CELJE-MESTO SPONOSOM MOLLIER VZTRAJA PRI REVIZIJI Mercator j Opekarniška 9. Celje petek, 14. april, ob 17. uri petek 14. in sobota 15. april, od 9. do 18. ure OBLIKOVANJE PRIČESK Z IZDELKI TAFT MEBUUN & BENETKE SONČEK 080 1969 pošto na strani 22 tednik padli® cei j® 080 1 2 2-4 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. 2 ■odki i ilOVI It uvodnik Denarje občin vladar Leta 1994 je bib v Sloveniji 62, trenutno jih je 193, kmalu pa bo (poslana menda spoštujejo voljo ljudi) 210 občin. Na Celjskem smo z nekdanjih osmih y lokalno samoupravo Startali s 23 občinami, leta 1998 jih je bilo 32, z novim letom bo še ena več. V količenje občinskih meja seje potem, ko so odpadle Rimske Toplice, po maratonskem boju prebila sedanja KS Rečica ob Savinji. Temeljna vprašanja, na katera smo v zadnjem času večkrat naleteli, so, če Slovenija potrebuje toliko občin, koliko stanejo in kakšen je njihov učinek? Če pogledamo še svežo Rečico: na presenečenje mnogih seje kar dve tretjini volivcev odločilo za samostojno občino. Zaradi zgodovinskih razlogov, lokalpatriotizma ali česa drugega? V prvi vrsti bi rekli, da gre za denar - na Rečico naj bi prišlo približno še enkrat več investicijskega denarja kot v okviru sedanje občine Mozirje. Vsaj tako pravijo tisti, ki so napeljevali h glasovanju »za«. Izračuni na primeru. Zgornje Savinjske doline kažejo, da je v zaenkrat še šest občin prišlo bistveno več milijonov kot nekdaj v enotno občino. In to ne le zaradi zaposlenih v občinski upravi. O tem, da je v manjši občini lažje krpati lokalne ceste, pocukati župana za rokav ali nadreti občinskega svetnika, ne bi izgubljali besed. V tej zgodbi o uspehu seveda obstaja velik toda. Le 17 slovenskih občin (med njimi Celje in Velenje) se je sposobnih samofinancirati - in to zagotovo niso te, ki jih sedaj ustanavljajo. Letos bo država pomagala s skoraj 49 milijardami tolarjev finančne izravnave. Koliko več bo zaradi novih občin, še ni znano, čeprav vlada pravi, da naj ne bi bilo treba zagotoviti dodatnega denarja. Mimogrede, samo nedeljski posvetovalni referendumi so veljali 25 milijonov tolarjev. Števila občin se ne da omejiti. Sicer se število pobud zmanjšuje (letos je šlo bolj kot ne za stare grehe), zato nekateri napovedujejo, da se bo začel obraten proces. Ponovnega združevanja sicer še ni na vidiku, toda občine bodo verjetno bolj sodelovale pri izvajanju skupnih nalog in razvojnih projektov. Potem pa se bo mogoče le začela razpletati zgodba o pokrajinah, ki seje znova začela v sredo s poenotenjem glede nujnosti ustavnih sprememb za regionalizacijo Slovenije. URŠKA SELIŠNIK Mariborska sredi junija? Obnovljena cesta se bo zaključila s krožiščem pred mostom čez Savinjo Potem ko so na gradbišču zadnje faze obnove Mariborske ceste v Celju svoje delo zaključili arheologi, je na celotnem odseku spet živahno. Delavci CM Celje hitijo, da bi dela zaključili do sicer podaljšanega roka, torej do 30. junija. Kot smo že poročali je CMC zaradi težav, ki jih je prinesla dolga in vremensko neugodna zima, pa tudi raziskave arheologov ob Aškerčevi ulici in v križišču s Cankarjevo, Dars kot glavnega investitorja zaprosil za podaljšanje roka izgradnje, ta pa je prošnji ugodil. Zdaj vse kaže, da bodo uspeli dela zaključiti vsaj 10 do 14 dni pred rokom, torej že sredi junija, ko bo skozi Celje spet lahko stekel normalen promet po sodobni cesti. Izvedeli smo tudi, da so se v občinski stavbi tudi dokončno odločili, kje bodo ponovno pozidali sloviti Subičev paviljon, ki so ga morali ob prenovi ceste podreti. Do konca leta ga bodo postavili na ploščadi pred Celjskim domom, v njem pa naj bi svoje prostore dobil celjski TIC. V teh dneh hitijo z urejanjem krožišča pred mostom čez Savinjo, ki bo zaključilo nqvo sodobno prometnico. Nà otoku sredi krožišča bodo postavili tudi krožno fontano in jo zaščitili z ograjo, s tem pa bo vstop v mesto iz laške smeri še lepši, zaradi krožišča pa tudi prometno bolj pretočen - zlasti za voznike, ki se bodo v promet vključevali s Savinjskega nabrežja. Tudi sicer dela na gradbišču dobro napredujejo, saj so v pretežni meri zamenjali že vse komunalne vode, razen v Cankarjevi ulici, kjer bo Telekom obnovil tudi vse svoje komunalne vode. BRST Foto: GREGOR KATIC Oborožitev na ogled Pripadniki 20. motoriziranega bataljona, ki ima sedež v Celju, so v torek, na občinski praznik, pred mestno hišo pripravili zanimivo razstavo svoje oborožitve. Dogodek so dopolnili tudi predstavnilti oddelka za pridobivanje kadrov, ki so zainteresiranim predstavljali zaposlitvene možnosti, ki jih ponuja Slovenska vojska. BS, foto: G. KATIČ Logisti z vojsko Minister za obrambo Kari Erjavec in dekan Fakultete za logistiko dr. Martin Li-pičnik sta v prostorih fakultete v torek podpisala sporazum o sodelovanju med ministrstvom in fakulteto. Gre za pomemben dogodek za oba partnerja, saj sporazum zagotavlja sodelovanje tako v postopku rednega študija po načelih bolonjske deklaracije kot tudi sodelo- vanje v podiplomskem študiju. Za vojsko je logistika ena temeljnih znanosti in tudi zato je pomočnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir Alojz Jehard na slovesnosti povedal, da želijo v vojski za častnike zagotoviti najkakovostnejše izobraževanje, podporo pa tudi sodelavcem. »Diplomante fakultete za logistiko ne vidim samo kot logiste v slovenski na kratko vojski, ampak sposobne in izobražene častnike, ki imajo boljše predispozicije za kasnejše delo na področju me-nedžeriranja oskrbe in oskrbljenosti,« je med drugim poudaril Jehard, ki je prepričan, da se s podpisom sporazuma ustvarja nova sinergija med fakulteto, obrambnim sistemom in ustvarjalnimi mladimi generacijami. BS Dodatni milijoni za plaz LJUBLJANA - Vlada je sprejela poročilo o lanskem delu ter programe letošnjih ukrepov za odpravo posledic plazov večjega obsega. Za realizacijo sprejetih programov je zagotovila več kot 1,6 milijarde tolarjev, skoraj tretjina denarja pa je namenjena za realizacijo programa Macesnikovega plazu nad Solčavo. Dobrih 528 milijonov tolarjev naj bi namenili za vzdrževanje sistema opazovanja in izvedenih interventnih ukrepov ter za izvedbo nujnih del za ustalitev plazu. Poleg tega bodo pripravili lokacijski načrt za infrastrukturne objekte ter projekte za gradnjo, obnovo ali nadomestno gradnjo objektov. US Sporazum o sodelovanju fakultete za logistiko in ministrstva za obrambo sta podpisala Martin Lipičnik in Kari Erjavec. m- Št. 30-14. april 2006 mi TEĎH I DOGODKI KJE SO NASI POSLANCI? Škofije, pokrajine in ustava Jaz sem za čisti račun, naj bodo vsi zaščiteni pred menoj, tako poslanski kolegi kot vsi ostali državljani. Rudolf Petan, SDS, o ukinitvi imunitete Spreminjanje ustave je vedno občutljiv postopek, tudi zaradi dvetretjinske večine za vsako spremembo, za katero lahko nato najmanj 30 poslancev zahteva preverbo na referendumu. Predvsem pa je ustava temeljni kamen celotne države in družbe. Zato je vanjo treba posegati previdno in z modrostjo. Doslej je naš parlament sprejel šest ustavnih zakonov, s katerimi so bile spremenjene oziroma dopolnjene posamezne določbe ustave, v prihodnjih dneh pa se nam obetajo nove spremembe. Po skoraj letu dni usklajevanja so v sredo obravnavali kompromisni predlog preoblikovanja treh členov ustave, s katerimi bi odpravili nepoklicno imuniteto poslancev, poklicna imuniteta pa bi se razširila. Tako poslanci ne bi več kazensko in odškodninsko odgovarjali za mnenje ali glas, ki so ga izrekli v in izven parlamenta. S tem so se strinjale vse stranke razen LDS, v kateri menijo, da je žaljivih ob-dolžitev v državnem zboru preveč, zato so želeli imuniteto omejiti samo na odškodninsko odgovornost. »To, kar poslanci govorimo drug o drugemu, državljani za silo prenesejo. Kar pa govorimo o drugih državljanih, ki ne sedijo vtem parlamentu in nam tudi ne morejo odgovoriti, je težava,« je opozoril Slavko Gaber (LDS) in poslance spomnil, da so z žaljivkami tudi vzgled mladi generaciji. V LDS jih skrbi odnos med imuniteto in morebitnim spodbujanjem k nasilju in vojni ter narodni, rasni, verski ali drugi nestrpnosti, ki je prav tako prepovedano z ustavo. Rudolf Petan (SDS) je ob tem znova ponovil prvotno stališče največje stranke, da lahko imuniteto povsem ukinejo, s čimer pa se večji del poslancev ne strinja. »Crtajmo imuniteto, pa bodo vsi zaščiteni pred menoj. Resnično pa ne želim kar naprej poslušati, kako poslanci ves čas koga ogrožamo,« je menil poslanec konjiškega okraja, preden so prekinili razpravo. Več enotnosti je ustavna komisija pokazala pri spremembah ustave glede regionalizacije. Tako so potrdili voljo za spremembo in tudi novo vsebino 121., 140. in 143. člena, s čimer naj bi odprli pot za razdelitev Slovenije na pokrajine. Če bodo poslanci spremembe ustave podprli, bi to pomenilo, da bo državni zbor pokrajine ustanovil z ustreznim zakonom, za katerega bi bila pottebna dvetretjinska večina navzočih poslancev. Pomisleke do kompromisnega predloga so imeli v NSi in SNS. Oboji se strinjajo, da bi morali pred tem določiti na- loge in načine financiranja bodočih pokrajin. V SNS bi njihovo število zapisali kar v ustavo, da ne bi tudi pri njih doživeli takšnega drobljenja, kot se dogaja pri občinah, v NSi pa menijo, da je potrebno soglasje občin za njihovo ustanavljanje. Strokovnjaki so ob tem poudarili, da v tujini vlada ali parlament pridobi mnenje lokalnih skupnosti (po navadi občinskih svetov), evropska listina dopušča tudi referendume, a gre v vseh primerih le za mnenje, ne pa za soglasje. Tudi nekateri podpisniki kompromisa so se strinjali, da bi morala vlada že ob spreminjanju ustave posredovati ustrezna gradiva, da bi vedeli kaj in na kakšen način želimo s pokrajinami doseči. »Podobno kot pri ustanavljanju občin lahko zaidemo v skušnjavo, da se znotraj državnega zbora zaradi potrebne dvetretjinske večine razprava o pokrajinah osredotoči predvsem na to, koliko pokrajin in ne kakšne pokrajine si želimo,« je opozoril Bojan Kontič iz'SD. Bojan Kontič Gaber pa je dejal, da popravljajo eno redkih slabosti sicer zelo dobre ustave. »Morda je bil vzrok zanjo nezaupanje v regionalno pamet in v regionalno moč. A je pravi čas za spremembe, ki bodo prinesle dvoje. Omogočili bomo zbrati pamet, interese in moč za razvoj na lokalni ravni, tej pa bomo odvzeli izgovor, da ničesar ni mogoče narediti in da je za vse kriva Ljubljana,« je poudaril celjski poslanec. Pokrajinsko soglasje je malce zamajal predsednik DZ France Cukjati, ko je ob navdušenju nad tremi novimi škofijami izjavil, da je razdelitev države na šest škofij zelo organska in ponuja razmislek o podobni razdelitvi na pokrajine. Zaradi česar so v zrak skočili Socialni demokrati »pokrajine se ne oblikujejo z dekreti iz Vatikana, temveč z voljo ljudi«, nič kaj zadovoljni pa niso bili niti v LDS, češ »pokrajine ne bodo krojene po številu ško- ej«. SEBASTUAN KOPUSAR Priznanja tudi na Celjsko V izobraževalnem centru v Pekrah pri Mariboru so v sredo počastili dan, ko je pred šestimi leti začel veljati zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Minister Lovro Šturm je v ta namen najzaslužnejšim izročil priznanja, ki sta ju prejela tudi dva Celjana. Franc Pečnik, zaposlen v celjskem zaporu, je prejel znak uprave, pohvalo pa Miroslav Bezovnik in skupina mentoric pozitivnega sa-movrednotenja iz Prevzgojnega doma Radeče. MATEJA JAZBEC Št. 30 - 14. april 2006 - Mollier vztraja pri reviziji Ministrstvo za zdravje je zavrnilo večino očitkov, ki jih je v svojem zahtevku za revizijo izbora najboljšega ponudnika za dobavo 18 operacijskih miz v petih bolnišnicah navedla celjska družba Mollier. Kot je znano, je bil za najboljšega ponudnika za dobavo operacijskih miz izbran ljubljanski Sanolabor, čeprav je bila njegova ponudba za kar 200 milijonov tolarjev višja od Mollierove. Kot so sporočili iz ministrstva, so podrobno preučili vseh 142 očitkov Mol-liera in po ponovnem pregledu celotne razpisne dokumentacije ugodili samo osmim očitkom, vse ostale pa so zavrniti kot neutemeljene. V ministrstvu tudi ponovno poudarjajo, da so ponudbo celjskega podjetja izločili zato, ker strokovno-tehnično in formalno-prav-no ni ustrezala zahtevam razpisa. Zato tudi njegova cena ni primerljiva s cenami pravilnih ponudb. Lastnik Molliera Roman Šumak takšna pojasnila ministrstva označuje kot sprenevedanje. Zato je že v torek državni revizijski komisiji poslal zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka. Državna revizijska komisija ima za odločitev 15 dni časa, rok pa lahko podaljša še za 20 dni. JI aij®e®SJe " "'www.radiocelje.com Celjska koča četrtič Celjska koča je v letošnji akciji Naj smučišče že četrto leto zapored v svoji kategoriji majhnih smučišč osvojila najvišjo lovoriko. V kategoriji velikih smučarskih centrov je letos slavilo Cerkno, v kategoriji srednjih pa Kope. Naj smučišče so tudi letos izbirali poslušalci desetih slovenskih radijskih postaj in gledalci oddaje TV Slovenija Dobro jutro, ki so v akciji oddali 36 tisoč glasov. V akciji posebej spodbujajo upravljavce smučišč, da skrbijo za urejenost, varnost, animacijo in pestro dodatno ponudbo. Pri upravljavcu smučišča na Celjski koči, ZPO, se priznanja veselijo, hkrati pa ne skrivajo več velikih pričakovanj v naslednjih se- zonah. Čeprav se zatika pri razširitvi smučišča in postavitvi nove, daljše štirisedežni-ce, ki bi smučišče še približala mestu, ostajajo optimisti in napovedujejo novosti na smučišču samem najpozneje v dveh letih. Ponudbo pa bo še popestrila in izboljšala nova koča, ki so jo prav te dni začeli graditi delavci Cestnega podjetja Maribor. »Pripravljalna dela za gradnjo so končana, v nekaj dneh naj bi novo kočo začeli tudi dejansko graditi, saj nas čas neusmiljeno preganja,« je povedal direktor ZPO in nove občinske družbe RTC Celjska koča Ivan Pfeifer. Koča mora biti po podpisani pogodbi zgrajena do novembra letos, po njeni otvoritvi pa bodo staro kočo podrli. BRST Pesem in ples za abrahama Vse leto je v celjskem Vrtcu Anice Černejeve v znamenju praznovanja 50-letnice obstoja in delovanja. Številne generacije so se v vsem tem času ob pomoči vzgojiteljic učile prvih samostojnih korakov na življenjski poti in se pripravljale na šolo. Spomine in načrte za prihodnost so številni gostje nizali na osrednji slovesnosti, ki so jo prejšnji četrtek pripravili v Narodnem domu Celje. Vsem otrokom želijo v vrtcu ponuditi čim bolj pestro paleto različnih aktivnosti, plod ustvaijanja pa malčki k di predstavijo tudi širše in se intenzivno vključujejo v okolje. Še posebej se jih razveselijo stanovalci Doma ob Savinji, katerim popestrijo vsakdanjik z obiski in s skupnimi prireditvami. Vse to je le delček mozaika, ki so ga otroci ob jubileju na osrednji slovesnosti s pesmijo in plesom predstavili tudi na odru. PM, foto: ALEKS ŠTERN UČ---------------------st. 30-14. april 2006 iODKI Velikonočne kokoške Približuje se velika noč in ž4 jutri bo potrebno v košarico z velikonočnimi dobrotami, ki jih bomo odnesli k blagoslovu, položiti tudi pobarvana jajčka. In ker otroci iz vrtca iz Senovega dobro vedo, da jajčka nesejo kokoši, sq hitro vedeli, kaj bodo ustvarili iz pripravljenih kupčkov testa, ki so jih čakali v Hermanovem brlogu. Potem, ko so si ogledali Hermanov otroški muzej v Muzeju novejše zgodovine Celje, jih je namreč čakalo še presenečenje v okviru Hermanovih us-tvarjalnic, ki so zmeraj povezane s prazniki in ostalimi priložnostmi. Ustvaijalnico velikonočnih kokošk je vodila Mihela Jezernik, ki je malčkom pripravila posebno testo, barve in ostale pripomočke, potem pa so skupaj z vzgojiteljicami korak za korakom izdelovali vsak svojo putko. Najprej telo, potem glava, pa kljunček ... na koncu pa so jih še vsak po svojih željah pobarvali. Seveda so velikonočne putke romale z otroci v Senovo, kjer bodo v marsikaterem domu popestrile velikonočni pogrinjek. PM, foto: ALEKS ŠTERN Pisanice in razglednice Velikonočna akcija za izbor najlepše okrašenega jajca in zanimive, stare ali novejše razglednice z velikonočnim motivom se bo v ponedeljek ob 10. uri