih veljala stopnja 5 °/o na maloprodajo, dohodke nekaterih skladov in prene- dohodkov. Ker pa je osebna potrošnja oziroma 20%> na alkoholne pijače, sena neporabljena sredstva prejšnjih odvisna od razvoja gospodarskih de- Planirano povečanje dohodkov iz tega let. dobimo vsoto V»eh razpoložljivih .. ... .. i ' vira temelji na predvidenem poveča- sredstev, in sicer: javnosti, njihovega fizičnega obsega j t- in njihove proizvodnosti, je potrebno, r . , m dn si ogledamo podatke družbenega nedstva dohodek su,,^ plana, ki govorijo o proizvodnosti Dohodki proračuna........ 943,809.000 dela, številu zaposlenih in višini nji- Šolski sklad ....... moOO 128,990^00 , . '' j. sklad za socialno varstvo...... 5,454.000 6,000.000 11,434.000 hovih osebnih dohodkov. Sklad za borce.......... 630.000 2.100.000 2.910.000 Sklad za telesno vzgojo ...... 2,955.000 220.000 5,171.000 Glede obseira osebne potrošnje pred- Cestni sklad........... 9.156.000 13,710.000 22.S66.Oon Vidov, družbeni plan. da bodo zaradi Sklad za \ \ '8EK 'JgS predvidenega povečanja stevi a za- Stanovanjski skliid ........ 44.505.000 5S6.lll.ooo 410.S40.000 poslenih porasli osebni dohodki za Investicijski sklad......... 95,0004)00 91.211.0(H) lWi.2ll.000 okoli 7% Prav tako se pričakuje, Sklad skupnih rezerv....... 3.831.000 20.000.000 23.811.ono . „ ' „„E1.,wi„„ i nredvidenim Rezervni sklad.......... 27,998.000 — 27.998.000 da se bo neposredno s prec videnim 7(|rnvstvoni inv(>stici jsUi sUla(, .... ,.606.000 600.000 2.206.000 povečanjem proizvodnosti dela po- Gozdni sklad........... 5,500.000 50,975.000 14.4". (KK) večal poprečni osebni dohodek za na- Krajevni samoprispevek...... 5,750.000 12,000.000 17.730.000 daljnjih 19%. K takšnemu poveča- c . - uiji.ju, i m. iii • Skupaj proračunski dohodki, prenesena nju osebnih dohodkov bo delno pri- sredstva in izvirni dohodki skladov 1.895.550.000 pomogla tudi akcija za izboljšanje materialnega položaja zaposlenih oseb prec(en preideiiio k obrazložitvi pro- kov kot prispevek za izgradnjo Skop-z najnižjimi osebnimi dohodki. Ker računskjh izdatkov, je potrebno opo- ja. kar znese skupaj 10,680.000 din. pa družbeni plan občine ugotavlja zorUj M (j0ločila ZVeznega družbe- Obenem je občina dolžna plačali obstoj realnih pogojev za dvig pro- ^ p|unu kj pre(|pisujt.. (|a M „ prjsp(.vek za Skopje od davka na do-lzvodnosti dela na primer v industriji ,e(u ]%4 |)e gme (ro-j(i j()0/o f samo za 12%, bodo morali kolektivi ho(]kov raze„ tjstih. ki so nam0I1 j,,„i osnove, kar znaša 830©.*» din. |>,j-delovnih organizacij podvzeti potreb- ZQ p()(rebe 5o|stva. Na ta način se raz- spevek v medobčinski sklad za strune ukrepe in varčevati pri vseh iz- po|oz|jiva srCustva zmanjšajo za zne- kovno šolstvo in medobčinski cestni datkih v prid osebnih dohodkov I n- spk obvMne rezervc. ki znasa skllpl1() sk]ac) j(. <|(>ločil okraj. Pripomniti ino-pomiiijaiiio. d« se od neto izplačanih 6-,.41S000 (|in rnmo v zvczi , ,,.,„. (|„ jc v p)a)M1 osebnih dohodkov plačuje v proračun fudi je z zveznimj predpisi določc občinskega cestnega sklada. %. pri sestavlja- Ilin jzdatkov. ter 1 % od vseh dohod- ključkom na cesto l)rti,a Kandiže n ju občinskega proračuna smo v polni meri upoštevali zgoraj omenjene pozitivne faktorj. k, so lastno udeležbo od predračunske vsote 265,000.000, kar znaša 106,000.000 din, za ostalih 60 °/o najetega posojila pa odplačilo anuitet. (Opomba: V sestavu projektiranegu zdravstvenega doma se predvideva tudi gradnja javnih kopališč s predračunsko vsoto 14,000.000 din. To investicijo je dolžna občina financirati posebej.) Pogoji najetja posojila za navedene investicije sicer niso posebno ugodni. Zavod za socialno zavarovanje kot posojilodajalec je določil rok vračila posojila 4 leta s 7,5% obrestmi. Na podlagi teh dejstev je sestavljen plan prispevkov občine Domžule za gradnjo bolnice in sicer takole: Leto 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 Za gradnjo bolnice skupni letni prispevek 51.676 57.750 57.226 82.242 42.547 28.155 