iztekla. Sledila bo ocena in podelitev nagrad v živo na velikonočni ponedeljek po 12. uri na Radiu Celje, j Velikonočni zajček bo najlepšo pisanico zamenjal za bogato obloženo košarico, prav tako bo nagradil tudi lastnika zanimive, bodisi stare ali novejše voščilnice. Pripravili pa smo še več drugih nagrad. Na naslov uredništva ste že poslali ali pa kar prinesli veliko razglednic, ki jih še hra- nite doma za spomin. Velikonočna jajca pa v večini pričakujemo v teh dneh, vse do ponedeljka. Preizkusite svoje spretnosti, ljudsko izročilo, domišljijo in upoštevajte tradicijo barvanja, praskanja, pihanja in krašenja ter najlepše velikonočno jajce prinesete v oceno v naše uredništvo, na Prešernovo 19, Celje. Pošiljke opremite s svojimi točnimi podatki in telefonsko številko, na katero boste dosegljivi v času razglasitve. Vesele velikonočne praznike vam želimo iz uredništev Novega tednika in Radia Celje! Barvanje pisanic Skorajda ni šole, ki v predvelikonočnem času v likovni pouk ni uvrstila barvanja pirhov. Učence 3. razreda devetletke OŠ Podčetrtek smo zmotili pri izdelovanju belokrajnskih pisanic pod mentorstvom Nataše Ferlinc. Izdelovali so jih v Slovensko-bavarski hiši v osrčju Kozjanskega parka. V Kozjanskem parku so sicer pripravili delavnice že prejšnji teden, ko so izdelovali butare, minule dni pa še pisanice. Včerajšnjo delavnico so zaključili s starim običajem -zvpkom raglje, ki se je oglasila z zvonika v Podsredi. RP Popravek V novinarskem poročilu Priznanje podkupljivemu zdravniku?, ki je bilo objavljeno v 26. številki Novega tednika, je bil objavljen netočni podatek. Tako je bilo zapisano, da je pacient Mihael Kotnik o zdravnikovi zahtevi po podkupnini v vrednosti tri tisoč mark (za izdajo izvedenskega mnenja invalidske komisije za status invalida prve kategorije) obvestil policijo. Pravilno je, da je pacient o takšni zdravnikovi zahtevi obvestil invalidsko komisijo, s policijo pa je nato stopil v stik Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne pacient Mihael Kotnik. Uredništvo Praznik življenja Obredi in simboli velikega tedna Praznik velike noči se računa po luninem koledarju in vedno pade v pomladni čas, ko nastaja novo življenje. Velikonočna nedelja je prva nedelja po pomladni polni luni. Praznik so skozi stoletja praznovali na različne načine. Cerkev že od 4. stoletja kot poseben pomladanski praznik. Veliki teden se začenja s cvetno nedeljo, ko so v cerkvah blagoslavljali pomladno zelenje, priprave na praznik pa potekajo skozi 40-dnevni postni čas, ki se začne na pe-pelnično sredo in je namenjen premišljevanju o skrivnosti odrešenja. Z včerajšnjim velikim četrtkom se je v katoliški cerkvi začelo sveto tridnevje kot simbol oznanjevanja »Gospodove smrti«. V četrtek, ko utihnejo cerkveni zvonovi, se verni spominjajo Kristusove zadnje večerje in začetka njegovega trpljenja. Po evangelijskem izročilu je Jezus umrl na križu v petek ob treh popoldne, še isti večer so ga tudi pokopali, ker je bila sobota strog dan počitka. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni maš, temveč potekajo le obredi, ki spominjajo na Jezusovo trpljenje in smrt. Ta dan je tudi strogi post. »Vsakokrat, ko verjamemo, da bo zadnjo besedo imela resnica in ne laž, pravičnost in ne krivica, dobrota in ljubezen in ne zloba, verjamemo v vstajenje: v dokončno zmago dobrega nad zlim in v zmago življenja nad smrtjo,« so zapisali slovenski škofje v letošnjem velikonočnem voš-čilu. »Želimo, da bi to bil tudi letos naš največji praznik srečen in milosten. Vstali Gospod Jezus pa naj nas napolni z mirom in zaupanjem, s tolažbo in z novim pogumom.« Na veliko soboto potekajo čez dan molitve ob božjemu grobu, ki ga uredijo v cerkvah. Verniki zjutraj poskrbijo za raznos blagoslovljenega ognja, čez dan pa prinesejo k blagoslovu velikonočne jedi. Prekajeno meso kot simbol samega Jezusa, hren kot žeblji, s katerimi so Kristusa pribili na križ, ter seveda pir- hi, univerzalni simbol velike noči. Po vseh slovenskih pokrajinah nosijo k blagoslovu jajca že več stoletij, sprva verjetno rdeče barve. Jajce je simbol večnosti, simbolizira pa tudi Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Zvečer se začne velikonočna vigilija oziroma bedenje, ki ga spremljajo posebni obredi, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Ti vključujéjo tudi obnovitev krstnih obljub in krst katehumenov - odraslih, ki so se odločili za sprejem katoliške vere. Dneva veselja Velikonočna nedelja, dan torej, ko naj bi Jezus Kristus ob prvem jutranjem svitu vstal od mrtvih, se začne s slovesno procesijo. Po sveti maši ljudje odhitijo domov, kjer se družine zberejo pri skupnem velikonočnem zajtrku. Uživanje zajtrka je slovesen družinski obred. Včasih so ga jedli le z rokami brez jedilnega pribora. Vsak je dobil del od vseh blagoslovlje- nih velikonočnih jedi in moral pri tem paziti, da je z vsemi ravnal dostojno. V preteklosti so za ta največji krščanski praznik družinski člani dobili novo oblačilo in obutev. Velika nedelja je vedno med ljudmi veljala za tako svet dan, da se ni smelo nič delati in ne hoditi zdoma. Velikonočni ponedeljek je dan sprostitve, ki je namenjen veselemu druženju, obiskom in izletom. Nekateri birmanski botri so na ta dan z velikonočnimi dobrotami obdarovali svoje birmance. Nekdaj je veljalo še, da po veliki noči, ko je zemlja blagoslovljena, otroci zunaj lahko hodijo bosi in se ni bati prehlada. Velikonočno praznovanje se s tem še ne konča, temveč vsaj v bogosluž-nem pogledu traja ves teden. 40 dni po veliki noči obhajajo Gospodov vnebohod, v okviru cerkvenega leta pa se velikonočni čas konča šele na binkošti, 50 dni po veliki noči. US Foto: AŠ Društvo podeželskih žena občine Prebold je po koncu prireditve, na kateri je navdušil tudi Mešani pevski zbor iz Šešč, pripravilo pogostitev z domačimi dobrotami. Potice so bile nedotakljive, saj so romale v domova za starejše občane. Recept za najboljšo potico Končal se je tretji festival potic v Preboldu - Največ zlatih priznanj je dobil Andrej Voh, podelili tudi dva znaka kakovosti Viktorije Drev in Fride Ku-der. Potica Fride Kuder je bila nočna orehova potica, vendar da ne boste mislili, da to pomeni, da jo je treba pripravljati ponoči. To zgolj pomeni, da je celo noč vzhajala. Tudi sicer je kar nekaj trikov, na katere moramo biti pri peki potic pozorni. Vendar med trike ne sodijo reki, ki smo jih že prej omenili, da je treba na primer biti tiho, ko testo vzhaja. Andrej Voh nam je pojasnil, da to ne drži, kot tudi ne drži, da mora biti prostor, kjer se potica peče, topel: »Jaz pravim, da je delo s kvašenim testom kot v ljubezni - malo nežnosti, pa tudi kar precej veselja mora biti zraven.« Težko ocenjevanje Komisija, ki je potice ocenjevala, je imela precej težko delo. Čeprav imamo potico bolj kot ne vsi zelo radi, pa je vendarle problem spraviti po grlu že 30. potico. Svetovalka za kmečko dmžino in dopolnilne dejavnosti ter predsednica komisije na festivalu potic Andreja Žolnir je dejala, da si je komisija delo v toliko olajšala, da so jedi razporedili tako, da so najprej poskusili smetanove, nato orehove potice in nazadnje kolače. »Smetanove potice s kakršnim koli dodatkom, tudi s pehtranom, niso tako močno aromatične, zato je po taki potici lažje ocenjevati orehovo potico, ki ima seveda izrazit vonj in okus,« je dejala Zolnirjeva. Če pa je kljub temu kdaj grižljaj šel prepočasi v želodec, pa so si pomagali zgolj z vodo, kot zahtevajo degustatorska pravila. Sicer je bila komisija zelo strokovno sestavljena, tako da ni nobenih skrbi, da ocenjevanje ni potekalo tako, kot bi moralo. Sodelovali sta dve profesorici iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, in sicer Romana Gričnik ter upo-kojena profesorica Jožica Štruk. Poleg Andreje Žolnir je bila med ocenjevalci tudi predstavnica Kmetijsko-goz-darske zbornice iz Ljubljane Ko se bližajo prazniki, v slovenskih hišah (ali stanovanjih) zadiši po potici. Na mizi je vsakokrat, ko se zgodi kaj pomembnega, slovesnega. Čeprav je velika noč šele pred nami, jev Preboldu po poticah dišalo že prejšnji petek, ko se je končal tretji festival potic, ki so ga organizirali Društvo podeželskih žena občine Prebold, občina Prebold in Kmetij sko-gozdarski zavod Celje - izpostava Žalec. Komisija je poskusila 34 potic in kolačev ter podelila osem zlatih priznanj. Največ, kar tri, je prejel Andrej Voh. Potica je tipična slovenska sladica, o njej pa je pisal že Valvasor. Če bi sodili po potici, bi lahko rekli, da smo Slovenci zahteven narod. Priprava (dobre) potice je namreč vse prej kot lahko delo ali kot je dejala predsednica društva podeželskih žena Danica Uplaznik: »Glede na to. da znam speči potico, si upam trditi, da bi spekla tudi vse druge stvari. Ker potica, sploh orehova, je zelo zahtevna.« Saj se vam je že zgodilo, da ste naredili vse, kar je pisalo v receptu ali kar vam je povedala mama ali stara mama -hodili ste po prstih in šepetali, ko je testo vzhajalo, kuhinjo ste imeli dobro ogreto, ker v nasprotnem primeru potica naj ne bi uspela. Ko pa ste vzeli potico iz pečice ali krušne peči, ste žalostno ugotovili, da ima luknjo v skorji ali pa, daje polnilo odstopilo od testa. Nič za to! Danica Uplaznik namreč pravi, da je vsaka potica dobra, samo da ni surova, bleda in »pacasta«, da je torej dobro pečena. Če hočete, da bo vaša potica res odlična, vredna zlatega priznanja, pa enostavno morate poslušati starejše in bolj izkušene. Kot nam je zaupal Andrej Voh, je recepte zbiral od gospodinj in kuharic, vse najboljše pa je združil v enega, zmagovito zlatega: »Skrivnost dobre potice ... Osnova je nekaj moke, malo orehov pa veliko ljubezni. Zagotovo je veselje do peke potic tisto, kar največ šteje, drugo pa so izkušnje.« Za vse tiste gospodinje, ki ste se ob dejstvu, da je v peki potic, v kateri bolj kot ne dominirajo ženske, zmagal moški, pa skromna tolažba: Andrej Voh je sicer zaposlen na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju. Ne smemo pa pozabiti na ostale dobitnike zlatih priznanj. Že tretjič sta zlato priznanje osvojili Danica Tisni-kar, tokrat za smetanovo potico z rozinami, in Magda Žer-doner, tokrat za smetanovo potico s pehtranom. S tretjim zlatom sta si prislužili znak kakovosti, z njim opremljene potice pa bosta lahko tudi prodajali. Med dobitnike zlatih priznanj pa so se vpisale še orehove potice Marije Vozlič, Andrej Voh s tremi zlatimi priznanji in zmagovalno potico Milena Kulovec, potice pa sta ocenjevali tudi Marinka Les-jak in Fanika Burjan, ki sta na ocenjevanju festivala Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju dobili plakete kakovosti za pripravo potic. Ocenjevanje je potekalo po običajnem točkovniku, ki tudi sicer velja v Sloveniji za ocenjevanje potic. Najprej ocenijo zunanji videz, pri tem pa so pozorni na barvo skoije in sredice, ocenijo tudi sam videz sredice, torej povezanost skorje, sredice in polnila, pa tudi elastičnost sredice. Sledi ovo-havanje. Ocenijo torej vonj skorje in sredice, na koncu pa še najbolj pomembno - okus. Posebej ocenijo okus skorje in sredice.šsam okus pa prinese največje število točk. Kot nam je pojasnila Žolnirjeva, lahko še vedno dobite zlato priznanje, četudi vam bo polnilo malenkost odstopilo od testa. Ampak seveda napaka ne sme biti prevelika, da sploh ne omenim, da je lahko, če želite zlato, to edina napaka. Četudi vaša letošnja potica ne bo ravno mis potic, bo zagotovo dobra, če jo boste pri- pravljali z veseljem. Lahko pa seveda tudi vadite in se prihodnje leto prijavite na festival potic v Preboldu. Izgovorov praktično ni. Ni pomemben spol, starost, mimogrede, najmlajša udeleženka festivala potic je bila 22-letna Janja Tratnik, najstarejši pa Jakob Krk, ki jih šteje nekaj čez 70, pomembno je le veselje do peke potic. In četudi vaša potica ne bi dobila zlata, bi vedeli, da ste storili dobro delo. Vse potice so namreč tudi letos podarili domovoma starejših občanov na Polzeli in v Grmovju. ŠPELA OSET Kot je povedal preboldski župnik Damjan Rataje, potica v žegnu predstavlja Kristusovo krono: »Pred veliko nočjo je postni čas, ko tudi razmišljamo o trpljenju. Vemo, da je bil Jezus s trnjem kronan in potica, ki je ovita z vsemi dodatki, predstavlja prav to Kristusovo tr-njevo krono.« Vaša potica bo zagotovo dobra, če se boste držali recepta Andreja Voha: »Moj recept je enostaven. Za testo ne potrebujemo popolnoma nič maščobe, 1 kg moke, pol litra mlačnega mleka, eno kocko kvasa, sol po okusu, pet žlic sladkorja, limonino lupino, vani-lijev sladkor, pa štiri cela jajca. Za nadev potrebujemo 80 dag orehov za osnovo, tri do štiri cela jajca, malo mlačnega mleka s sladkorjem in malenkost cimeta. In to je vse.« Ime&b GOSPODARSTVO Avtomobilski salon bo ostal v Celju Dvomov o tem, ali je celjsko sejmišče pravo mesto za Avtomobilski salon Slovenije, ni več. Zadovoljna sta organizatorja, družba Celjski sejem in Sekcija za osebna motorna vozila pri GZS, razstavljavci in obiskovalci. Do včeraj, ko je bil zadnji sejemski dan, si je salon in sejme Avto in vzdrževanje, Moto boom in Logotrans ter Razstavo gospodarskih vozil, ogledalo preko 80 tisoč ljudi. »Podrli smo vse rekorde, tudi tiste pred petimi leti, ko je bil Avtomobilski salon zadnjič v Ljubljani. Organizacija je bila odlična, predvsem pa je pomembno, da so bili s pogoji za razstavljanje zadovoljni uvozniki avtomobilov,« je poudaril sekretar sekcije Mirko Fifolt. V naslednjih tednih bodo predstavniki sekcije ponovno sedli skupaj in analizirali rezultate sejma ter se glede na želje uvoznikov odločili, ali bo salon po- slej vsaki dve leti. »Nihče ne razmišlja, da salona v prihodnjih letih ne bi bilo. Vendar bo treba počakati, kako bodo z izkupičkom zadovoljni razstavljavci. Vsak od njih si namreč obeta, da se mu bo že ta mesec povečala prodaja avtomobilov,« je še povedal Fifolt. O usodi sejemskega pe-terčka bodo v prihodnjih mesecih razmišljali tudi v družbi Celjski sejem. »Prvič smo pripravili kar pet sej- mov hkrati, kar je bil za nas velik organizacijski izziv. Odzivi med razstavljavci in obiskovalci kažejo, da je bila takšna poteza dobra, vendar glede na veliko zanimanje za vseh pet dogodkov razmišljajmo, da bi v prihodnje sejem razdelili na dva dela. Kako se bomo odločili, bo jasno konec leta,« je napovedal pomočnik direktorja uprave za sejme Robert Oto-repec. JI Hotel Slovenca spet odprt Bistriško podjetje Svit, ki je pomemben lastnik mnogih zdraviliških objektov v Rogaški Slatini, je odprlo prenovljeni hotel Slovenija. Kot je znano, so ta hotel oziroma podjetje, ki ga je imelo v lasti, ter hotel Soča lani kupili od holdinga Rogaška Crystal. Prenova Slovenije je stala 300 milijonov tolarjev, objekt pa ima zdaj 60 sob in 5 apartmajev, ki skupaj razpolagajo s 120 ležišči. V Termah Rogaška, ki upravljajo s tem in vsemi ostalimi hoteli, ki so v lasti Svita, pričakujejo, da bodo v Slovenijo prihajali predvsem individual- ni gosti in družine. Do konca aprila bodo v kletnih prostorih uredili še manjši sprostitveni center, hotel pa naj bi pridobil kategorizacijo štirih zvezdic. Direktorica Term Rogaška Branka Štimec je povedala, da je družba prevzela tudi vse zaposlene, v kratkem naj bi v tem hotelu in drugih, ki jih upravljajo, zaposlili še nekaj novih. Od konca preteklega leta so tako na novo zaposlili že 55 delavcev. Podjetje Svit je od leta 2000 do danes skupaj s partnerji za nakup in obnovo hotelov v Rogaški Slatini namenilo že 55 milijonov evrov. Predvido- ma konec tega ali v začetku prihodnjega leta se bodo lotili tudi prenove hotela Soča. Trenutno zbirajo dokumentacijo in izdelujejo idejne projekte, naložba pa bo vredna okrog milijardo tolarjev. S hotelom Soča, ki ga bodo preuredili v turistični objekt visoke kategorije, bo Svit po napovedih direktorja Jožeta Pipenbaherja končal vlaganja v povečanje nastanitvenih zmogljivosti v Rogaški Slatini. Zato se bodo v prihodnje osredptočili predvsem na kakovost bivanja v zdravilišču, skupaj z občinskim vodštvom pa načrtujejo tudi gradnjo garažne hiše. JI Še nekaj denarja za bivše tekstilke Okrog 250 delavcem nekdanje Tekstilne tovarne Prebold, ki je šla v stečaj konec leta 2004, bo poplaćanih še en del njihovih terjatev. Denar jim bodo na bančne račune nakazali takoj po velikonočnih praznikih. Kot je povedal stečajni upravitelj Branko Đorđevič, bo 211 delavcev, ki so bili v tovarni zaposleni do stečaja, dobilo še polovico plače za zadnje tri mesece dela. Preostalih nekaj več kot 30 delavcev, ki so podjetje morali zapustiti še pred stečajem, vendar so prijavili terjatve, pa bo prejelo celotno pla- čo za zadnje tri mesece in polovico odpravnine. Vseh izplačil, skupaj z vsoto, ki jo mora stečajni upravitelj vrniti jamstvenemu skladu, bo za dobrih 52 milijonov tolarjev. Bivši preboldski tekstilci so doslej iz stečaja »potegnili« že dobrih 220 milijonov tolarjev, kar pomeni, da je vsak v povprečju dobil okrog milijon tolarjev. Poleg odpravnin so jim izplačali še približno po 50 tisočakov plače za čas od uvedbe stečaja do dneva, ko so začeli veljati sklepi o odpovedi. Branko Đorđevič napoveduje še tretje poplačilo delavskih terjatev, vendar ne prej kot v jeseni. »Takrat bomo delavcem nakazali še preostanek odpravnin iri plač, tako da bodo vsi, ki so prijavili terjatve, poplačani v celoti.