17.957 7.020 Za zdravstveni dom ude- anui- , leiba tete 'kuP»' 44.000 — 95.676 76.000 17.052 150.802 — 46.746 105.972 — 46.746 128.988 — 46.746 89.295 — 29.694 57.847 — — 17.957 — — 7.020 Skupaj 544.574 120.000 186.984 641.558 Stanovanjska skupnost v Mengšu in njeno delo lani V naši občini je pet stanovanjskih skupnosti, in sicer v Domžalah, v Mengšu, na Viru. v Jaršah in Moravčah. Vsestransko dejavnost zlasti servisov pa sta razvila že prejšnja leta predvsem prvi dve skupnosti, lani pa sta precej živahno delali tudi virskn in jurska skupnost. Ker so dosedanje stanovanjske skupnosti neke vrste predhodnic krajevnih skupnosti, ki se bodo, kot vse kaže.v najkrajšem času začele snovuti po naši občini, se je naše uredništvo odloČilo, da obišče eno izmed njih in se pogovori o njenem delu. uspehih jn težavah v preteklem letu. Izbrali smo si mengeško skupnost in naprosili tajnika Jožeta Merčunu za odgovore na nekaj vprašanj. Tovariš tajnik, stanovanjske Skupnosti so bile ustanovi jene prvotno predvsem zato, da bi se razbremenile /lasti žene v družini. Bile naj hi neke vrste. •'<' se pinv spomnimo, oznake neke naše znane javne delavke, razširjene družine Zato najdemo skoraj pri vseh skup-pnostih ustanove za varstvo otrok, šivalnice, pralnice, obrate družbene prehrane, izposojevalnice gospodinjskih stro-iev, razne servise in tako daje. Kako je s to vrsto dejav- I nosti pri vas in ali se stanovanjska skupnost ukvarja še z drugimi opravili? Dejavnost naše skupnosti se razvija nekako v treh smereh: v tista dela, ki ste jih v svojem vprašanju našteli in ki imajo namen razbremenjevati gospodinjstva; tu bi omenil posebej delovanje našega otroškega vrtca in šivalnice, dalje opravljanje uslug in storitev servisov in končno, kar je morila res posebnost naše skupnosti, skrb za izvajanje komunalnih del. ki jih gradimo bodisi s podporo občine uli z lastnimi sredstvi. Gleda prve vrste dejavnosti moram pripomniti, da to področje dela pri nas ni posebno razvito, ker po naših ugotovitvah ni zanj potrebnih pogojev. Poskusili smo z obratom družbene prehrane, pa se ni obnese!, želje za pralnico in likal-nico pa so morale ostati neizpolnjene, ker nimamo zato prostorov, lako da mimo šivalnice, ki pa jo vodimo med servisi, uspešno deluje samo otroški vrtec. Ce želite o njem izvedeti nekaj nadrobnosti, potem moram najprej omeniti zelo hude in neustrezne pogoje, v katerih mora delati. Vrtec je nastanjen na dveh krajih, v zasilno pre- urejenem nekdanjem lokalu v naši upravni zgradbi in od dneva republike dalje v še eni večji sobi v prizidku kulturnega doma. Obiskuje ga 52 otrok, ki zanje skrbita le dve vzgojiteljici, čeprav bi jih po običajnih normah morale varovati vsaj štiri. Hrano za varovance kuhamo v zasebni kuhinji, ki je skoraj pol kilometru oddaljena od vrtca, in jo sproti dovažamo. Ce dodamo k temu še to, da je vrtec tik glavne ceste, z dvoriščem, ki si ga (bdijo štirje uporabniki — zavarovalnica, slamnikarska zadruga, kino in glasbena šola. in da je v neposredni bližini Pšata. kjer bi nam lani skoraj utonil eden od zavarovancev, potem menim, da ni treba navajati še drugih razlogov, zakaj tolikokrat poudarjamo, da na.m je nujno potreben nov. sodoben otroško varstveni dom. Dovolite, da vas prekinemo. Pa si stanovanjska skupnost prizadeva, da bi se ta pereči problemi rešil? Za novi vrtec smo se dogovorili za lokacijo (ob Proleterski ulici), gradbeni odbor pa je začel pripravljati načrte in zbirati denar. 2al pa ie zlasti akcija za zbiranje sredstev naletela na malo razumevanja in se je od vseh številnih men- geških kolektivov odzval doslej samo eden. Marsikaj bi k otroškemu varstvu prispevala tudi osnovna šola. če bi uredila varstveni oddelek za svoje učence. Kolikor nam je znano, bi šola sicer bila voljna oddelek organizirati in odpreti, ker trenutno ni v preveliki stiski s prostori, ni pa nikogar, ki bi priskrbel potrebna sredstva za osebje. Kaj pa servisi? Koliko jih imate in kako ocenjujete njihovo delo? Ali so dokazali upravičenost svojega obstoja? Zanimajo nas njihove cene. kakovosti njihovega dela, vaši medsebojni odnosi in zlasti uveljavljanje delavskega samoupravljanja v njih. Verjamem, da bi o servisih radi kaj več izvedeli, ker velikokrat slišimo kritiko, in to ne ravno prijazno na njihov rovaš. Od teh očitno je najbolj pogosta ta. da so nekateri servisi zgrešili svoj namen in prerasli v prave obrtne delavnice in da so od^ njih v ugodnejšem položaju, ker ne plačujejo nekaterih družbenih dajetev. Ne bom zanikal, da to v celoti ni res. Vendar pa je tako gledanje nanje in na njihovo delo zelo enostavno in tudi enostransko in tudi nepravično. Prvič, da sedaj vsaj naša skupnost ni za opravljanje svojih nalog prejela od nikogar niti dinarja in vsa osDovna in obrat- na sredstva, ki jih danes ima (okrog 9 milijonov dinarjev) si jih je morala pridobiti z dejavnostjo svojih servisov. V borih treh letih, kar obstaja, je tako rekoč iz nič ustvarila pogoje za zaposlitev 49 delavcev in uslužbencev. Dobro, če so servisi po eni strani res oproščeni nekaj dajatev, pa po drugi strani ustvarjajo precejšnja družbena sredstva, ki so dokaj večja od tistih, ki jih družba naši skupnosti odstopa. Drugič, če hočemo nuditi članom naše skupnosti hitre in kvalitetne usluge, ki naj bi bile mirno tega še poceni, potem je zelo naiven tisti, ki meni, da se da to opraviti z dvema, tremi upokojenci ali honorarci in kakšnim kladivom, kleščami in izvijačem. Servisna delavnica, kot je terja današnji čas, zlasti pa tudi tako obrtniško razviti kraji, kot so naši, mora biti moderno opremljena in zaposlovati mora vsestransko visoko usposobljene delavce. To pa še zdaleč ni niti poceni niti se ne da urediti tako, da bi taki, mislim, da lahko tako rečem, mojstri svojega poklica, čakali v delavnici, kdaj jim bo kakšno popravilo padlo v roke. Če hočemo imeti moderne servise, potem morajo ti imeti stalni vir dela in dohodkov. Samo tako organizirani bodo lahko za vedno na voljo tudi za vsa popravila in druge usluge. Ce s tega vidika pogledamo na servise, potem lahko kaj kmalu tudi spoznamo, da da-našhji čas teži k takemu razvoju servisov — uslužnostnih obrtnih delavnic, ne pa k ustanavljanju majhnih priložnostnih popravljam ic. V zvezi s poslovanjem naših servisov imamo letos v načrtu novost, da bomo poskusili izločiti iz dohodka servisov tisti del, ki bi ga sicer morali plačevati kot družbene dajatve, če bi bili, da tako rečem, pravne obrtne delavnice. Iz teh sredstev bomo oblikovali poseben sklad, ki ga bomo uporabljali za razvoj novih dejavnosti ali pa vlaganj v komunalne in druge naprave ali službe na našem območju. Na temle mestu našega razgovora menim, da lahko najlažje ogovorim na vaše vprašanje glede delavskega samoupravljanja v naših servisih. Mi že sedaj, ko pripravljamo statut krajevne skupnosti, poskušamo ustvariti pogoje za uvedbo delavskega samoupravljanja v servisih. Z vso našo gospodarsko dejavnostjo naj bi upravljali neposredno proizvajalci sami, in to tako, da bi za vse servise obstajal delavski svet, ki bi smiselno imel iste pravice kot drugi delavski sveti. Razpolagal pa bi s sredstvi, ki bi ostala, potem ko bi izročili prispevek za pokrivanje stroškov poslovanja uprave, računovodstva in podobnih skupnih služb in pa tisti del dohodka, o katerem sem malo prej govoril, da bi ga uporabili za razširjanje novih dejavnosti skupnosti. Dovolite, tovariš tajnik, kaj pa če bi dejavnost nekega vašega servisa kljub temu prerasla okvire servisa in bi se le-ta skladno s predpisi moral osamosvojiti? Tudi na to mislimo. Pravica, da se neka naša poslovna enota osamosvoji, je ena njenih temeljnih samoupravnih pravic, ki ju nihče nuna pravice pa tudi namen, kratiti. Do take primere bi se zavarovalu naša skupnost na ta način, da bi sklenila z vsakim servisom pogodbo, s katero bi se ta obvezal, da bi v primeru, če bi se želel osamosvojiti vrnil v nekem določenem roku stanovanjski skupnosti tista sredstva, ki jih je ona neposredno vložila za njegovo obratovanje. Ce se ne motim, ste postavili