« Predvidoma še pred sodnimi počitnicami bo stečajni upravitelj izplačal tudi hipotekarne upnike, ki imajo do tovarne za okrog 600 milijonov tolarjev terjatev, vendar zaključka stečaja zaradi nekaj vloženih tožb prej kot leta 2008 ni mogoče pričakovati. Letošnji najboljši inovatorji celjske regije Cetis in Marjan Drev zlata Območna gospodarska zbornica Celje je včeraj podelila priznanja najboljšim inovatorjem v letu 2005. Na razpisu je tokrat sodelovalo 12 podjetij in posameznikov, ki so prijavili 14 inovacij. Posebna komisija zbornice se je odločila, da bo podelila 2 zlati, 5 srebrnih in 3 bronasta priznanja ter 4 diplome. Zlato priznanje sta dobila Barbara Sušin in Igor Plahuta iz Cetisa za inovacijo pri zaščiti dokumentov pred ponarejanjem, ki je novost v svetu in je tudi patentno zaščitena. Prav tako patentiran je tudi izum drugega zlatega nagrajenca Marjana Dřeva, ki rešuje probleme varnosti in stabilnosti vodnih plovil. Med letošnjimi nagrajenci so še inovatorji iz Srednje šole Štore, Šolskega centra Celje ter podjetij GKN Driveline Al-pos Alu in Biterm (srebrna priznanja) ter podjetij Bosio, Kočevar & Thermotron in Brigita Bučar s.p. (bronasta priznanja). Po dve diplomi sta za svojp inovacije prejela še inovatorja Miran Farčnik in Ivan Šeligo. JI, foto: GK _C cetis Zaposlovanje invalidov se mora splačati Šaleški in zgornjesavinjski gospodarstveniki so opozorili ministra za delo Janeza Drobniča, da se mora zaposlovanje invalidov delodajalcem tudi splačati. Vprašanje invalidov so izpostavili zato, ker ima regija v invalidskih podjetjih skoraj šestkrat več zaposlenih kot znaša slovensko povprečje, med sedmimi največjimi invalidskimi podjetji pa so kar tri s tega območja. Minister Drobnič je zagotovil, da bodo v novi delovno-pravni zakonodaji upoštevali tudi predloge delodajalcev, od gospodarstva pa pričakujejo, da se bo tvorno vključilo v javno razpravo. Novi ureditvi zaposlovanja mladih in invalidov bodo namenili še posebno skrb, vendar se bo Slovenija v zvezi z olajšavami in delovanjem podjetij za zaposlovanje invalidov morala prilagoditi direktivam EU. Minister je še dejal, da si v Sloveniji preveč skrajnih in prehitrih sprememb ne smemo privoščiti, in napovedal, da bo ministrstvo za delo pri spremljanju učinkov bodočih predpisov s tega področja posebej pozorno na morebitne zlorabe ugodnosti. JI Rekorden dobiček Gorenja Uprava in nadzorni svet Gorenja bosta lastnikom družbe predlagala, da letos za dividende namenijo 1,22 milijarde tolarjev oziroma 100 tolarjev bruto dividende na delnico. Od preostanka lanskega bilančnega dobička, ki v celoti znaša 4,12 milijarde tolarjev, pa bi polovico uporabili za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, polovica pa bi ostala nerazporejena. Takšne sklepe so nadzorniki sprejeli na seji ta teden, ko so obravnavali revidirano letno poročilo matične družbe in konsolidirano letno poročilo Skupine Gorenje za leto 2005. Poslovanje so ocenili kot uspešno, saj je Gorenje doseglo rekorden obseg prihodkov in čistega dobička. Kljub težkim razmeram na trgu je skupina spet nekoliko zrasla in dosegla 243 milijard tolarjev oziroma dobro milijardo evrov čistih prihodkov od prodaje. Čisti dobiček skupine se je lani zvišal na 5,1 milijarde tolarjev. Nadzorni svet je potrdil tudi predlog oblikovanja rezerv, po katerem je uprava družbe čisti dobiček poslovnega leta v višini dveh milijard in 954 milijonov tolarjev in del prenesenega čistega dobička v višini 30 milijonov tolarjev uporabila za oblikovanje rezerv za lastne deleže, ki so jih morali oblikovati zaradi pridobitve 466.150 lastnih delnic. JI TKO ndicirano posojilo Banka Celje je pri šestih tujih bankah najela 150 milijonov evrov posojila z dveletnim rokom zapadlosti in možnostjo podaljšanja za dodatna tri leta. Posojilo pomeni skoraj 9 odstotkov lanske bilančne vsote, ki je znašala 409,5 milijarde tolarjev. Banka Celje je lani ustvarila dobre 3 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je za 14 odstotkov oziroma za skoraj 400 milijonov tolarjev več kot predlani. Kako bodo razdelili lanski dobiček, bodo delničarji banke odločali 16. maja. Alpos kupujejo tujci V šentjurskem Alposu so se pred kratkim zgodile pomembnejše lastniške spremembe. Dobro petino vseh delnic je odkupila družba Benkol Establishment Liechtenstein in tako postala druga največja lastnica podjetja. Največji, 38-odstotni delež ima še vedno češka železarna Nova Hut, med pomembnimi lastniki pa sta še koncem Immo iz Zagreba in Fero Metal. Iz Kota zelena energija? Konjiški poslovnež in eden najbogatejših Slovencev Franc Riemer ima zelo velike načrte z ljubljanskim Kotom, ki ga je odkupil od Aktive Investa. V podjetju, ki predeluje živalske odpadke in zbira kože, namerava pridobivati zeleno elektriko. Naložba v tehnološko opremo bi ga stala več milijonov evrov. Če mu bodo načrti uspeli, bo Koto prvo podjetje v Sloveniji, ki bo iz odpadkov pridobivalo tovrstno energijo. JI marginalija, d.o.o. ) marginalija '«t.: œ 70310 60, 03 70310 7i letOll partner z najboljšim okusom REPORTAŽA 7 Letos vec šolarjev v prvi razred Olga Petrak Slikarji ob celjskem prazniku Že osmo leto zapored se celjska izpostava JSKD v sodelovanju z Galerijo Volk in s celjskimi, pa tudi drugimi ljubiteljskimi slikarji, vključuje v prireditve ob prazniku Mestne občine Celje, saj vsako leto pripravi slikarski ekstempore ob prazniku. Pod naslovom Celje v slikarjevi podobi so tudi letos slikarji slikali vedute mesta in življenje v njem, njegove ulice, trge, pročelja stavb, obrežje Savinje, Stari grad in podobno. Vabilu se je odzvalo 12 slikarjev, ki so v času od 31. marca do prejšnjega petka slikali svoje podobe Celja. Svoje čopiče in palete so vzeli v roke, iz Celja: Marinka Kerstein, Karolina Fajs, Anka Rener, Zoran Jošič, Damjan Škorc in Dragotin Vlasto Panič, iz Laškega Anica Krajne, iz Rogaške Slatine Nika Berk, iz Slovenskih Konjic Heda in Arpad Šalamon, iz Pirešice Srečko Štamol ter iz Šoštanja Drago Šumnik - Luka. Kaj je nastalo pod njihovimi čopiči, smo lahko občudovali na otvoritvi razstave v ponedeljek v Galeriji Volk v Ozki ulici v Celju, kjer so se zbrali avtorji ter drugi ljubitelji likovne umetnosti. Na otvoritvi je prisotne k ogledu del pospremil kantavtor Blaž Pentek na kitari. Razstava bo odprta do konca aprila. ŽB KABELSKI INTBRNET IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec ( € 12,48 ) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informacije pokličite : 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail : internet@cekabel.net Dostop do kabelskega interneta možen v Celju in Štorah V Mestni občini Celje so med 6. in 9. februarjem za šolsko leto 2006/07 v prve razrede osnovnih šol vpisali skupno 375 otrok, kar je več kot lani, v naslednjem letu pa ponovno pričakujejo manj številčno generacijo. Kar nekaj staršev se je tudi letos odločilo za vpis izven matičnega šolskega okoliša. Po demografskih podatkih naj bi se v celjske šole predvidoma vpisalo 393 otrok, vendar je po obveznem vpisu generacije bodočih prvošolcev, rojene leta 2000, videti, da bo septembra v šolo prvič zakorakalo 375 otrok, ki jih bodo razdelili v 18 oddelkov. Na večini osnovnih šol v občini bodo prvošolce lahko razdelili v dva oddelka, razen na OŠ Hu-dinja, kjer bodo za 61 učencev oblikovali tri oddelke in na OŠ Frana Krajnca, kjer bo 26 učencev obiskovalo en oddelek. »Veseli nas, da je letošnja generacija močnejša od lanske, saj ji bo naslednje leto spet sle- Z vsako nagradno igro Iskal-nice se seznam trgovin ali lokalov v Citycentru Celje, ki jih še nismo potisnili v ospredje, krči, a že zdaj vam lahko prišepnemo, da bo iskanje odgovorov oziroma ekipe Novega tednika & Radia Celje trajalo vse do takrat, ko bomo že lepo zakorakali v poletje. Medtem ko pri Iskalnicah ponudbo posamezne trgovine vtem nakupovalnem centru predstavimo le enkrat, želimo veselje in zadovoljstvo ob prisluženi nagradi pričarati na čim več obrazih naših poslušalcev in bralcev. Praviloma lahko nagrado vsakdo prejme le enkrat. Če torej pri sredinih srkanjih nakupovalnih užitkov še niste postali srečni nagrajenec, nemudoma izpolnite kupon ter ga oddajte pri Informacijah Megamarketa Interspar v Citycentru Celje ali pa kupon pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje. Nagrado je v predstavljeni trgovini potrebno prevzeti v 10 dneh ob predložitvi davčne številke. dilo manjše število prvošolcev. Ravnatelji so se tudi tokrat izjemno potrudili, saj je vpis v interesu tudi njim, dobro sodelujejo s starši, ki jim pomagajo z nasveti in tudi med seboj pri koordinaciji oziroma porazdelitvi otrok. Zaželeno je namreč, da sta na posamezni šoli vsaj po dva oddelka oziroma, da se otroke enakomerno porazdeli, vendar imajo starši po odloku ministrstva pravico vložiti prošnjo za obi- skovanje osnovne šole izven lastnega šolskega okoliša,« pravi Olga Petrak iz Oddelka za družbene dejavnosti. Službe za izobraževanje in mladinsko dejavnost na Mestni občini Celje. Starši tako lahko najprej vpišejo otroka na svojo matično šolo, nato pa, če želijo, lahko posredujejo vlogo na drugo šolo. Ravnatelji potem glede na razmere odločijo, ali bodo vlogo sprejeli in o tem obvestijo starše in matično šolo. »Hidi letos, kot so že izkušnje iz prejšnjih let, se je za takšno možnost odločilo okoli 20 odstotkov staršev vpisanih otrok. Žal bo na OŠ Frana Kranjca le en oddelek, vendar se bodo učenci zaradi izgradnje nove šole v naslednjem šolskem letu tako ali tako prestavili v druge prostore. Njihovi prvošolci bodo pouk obiskovali v prostorih stavbe na Mariborski 7, za ostale učence pa bodo tako priskrbeli prevoz na lokacijo pouka,« je še povedala Petrakova. POLONA MASTNAK odraslih in jih prilagajata otroškemu ritmu življenja. Otroška oblačila s.Oliver odlikujeta vrhunska izdelava in naravni materiali. Naj bo otroštvo radoživo in pisano. CHA ZA LJUBITELJE ČAJA V čajnici Cha nudijo več kot 80 vrst pravih čajev - zelenih, črnih, zeliščnih in tudi sadnih. Ker njihova ponudba obsega tako rekoč vse v povezavi s čaji, boste na policah našli veliko izbi- ro čajnih servisov, skodelic, čaj-nikov, pripomočkov za shranjevanje čaja in pribor za njegovo pripravo. Imajo različna darila, povezana s čajem, izbrano pa vam tudi aranžirajo. Darilni paket Cha, ki obsega dve skodelici in čaj, prejmeta poslušalka Katica Ojster-šek, Šentrupert 23, Šentru-pert nad Laškim in bralka Ana Globočnik, Ulica bratov Voš-njakov 5, Celje. NAGRADNA IGRA VSAKDO LAHKO PREJME NAGRADO LE ENKRAT Minulo sredo je naša ekipa obiskala tri trgovine in tako z lepimi nagradami razveselila kar šest nagrajencev. Vsi, ki še niste in bi želeli sodelovati v nagradni igri, pravil pa še ne poznate, si jih lahko preberete na spletni strani www.radioce-lje.com (rubrika Fotogalerija -Nagradne igre Radia Celje - Is-kalnice v Citycentru Celje), kjer so na ogled tudi fotografije s sredinih oddaj. FIRENZE Novost Citycentra je prodajalna z metražnimi tkaninami Firen-ze, ki ponuja raznolike in kvalitetne tkanine priznanih evropskih proizvajalcev. Na 74 m2 lahko izbirate med bogato ponudbo tkanin po najnovejših svetovnih modnih trendih. Na voljo so najrazličnejše tkanine s poudarkom na naravnih materialih in enostavnem vzdrževanju, v raz- novrstnih enobarvnih in vezenih izvedbah, ki se med seboj barvno usklajujejo. Letošnja novost ježe opran lan, viskoze nove generacije z nanosi, ki so manj prozorne, ter bombaži, vezeni s trakovi iz čipk za pomladanska krila. Skratka, tkanine za vse starosti in priložnosti ter za vse tiste, ki želite izstopati iz monotonega vsakdana ter poudariti svojo osebnost z unikatnimi tkaninami. Omenjeno dopolnjuje še pester izbor pomožnega šiviljskega materiala od ramenskih podložk, sukancev, zadrg do gumbov najrazličnejših oblik, barv ter velikosti, ki se barvno dopolnjujejo z metražnimi tkaninami. Vsak mesec vas razvajajo z raznimi akcijskimi popusti. Za zvestobo pa vas bodo nagradili še s posebnimi ugodnostmi, saj boste po določenem številu nakupov deležni enkratnega 30-odstotnega popusta. V prodajal- Darilni bon v vrednosti 10.000 tolarjev prejmeta poslušalka Mateja Bauer, Dole 50, Šentjur in bralka Bojana Božičko, Stranske Makole 23/b, 2321 Makole. ni Firenze lahko kupite tudi DARILNE BONE, ki so odlična ideja za obdarovanje svojih najdražjih. OTROŠKA TRGOVINA S.OLIVER Ponujajo štiri linije oblačil za različna starostna obdobja, od novorojenčkov do najstnikov. Linija Just arrived je oblikovana posebej za novorojenčke. Zanjo so značilni udobni in meh- Športno torbo in darilni bon za 5.000 tolarjev prejmeta poslušalka Nataša Lojen, Aškerčeva 1, Celje in bralec Robert Tomplak, Ulica Miloša Zidanš-ka 8, Šentjur. ki materiali. Linija Baby ponuja velikostne številke do drugega leta starosti. Poleg pisanih oblačil ponujajo tudi rutice in kapice. Otroška Twist in najstniška Kids pa že pozorno spremljata modne trende v svetu iska/ni' L"' ^ •s...,. ,„«..