tudi vprašanje cene uslug naših servisov. Naj bom tudi glede tega kratek in odkrit. Razen cen v šivalnici ki so konkurenčne in znatno nižje od dnevnih cen v našem kraju, so cene drugih uslug prilagojene dnevnim cenam. Naš izvršni odbor se je glede oblikovanja cen postavil na stališče, da je sicer potrebno nuditi potrošniku čimveč ugodnosti, vendar naj bi bile te predvsem v hitro izvršeni uslugi, dobri izvedbi in kakovostno opravljenem delu, manj pa v nižjih cenah. Kot kaže, se naše stranke s tem strinjajo, saj glede cen nismo imeli doslej pritožb. Kot tretjo vejo vaše dejavno-nosti ste omenili skrb za izvajanje komunalnih del. Ali nam lahko poveste, kaj je bilo lani narejeno v Mengšu? Največja komunalna investicija lani je bilo vsekakor nadaljevanje gradnje vodovoda. Tega gradi vodna skupnost Cerk-fje-Vodice-Mengcš. Lani je voda končno, monda po petih letih, dosegla Mengeš. Zgrajen je bil zbiralnik na Gobavici in cevovod od Komende do Gobavice in od tod do tovarne LEK ter potrošniško omrežje v Mengšu, in to v njegovom severnem delu od Glavnega trga in Kolodvorske ceste v smeri proti Drno-vem. Mimo tega smo položili tudi cevi za vodovod po Trdinovem trgu. Drugo veliko delo, ki smo ga lani, začeli, pravzaprav iznova, je kanalizacija. Znova začeli, pravim zato, ker je del kanalizacije,^ in sicer od rezbromeniil-nika Pšata na Kamniški cesti pa do Tovarne fillca in po Trdinovem trgu, zgradila že bivša mengeška občina. Lani smo uspeli, da so nam projektanti dokončali načrte, podjetja Slovenija ceste pa nam dodeTTIo nekaj sredstev. Z njimi smo nakupili cevi za glavni kanal od osnovne šole, oz. od Tovarne filca do iztoka v Pšato med Mengšem in Loko. Upamo, da bomo letos uspeli položiti glavni cevovod. Tretje večje delo lanskega leta je bila ureditev Trdinovega trga. Neurejeno cestišče tega trga je bila prava sramota za Mengeš. S 6 milijoni nam je uspelo položiti vo- dovodne cevi, postaviti robnike in pripraviti podlago za asfaltiranje. Zal se nam obljuba podjetju Slovenija ceste, da bo še lani položilo asfalt, ni izpolnila, ker so podjetje zadržala dela, ki so se zavlekla na letališču v Brnikih. Pri preurejanju Trdinovega trga je pri nekaterih nepoučenih ljudeh povzročila precej negodovanja preureditev vhoda na pokopališče. To pa zato, ker niso bili dovolj poučeni, da je sedanja ureditev cestišča dokončna in tesno povezana s porušenjem mežna-rije. Sole ko bo ta stavba odstranjena, bo Trdinov trg dobil tako podobo, kot je treba in tudi vhod na pokopališče bo drugače učinkoval kot sedaj. Preko 4 in pol milijona smo investirali tudi v postavitev nove cestne razsvetljave na Blej-čevi cesti in v rekonstrukcijo stare. S tem smo razen nekaj luči, ki jih moramo še zamenjati na Kamniški cesti in ki jih takoj, ko bodo nove svetilke spet na voljo v trgovinah, tudi namestili, cestno razsvetljavo po Kamniški cesti, Glavnem trgu, Kidričevi cesti, Trdinovem trgu in Blejčcvi cesti dokončno uredili. Z dobro voljo lastnikov parcel in s skromnimi sredstvi, ki niso znesla niti milijon dinarjev, smo uredili vsaj zasilno tudi Zavrti od doma Partizana do Partizanske ceste. S tem. da smo »predrli* ulico Zavrti, smo izpolnili dolgoletno željo Meng-šanov po vzporedni cesti glavne ceste. V načrtu imamo, da Zavrti spojimo še z Zadritžni-ško ulico in ia.ko v prometnem pogledu opravimo delo. katerega pomembnosti še dandanes najbrž šele malokdo zaveda. S to obvoznico bomo uspeli izločiti iz glavne, že danes lahko rečemo smrtno nevarne, mengeške ceste, in to od razbromc-nilnika na Gorenjski oziroma Kamniški cesti vse do Trzina, vprežna vozila in kolesarje. Popravili smo tudi most v Pristavi, ki jc v spotiko posebno obiskovalcem mengeške koče in Gobavice, postavili smo novo brv preko Pšate pri kulturnem domu in s tem povezali drevored s središčem Mengša, popravili smo druge brvi in namestili nekaj novih klopic po Gobavici ter prenovili vse stare. Od drugih del je gotovo najvažnejša preureditev zdravstvene postaje. Z lanskim letom smo zadovoljni, čeprav obstoji še vrsta problemov, ki se vlečejo iz leta v leto in ki upravičeno vznemirjajo ljudi, a se vendar ne morejo in ne morejo najti možnosti za njihovo rešitev, čenrav so nekateri življenskega pomena za prebivalce našega k rata In kateri bi bili ti problemi? O vrtcu sem že govoril. Drugi je Dom TVD Partizana. O tej zadevi smo že veliko govorili zlasti tudi na javni tribuni, ki jo je organiziralo društvo, pa tudi dnevno časopisje je poročalo o stvari, zato zadeve ne bi pogreval. Moje mnenje je, če se letos ne bo dalo dobiti sredstev, da bi se dom, ki neusmiljeno propada že nekaj let, vsaj delno napravil, bo dokončno propadel, z njim pa tudi še zadnji konec volje do kakršnegakoli udejstvovanja mengeških telesnovzgojnih delavcev. Kdo bo odgovarjal za tako, milo rečeno, neodgovorno uničevanje družbenega premoženja, naj se zamislijo tisti, ki imajo v rokah občinska sredstvu, ki so določena za telesnovzgojne namene. Tretji problem, ki ga sicer šele sedaj omenjam, moral pa bi ga zaradi njegove težine postaviti na prvo meslo, je stanovanjsko vprašanje. Težko, če bo kdo verjel podatku, ki pa je vendar rasničen, da je bilo v Mengšu v času po vojni zgrajenih komaj kakih 20 stanovanj v družbeni lasti. Hes je. da smo reševali stanovanjsko gradnjo na svojevrsten način predvsem z zadružno gradnjo, vendar ni nobenega opravičila, da se jc v našem kraju tako malo gradilo družbenih stanovanj. Da bi tako nesorazmerje z drugimi kraji odpravili, smo se že pred letom dni in pol začeli pogovarjati o občinskem stanovanjskem skladu za gradnji bloka s potrošniškim središčem. Z gradnjo pa se odlaša iz dneva v dan in prav presenečeni bomo, če bo kakšno podjetje letos zasadilo prvo lopato za ta blok. S tem blokom, katerega lokacija je določena v bližini Tovarne filca, bi se vsaj delno rešil tudi eden najtežjih mengeških problemov, vprašanje trgovine in preskrbe. Naše sedanje trgovine, ki jih je za polovico manj kot pred vojno, za še enkrat toliko prebivalcev, kot jih ima Mengeš po vojni več, postajajo s svojimi temnimi, tesnimi in neprimernimi prostori in povrhu še z večinoma vse prej kot vljudnim in postrežljivim osebjem že pravi vzor, kako preskrba v kraju s 3000 prebirale! ne sme in ne more biti dandanes urejena. Pa da se povrnem k bloku! V novem bloku namreč predvidevamo, da bi celotno pritličje zavzela velika, sodobna trgovina, v katere sklopu bi bila samopostrežba, delikatesa in mlečna restavracija. Še ena stvar je. ki zadnje čase neprestano podžiga nezadovoljstvo Mengšnnov in sicer vprašanje javnega reda in miru in iiespoštovnnja prometnih predpisov. Dokler je bila v Mengšu postaja LM, je bil naš kraj miren in brez pomičnega razgrajanja. Danes pa jc posebno ob sobotah in nedeljah zvečer in ponoči bolj podoben divjemu zapadu kot slovenskemu kraju. Toliko pritožb, kolikor jih je zadnje čase zaradi kaljenja nočnega miru. jih menda tudi zaradi davkov nh l\e razumemo, kako da organi notranje uprave ne uvidiio. dn en sam miličnik, ki je v Mengšu, ne more, pa če se trudi noč in dan. biti kos čedalje večje- Nadaljevunje na 13. strani f H -! Prijateljski stiki z angleškim mestom Jarrow Urejeno cestno križišče v Mengšu s spomenikom padlim borrem (Niuliil jevunje /. 12. struni) mu številu podivjunecv in ob-jestnežev. Menim, da je edina rešitev, da bi se naselil v Men-cei spet red in mir, da se v Mengšu znova vzpostavi postaja LM ali pa vsaj sedanja izpostava okrepi z dvema ali tremi miličniki. Podobne kršitve se dogajajo tudi v prometu. Težki tovor njnki in osebni avtomobili dr vijo s polno zmogljivostjo skozi Mengeš, ne upoštevajo pre- Eovedi hitrosti, prepovedi pre-itevanja in tako dalje. Svoje vrste problem je tudi naše gostinstvo. Imamo tako lepo Gobnviro. da prihajajo ljudje ob nedeljah od blizu in daleč, da se sprehodijo po njenih poteh, in tako čudovito po. slavljen grad. ki naravnost kliče po tem, da bi ga spremenili v gostišče, pa vsa naša prizadevanju, da l)i se to zgodilo, so bila doslej zaman in se razbijajo ob vprašanju dveh ali