- -«Pb--- ŠTAJERSKI VAL »Ko smo bili lačni, smo peli« Dušica Kunaver je zbiralka ljudskega blaga - O veliki noči ter simbolih pomladi in življenja Čeprav sem poznal mnoge knjige, ki jih je napisala, sem jo osebno spoznal šele na občnem zboru Društva kmetic Ajda v Šmarju pri Jelšah, kjer je v nagovoru dinamično spregovorila o pomenu ajde ter ohranjanju ljudskega blaga, kar je podkrepila s petjem mnogih slovenskih ljudskih pesmi, mojstrsko pa je k petju pritegnila tudi več sto zbranih v dvorani. V nekaj minutah je naredila pravi šov, v katerem je predstavila svojo izjemno zavzetost do ohranjanja tistega, kar se žal velikokrat pozablja in izgublja. Dušica Kunaver je sicer profesorica angleščine in ruščine, ki se je po upokojitvi leta 1987 temeljito osredotočila na tri področja: angleščino, slovensko ljudsko izročilo in pedagogiko. Doslej je napisala več kot 50 knjig. Srečanje v Šmarju pri Jelšah je bilo povod za današnji praznični pogovor in zapis le-te-ga. Tema je bila pomlad in predvsem dva ljudska praznika v njej: cvetna nedelja in velika noč z velikonočnim ponedeljkom. Kako se spominjate svojega otroštva in praznikov? Po 2. svetovni vojni smo živeli na Krasu. Bili smo skromni in večkrat lačni kot šiti, vendar smo to nadomestili s petjem, kajti doma smo po zaslugi očeta in matere veliko peli. In spominjam se, da sem bila neizmerno srečna, ko sem za veliko noč dobila doma pletene dokolen-ke pa kakšno pomarančo. Te so se takrat na butarah ob cvetni nedelji svetile kot zlato. Ste kot profesorica otrokom posredovali bogato ljudsko izročilo? Imela sem izredno lep poklic in otroci, če jih znaš prav motivirati in usmeriti, so izredni iskalci lepega. Ko sem šla samo korak iz snovi, zapisane v učbeniku in sem otrokom povedala nekaj domačega, jim je zastal dih, dobesedno so pozabili dihati, tako so spremljali pripove- dovanje. Zato bi morali danes več govoriti o tem, kaj smo imeli, ne pa, da smo vso to snov zmetali iz učbenikov. Veliko potujem po svetu in vidim, kako to cenijo drugje. Evropa noče biti talilni lonec Amerike! Evropa te ceni, dokler ti ceniš sebe. Gre za identiteto, lasten jaz.. .Težko bomo konkurirali z gospodarstvom, kmetijstvom in drugimi sicer pomembnimi vejami, lahko pa konkuriramo z lepo naravo, običaji, dobrotami, pesmijo in govorjenjem. To, kar imamo mi, Evropa nima. Lesarji bi lahko nadgradili zgodbe o smreki in kakšen pomen ima. Glejte, smreka je za praznični mlaj, ob ženitvah, postavljajo jo na streho dokončane hiše ...Tekstilci bi se lahko zgledovali po starih mojstrih tkalcih in pletiljah. Ob prazniku, kot je velika noč, se ne spomnimo samo pisanic. Šunke, hrena in potice, ampak tudi drugih simbolov, s katerimi je povezano naše življenje. Slovenci imamo tri duhove: zli duh, lesni duh in vodni (Juh. Lesni duh nas spremlja jod zibelke do lesene krste in vodni duh od krstne vode do škropljenja pokojnika. Kamen nas spremlja od krstnega kamna do kamnitega nagrobnika. V Knežjem kamnu Ije zapisana naša zgodovina f Kamniti gradovi so nas obranili pred Turki, kamni so stali pod lipami... Za velike storjene pregrehe so grešniki okameneli, kot Poljanska baba na blejskem gradu, medtem ko je bil dobri kralj Matjaž poplačan z velikimi skalami, ki so ga varovale. Podobno je s kruhom. Ko se je otrok rodil, je dal oče na mizo kruh in vino, da so se ponoči vile rojenice nahranile in sodile otroku srečno življenje. Ko je botra nesla otroka h krstu, ji je dal kruh v if p, da je lahko nahranila beilača ob cesti, kar naj bi otroku kasneje pomenilo srečo. Kruh je bil pomemben ob pogrebu in sedmini in ob odhodu neveste od doma, ki ji je mati dala hlebec kruha, da ne bo lačna. In na domu moža je od njegove matere dobila kolač in na njem jdjuče, kari je pomenilo, da je postala gospodinja doma. Pomlad je čudovito obdobje, ko se po dolgi zimi narava prebudi in dobesedno zaživi v zeleno cvetočem oblačilu. Kurenti so prvi borci za odgon zime, zato tudi tako strašno izgledajo. Z aprilom pride zelena pomlad. Za cvetno jnedeljo pripravijo butare, ki jih kasneje z žegnanim lesom postavijo za srečo, lepo vreme, dobro letino in zdravje na njive, hleve, pod strop in drugam. Pojavijo se prve drobne rožice od zvonč-ko^ do trobentic in vijolic. Človek se z vsem tem pogovarja. O rožicah in njihovem pomenu poznate tudi veliko zgodb in pesmi ... Veliko jih je. Spomnim se recimo tiste o zvončku, ki je želel biti rumen, pa mu tro-bentica ni dala svoje barve. Potem je za barvo zaprosil nežno vijolico, pa tudi ni šlo. In oglasil se je Bog Stvarnik: »Zvonček, ki ti si prva rožica po snegu in boš ostal bel!« Kako gledate na velikonočne praznike? Prav gotov sta velika noč in božič najlepša družinska praznika. Vsi pridejo skupaj in za nekaj ur pozabijo na vsakdanje stvari. Za veliko noč je najlepše, ko je ob belo pogrnjeni mizi, na kateri je praznični kolač, zbrana vsa družina. To je pravi balzam v današnjem dirkaškem času. Velikonočni prazniki se začnejo z velikim četrtkom, ko utihnejo zvonovi ali kot pravijo, jih zavežemo. Nadomestile so jih raglje in molitev, ki je edina povezava človek - bog. Velik dogodek se konča z nedeljskim jutranjim vstajenjem (»Jezus je od mrtvih vstal, od njega bridke martre...« - Niko Kuret, Praznično leto Slovencev) in ponedeljkovim odhodom na obisk po pisanko ali s písanko. Znane so bile mnoge velikonočne igre, v katerih so se fantje pred cerkvami in drugje preizkušali v razbijanju pirhov z metanjem kovancev ali kotaljenjem pirhov. Veliko je bilo tudi streljanja z možnarji, kar je zlasti na podeželju še danes priljubljen običaj. Nekoč se je praznovanje velike noči raztegnilo še daleč v naslednji, beli teden. Prazniki so vse bolj komercialno obarvani, je tudi ob veliki noči tako? Zelo malo je pravih velikonočnih praznovanj, ki bi imela pridih lepega, kot je bilo nekoč. In zato sem vesela vsakogar, ki mladim pripoveduje o teh lepotah in dobrotah, ki so povezane z veliko nočjo, pomladjo in mnogimi simboli, ki nas spremljajo od rojstva pa do smrti. Velika dragocenost je tudi ta, da se velikonočni običaji in seveda tudi drugi razlikujejo po slovenskih pokrajinah. Ker sem zaljubljena v slovensko ljudsko blago, bom srečna, če mi bo sledilo čimveč Slovencev. Bralcem in bralkam Novega tednika je za konec zaželela vse dobro ob velikonočnih praznikih in potrkala po leseni mizi z besedami: »Stari dobri lesni duh, zbudi se in pazi name.« TONE VRABL iiJobir PE CEUE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Teleton: 03/428 55 80, fox: 03/428 55 83 NOVI TEM« AKCIJA 9 Ne, niso sedeli na jajčkah, pač pa so telovadili z žogami (vse pa tudi ni velikonočno obarvano). Se vam zdi enostavno? Poskusite sami hop-sati z žogo in slediti tempu Nataše Šuster, pa boste kmalu drugačnega mnenja. Jemo in hujšamo že en »repete«), jih boste »po-kurili« šele po dveh urah in pol intenzivnega čiščenja stanovanja. Če pri ogledu kina pozobate lonček kokic in zraven spi-jete še eno kokakolo, ste zaužili toliko kalorij, kot jih vaše telo potrebuje za en dan. ROZMAR1 PETEK Preverjen trik tedna Če pred obrokom najprej pojeste solato, boste hitreje čutili, da ste že dovolj siti in ne boste hrepeneli po »repe-teju«. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE IPAVČEVA 18, 3000 CELJE, telefon ->38fe 03 42 51 200. ielefax: <-386 03 42 51 115, htlp://wwv Ste kaj grešili? Če ste se skupaj z nami odločili za akcijo, potem je vprašanje več kot na mestu. V»spo-vednici« pri prim Jani Govc Eržen oziroma na torkovem srečanju skupine za hujša-nje ni bilo slišati veliko »grehov«, nekaj pa jih v naslednjih prazničnih dneh celo dopuščamo. Vprašanje: kaj lahko, če hujšate, jeste za velikonočni zajtrk? Odgovor: »Hren, jabolka, tudi jajca, vendar ne celega gnezda,« je pripomnila Jana Govc Eržen, »mastno svinjsko, prekajeno šunko pa skušajte zamenjati s prekajenimi puranji-mi prsmi. Hidi kos potice je dovoljen, a ne pozabite, poudarek je na kosu, ne na potici.« Sicer pa je bila naša skupinica v torek zelo pohvaljena, saj so vsi izgubili nekaj kilogramov (no, le ena je ostala na istem). Sprva ni bilo čisto jasno, ali so udeleženci podkupili tehtnico ali pa se res bili tako pridni. Strogi pogled na tehtnico je povedal vse. Udeleženci so očitno zelo resno vzeli svojo namero, da bodo enkrat za vselej shujšali! Kot smo vam, spoštovani bralci in bralke, obljubili, smo tudi tokrat dobro prisluškovali skupini in si skrbno zapisovali napotke, ki pomagajo pri hujšanju. In kaj smo slišali tokrat? Nekaj krutih resnic: res je, da smo nekateri bolj nagnjeni k debelosti, a vseeno je glavni razlog za debelost prevelik vnos hrane in s tem odvečnih kalorij. Zato se moramo naučiti kontrolirati same- ga sebe. Tudi tako, da si zapisujemo prehranski dnevnik in tako sami sebi dokažemo, da smo res malo preveč pojedli. Vanj ne pozabite vpisovati tudi prigrizkov, ki se jih skorajda sploh ne zavemo, da smo jih »pospravili«. Drži tudi, da smo pred leti v restavracijah dobivali manjše porcije, ki so vsebovale pol manj kalorij kot današnje, obilnejše. Poleg tega imamo Slovenci lepo, a v tem primeru nedobrodošlo navado, da vsak, tako vesel kot žalosten trenutek, obeležimo ob bogato obloženi mizi. Nič čudnega torej, da nas je po zadnji raziskavi kar polovica odraslih Slovenk in Slovencev predebelih. Še dva podatka, ki vam bosta dala misliti. Če zaužijete 500 kalorij preveč (toliko jih ima POZOR, HUD PES Zlati, še bolj zlati, manj zlati, zlati? Se opravičujem, ampak ne zdržím; odločil sem se namreč, da ne bom komentiral raznoraznih izborov ža »naj«, da ne bom komentiral zlatih, srebrnih, bronastih, platinastih in kar je še podobnega, pa ne gre, pa ne gre, pa ne gre... Moram pisati o tem, v meni je nekaj močnejšega kot priliznjen molk. Z gasilci je hudič, skoraj si ne upam kaj napisat o njih, ker mi še bajta zgori, potem pa bo obveljala tista ljudsko pregovorna o zarečenosti. Torej previdno na pot, nič nimam proti gasilcem, popolnoma nič, spoštujem njihovo delo in privoščim jim vse najboljše in naj me ne razumejo, da jim skušam odvzeti kar si zagotovo po neki logiki zaslužijo, ampak, lepo prosim... V nekem mestu, ki si domišlja, da je v nekakšnem razcvetu, da nekaj pomeni v nacionalnem merilu: zlati grb za prostovoljno in profesionalno gasilsko društvo!? Ob tem se spomnim na Formanov film Gori punčka moja, gori, ki ga je posnel še v praških časih, še v časih železne zavese, film, ki pripoveduje o gasilski veselici na čast v pokoj odhajajočega poveljnika gasilskega društva. Groteska, ki se konča v ognju. No, ta izbor mi ne da miru. Takole nekako si razlagam razloge za to odločitev žirije (ne vem, kdo je v žiriji, to poudarjam in tudi nočem vedeti), ker so v preteklih letih dah nagrade že raznoraznim zavodom, bodo zdaj dali še gasilcem, ker pa so tu profiji in amaterji, da se ne bodo kregali, bodo dali hkrati enim in drugim, problem rešen. Nagrada je tudi finančna, zatorej, najbolj pametno jo je dati kolektivom, ker če jo dobi posameznik (lahko jo za drugo mesto, ker jé manjša in to se lažje odpusti), bi lahko prišlo do fovšije, zdrah, dvigoval bi se prah, tega pa seveda nihče ne žeđ, da je le mir, saj gre vendar za eminentno nagrado uspešnega mesta Celja, Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com kjer je zdrah že očitno preveč. Na koncu koncev pa je potrebno tudi upoštevati razpoloženje med plebsom, ki seveda v tako svete stvari, kot je ogenj, ne bo dre-gal. Ob bok gasilcem postavijo dramskega igralca, ob bok igralcu neko podjetje. Kristalne grbe prejmejo mladostniki, ki bodo, glede na njihove želje, izražene v izjavah za medije, očitno kariero nadaljevali na državnem nivoju. Enolončnica, da ji ni para, vsem prijazen izbor, ena sama mediokri-tetna peskovnik varianta, skratka, prijavite se za grbe naslednje leto. Kje vidim rešitev problema? Predvsem v resnejši postavitvi kriterijev za pridobitev grba, v možnosti, da ga ne dobi nihče, če ne izpolnjuje kriterijev, ki morajo biti visoki, se pravi tudi komisija sama mora imeti kredibilnost in predvsem, naj se ve, če gre za to, da je nagrajeni Celjan, ali je izbor razširjen na regijo, tudi na tiste, ki ustvarjajo v Celju ah pa še boljše - za Celje. Torej, več transparentnosti, strožji kriteriji za nagrade, drugače je boljše, da nagrade sploh nimamo. Obstajajo pa tudi drugi izbori za »naj« osebnosti, o katerih bom seveda še kdaj spregovoril, ker so vredni posebne obravnave. Po vsem tem, kar sem zapisal, bo verjetno kdo pomislil, da me žre, ker nisem bil jaz glavna zvezda, pa naj ga pomirim, sam štartam na Guinnessovo knjigo rekordov, v kategoriji - kolumna do groba in naprej! Gasilcem pa čim boljšo veselico, nisem vam je fovš, pa da ne pozabite povabiti žirije! Zelenjavna juha Sestavine: 1 manjša čebula, 2 stroka česna, 2 žlid olivnega olja, 1/2 litra čiste zelenjavne juhe, sol, črni poper, 2 korenčka, 150 g cvetače, 150 g brokolija, 2 manjši bučki, 100 g graha (zmrznjenega), 2 paradižnika, manjši šopek peteršilja, vejica timijana, list lovorja, nekaj listov bazilike. Priprava: zelenjavo očistimo, brokoli in cvetačo razdelimo na cvetove, korenček in bučke narežemo na kolesca, paradižnik olupimo in odstranimo semena. V loncu segrejerno olivno olje, na katerem prepražimo čebulo in česen. Zelenjavo dodajamo postopoma, najprej paradižnik in korenček, nato grah, cvetačo, brokoli in nazadnje še bučke. Dodamo še timijan in lovorjev list. Zalijemo z vročo zelenjavno juho, zavremo in ku- hamo na srednji vročini 15 minut. Posolimo in popopramo. Preden juho serviramo, jo potresemo še s sesekljanim pe-teršiljem in natrganimi listi bazilike. Za zakuho pripravimo na olivnem olju popečene, na kocke narezane rezine pol-nozmatega ah graham toasta. Lignji na žaru Sestavine: 80 dag lignjev, 2 žlici olivnega olja, 2 stroka česna, vejica peteršilja, vejica svežega rožmarina ali pol žličke posušenega, sol, poper in ponev za peko iz teflona ah titana. Priprava: lignje očistimo (izvlečemo drobovino in kost), operemo in dobro osušimo. V ponvi segrejerno olje, dodamo lignje in jih z obeh strani popečemo, med peko dodamo česen. Peče- mo jih toliko časa, da voda izhlapi. Potresemo jih s soljo, s poprom in sesekljanim rožmarinom ter peteršiljem. Krompir v kosih Krompir (80 dag ali 8 srednjih krompirjev) skuhamo do mehkega, olupimo, narežemo na četrtine, malo posolimo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Dušena špinača Sestavine: 80 dag špinače, strok česna, žlička olivnega olja, sol, poper. Špinačo operemo, prevremo v slani vodi in jo odcedimo. V ponvi segrejerno olje, na njem popražimo česen in dodamo špinačo, na hitro pomešamo, posolimo in popramo. Sladica: skodelica svežih jagod JANA GOVC ERŽEN CMCel/e V večstsnovanjskem mm* ■■ ■■ ■■ kompleksu Livada Šentjur C£ST£MOSTOVI CELJC d.d. pri Celju prodamo: ■ 5 dvoetažnih stanovanj v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m • 9 garaž v izmeri 2,9 m »5,6 m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradi m o za www.radiocelje.com iOVI TEDNIK Boj za stolček se začenja Doslej znana dva kandidata za župana Celja - Cveto Kavka in Stane Hren Mesto s ponosom Ob občinskem prazniku v Celju podelili letošnje grbe Celjani so v torek s proslavo v Narodnem domu slovesno proslavili svoj občinski praznik, v spomin na 11. april 1451, ko so grofje Celjski Celju podelili mestne pravice. Osrednjo slovesnost so si to pot snovalci pod taktirko Vladimire Skale zamislili kot popotovanje srednješolke Sabrine Železnik skozi raziskovalni projekt, kako Celje narediti še bolj privlačno mladim, prebivalcem in zlasti tujcem, turistom. Občinstvo je tako sledilo pravi projektni nalogi, v kateri so sodelovali tudi vsi letošnji nagra- jenci, pa naj je šlo za odpravljanje kriznih situacij, gradnjo stanovanj za mlade, skrb za zdravo življenje, tisk turističnih prospektov, organizacijo prevozov turistov v Celje in dobro gostinsko ponudbo, vgradnjo novih oken v knežji dvorec, tako potreben obnove, ali slednjič kulturno hrano za meščane in skrb za njihovo varnost. Domiselno rdečo nit je z izbranimi besedami dopolnil župan Bojan Šrot, ki je najprej spomnil na pomembne obletnice mesta - 555 let mineva od pridobitve mestnih pravic (pa še na Klavdijo Celejo je spom- OBJAVLJA prosto delovno mesto UVAJALEC INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ Kaj pričakujemo? - najmanj V. stopnjo izobrazbe, podkrepljeno z najmanj tremi leti delovnih izkušenj na primerljivih zaposlitvah, ali 7. stopnjo - poznavanje področja poslovanja in delovanja poslovnih funkcij - pripravljenost za dodatna izobraževanja - veselje do dela v pisarni, na terenu, s strankami in v skupini - opravljanje analiz, priprava dokumentacije, uvedba rešitev v poslovanje - komunikativnost, odgovornost, natančnost, samoiniciativnost in zanesljivost Kaj ponujamo? - delo v mladem dinamičnem kolektivu - stimulativno nagrajevanje Z izbranim kandidatom-ko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. Vloge z življenjepisom in dokazili (izobrazba, opis dosedanjih izkušenj, opis računalniških znanj - naštejte orodja, ki jih znate uporabljati in nivo znanja zanje) pošljite na naš naslov do vključno 31. 4. 2006. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. : 034 900 900 vsak dan od 8.00 do 16.00. nil, ki naj bi mestne pravice imela že v letih 41-54 po Kristusovem rojstvu) in na žalostni dogodek, ko se je s smrtjo zadnjega Celjana v Beogradu končala slavna zgodovina grofov Celjskih in ko je mesto začelo izgubljati svoj pomen v Evropi. Ob tem se j e poigral z zgodovinsko možnostjo, kaj bi se mestu zgodilo, če ne bi bilo Beograda. Bi bilo danes cvetoča evropska prestolnica, primerljiva z Dunajem? Potem je preskočil v sedanjost in spomnil na skokovit razvoj mesta v zadnjih letih, iz česar lahko črpamo ponos in samozavest, tako potrebno za uspehe na vseh področjih življenja in dela. Spomnil je, da smo v Celju tako v predpristopnih pogajanjih kot v prvih letih članstva v družbi evropskih narodov znali izkoristiti ponujene priložnosti in pri tem poudaril, da ne gre le za to, da smo s finančno pomočjo Evrope udejanili nekatere ključne razvoje projekte, pač pa zlasti za to, da smo s tem prihranili marsikak evro prebivalcem Celja in te regije. Brez lažne skromnosti se je ozrl na skoraj osem svojih let žu-panovanja Celju, ki jih bo vselej ohranil v lepem spominu in ki so mestu pustila pečat, čeprav se v zadnjem času po- javljajo vprašanja, ali je vselej ravnal prav, ali je izbiral prave prioritete. »Ko danes kdo vpraša, kaj štejem za največji uspeh svojega župano-vanja, brez kančka dvoma povem to, da so Celjani ponosni na svoje mesto in na to, kar so,« je dejal. Za sprejete odločitve mu ni bilo nikoli žal, je zatrdil. In pustil še enkrat več v zraku odprto vprašanje, ali se z iztekom letošnjega mandata poslavlja od te funkcije. Uspehe mesta je pripisal vsem sodelavcem in zlasti tudi letošnjim občinskim nagrajencem, saj brez dela posameznikov in inštitucij mesto ne bi tako vzcvetelo v svojem razvoju. Sledila je podelitev grbov, ki so jih prejeli - kristalne odlični študenti Gregor Poglajen, Tadeja Forštner, Peter Medved in Andreja Grobelšek; bronaste Miran Gracer, Marjan Žonta in podjetje Kova; srebrna Bojan Umek in podjetje Mik ter zlati - poklicna gasilska enota in Gasilska zveza Celje. S svojimi nastopi so podobo prazničnega dne zaokrožili harmonikar Mihael Strniša, harfist-ka Ana Železnik, plesalka Monika Zorko ter pevec An-žej Dežan. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 03 425 64 ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ Intervencijska naročila izven Celjski podjetnik in mestni svetnik Cveto Kavka je v ponedeljek kot prvi v Celju uradno razglasil svojo kandidaturo za celjskega župana. Drugi znani kandidat za letošnje županske volitve naj bi bil Stanislav Hren, ki svoje kandidature uradno še ni napovedal. Kavka, direktor in lastnik podjetja Kac, želi kandidirati kot nestrankarski kandidat s podporo različnih strank, vendar zaenkrat še ne more povedati katerih, saj se o tem še pogovarja. »Prepričan sem, da bodo mojo kandidaturo nekatere stranke podprle, če je ne bodo, bom zbral zadostno število podpisov podpore,« je povedal Kavka. Čeprav še nima dokončnega programa, odvisen je tudi od tega, katere stranke ga bodo podprle, obljublja še hitrejši razvoj mesta, ki naj bi postalo bolj odprto in zanimivo za investitorje, z dotokom svežega kapitala pa naj bi se odpirala tudi nova delovna mesta. Zato bo tudi skrajšal in posodobil postopke, potrebne za razvoj različnih dejavnosti, posodobil občinsko upravo, zagotavlja pa tudi, da bodo pri izvedbi vseh inve- sticij v mestu imela prednost domača podjetja. »Kot mestni svetnik sem opazil, da v mestnem svetu odloča le en človek, in ker rad delam po svoji glavi, sem se odločil, da bom kandidiral za župana. To kandidaturo sem si podaril kot darilo za 40. rojstni dan. Upam, da bomo Celje naredili bolj prijazno za vse Celjane, da ne bo mesto privilegirancev in da bodo vsi enakopravni,« pojasnjuje razloge za svojo kandidaturo. Že v petek je kot kandidat Slovenske demokratske stranke na ulicah Celja nastopil mestni svetnik in od sredine prejšnjega tedna tudi predsednik mestoega odbora SDS, Stane Hren, letnik 1947, ekonomist. 0 sebi kot o uradnem kandidatu še ne govori, saj pravi, da je za zdaj njegova kandidatura še neuradna. »Ko bo potrjena na vseh organih stranke, bom predstavil tudi svoj program in razloge za kandidaturo,« je med akcijo podmladka stranke, ki je v mestnem središču na svetovni dan zdravja mimoidočim delila jabolka, povedal Hren. BRST Foto: GREGOR KATIČ Cveto Kavka je kandidaturo za novega celjskega župana sporočil v ponedeljek med zajtrkom, na katerega je povabil celjske novinarje. Stanislav Hren je akcijo slovenske demokratske mladine ob dnevu zdravja izkoristil za neuradno napoved svoje kandidature za celjskega župana. Dobitniki letošnjih najvišjih občinskih priznanj Starši res burijo duhove? V OŠ Griže so že nekaj časa brez ustreznih prostorov - Zatrdili so jim, da se bodo zanje tudi v prihodnje trudili Pred dnevi so v šoli v Gri-žah ponovno govorili o prostorskih problemih. Ti burijo duhove že nekaj časa. In ko se je nekaterim že dozdevalo, da bodo aktivnosti ostale na mrtvi točki, se je s predstavitvijo dveh načrtov le zgodil korak naprej. Po prvem naj bi stekle aktivnosti za adaptacijo šole in novogradnjo telovadnice, po drugem naj bi na ruševinah stare zrasla nova šola. Šola v Grižah je ena od petdesetih šol, ki nimajo urejenih prostorov glede na potrebe devetletke in tudi sicer. Nujno potrebujejo še najmanj deset specializiranih učilnic, kabinete, knjižnico z medioteko, računalniško učilnico in večjo telovadnico. Starši so bili z dosedanjimi obljubami o večji in sodobnejši šoli nezadovoljni, zato so rešitev videli v bolj aktivnem spremljanju in sodelovanju reševanja prostorskih problemov. Trenutno so glede napovedanih dejavnosti zadovoljni. Vsaj tako se je pokazalo ob zadnji predstavitvi terminskega načrta aktivnosti, ki ga je vodstvu šole, predstavnikom sveta star- šev in krajevne skupnosti predstavila Nataša Gaber Sivka, vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Občine Žalec. »A poskušali bomo bdeti nad tem, da se ne bodo ponavljale napake iz preteklosti,« je dejal Peter Šalej, predsednik sveta staršev. Premiki z ovirami O gradnji se govori že nekaj let in ko bi se ta že lahko začela, se ni. Datumi so se pomikali in izmikali. Že v letih 1999-2003 je bil izdelan terminski načrt investicij, a se je zalomilo in gradnja se je ponovno zavlekla. Ena izmed ovir je bila med drugim tudi ta, da je leta 2003 zaradi navedbe preobsežnih površin za novo telovadnico takratno ministrstvo za šolstvo od občine zahtevalo predložitev dodatne dokumentacije, ki ga je ta poslala šele januarja 2006. Prostorski problem naj bi se počasi le razreševal, o čemer govori tudi podatek, da se je leta 2000 šola z 252. mesta po potrebnih investicijah, kar jo je uvrščalo med zadnje v občini, leta 2004 zavihtela na 102. mesto. Župan Občine Žalec Lojze Posedel obljublja, da bodo aktivností še naprej intenzivne, ob tem pa starše svari, naj si nikar ne domišljajo, da se stvari premikajo zaradi njihovih vzpodbud. Je pa vodstvo šole o problemu pred časom spregovorilo tudi s sedanjim šolskim ministrom Milanom Zverom, kamor župana niso povabili, kar je bilo ravnatelju šole Franciju Žagarju zdaj tudi očitano. Ali se je gradnja šole zavlekla zaradi lokalne skupnosti, ki naj bi zanjo sprva določila previsoko vrednost, so jo zaustavile notranje zdrahe, kot se je glasil očitek na ministrstvu, je kriv župan, ker naj se ne bi razumel z ravnateljem in je to le eden od scenarijev za rušitev župana pred volitvami, so bili eni bolj pri »koritu« kot drugi, lahko le ugibamo. Pri tem se odgovorni za gradnjo o tem, vsaj javno, ne želijo spraševati in s tem ustvarjati dodatnih nesporazumov. Dvojna merila? Ob tem bode v oči podatek, da naj bi bilo vsaj pet šol na tem območju zgrajenih mimo prednostnega reda. Sosednja šola v Petrov- čah se je tako v letih, ko so Grižani vneto čakali na nove prostore, razširila tudi brez sredstev ministrstva. Razlog je manjkajoči žig ministrstva za finance, kar je zakrivila ena od občinskih uslužbenk in za to drago plačala občina. Ali bo leta 2009 v Grižah stala adaptirana ali nova šola, naj bi bilo znano čez nekaj mesecev. Bo- sta pa o tem morala odločati stroka in navsezadnje tudi denar. Po besedah ravnatelja naj bi se vedno zataknilo prav pri slednjem, kljub danim obljubam. »Investicija je ocenjena na približno 1,3 milijarde tolarjev ne glede, ali šolo gradimo na novo ali jo adaptiramo,« pravi, «pri tem glede gradnje čakamo v šoli na odlo- čitev politike. Starši pa želijo od šole ter občinske strukture jasen odgovor, kdaj bodo njihovi otroci imeli iste pogoje kot drugod.« Bo odgovor jasen tudi čez pol leta in to ne bo predstavljalo še ene ovire na poti do cilja? Župan zaenkrat odgovora o tem, kaj bo čez pol leta, žal nima. MATEJA JAZBEC Velenjski LDS zapušča župana Meha Ekipe s prejetimi pokali za prvo mesto Orientacija Reška planina 2006 Mladinska komisija Planinskega društva Prebold je ob sodelovanju planincev iz Prebolda 1. aprila na območju Marija Reke pri domu pod Reško planino organizirala zadnjo tekmo v Savinjski planinski orientacijski ligi za letošnjo sezono. Udeležilo se je je 37 ekip in skupno kar 144 tekmovalcev iz osmih društev, ki sodelujejo v področni orientacijski ligi. Ekipe so se med seboj pomerile na treh različno zahtevnih progah. Zmagali so: v A-kategoriji - najmlajši PD Braslovče A3, v B-kategoriji - mladi PD Vransko B2, v C-kategoriji - mladina PD Braslovče Cl, v D-kategoriji - mlajši člani PD Zabukovica D2, v E-kategoriji - starejši člani PD Polzela El ter v F-kategoriji - družine PD Žalec Fl. Vsi, ki so se uvrstili na Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT), se bodo lahko dokazali 20. in 21. maja. Letošnji SPOT bo v organizaciji planinskih društev orientacijske lige Savinjska na območju občin Vransko, Braslovče, Polzela in Žalec. GŠ Nastopilo 464 pevcev V nedeljo je žalska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravila območno revijo odraslih pevskih zborov iz Spodnje Savinjske doline. Na dveh koncertih je nastopilo 21 različnih sestavov s 464 pevci. Njihovo petje je spremljal strokovni spremljevalec mag. Nikolaj Žličar, ki bo podal pisno oceno za vsak sestav posebej. Na reviji so nastopili moški pevski zbori Petrovče, Gotovlje, Ponikva, Polzela, Prebold, Braslovče in šempeter, ženska pevska zbora Gotovlje in Griže, mešani pevski zbori Šešče, Polzela, Žalec, Oljka Polzela, Andraž in Tabor, Savinjski komorni zbor iz Žalca, vokalni skupim Kandela Petrovče in Cantemus Žalec, kvintet Dobroveljski fantje, Andraški oktet ter Savinjski oktet Žalec. Ob koncu obeh nastopov se je nastopajočim in poslušalcem zahvalila vodja žalske izpostave Jožica Ocvirk, ki je poudarila, da je petje v različnih sestavih najbolj množična kulturna dejavnost. TT Na ponedeljkovi novinarski konferenci so predstavniki Mestnega odbora LDS Velenje sporočili, da so odstopili od občinskega koalicijskega sporazuma. Izvršni odbor stranke je ocenil, da največji koalicijski partner ni spoštoval določil Sporazuma o načinu in postopkih sodelovanja med strankami LDS, SD in DeSUS v MO Velenje. Poleg tega jih skrbi resno razvojno zaostajanje mestne občine. V vseh letih sodelovanja, tako pravijo v velenjskem odboru LDS, ki ga vodi Drago Mar-tinšek, je med koalicijskimi partnerji in s strani župana Srečka Meha primanjkovalo konstruktivnega dialoga o strateških in konkretnih projektih. Krhala se je tudi komunikacija in sodelovanje, ki bi moralo obstajati za zdravo koalicijo. Po mnenju mestnega odbora LDS bi se župan Meh moral bolj konstruktivno pogovarjati z nosilci gospodarskega razvoja v Šaleški dolini. Župan Srečko Meh, sicer član SD, nekdanjim koalicij- skim partnerjem odgovarja, da bi morali z izstopom iz koalicije odstopiti tudi z drugih funkcij v občinskem vodstvu, ter se čudi, ker so obvestilo o odstopu poslali po elektronski pošti. Župan vse očitke zavrača in zatrjuje, da vse odločitve sprejemajo v mestnem svetu v sodelovanju z vsemi svetniki. Sicer pa bo kaj več znanega, tako župan Meh, potem ko bo prejel več dokumentov oziroma pojasnil o sklepu mestnega odbora LDS. US z občinskih svetov Okoljske dajatve za vse BRASLOVČE - Svetniki so potrdili, da bodo vsem občanom, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje, poslali položnice za plačilo okoljske dajatve za odvajanje odpadne vode. Okoljska dajatev se plačuje na prebivalca in znaša letno skoraj sedem tisoč tolarjev. Po novem, kot določa uredba, bo ves denar šel neposredno v državni proračun, na ministrstvu za okolje pa bodo naknadno občinam razdelili denar, namenjen za čistilne naprave in izgradnjo kanalizacije. Nov nadzornik v JKP Žalec BRASLOVČE - Direktor občinske uprave Milan Šoštarič je od zadnje seje član nad-. april 2006 - zornega sveta Javnega komunalnega podjetja Žalec. Šoštarič bo predstavnik petih spod-njesavinjskih občin, svojega nadzornika ima le občina Žalec. Za razrešitev Zupančeve BRASLOVČE - Svetniki so potrdili razrešitev direktorice Regijskega študijskega središča (RŠS) Celje Adrijane Zupane. Kljub temu pa so se odločili, da bodo zahtevali od v.d. direktorja RŠS Staneta Rozmana, da jim pojasni, kakšni so razlogi za razrešitev Zupančeve, kakšno je trenutno slanje v RŠS, kakšen je načrt za nadaljnje delovanje zavoda oziroma kakšne so usmeritve za prihodnost. V kolikor svetnikov odgovori ne bodo zadovoljili, bodo razmislili tudi o izstopu iz RŠS Celje. ŠO LAŠKO ŠENTJUR DOBJE NOVI TEDNIK _ 1 i n ARETTA d.o.o. 1. komercialista za delo na terenu 2. skladiščnika Pričakujemo: pod 1. : • najmanj V. stopnjo izobrazbe • pripravljenost za delo na terenu • vozniški izpit B-kategorije • komunikativnost, urejenost • zaželeno znanje nemškega jezika • delovne izkušnje pod 2. : • IV. stopnjo izobrazbe • izpit za viličarja • delovne izkušnje Ponujamo: • zaposlitev za nedoločen čas • strokovno izpopolnjevanje • stimulativni OD 0801063 PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Obnove Sofijinega dvora naj bi se lotili že maja. Družbeniki MRC odkupili Barsosov delež Podjetja, združena v družbo Medicinsko rehabilitacijski center (MRC), ki si prizadeva oživiti propadajoče zdravilišče v Rimskih Toplicah, so se na petkovi drugi redni skupščini družbe s posebno pogodbo o prodaji in nakupu poslovnega deleža obvezala odkupiti delež družabnika Barsos, ki je izstopil iz družbe MRC. Družbeniki so se strinjali tudi s preimenovanjem imena ter spremembo naslova in sedeža družbe. Tako se je Zdravilišče Rimske Toplice preimenovalo v Rimske terme. Sicer projektiranje za Rimske terme že teče. V prvi fazi je načrtovana obnova Sofijinega dvora in obnova osnovnega dela zdravilišča, za kar so že pridobili gradbeno dovoljenje in se prijavili! na razpis za evropska sredstva, medtem ko gradbeno dovoljenje za nove objekte priča-kujjejo avgusta. Predvidena vlaganja v zdraviliški kompleks so ocenjena na več kot štiri milijarde tolarjev. BA Biserni Ipavci V neprijetnem položaju: občina ali občani? V torkovi številki Novega tednika smo pisali o odločitvi Ustavnega sodišča RS, da mora Občina Laško v treh mesecih odpraviti odlok in del odloka, ki urejata obveznost plačevanja takse za priključitev na kanalizacijsko omrežje, kajti izkazalo se je, da je občina omenjeni znesek občanom zaračunavala neupravičeno. VeČina občanov sedaj pričakuje, da jim bo občina že plačani znesek vrnila z zamudnimi obrestmi vred, a v občin- ski upravi o tem nočejo nič slišati. Tudi razprava svetnikov na sredini seji občinskega sveta o omenjeni zadevi je bila presenetljivo mirna (mimogrede, včasih je bolj burno celo sprejemanje dnevnega reda seje). Svetnik SLS Bogdan Pungart-nik je sicer zahteval, naj občinska uprava do naslednje seje, ko bodo pripravili sklep glede rešitve omenjene zadeve, pripravi izračun plačanih prispevkov z obrestmi, saj se bo verjetno vsul plaz zahtev občanov po povračilu denarja. Po besedah župana Jožeta Raj- ha »ne bo tako hudo«, saj je ustavno sodišče občini naložilo odpravo spornega odloka, ne pa njegovo razveljavitev. To pomeni, da občina »nima več pravne podlage za izstavljanje računov za obročno plačevanje priključne takse«, ni pa po besedah župana treba vračati plačanega denarja, kajti tako ali tako bodo morali občani v bodoče plačati tudi preostali znesek (preostalih sedem obrokov). »Sporna odloka, ki urejata plačilo takse, sta imela pravno podlago v Zakonu o varstvu okolja, a se je izkazalo, da to ni bilo pravilno, ker bi morala imeti pravno podlago v Zakonu o urejanju prostora. Zato bomo ob-veznost za nadaljnje plačevanje priključne takse na podlagi proučitve situacije ter napotkov ministrstva za okolje in prostor nadomestili v Odloku o komunalnem prispevku,« meni direktor občinske uprave Jurij Klepec. Oglasili so se tudi svetnik NSi Jože Senica, ki je vztrajali da bo storjeno napako treba na nek način popraviti, Anton Velikonja (SD) je dejal, da sam plačanega denarja ne bo zahteval nazaj, Matevž Kolar (DeSUS) pa je prepričan, da »vračila denarja nihče od občanov ni upravičen zahtevati.