treh novih stanovanj in nekaj milijonov za restavriranje zdaj že močno opuščenega gradu. Čeprav bi radi slišali še kaj o načrtih za delo v letošnjem letu, o tem, kako si v Mengšu predstavljajo novo krajevno skupnost in o podobnih zanimivostih, smo žal morali naš razgovor zaključiti. Iz razgovora pa smo spoznali, da je sedanja stanovanjska skupnost globoko zaorala ledino, da si je zinila poiskati svoje mesto in da bodo verjetno v Mengšu zaradi bogatih izkušenj, ki so si jih pridobili pri delu stanovanjske skupnosti, med prvimi, ki bodo v domžalski občini ustanovili novo krajevno skupnost. Vse intenzivnejša mcdnnrod-na menjuva, ki dobiva tudi v podjetjih naše občine vedno pomembnejše mesto, ima nujno zu posledico tudi to, da postajajo poslovni stiki s tujimi proizvajalci pogostejši in trajnejši. Enp tistih podjetij, ki je to mednarodno menjavo pravilno razumelo, je tudi Tovarna sanitetnega materiala ali na kratko »VATA« z Vira, ki je ob uveljavitvi novega proizvoda, cigaretnih filtrov, navezala poslovne slike s tovarno iste vrste v angleškem mestu Jarrovv, od koder je dobila tudi licenco za ta novi izdelek. Ob kontaktu predstavnikov obeh podjetij tako v Domžalah kot v Jnrrovvu se je ob urejanju gospodarskega sodelovanja porodila tudi misel o širšem sodelovanju obeh industijskih občin, tako v obliki tesnejših medsebojnih kulturnih stikov, izmenjavi študentov, počitniškem obiskovanju mladine obeh mest, morda v obliki obiskovanja večjih skupin občanov, v globljem poznavanju organizacije obeh komun, v spoznavanju obojestranskega zgo-dovinskega razvoja itd., skratka, podani so bili predlogi o tesnem prijateljskem sodelovanju obeh. po nastanku in strukturi približno enakih občin. Mesto Jarrovv leži na severovzhodni obali Anglije ob izli- vu reke Tync. Ima kakih 40.000 prebivalcev in je v drugi polovici prejšnjega stoletja doživelo hiter gospodarski razvoj in industrializacijo. Glavne industrijske panoge so ladjedelništvo, tekstilna in kemična industrija (platno, papir) ter premogovniki. Po prvi svetovni vojni je mesto zadela precejšnja gospodarska depresija, opomoglo pa si je delno Sele ob konjunkturi med drugo svetovno vojno. Mesto ima veliko pristanišče z dolgo operativno obalo, skladišči, cisternami za nafto, štiri suhe doke in velike zaloge premoga za oskrbovanje pomikov. Ce so že bili dani predlogi za prijateljsko sodelovanje med obema mestoma, bi bilo prav, da bi temu predlogu prisluhnili tudi mi in morda v okviru občinske skupščine sestavili posebno komisijo, ki bi ta predlog vsestronsko proučila, ugotovila možnosti takega prijateljskega sodelovanja in ugodnosti, ki bi nam jih tako sodelovanje lahko nudilo. Karočite Občinski poročevalec Letna naročnina je din 200 (Nadaljevanje s 4. strani) žinskih članov, ki bi skrbeli za otroka ali zaradi trajne nege družinskih članov, ki zaradi bolezni ali starosti nujno potrebujejo tUJO nego. ali zaradi druge trajne ovire. Višina preživnine bo določena v mesečnem znesku glede na Vrednoti zemlje, ki jo je kmet prenesel v družbeno lastnino in glede na starost kmeta in oseb. za katere mu pripada pravica do preživnine. Mesečna preživnina pa so laliko povila tudi za vrednost gozdov, ki jih prenese kmet v družbeno lastnino. Seveda mora v obeh primerih celotno kupnino ali drugo odplačilo vložiti v občinski sklad za .socialno varstvo m to na podlagi posebne pogodbe. Pod temi in še nadaljnjimi pogoji glede ohilniee bi znašala zajamčena preživnina za lastnika zemlje 12.000 dinarjev za njegovega družinskega članu pa 6000 dinarjev mesečno. Letno znaša to ob sedanji situaciji 7.416.000 dinarjev, medtem ko znaša odškodnina za oddano zemljo 6,800.000 dinarjev. To se pravi, da ta znesek ne bo zadoščal niti za enoletno izplačilo preživnine m bo šlo vse nadaljnje izplačevanje kakor tudi nadaljnje povišanje preživnine v breme občinskega proračuna. Analize so namreč pokazale, da noben kmet ni oddal toliko zemlje, da bi sredstva, ki bi jih vložil v ta sklad, zadoščala za njegovo preživljanje za poprečno dolgo življenjsko dobo. Razprava je načela tudi vprašanje priznanja dosedanje delovne dobe listini kmetom, ki se bodo lahko še zaposlili. To pa je splošen problem, ki ga v okviru občine, ki rešuje le trenutno situacijo, ne bo mogoče rešili, pač pa se v državnem merilu zbirajo podatki in pripravljajo analize za rešitev tudi tega vprašanja. Na zadnji seji skupščine so se odborniki seznanili še s poročilom o delu tržnega inšpektorja pri občinski skupščini, ki opravlja nadzor nad 731 poslovnimi enotami in ki je v letu 1963 opravil skupno 233 pregledov ter po potrebi ukrepal in tako v 30 primerih vložil prijavo oziroma predlog za kaznovanje, izdal 56 ureditvenih odločb ter izrekel U mandatnih kaznovanj. Vsi, ti ukrepi so se nanašali na prekrške na področju obrtništva, gostinstva, nelojalne konkurence na tržišču, zaradi kršitve odloka o kontroli in evidenci cen določenih proizvodov in podobno. Skupščina je nadalje odobrila podjetju »Avloservis« v Domžalah razširitev predmeta poslovanja, in sicer za nakup starih avtomobilov in delov in prodajo popravljenih avtomobilov go- spodarskim orgaiiizacijum in zasebnikom. Na predlog sveta za trgovino, gostinstvo in turizem skupščine je izdala turističnemu društvu Domžale dovoljenje za Ustanovitev bifeja pri bencinski črpalki v Domžalah in Za poslovodjo imenovala Cirilu Zamiku. Pod točko : imenovanja« je bil za direktorja »Avtoeerviea« Domžale imenovan K rane Zaje, ki je do ukinitve prisilne uprave v tem podjetju opravljal posle prisilnega upravitelja in imenovana posebna strokovna komisija za pregled zaključnega računa davčnega knjigovodstva občinske skupščine za leto 1963. Na predlog svetu za šolstvo in družbenega sklada Za šolstvo je skupščina sprejela priporočilo, naj bi gospodarske organizacije prispevale v družbeni sklad za šolstvo najmanj 40«/o od 2,5 %> vkalkuliranili sredstev zu strokovno izobraževanje kadrov, in to na podlagi posebne pogodbe med občino in gospodarsko organizacijo. Izdano jo bilo ludj soglasje, da se dejavnost Muzeju Kamnik razširi na območje domžalske občine. Pred zaključkom seje se je .skupščina soglasno strinjala, du se Kolodvorska cesta v Mengšu preimenuje v Cesto Toma Brejcu. Dne 3. II. 19*4 ob 14. uri je miličnik — višji vodnik Avgust Praznik nastopil službo v MengŠU, Do 22. ure je opravljal naloge v Mengšu in okolici, po 22. uri pa je nameraval obiskati še planinsko postojanko na Oobavici imenovano /Mengeška koča-. Ob v/nožzu Gobavi-Ce pri gradu je pustil službeni moped m se podal na kočo. Spotoma se mu je pridruz.il Stane Hren iz Mengša. Ogrino št. 2. zidar zaposlen pri Mihi Pernetu v Trzinu. Nekoliko |x> 22. uri sta prišla na Mengeško kočo. Hren je vstopil v gostilniško sobo. kjer je že bila družba šestih mlajših fantov, med katerimi je bil tudi njegov brat Peter. Praznik pa je vstopil v kuhinjo in se tam pogovarjal z gostilničarjem. Kasneje ga je družba povabila k o-mizju v gostilniško sobo in Praznik je skupaj z njimi popil dva kozarca vina in eno kokto. Niti malo pa ni slutil, kaj mu ta družba pripravlja. V gostilniški sobi so bili tedaj naslednji fantje iz Mengša: Stane Hren. Peter Hren in mladoletniki J. R.. B B„ M. R.. F. K. in K. M. Slednjih pet je ribalo gostilniško sobo v koči. na kar jih je nagovoril upravnik koče. Metod Markelj. Ko so fantje sobo počistili in poriba.lt, jim je dal obljubi jeni liter vina. kasneje pa je še Peter Hren dal za en liter in tako so dobili >korajžo. da se pripravijo za organiziran napad na nič hudega slutečega miličnika. Okrog 2\>0 je miličnik Praznik odšel iz koče nazaj proti Mengšu. Takoj za njim je šel tudi Stane Hren. ga pred kočo dohitel in sta skupaj nadaljevala pot. Cim je Praznik zapustil kočo, je odšla tudi ostala družba in dohitela miličnika 200 metrov od koče proti Mengšu Praznik je takoj pomislil, da bi bilo možno, da ga napadejo, ker Sosed sosedu Prav je. da občani dveh sosednjih občin poznajo probleme svojih sosedov in jih. kjerkoli je to mogoče, tudi skupno rešu jejo. Primerov takega plodnega sodelovanja med domžalsko in kamniško občino je že precej. Pozdravi jamo pobudo občinskega odbora SZDL sosednje občine, izražene v zadnji ševilki Kamniškega občana, da drug drugemu pošiljamo svoji glasil saj bo to samo pripomoglo k boljšemu medsebojnemu poznavanju, morda pa pripeljalo do sodelovanja tudi na drugih področjih. Odsej dalje bomo naš Občinski poročevalec Kamničanom redno pošiljali. so bili vsi dobre volje in razigrani in ker je slišal tudi pikre na račun miličnikov. Hotel se jim je izogniti in se je skril za drevo. Fantje so mislili, da je šel na potrebo in ga niso zasledovali. Praznik pa je prav to dejstvu izkoristil in tekel po bližnjici do mopeda, da bi se z njim odpeljal v naselje. Ko je prispel do mopeda mu le-ta nt hotel vžgati. Začel je pregledovati stroj in ugotovil, da mu je nekdo med tem ("asom odstranil gumijasto cevko za dovod goriva. V tem trenutku pa so iz zasede navalili na njega in ga pobili na tla. Dokler je bil še pri zavesti, je iz skupine 7 fantov — napadalcev prepoznal samo Petra Hrena, ostalih v temi ni mogel razločiti. Vsi so ga tepli, ga brcali s čevlji po obrazu toliko časa. da je obležal v snegu negiben in v globoki nezavesti. Potem so mu odvzeli opasač. službeno pištolo in kapo ter izginili v noč. Okrog polnoči je prišel miličnik ponovno k zavesti, se počasi dvignil, pobral razbil moped in odtaval proli domu. Na stanovanje je prišel okrog 0030. Takoj je sam obvestil PI.M Domžale o napadu. Zaradi poškodb je bil takoj prepeljali » ljubljansko bolnišnico, varnostni organi pa so šli na zasledovanje za storilci. Pomoč je nudila tudi Stalna služba TNZ Ljubljana. Poizvedbe so začeli pri Hrenovi družini in k malu prišli na osnovi najdenih krvavih sledov na čevljih do prvih dokazov. Aretirali so Staneta in Petra Hrena ter ju izpraševuli. kje sta bila ponoči in kdaj sta se vrnila domov. Najprej sta se zagovarjala, da sta bila že ob 22. uri v postelji, kasneje pa sta pod ne-izpobitnimi dokazi — krvavi čevlji in obleka — le klonila in povedala, kako je bilo in kdo vse so bili pri napadu na miličnika Praznika udeleženi. Kmalu zatem sta našla tudi službeno orožje, ki je bilo odvzeto miličniku in ga izročila uslužbencem L M. Na vprašanje, zakaj sta napadla miličnika nista vedela kaj povedati. Dobila sta izgovor, da je pač miličnik pil in sta ga zaradi tega napadla. Poizvedbe so pokazale, da je bil napad na miličnika načrtno pripravljen in to že od vsega začetka. Šli so v svoji podlosti tako daleč, da so onesposobili tudi njegov službeni moped z namenom, da se ne bi mogel odpeljati, če hi jim pobegnil. Vsi omenjeni so izvršili grobo, nečastno dejanje in zverinsko pobili na tla službujočega miličnika ter ga puslili na kraju dejanja v krvi in mrazu brez pomoči. Zaradi takega gnusnega ravnanja in odnosa do sočloveka — občana zahtevamo, do se storilce brez vsakih ozirov kar najostreje kaznuje, za vzgled drugim, ki bi se morda tudi hoteli kdaj spozabiti. Pustni čas je tudi letos zvabil na domžalske ulice in v lokale številne svoje oboževalce. Mladina je ta praznik proslavila že v nedeljo v dvorani (iodbeuega doma, prav tam so tudi odrasle maske dvakrat zbujale radovednost nemaskii anih gostov, v sredo po pustnem torku pa so »utrujeni preostali« z vso potrebno slovesnostjo in ob močni udeležbi motori/acije svojega umrlega pnlmnn pokopali, (davna slovesnost se je odvijala pred domžnlsko kavnruo. Poleg »aktivnih pogrehrev« se je zaključnega obreda udeležilo tudi precej slučajno navzočih občanov, ki so bili priča »duhovitegn« pogrebnega nagovora. Množica avtomobilov, ki so sestavljali pogrebni sprevod je za neknj času zaprla ves promet po glavni domžalski magistra)!. Tudi ta »motiv« se predstavlja tujcu ob izstopu iz vlaka. t?az-ritn Kolodvorska ulica, neurejena hiša. z blatom do strehe oškropl jeni zidovi in pa smetišče, ki je nastalo na prostoru, kjer je nekoč stala baraka, napravijo na tujca, ki pride prvič v Domžale, zelo slab vtis. Ta zanemarjeni del Domžal nuni prav gotovo ni v ponos. SD