« Župan je dodal, da položaj, v katerem so se znašli, nikakor ni prijeten, žal pa se takšne stvari dogajajo. »Zgodi se, da zakone sestavljajo največji strokovnjaki, pa jih drugi vseeno rušijo. Ustavno sodišče naših argumentov glede zaračunavanja takse enostavno ni želelo upoštevati...« BOJANA AVGUŠTINČIČ Občina Laško se bo zadolžila Občina Laško bo najela dolgoročno posojilo v višini 480 milijonov tolarjev, ki ga bo odplačevala kar 15 let. Večino, to je 360 milijonov tolarjev, bo vložila v izgradnjo kanalizacijskega sistema, ostalo pa v izgradnjo pločnikov in cest v občini. Takšno zadolžitev občine so podprli tudi svetniki, čeprav je bilo med razpravo slišati precej pomislekov. Nekateri so menili, da za tolikšno zadolževanje ni pravi čas, saj so pred vrati V vznesenem času osvoboditve po 2. svetovni vojni se je v Šentjurju rodil eden najstarejših in najeminentnejših pevskih zborov na tem območju - Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev. Šest desetletij delovanja so obletnici primerno zaznamovali s slavnostnim koncertom v kulturnem domu v Šentjurju. Pesem je tokrat zazvenela v imenu stotin ljudi, ki so skozi desetletja živeli s tem zborom, ki si je nadel ime po najznamenitejši šentjurski rodbini glasbenikov in zdravnikov. Nabito polna dvorana in večina prisotnih predstavnikov šentjurskega javnega življenja je dala tudi ob obletnici vedeti, da so Ipavci ne le pevski zbor, ampak tradicija in ime, na katerega so domačini ponosni. Prvi je v zboru za dirigentsko palico poprijel Franc Raztočnik, sledili pa so mu še Ernest Rečnik, Edvard Goršič, Alojz Svet in Ciril Vrtačnik. Zadnjih 16 let zbor deluje pod taktirko Francija Plohla. Tokratni koncert so zaznamovale pesmi posvečene nekdanjim pevovodjem, svežino in razgibanost v program pa so vnesli tudi dobri solistični vložki. ST, foto: MIŠO V jeseni življenja pesniki in pisatelji Združenje društev upokojencev Kozjansko in DU Dobje sta pripravila zanimivo 1. srečanje pesnikov in pisateljev upokojencev. Za srečanje je vladalo ve-likp zanimanje, saj je bila dvorana kulturnega doma Dobje povsem polna ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili pisanim besedilom ustvarjalcev, ki so se tega lotili šele zdáj, ko so upokojeni. Představili so se Roža Čobič in Jože Fric (Društvo upokojencev Rogatec), Slavko Jerič (DU Rogaška Slatina), Majda Magdalena Kovačič (DU Šmarje pri Jelšah), Tilčka Novak (DU Slivnica), Marija Ple-menitaš (DU Dobje), Jožica Špoljar (DU Bistrica ob Sotli), Terezija Špoljar (DU Pristava), Franc Šuštarič (DU Podčetrtek), Ivanka Uduč (DU Planina pri Sevnici) in Vladimir Vekič (DU Rogatec). Branje zanimivih literarnih del so spremljali dekliška glasbena skupina Ven-gerli iz Dobja in citrarka Petra Vovčko. TV www.novitednik.com volitve, dolgovi pa niso dobra popotnica za naslednji mandat. Poleg tega bi bilo treba razmišljati, kako bo občina ta dolg vrnila. »Pri zadolževanju je potrebna velika mera treznosti, sploh pa pri tolikšnem znesku,« je bilo slišati, medtem ko so zagovorniki najema posojila dejali, da se je zadolževati povsem normalno in da se bodo tako zastavljeni in še ne dokončani projekti hitreje realizirali. »Volitve pri najemanju posojila niso ključnega pomena. Življenje teče naprej pred volitvami in po njih. In nenazadnje, zakaj ne bi izkoristili dobrih možnosti najema posojila?« je na pomisleke svetnikov odgovoril župan Jože Rajh. Zadolžitev bo občinski proračun na leto obremenila za približno 40 milijonov tolarjev. BA 1 Jíl ŠMARJE P. J. 13 V tretje gre rado? Celjske lekarne spremenile načrte o lokaciji VDC-ja v Šmarju pri Jelšah V Šmarju pri Jelšah, kjer se pripravljajo že več let na ustanovitev obsoteljskega Varstveno delovnega centra, so zdaj zanj izbrali že tretjo lokacijo. Prva, nekdanja Lorgerjeva vila v središču naselja, je bila za investitorja prevelika in predraga, kot drugo so izbrali Wag-nerjevo vilo (bivši center za socialno delo), ki jo zdaj hočejo kupiti Celjske lekarne. Po zadnjem predlogu bo VDC, ki je namenjen odraslim občanom z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, na lokaciji pri šmarski železniški postaji, v hiši, ki je zaenkrat še v lasti podjetnika Jezovška. S tem se strinjajo vsi zainteresirani - ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, VDC Šentjur (obsoteljski VDC bo namreč njegova enota), občinska uprava in gradbeno podjetje G1C Gradnje. Občinski svet je lani poleti prodal t.i. Wagnerjevo vilo (vila v občinski lasti je bila uradno ocenjena na 30 milijonov tolarjev) podjetju GIC Gradnje, ki naj bi v velikem poslopju, ki v celoti meri več kot 700 kvadratnih metrov, poskrbelo za ureditev prostorov za potrebe VDC-ja. Po sklenitvi najemne pogodbe med GIC Gradnje in VDC Šentjur se je pojavil interes javnega zavoda Celjske lekarne za nakup Wagnerjeve vile, kjer želijo urediti nove šmarske lekarniške prostore. V Celjskih lekarnah, ki se pojavljajo velikokrat le kot najemniki prostorov za lekarniško dejavnost, si namreč nakup nepremičnin zlahka privoščijo. Kot je povedala na zadnji seji občinskega sveta članica sveta zavoda Zlatka Pilko iz občine Šmarje pri Jelšah, je znašal lanski dobiček zavoda skoraj 67 milijonov tolarjev. Prihodke ustvarjajo predvsem iz tržne dejavnosti, s svojimi laboratoriji, vse skupaj pa se pozna tudi v podatku, da znaša povprečna bruto plača zaposlenega nič manj kot 451 tisoč tolarjev (celo sto tisočakov več kot v zdravstvenem domu). V odločitvi Celjskih lekarn za nakup Wagnerjeve vile, kjer očitno ne bo VDC-ja, vidijo svoje koristi vsi zainteresirani. Kljub temu, da bodo po načrtovanem odkupu postale zemljiškoknjižni lastnik Celjske lekarne, bo v bistvu njen lastnik znova občina, saj je soustanoviteljica tega javnega zavoda ter s 6-od- stotnim deležem solastnica vsega zavodovega premoženja. Z izselitvijo lekarne iz obstoječih prostorov v zdravstvenem domu (ki je poleg Wagnerjeve vile), bi pridobili v občini tudi nujno potrebne dodatne prostore za zdravstvo. Po zadnji odločitvi bo VDC kot vse kaže v Jezovškovi hiši, ki bi jo odkupilo podjetje GIC Gradnje ter jo nato oddalo v najem VDC-ju. Predstavniki pristojnega ministrstva in VDC-ja iz Šentjurja, ki imajo pri odločitvi prvo besedo, so namreč po večih uskladitvenih sestankih ugotovili, da je Jezovškova hiša pri železniški postaji (z več kot 400 kvadratnimi metri površin) za dejavnost centra primernejša kot Wagnerjeva vila. To utemeljujejo med drugim z manjšimi parkirnimi zagatami ter z bližino kuhinje obstoječega vrtca. V hiši bo tako v prvi fazi projekta 30 varovancev ter šest zaposlenih. V VDC Šentjur so nam že povedali o načrtih, da bi GIC Gradnje preuredil Jezovško-vo hišo v delovni center še pred koncem leta, v začetku prihodnjega pa bi v njo začeli prihajati prvi varovanci. BRANE JERANKO V Kozjem največ za občinske ceste V letošnjem proračunu Občine Kozje, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, namenjajo za različne naložbe približno tretjino proračuna. Skupni planirani prihodki in odhodki znašajo nekaj nad 600 milijonov tolarjev ter so od lanskih višji za desetino. V občini, ki je po zaprtju dveh velikih tovarn v nezavidljivem položaju, namenjajo med investicijami največ, 42 milijonov tolarjev za vlaganja v občinske ceste. Tej postavki sledi 24 milijonov tolarjev za gradnjo nove obrtne cone v bližini bivše steklarne. Med večjimi postavkami so v naselju Kozje še nadaljevanje gradnje kanalizacije, prenove večnamenske dvorane, začetek prenove knjižnice, ureditev športnega parka in zdravstvene postaje. Kar nekaj denarja namenjajo za investicije v osnovnih šolah v Kozjem in Lesičnem, v KS Lesično bodo med drugim urejali tudi trafo postajo za boljšo preskrbo z elektriko, v KS Podsreda pa izstopajo gradnje novih vodovodov. BJ ska/ni ! MOHOR/EVO KN/1GO- J I LASTNIK, KI 10 PRINESE • J NA OGLED J I BONAGRAIEN! I UGODNO PONUDBO IN POSEBNE POPUSTE J Vljudno vas vabimo tudi na tradicionalni MOHORSKI VEČER v sredo, 19. aprila 2006, ob 19. uri. Naš gost bo dr. STANISLAV GRANDA, zgodovinar in predsednik Sveta RTV Slovenija. tel.: 03/490-14-21, taks: 03/490-14-22. ^pošta: kniigarna-ce®œlislwîohoneva.! www.mohorjeva.org ■ 14 SL. KONJICE VOJNIK ! 1 Lil i J NOTI TEDí Peticija za cestnine Občina Slovenske Konjice na čelu z županom Janezom Jazbecem je pozvala vse, ki se ne strinjajo s sedanjim nepravičnim sistemom cestninjenja in prevelikimi obremenitvami regionalnih cest, da to izrazijo s podpisom posebne peticije. Ugotavljajo namreč, da vsa dosedanja prizadevanja za ureditev sistema cestninjenja niso dala želenih rezultatov. Z zbranimi podpisi želijo ministrstvu za promet dokazati upravičenost zahtev in terjati izpeljavo konkretnih ukrepov za uvedbo pravičnega sistema cestninjenja in s tem tudi razbremenitev in večjo varnost na naših regionalnih cestah. Vse tiste, ki se strinjajo, da je sedanje cestninjenje nesistemsko, negospodarno, neekološko, predvsem pa neenakopravno, saj se le nekateri deli avtoceste plačujejo, pozivajo, da podpišejo peticijo. Podpise so zbirali od ponedeljka na različnih lokacijah v občini. Danes, v petek, jo je še mogoče podpisati pred Občino Slovenske Konjice in v Tepanju od 8. do 16. ure ter pred trgovinama Spar in Era od 11. do 17. ure. Podpis v podporo lahko oddate tudi s klikom na povezavo na spletnem naslovu http://www.slovenskeko-njice.si/peticija/podpisi.php Do srede je peticijo, ki jo je prvi podpisal konjiški župan Jazbec, podpisalo že preko tisoč ljudi. S tem so se zavzeli za takojšnjo odpravo največjih nepravilnosti, dolgoročno pa za uvedbo elektronskega sistema cestninjenja za celotno avtocestno omrežje. MBP Poceni ogrevanje Na minuli celodnevni delavnici o različnih vrstah ukrepov za povečano učinkovito rabo energije in o prednostih obnovljivih virov energije, ki je bila v Vojniku, so poleg svetovanja občanom in podjetnikom predstavili tudi energetsko zasnovo občine Vojnik. V zasnovi sb skušali poiskati možnosti, s katerimi bi povečali izrabo energije v gospodinjstvih, industriji, obrti in javnih stavbah. Ocenili so možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, ki niso zgolj cenejše, temveč tudi bolj zanesljive in okolju prijaznejše. Potencial lesne biomase je v vojniški občini relativno visok, saj je več kot polovica porasla z gozdovi. »Ocenili smo, da bi se lahko v Novi Cerkvi ogrevali po sistemu daljinskega ogrevanja na bio-plin in lesno biomaso,« je povedal Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike iz Ljubljane. »Poseljenost kraja je te- mu primerna, ravno dovolj zgoščena, dovolj je tudi kmetij, ki imajo dovolj poljedelskih in živalskih ostankov za bioplin. Če bi ob tem izrabljali še lesno biomaso, bi bilo energije ravno dovolj.« Dodaten razlog za daljinsko ogrevanje Nemac vidi še v tem, da v bližnji prihodnosti zaradi premajhnega števila odjemalcev Nova Cerkev ne bo plinificirana. Za potrebe novonastajajoče obrtne cone Arclin Nemac prav tako predlaga skupni daljinski sistem ogrevanja z uporabo lesne biomase ali zemeljskega plina. Smotrna bi bila tudi soproi-zvodnja elektrike na sončno energijo v tako imenovanih sončnih elektrarnah. »Občani bi lahko bolj vgrajevali sončne sprejemnike za pripravo tople vode, za katere država daje tudi nepovratna sredstva. Vsaj za promocijske in izobraževalne namene pa bi lahko sončne elektrarne postavili v osnovnih šolali v Vojniku ter na Frankolo-vem.« ROZMARI PETEK Reforme terjajo široko razpravo Se splača »puSiti« za vrtec? Svet Nove Slovenije v Tepanju - Irena Švab Kavčič za županjo Slovenskih Konjic Kaj bi naredili z enoto vrtca Šmartno v Rožni dolini, se že nekaj časa sprašujejo tako v vojniški kot celjski občini. Vrtec je namreč dislocirana enota vojniškega vrtca Mavrica, deluje pa na območju in v prostorih občine Celje za otroke celjske regije. Dokler je vrtec imel v Šmartnem le poldnevni program, ni bilo težav. Lani, ko so poskusno uvedli celodnevnega, pa so se stroški delovanja enote dvignili in za sabo potegnili kar nekaj dilem. Ena izmed njih je, ali se vojniški občini sploh splača imeti vrtec v Šmartnem. Kot občina ustanoviteljica vrtca je namreč po zakonu dolžna poravnati tudi določene stroške. Kar ne pokrijejo s plačili staršev in z doplačilom tiste občine, iz katere otrok prihaja (v tem přiměni občine Celje), mora pokriti občina ustanoviteljica, torej voj-niška občina. Da pa enota v Šmartnem ne pokrije vseh stroškov, je kriv premajhen vpis otrok. Drugi pomislek se navezuje na delovanje osnovne šole v Vojniku. Hidi ta ima namreč podružnico v Šmartnem v Rožni dolini, torej na območju občine Celje, zato se vodstvu osnovne šole Vojnik zdi izredno pomembno, da vrtec ostane vojniški. Saj če bodo otroci hodih v celjske vrtce (kar se v prihodnosti čisto lahko zgodi), jih bodo starši najverjetneje tudi vpisali v celjske osnovne šole. »Z ravnateljico osnovne šole bova skušali poiskati ugodno rešitev, ki ne bi povzročala dodatnih stroškov, a bi kljub temu imela zakonsko osnovo,« pravi ravnateljica vrtca Mavrica Vojnik Zvonka Grum, »najprej pa moramo počakati na vpis otrok.« Svetniki so na minuli seji potrdili dvig ekonomske cene programov v vrtcu Mavrica Vojnik. Niso sicer sprejeli 10-odstotnega predloga zvišanja, ki ga je pripravilo vodstvo vrtca, niti predloga, ki ga je oblikoval odbor za družbene dejavnosti, pač pa so sprejeli malo nižje povišanje, ki ga je predlagala poslanska skupina SDS. Ekonomsko ceno za prvo starostno obdobje so dvignili za S odstotkov, za drugo starostno obdobje 4, poldnevni program v Šmartnem pa za 8 odstotkov. Še eno vprašanje, za katerega naj bi že poiskali rešitev, ostaja zamegljeno. Na minulem občinskem svetu Občine Vojnik je bilo zagotovljeno, da bo stroške, ki so zaradi premajhnega vpisa nastali v enoti v Šmartnem, poravnala celjska občina. »Zadeva uradno še ni končana, saj zakonske podlage za tak sporazum ni,« je pojasnila Sandra Stanjko, svetovalka na Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Celje. »Kmalu naj bi prejeli tolmačenje šolskega ministrstva, kaj lahko podpišemo, zato zadeva zaenkrat še stoji.« Med svetniki občine Vojnik vlada deljeno mnenje o tem, ali je smiselno obdržati vrtec v Šmartnem. »Še šolo bi morali prepustiti celjskim šolam,« je na minuli seji poudaril neodvisni svetnik Janez Korošec. »Potrudili se bomo, da bo vrtec ostal tako, kot je,« meni predsednik Odbora za družbene dejavnosti Peter Operčkal. Kakšno rešitev preferira celjska občina, ni povsem jasno. V celjske vrtce je že zdaj vpisanih 23 otrok iz Šmartnega, nedavni obisk celjske delegacije v vrtcu v Šmartnem pa se je pri pregledu delovanja vrtca zanimal tudi o tem, kje delajo starši otrok, ki obiskujejo to enoto. Ali morebiti na kaj namigujejo? - Št. 30-1 Če se bo do 21. aprila za jesenski vstop v vrtec vpisalo dovolj otrok, bodo stvari zagotovo ostale po starem. Otroci so medtem dobili obljubljena igrala v vrednosti milijon tolarjev, ki so si jih sami prislužili v akciji Za čiste otroške želje, starši pa bodo v delovni akciji uredili igrišče in okolico. ROZMARI PETEK Svet Nove Slovenije se je v torek na 3. redni seji sestal v Tepanju. Največ pozornosti so namenili pripravam na jesenske volitve, na katerih pričakujejo bistveno boljši uspeh kot na zadnjih lokalnih volitvah. Govorili so tudi o sodelovanju stranke pri Partnerstvu za razvoj in sejo izkoristili še za predstavitev kandidatke za županjo Občine Slovenske Konjice Irene Švab Kavčič. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik NSi dr. Andrej Ba-juk, so se v stranki že pred sredino izredno sejo izvršilnega odbora odločili, da sprejmejo pobudo predsednika vlade Janeza Janše in pristopijo k Partnerstvu za razvoj, čeprav po Bajukovem mnenju glede na že podpisano koalicijsko pogodbo, s katero so se zavezali za gospodarske in socialne reforme, za to ni prave potrebe. Priprave stranke na lokalne volitve je ocenil kot zelo dobre, kar naj bi ji prineslo tudi bistveno boljši rezultat kot pred štirimi leti. Stranka sicer želi nastopiti s svojimi županskimi kandidati v vseh občinah, pri tem pa ne izključuje pogovorov s programsko sorodnimi strankami o podpori skupnim kandidatom. Novinarsko konferenco so izkoristiti tudi za predstavitev Irene Švab Kavčič, ki jo bo stranka predlagala za županjo Občine Slovenske Konjice. Kav- Predsednik NSi dr. Andrej Bajuk, kandidatka za konjiško županjo Irena Švab Kavčič in predsednik 00 Slovenske Konjice Stane Podplatan čičeva je že vodila tako Gospodarsko interesno združenje Dravinjske doline kot tudi konjiško občinsko upravo. Temelji, na katerih vidi razvoj občine, so po njenih besedah poleg družine predvsem zagotovitev pogojev za razvoj gospodarstva in povezovanje vseh, ki lahko prispevajo k izboljšanju življenja v občini: »Če želimo spremembe na bolj- še, moramo stopiti skupaj,« je poudarila svojo izkušnjo iz življenja v razširjeni družini. Ko je govorila o dosedanjem razvoju občine, je ocenila, da je sicer bilo narejenega veliko dobrega, a ne dovolj: »Ena ključnih nalog župana in njegove ekipe je, da zagotovijo sredstva za razvoj.« MILENA B. POKLIC KULTURA 15 S Kuram i na festival Plesalke in plesalci Plesnega teatra Igen Celje se odpravljajo v Turčijo na Svetovni festival plesa, kjer se bodo s koreografijo Kure predstavili kot slovenski ambasadorji kulture. Festival se bo v turški Ankari in Antalyji odvijal med 16. in 29. aprilom. Udeležilo se ga bo približno tisoč plesalcev iz 40 držav. Tam jih čaka veliko predstav, snemanj, gala TV-prenos za več deset milijonov gledalcev, sprejem pri predsedniku države, vlade, parlamenta ... »Koreografija Kure opozarja svet o problematiki ptičje gripe, ki naj ne bi bila povod za sovraštvo in bojazen med ljudmi,« razlaga umetniški vodja Ig-na Igor Jelen, ki je predstavo tudi idejno zasnoval in režiral. Koreografija je delo Bojane Mišič, kostumografinji sta Cvetka Božič in Marija Cene, za glasbo je poskrbel DJ Onix ter za masko Luka Mirjan Simšič. BA, foto: GK »Rad te imam, Celje.« Čarodej Jani z mladimi bralci v knjižnici Dan otroških knjig Povabila so se resnično razveselili in dodobra napolnili knjižnico. Mladi tokrat v knjižnici niso prebirali knjig in se istovetili s svojimi najljubšimi literarnimi junaki, ampak so se preprosto zabavali ob Čarovnijah in spretnostih čarodeja Janija, ki zna pričarati dobro zabavo. Po njej so povedali, da radi prihajajo v knjižnico, saj so knjižničarke prijazne, internet poučen, knjige pa ostajajo njihove zveste prijateljice. V Medobčinski matični knjižnici v Žalcu so se pridružili praznovanju mednarodnega dneva otroških knjig. Mednarodna poslanica, ki jo je letos mladim bralcem po vsem svetu namenil slovaški pisatelj Jan Uličianski, primerja knjige z zvezdami in razmišlja, kako bi bilo, če bi knjige ugasnile, kako bi bilo, če bi prenehale oddajati tisto brezmejno moč človeškega znanja in domišljije. Na zabavo so žalski knjižničarji povabili svoje najzvestejše bralce. Tako v svoji knjigi, ki jo je ob letošnjem občinskem prazniku posvetil Celjan-kam in Celjanom, pravi Zvonko Perlič in dodaja: »Celje sem vzljubil kot najlepši cvet. Njemu dolgujem vse: ljubezen, dom, družino, eksistenco, vzpone in padce ter srečo. Pa še nekaj: prijazne, dobrodušne in ustvarjalne someščane.« Novela je nastajala natanko tri mesece: od 19. decembra lani do 20. marca letos. Čeprav jo je nameraval izdati šele jeseni (15. oktobra bo minilo natanko pol stoletja, ko je Zvonko Perlič iz Šentjurja prišel živet v Celje), se je odločil, da bo s knjigo malce pohitel in tako svojo obletnico združil z občinskim praznikom. V noveli na 146 straneh skozi zgodbo mladega para prikazuje, kako raz- Didijev pogled na Konjice V torek ob 19. uri bodo v veliki avli Kulturnega doma Slovenske Konjice odprli razstavo Milana La-movca - Didija z naslovom Konjice nekoč in danes. Milan Lamovec se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Po osnovni šoli v Slovenskih Konjicah je končal Šolo za oblikovanje v Ljubljani, oddelek za grafično oblikovanje. Študiral je na Pedagoški akademiji v Mariboru - smer likovna vzgoja pri prof. Ludviku Pandurju in Bojanu Goliji. Po opravljenih sprejemnih izpitih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral slikarstvo pri prof. Janezu Berniku in grafiko pri prof. Apolloniju Zve-stu. Zaposlenje kot likovni pedagog v OŠ Zreče. V Društvu konjiških likovnikov sodeluje od leta 1978 tako kot ustvarjalec in kot mentor. Njegovo likovno ustvarjanje je izredno pestro, saj zajema tako slikarstvo kot grafiko in kiparstvo. Kot je zapisala likovna kritičarka Mar-len Premšak, »je zasvojen z likovnim izražanjem, iskanjem, odkrivanjem z materiali, s snovnostjo in z njenimi pojavnimi oblikami, transformacijami in neobičajnimi povezavami. Njegovo delo priča o osebnem in avtonom- nem slikarskem, oblikovalskem rokopisu, ki ga dnevno snuje v samoti svojega ateljeja. Napravil je številne različne eksponate v domala vseh možnih likovnih tematikah.« Zvonko Perlič ima rad Celje. lična doživetja oblikujejo v človeku občutenje, da ima nekaj rad. »Če bi hotel napisati knjigo o življenju Celja v zadnjih dveh desetletjih, bi bilo to zajetno delo. Zato sem se odločil za zgodbo, v kateri na poljuden način, z nekaterimi resničnimi dodatki, opisujem knežje mesto,« pravi avtor knjige, ki je izšla v nakladi 350 izvodov. BA Na tokratni razstavi bo predstavil pogled na Slovenske Konjice z različnih perspektiv. MBP LEDENA DOBA 2 Ice Age 2: The Meltdown, animirana komedija Režija: Carlos Saldanha Režija slo. sinh.: Spela Kravogel Igrajo (sinh. glasovi): Jonas Žnidaršič, Jernej Kuntner, Sebastjan Cavazza, Primož Ekart, Uroš Maček. Nina Valič Sinhroniziran v slovenščino! Že v Planetu Tuš! GLEDAŠ LAHKO ZASTONJ! BREZPLAČNO NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA I BS yH| Imajo brezplačno Kupujejo ugodno ? čestitko na Radiu Celje kartico NT Ceneje pridejo do uSSmm*-' -■ in tri brezplačne knjig, kijih izdaja NT&RC male oglase VEDO VEG IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGHI ZA NOVEGA GETZA BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika tOVl TEDNIK REPORTAŽA 17 Skupinski atelje v Alminem domu na Svetini Čopiči, ki rišejo otroške nasmehe V trenutku ustvarjalnega zanosa smo ujeli tudi Janka Orača, rojenega v Celju. Slikar, grafik in grafični oblikovalec živi in ustvarja v Novem mestu, zanj pa bomo zagotovo še slišali. Še posebej, ko bo zaživel novi projekt-hiša umetnosti v Zibiki. Ustvarjanje in druženje 13 umetnikov, ki bodo številnim otrokom omogočili počitnice Najbolj neutrudno tistega večera, molče, a z zgovornim nasmeškom, ki ni niti za trenutek izginil iz obraza, je ustvarjal Jurij Kravcov, rojen na jugu Rusije, diplomant umetniške akademije v Rostovu, zadnjih petnajst let delujoč v Sloveniji. V Simona Kajtno smo trčili takoj pri vhodu, ko je na platno vneto nanašal živo rdečo barvo in videti je bilo, da gre hudo zares. »Vprašal bi se, zakaj slikam, zakaj počnem nekaj neracionalnega. In hi si odgovoril, da zato, ker si tako čistim dušo in bežim u svoj sanjski svet,» seje na pobudo, naj se preizkusi kot samoizpraševalec, odzval slikar iz Rimskih Toplic, ki živi in deluje v Ljubljani ter v Šentjerneju. Almin dom na Svetini od ponedelj ka dalje nudi ustvarjalni pristan gostom s prav posebnim poslanstvom. Zračni in svetli prostori restavracije so se za nekaj dni preobrazili v priložnostni slikarski atelje. Razlog je preprost in plemenit. Medijska hiša NT&RC je pripravila 3. likovno kolonijo v dobrodelne namene in pred plama za nekaj dni prikovala kar 13 likovnih umetnikov, akademskih slikarjev iz vse Slovenije. Hidi letos so se, nekateri so namreč že naši stari znanci, prijazno odzvali povabilu k akciji Naslikajmo počitnice otrokom, ki ima za cilj omogočiti otrokom iz socialno ogroženih družin celjske regije letovanje. Plodovi petdnevnega ustvarjanja bodo umetniški izdelki, ki jih bomo prodali na dražbi in z izkupičkom 50 do 70 otrokom omogočili poletne morske počitnice na Debelem rtiču. Številni umetniki so se v ta namen odločili združiti prijetno s koristnim. Torkov večer je bil kar pravšnji za obisk umetnikov z namenom preverjanja stanja na terenu. Da se je druščina dodobra udomačila in pljunila v roke (oziroma čopiče), je bilo jasno že na prvi pogled. Zunaj je neusmiljeno lil dež, zato so se namestili v restavraciji Al-minega doma. Palete, barve, čopiči, platna so pričali o napredujočih fazah ustvarjalnega procesa... Prav tako popacane delovne »uniforme«, ki so se že navlekle različnih stopenj mavričnega videza. Na vprašanje, če bi bilo mogoče na podoben način estetizirati tudi hlače avtorice prispevka, se je nemudoma odzval Veljko Toman, kolonist veteran, nedvomno med najbolj zgovornimi člani Priložnost za izmenjavo izkušenj: (z leve) Gojmir Klinar, lastnik Galerije Mozaik, Veljko Toman, slikar in restavrator - bodoči upokojenec (bo ostalo več časa za slikanje!), ki ima za seboj več razstav, kot bi jih lahko preštel in več uglednih nagrad, kot bi se jih v danem trenutku spomnil in Jože Denko, prav tako akademski slikar - torek je bil očitno njegov dan, do večera je naslikal že štiri slike likovnega orkestra, ki si je prostor izboril v najbolj oddaljenem kotičku, ob oknu. »Že slišano. Sem že dobil pripombo, naj nikar ne za vržem starih po-pacanih halj, ker so najboljše, kar sem kdaj ustvaril.« Poleg Tomana smo sredi največje delovne vneme našli še Jurija Kravcova, Janka Orača, Simona Kajtno, Jože Denko je premor uskladil ravno z našim prihodom, Viktor Šest in Narcis Kantardžič (v sre- do je ravno odprl razstavo v Novi Gorici) pa sta bila prisiljena začasno prekiniti odločilno fazo v prehodu na konkretizacijo trenutnega navdiha. Vendar je bil itak čas za večerjo in za pavzo. Slikarji imajo obveznosti, tako da prihajajo na Svetino ob različnem času, omizje pa se je tudi v nekoliko okrnjenem številu, ko se mu je pridružil še Djemal Djokovič, razživelo v pravi meri. V olajšanje neposveče- nih v krog umetnosti in likovno manj pismenih se razprava ob večerji ni razvnela v smer stroke. Na izrecno novinarsko željo po seciranju tistega, kar je neubesedljivo, saj premorejo slike le sebi lastno nemo govorico, je kasneje sicer padlo nekaj besed na temo, kje iskati navdihe, kako opisati ustvarjalni proces, kako lahko postane slikarstvo edina življenjska ljubezen, ko pa je od nje težko živeti in ah ima umetnost zaradi umetnosti v času tržnega sistema še kakšne možnosti ... Večinoma pa se je govorilo o prijetnih stvareh v življenju. O druženju, skupnih spominih in anekdotah iz prejšnjih kolonij. O vsem, kar nam je v danem trenutku padlo na pamet, saj je, po zatrdilih naših umetnikov, čisto vse lahko navdih. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN V akciji Naslikajmo počitnice otrokom sodelujejo tudi Darinka Pavletič Lorenčak, slikarka, grafičarka, nekdanja likovna pedagoginja ter častna občanka celjske občine; Ivana Andrič Todič, rojena v Slavonskem Brodu, doštudirala na likovni akademiji v Zagrebu, živi in dela v Celju; Enver Kaljanac, ki živi v Velenju, atelje ima v Ljubljani, sicer pa je rojen Sarajevčan in eden od ustanoviteljev skupine Junij; Nikolaj Beer, rojen v Križevcih, diplomiral na ljubljanski akademiji, za svoja dela je prejel številne nagrade, živi in dela v Izlakah; Milan Todič, slikar, ki živi in ustvarja v Celju. 18 null PANORAMA KOŠARKA 1. A SL - moški 2. del (od 1. do 6. mesta), 1. krog: Elektra - Pivovarna Laško 78:68 (20:16,42:29,60:51); Mali, Nuhanovič 15, Ivanovič 13, Boji-č 11, Nedeljkovič 10, Čmer 6, Vidovič 5, Rošer 3; Obradovič 18, Djorič 15, McMillan 14, Icliaki 7, Mandič 5, Jevdžič 4, Finžgar 3, Strnad 2, Alpos Kemoplast - Slovan 81:94 (16:24,40:43,61:69); Čebular 21, RuČigaj 17, Hunt 13, Maček 11, Novak6, Palčnik, Krušič 4, Sebič 3, Škornik 2; Pašalič 18, Taylor 16. Vrstnimi: Slovan, Elektra, Olimpija 2, Domžale, Pivovarna Laško, Alpos Kemoplast 1. 2. del (za obstanek), 3. krog: Rogla-Kmškizidar71:70 (22:10, 38:29,54:51); Jovanovič 18, Ani-č 13, Čovič 11, Hohler, Antič 9, Brolih 7, Sivka 4; Lazarevski 16, Mučič 15. Vrstni red: Koper 34, Kraški zidar. Postojnska jama, Krka 33, Loka kava, Rogla 32, Zagorje 31. 1. SL - ženske 2. del (od 1. do 6. mesta), 8. krog: Merkur Celje-Odeja 123:49 (24:19,52:30,92:40); leskova 25, Čonkova 23, Komplet 17, Erkič 15, Radulovič 13, U. Kvas 12, N. Kvas 10, Jurše 6, Zdolšek 2; Ri-stič 18, Oblak 11. Vrstnired: Merkur 18, Ježica 16, AJM 11, Ilirija 10, Odeja 9, Sežana 8. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 15. 4. ROKOMET Polfinale, prva tekma, Ljubljana: Olimpija - Celeia Žalec (16.30). Za 4. mesto, prva tekma, Ivančna Gorica: Inna Dolgun -Celje Celjske mesnine (17). POD KOŠI SOBOTA, 15.4. 1. ASL, liga prvaka, 1. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan - Pivovarna Laško (19), Domžale: Helios - Elektra Esotech, Šentjur: Alpos Kemoplast - Olimpija (obe 20). 1. A SL, liga za obstanek, 4. krog: Škofja Loka: Loka kava -Rogla (20). MED GOLI SOBOTA, 15.4. 1. SL, 26. krog: CMC Publikum - Anet Koper (20), Bela krajina - Rudar (17). 3. SL - vzhod, 18. krog: Pohorje - Kovinar Štore, Zavrč -Šmarje pri Jelšah (obe 16.30). Štajerska liga, 18. krog: Peca - Šentjur, Brunšvik - Šampion, Rogatec - Šentilj, Dorna-va - Šoštanj (vse ob 16.30). MČL Celje, 13. krog: Laško -Kozje (16.30). NEDEUA, 16. 4. MČL Celje, 13. krog: Šmartno - Rogaška (16.30). PONEDELJEK, 17.4. Štajerska liga, 18. krog Zreče - Oplotnica (16.30). »Jokal sem, zdaj je ie bolje!« Tudi Celje ima hokejskega prvaka! Hokejski klub Celje je svojim mladim ekipam pripravil zaključek s podelitvijo odličij po koncu sezone. Potem je počila petarda in takoj se je utrnil spomin na stare, dobre čase, ko sta tudi moštvi Jesenic in Olimpije trepetali pred gostovanjem v Celju. No, samozavest je narasla celo tako daleč, da so v Mestnem parku tedaj izdelali plošček, na katerem so napovedovali osvojitev naslova prvaka. Potem se je vse sesulo ... A Celje je sedaj dobilo državnega prvaka. To je ekipa mlajših dečkov. Reprezentanti so Blaž Knez, Vladimir Mojo-vič, Aljaž Uduč in Luka Petelin. Trener je Iztok Petelin, njegov pomočnik Tomaž Felicijan, tehnični vodja Roman Hriberšek. Predsednik kluba je Rudi Lajlar, ki je zadovoljen po sedmih letih trdega dela. Naslednje leto bo klub slavil 60. obletnico delovanja. Sicer pa so kadeti tretji v državi, potem ko so vodili po rednem delu prvenstva (reprezentanti Davor Rakanovič, Žiga Grahut, Matej Soline), dečki pa peti (Rok Leber). Vsi sanjajo(mo) o članskem moštvu, že tvorba mladinskega pa ne bo mačji kašelj. DEAN ŠUSTER Mlajši dečki HK Celje Št. 30-14. april 2006 - V torek je kirurg Matjaž Sajovic operiral kolenske sprednje križne vezi vratarju rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško in članu slovenske reprezentance Gorazdu Škofu. Ljubljenec celjskega občinstva je še v nedeljo skorajda pritekel na igrišče, da bi čestital soigralcem za osvojitev naslova pokalnih prvakov. Po operaciji je dejal: »Ko se je zgodila poškodba, ni bilo nič posebnega. Nato mi je doktor Sajovic pregledal koleno in ugotovil poškodbo. Ko sem prišel domov, sem jokal, a zdaj je že bolje. Naenkrat sem se zavedel, da je sezona zame končana. Po osvojeni pokalni lovoriki sem se s pozitivnim adrenalinom odpravil na operacijo. Dve noči sta bili prečuti, včeraj pa sem že iztegoval nogo. To je prva naloga, šele potem bom začel s krčenjem. 14 dni bom na rehabilitaciji, nato pa sem bom odpravil v toplice.« Po telefonu sta ga poklicala Aleš Pajovič in Vid Kav-tičnik in ga hrabrila ter mu povedala, kaj ga čaka, saj sta sama imela enake težave. Škof si močno želi, da bi že bil pripravljen stopiti pred vrata v ligi prvakov. Njegova poškodba naj bi terjala šest mesecev pavze - a poseg je opravil Sajovic, kar jamči hitrejši in kvaliteten povratek. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Škofa sta obiskala soigralec (že pri Gorenju) Matjaž Mlakar in trener Herman Wirth. Nič bistvenega se na lestvici 1. SNL ni spremenilo za CMC Publikum, ki si še naprej deli četrto mesto, in za velenjski Rudar, ki za predzadnjo Belo krajino zaostaja za 13 točk. Celjani so zmagali, Velenjčani pa izgubili. Marsikdo je zamudil prvi gol v Areni Petrol, saj se ni iztekla še niti minuta, ko je strel Domna Beršnjaka z dobrih 20 metrov zadel cilj. Kasneje je bil předložek Mateja Šnofla tako natančen, da Dejan Rusič sploh ni skočil, ko je z glavo preusmeril žogo v mrežo. Gostje so le občasno dobili žogo, v 63. minuti pa ne le resno ogrozili celjska vrata, temveč imeli obilico smole, kajti niso znižali zaostanka. Vratar Amel Mujčinovič je izjemno posredoval pri poskusih Mujakovi-ča in Cirarja. Sledila je priložnost Sebastjana Gobca, ki pa je tako kot odlična ruska ponudba zanj Publikumu, odplavala po vodi. Kdo je zavrnil visoko odškodnino? In zakaj nista več v istem bojnem jarku trener Nikola Ilievski in športni direktor Goran Sankovič? Eni so se ustrašili za predsednika Marjana Vengusta, ki ga ni bilo na drugi tekmi zapored v Ce- lju, a je prihitel na štadion po pomembnem sestanku. Resnično se želi umakniti, a ne popolnoma, saj se zaveda, da bo njegova pomoč še hudo potrebna. Pravi, da bo svež veter morda drugače vplival na dogodke. Medtem je trener Ilievski že ustvaril določene temelje v ekipi, saj sta osrednja branilca mlada domačina Dejan Kelhar in Jure Travner. S slednjim bi veljalo obnoviti pogodbo, sedanjo pa malce »obogatiti«. Danijel Brezič zanesljivo drži vajeti v rokah, Domen Beršnjak kar poka od energije in želje, Nigerijec Ibeji se pobira po poškodbi, neznanka pa ostaja Nejc Pečnik. Vsaj njegov 40-metrski prodor z asistenco bi si v sredo zaslužil aplavz anemičnega občinstva. Včeraj pa naj bi z moštvom treniral Simon Sešlar; »če bom našel varstvo za otroke, bom prišel«, se je šalil po vrnitvi s Cipra. V soboto bo v prvenstvu gost Koper, v sredo pa v prvi tekmi polfinala pokala NZS Maribor Pivovarna Laško. Sledi gostovanje v Ajdovščini, kjer jpa bo Publikum zagotovo razredčen, kajti desetim igralcem preti kazen zaradi rumenih kartonov. DEAN ŠUSTER Izidi 25. kroga 1. SL: CMC Publikum - Bela krajina 2:0 (2:0); Beršnjak (1), Rusič (26), Nafta - Rudar 2:1 (1:1); Cipot (10), Zemljič (80 -11 m) ; Azizi (43), Maribor Pivovarna Laško - HIT Gorica 4:1, Anet Koper - Domžale 2:0, Primorje - Drava 2:2. ■BHEHOCEie HIT GOBICA 25 14 7 4 51:23 49 DOMŽALE 25 13 9 3 53:23 48 MARIBOR PL 25 13 5 ? 42:25 44 ANET KOPER 25 10 6 9 33:33 36 CMC PUBLIKUM 25 11 3 11 31:34 36 NAFTA 25 11 2 12 33:38 35 PRIMORJE 25 9 5 11 35:36 3Z DRAVA 25 8 6 11 27:38 30 BELA KRAJINA 25 6 7 12 22:40 25 RUDAR 25 2 6 17 20:56 12 iRT 19 Komu več pisank? PREDSTAVLJAMO VAM V sredo se je začel tudi drugi del sezone v tisti boljši skupini, skupini za prvaka, medtem ko so v skupini za obstanek odigrali že tekme tretjega kroga. Pred tem pa sta Združenje prvoligašev in KZS le našla sponzorja lige, ki se sedaj imenuje liga UPS Telemach - do konca tekoče in tudi naslednje sezone. Šoštanjčanom ugaja pivo Lokalni derbi prvega kroga lige za prvaka je bil v Šoštanju, kjer je Elektra še enkrat več pokazala, da ji Laš-čani zelo ležijo. Čeprav je trener pivovarjev Boško Djokič po katastrofi proti FMP hrabro napovedoval zmago v Šoštanju, od tega ni bilo nič. Elektra je namreč takoj povedla in držala razliko okrog 10 točk vseh 40 minut. Odlična obramba in 14 skokov več ekipe Dušana Hauptma-na je bilo za pivovarje preveč, poraz pa lahko pusti velike posledice. V boju za Jadransko ligo si namreč takšnih spodrsljajev ekipe, ki računajo na prva tri mesta, ne smejo dovoljevati, zato bo nadaljevanje že sicer zelo medle sezone za Laščane težko. Na drugi strani je Elektra spet dokazala, da ima povsem enakovredno ekipo tudi proti tistim najboljšim. In to brez številnih okrepitev. Laščani so okrepljeni, ni pa jim pomagal niti sestanek z vodstvom kluba, ki jih je želelo opozoriti na resnost položaja pred ligo za prvaka, a če ne gre, potem pač ne gre. Pri Elektri sta Salih Nuhanovič (8 skokov) in Grega Mali dosegla po 15 točk, pri Laščanih pa je bil osamljen Bojan Obrado-vič (18, 7 skokov), a ob slabem metu ekipe (Laško 36%, Elektra 47%) je bilo to premalo za želeno in tudi pričakovano zmago. V Šentjurju je za razliko od Laščanov Slovan pokazal kvaliteto, s katero je stri odpor Al-posa Kemoplasta. Šentjurča-ni so se sicer zelo dobro upirati vse do 32. minute, ko so zaostajali za 6 točk, a so v finišu razlike v kvaliteti in pa predvsem v daljši klopi prišle do izraza za zanesljivo zmago Ko-deljevčanov. Pri domačih je bil prvi mož Sandi Čebular (21, 53%), tudi ostali so bih deležni aplavza, kljub porazu, predvsem za borbenost in željo. Kako preskočiti Kodeljevo? V 2. krogu lige za prvaka, ki bo jutri, na velikonočno soboto, odhajajo ranjeni Laščani k Slovanu na Kodeljevo, z željo, da ponovijo rezultat iz polfinala pokala, ko so ugnali ekipo bivšega trenerja Aleša Pipana (za katerim se marsikomu v Laškem v sedanji situaciji hudo kolca). A Če bodo igrah tako kot v Šoštanju, potem se jim slabo piše. Morda pa bo šok poraza proti Elektri le zbistril glave igralcev, ki se bodo morali podrediti kolektivu in uspehu ekipe, ne pa lastni statistiki. Šentjurčane čaka praznik košarke, kajti v Hru-ševec prihaja Union Olimpija, pričakuje pa se povsem polna dvorana (odlično je bila po- polnjena že proti Slovanu). Večjih ambicij Šentjurčani sicer nimajo, želijo biti samo dostojen nasprotnik, tako kot v sredini tekmi s Kodeljevča-ni. Elektra odhaja v Domžale k Heliosu, kjer nima kaj izgubiti, lahko pa veliko dobi. Prav zato bodo Šoštanjčani še kako nevarni tudi v dvorani Komunalnega centra. Po dveh porazih tesna zmaga Rogla je v skupim za obstanek po sedmih zaporednih domačih porazih in dveh v uvodnih krogih tega dela sezone, le našla žrtev. Po velikem boju so Zrečani uspeli ugnati Kraški zidar in ostati v boju za obstanek v ligi. Na začetku tekme je Rogla povedla za 12 točk in kljub vsem pritiskom in naporom gostov je to razliko branila vse do razburljivega konca tekme. Pri Rogli je največ pokazala centrska linija, še posebej odlični Peter Jovano-vič (18, 11 skokov), tudi sicer pa je bil skok (35:27) močno orožje ekipe Slobo-dana Beniča, ki je s to zmago dno tabele predala Zagorju. V soboto bo Rogla gostovala pri Loki kavi in zmaga bi bila še kako dobrodošla. JANEZ TERBOVC Na koncu le ena okrepitev Laščani so se nadejali v drugi del sezone v ligi UPS Telemach Startati z dvema okrepitvama na branilskih položajih. A v Laško je prišel le Nenad Djorič iz Beograda, ki je v ponedeljek le uredil vse potrebno za slovensko vizo. Z drugo okrepitvijo Wykeenom Kellyjem pa Laščani niso imeti sreče oziroma jih je njihov zastopnik potegnil za nos. Kelly naj bil po njegovih besedah prost igralec, izkazalo pa se je, da ima na Cipru Še enoletno pogodbo. Ko so v Laškem to izvedeti, so skušali s posojo tega ameriškega branilca za dva meseca, a so najprej Ciprčani postavili visoko ceno, za kar so zahtevali bančno garancijo, nato pa se niso več oglašali na pozive Laščanov. Ti so postali žrtve igric menedžerja, ki pa naj sploh ne bi bil pravi zastopnik Kellyja. Neresno, mar ne? Dan aerobike V Top-Fitu je bil v nedeljo tradicionalni dan aerobike. Obiskovalci so uživali in se preizkušali v novih svetovnih trendih skupinske vadbe z najboljšimi slovenskimi in- štruktorji aerobike. Vstop je bil prost in z odzivom so bili v Top-Fitu zelo zadovoljni. Gostje so bili nacionalni trenerji Les Millsa Edvard Žalař, Luka Šifrer, Damjan Čanžek, Alenka Končan in inštruktorji iz Top-Fita Kaja Toplak, Tina Rosina in Samanta Žibert. Foto: TANJA SINČ Trenerja Miha Furlan (čepi levo) in Marko Rumpf (desno) z novimi celjskimi teniškimi upi. Šport za vse starosti Od Pipana do Reberšakove - Nov objekt v Zagradu Tenis je eden najpopularnejših in najbolj razširjenih športov na svetu, ki se igra z žogico. Je zelo primerna rekreativna dejavnost za vsa starostna obdobja in oba spola, priljubljena tekmovalna dejavnost in izjemno razvit vrhunski šport. V Celju imamo približno trideset tenis igrišč, od tega jih je kar nekaj tudi v lasti Teniškega kluba Celje, ki se lahko v mestu ob Savinji pohvali z najdaljšo tradicijo tenisa in tudi največjimi uspehi. Vsi iz Celja ali okolice, ki so ali v slovenskem tenisu še vedno nekaj pomenijo, so začeli v TK Celje. Prva člana, ki sta dosegala vidne rezultate, sta bila sedanji selektor slovenske moške košarkarske reprezentance Aleš Pipan in Blanka Godnik. Kasneje sta izstopala Boštjan Dimitrijevič, sedanji predsednik, in Rok Veber, ki sta bila med šestnajstimi najboljšimi igralci v bivši Jugoslaviji. Med boljšimi sta bila tudi sedanji trener Miha Furlan in Boštjan Doberšek, slovenska prvaka, ter Andrej Travner, član slovenske reprezentance. Kasneje je bila med uspešnejšimi tudi Ines Globočnik, prav tako članica slovenske reprezentance. V celjskem klubu sta svojo športno pot začela še Tjaša Jezernik in Matic Serdoner. »V tem trenutku pa sta v našem klubu najuspešnejša Polona Reberšak in Žiga Zupanec,« sta o tekmovalcih, ki so dosegali vidne uspehe, povedala Boštjan Dimitrijevič in Miha Furlan, predsednik in trener kluba. Prihajajo tudi novi tekmovalci V enem najstarejših teniških klubov v Sloveniji imajo okoli 130 članov, od tega približno 50 otrok, ki so vključeni v teniške šole ali v rekreativni oziroma tekmovalni program. »Sam sem trener od leta 2002, ko smo ponovno začeli delati načrtno, kar pomeni s celotnim programom od teniških šol do rekreativnih in tekmovalnih programov. Otroci od 6. do 9. leta so vključeni v teniške šole, od 9. do 12. leta v začetni tekmovalni oziroma rekreativni program, starejši pa so večinoma v tekmovalnih skupinah. Ko smo leta 2003 začeli z novo teniško šolo, smo dobili štiri perspektivne tekmovalce, ki že hodijo na turnirje. Sedaj imamo še tenis šolo 2004 in 2005 in računam, da bom iz vsake pridobili po tri nove tekmovalce,« pravi Furlan. Po lestvici WTA navzgor Sicer pa v klubu trenutno največ stavijo na Polono Reberšak in Žigo Zupanca. De- Polona Reberšak vetnajstletna Reberšakova je na dosedanji športni poti dosegla že kar nekaj vidnih uspehov. Osvojila je prvo mesto na lestvici evropske teniške zveze do 16 let, bila je državna prvakinja do 18 let in v članski kategoriji. Z reprezentanco Slovenije je osvojila naslov mladinskih ekipnih evropskih prvakinj, na svetovni mladinski jakostni lestvici do 18 let je bila na 32. mestu, na lestvici WTA pa zaseda 630. mesto. Visok skok po lestvici si je priborila z odličnimi igrami na Portugalskem, kjer je zmagala na 10.000-dolarskem turnirju. Jutri bo odpotovala v Bolgarijo s slovensko člansko vrsto, kjer bo nastopila v prvi evToafriški skupini pokala Fed. Drugi uspešen tekmovalec je Zupanec, ki je član mladinske državne reprezentance do 16 let. Edini s tenis šolami V TK Celje razmišljajo, da bi bilo povsem drugače, če bi se vsi teniški klubi v Celju združili v enega. »Tako delajo vsak zase, nihče pa se ne more pohvaliti z nekimi rezultati. Vse je bolj individualno, nimajo pravih kapacitet. Mi smo edini, ki se ukvarjamo s teniškimi šolami in imamo dobre pogoje za delo ter tudi vidne rezultate,« pravi predsednik Dimitrijevič, nekoč tudi sam odličen tekmovalec. Celjski klub ima poleg igrišč v Mestnem parku igralne površine še pod Golovcem in na Dobrni. Začenjajo pa tudi z gradnjo v Zagradu, kjer naj bi zrasel lep teniški objekt. JASMINA ŽOHAR 20 IKA Zupan in poslanec Mikolič ovaden V Državnem zboru so pred dnevi obravnavali obvestilo, ki jim ga je posredovalo celjsko okrožno sodišče. To je vložilo zahtevo za preiskavo zoper poslanca Martina Mikoliča zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Ovadbo zoper svojega župana so vložili oškodovanci, naročniki kabelske televizije. Občina Rogatec je leta 1996 začela z izgradnjo kabelskega sistema, za katerega je pridobila gradbeno dovoljenje, izvajalec pa je bi podjetnik Miran Osraj-nik. Ta naj bi po besedah župana Mikoliča zavlačeval z uporabnim dovoljenjem, zato so v občinskem svetu sprejeli sklep, po katerem bi občina imenovala programski svet, ki naj bi pripomogel k hitrejši izvedbi. So se pa nekateri krajani kot plačniki priključ-nine temu uprli in menili, da občina nima pri tem nič, zato so se od leta 1999 dalje sami dogovarjali z Osrajni-kom. Ta se je čez dve leti odločil, da kabelski sistem, vreden 17 milijonov, s katerim je upravljal v Rogatcu, proda podjetniku Janku Turnšku. Najbolj ogorčeni za tožbo Ta poteza je močno razburila krajane, ki so sami plačali izgraditev sistema in se po njihovem ne bi smel kar Martin Mikolič tako prodati, s čimer se strinja tudi župan. »Tudi jaz kot občan in krajan sem plačal priključnino. Mi smo vlagali in on ni imel pravice kar tako prodati,« pravi Mikolič in zanika, da bi imel kaj pri prodaji. Je pa prodaja Rogatčane razburila še toliko bolj, ker naj bi od novega upravljalca kabelskega sistema, Elektra Turnšek, začeli prejemati položnice, na katerih je bil visok znesek za plačilo njihovih storitev. Na zborih krajanov so se tako pritoževali nad visokimi položnicami in nekateri teh še vedno naj ne bi plačevali. Najbolj ogor- čeni Rogatčan naj bi Turnškove kable pred časom celo presekal. Devet ogorčenih krajanov, naj bi šlo za politične nasprotnike župana Mikoliča, se jej leta 2002 odločilo vložiti tožbo proti vsem trem akterjem v omenjeni zgodbi. Župana so tako tožili zaradi treh zajdev: ker je Osrajniku dovolil vstop v občinsko stavbo, da je ta po prodaji kabelskega sistema Turnšku iz nje lahko odnesel centralo, za kar naj ne bi imel pooblastil. Tožili so ga tudi zaradi gradbenega dovoljenja, ki se je glasilo na občino, in uporabnega dovoljenja, ki se je glasilo na Osraj-nika. Turnšek in Osrajnik pa naj bi po mnenju oškodovancev storila kaznivo dejanje zatajitve, o čemer bodo presojali na celjskem sodišču. Ker je bila ovadba zoper Mikoliča prvič zavržena, so oškodovanci zahtevali preiskavo, pri kateri se Mikolič ni hotel sklicevati na poslansko imuniteto in mu je kolegi poslanci na zadnji seji tudi niso podelili. »Ni pošteno, da bi se skliceval na poslansko imuniteto,« pravi Mikolič. Preiskovalni sodnik je odločil, da bo senatu okrožnega sodišča predlagal zavrnitev zadeve, kar pomeni, da se Mikoličeva zgodba s tem konča, v kolikor se senat s predlogom ne bo strinjal, pa bp župan moral stopiti pred MATEJA JAZBEC Velikonočno pokanje ni dovoljeno Tudi letos pričakujemo pokanje v času velikonočnih praznikov, čeprav to ni dovoljeno. Povpraševanje po pirotehničnih izdelkih se je začelo in prodajalci si bodo že spet lahko meli roke. Navdušenci bodo pokali s strelnim in drugim orožjem kot so mož-narji, verjetno pa bodo uporabili tudi druga, bolj nevarna sredstva, kot je karbid. Vsako leto poročamo o huje ali lahko telesno poškodovanih navdušencih nad pokanjem, ker so bili neprevidni ali lahkomiselni pri ravnanju s pirotehničnimi izdelki. Mnogi se žal ne zavedajo, da ti zaradi svojega učinka predstavljajo tudi nevarnost in ne samo užitek ob in po poku. Posledice takšnih ravnanj pa so največkrat opečeni prsti, razcefrani, tudi odtrgani udi, pogoste so poškodbe obraza in oči. Posebno grozljivi pa so prizori, ko so poškodovani otroci. Lani so šentjurski policisti obravnavali primer, ko je zaradi uporabe petarde prišlo do hude telesne poškodbe. Moški na železniški postaji Šentjur je na tleh gorečo petardo brcnil proti drugi osebi tako, da je petarda počila v bližini njegovega ušesa in dobil je hude telesne poškodbe. Navdušenci nad pokanjem se pogostokrat odpravljajo pokat v zapuščene objekte, ki jih ob tem poškodujejo, so pa pri tem poškodovali že tudi telefonske govorilnice, osebne avtomobile, kontejnerje za smeti, bančne avtomate in poštne nabiralnike. Namesto poostrenih redni nadzori Policisti v prazničnem času ne bodo izvedli poostrenega nadzora. Bodo pa potekali redni nadzori, kjer bodo med drugim namenjali pozornost ugotavljanju prekrškov in ukrepali v skladu z veljavnimi predpisi in pristojnostmi, nam sporočajo s celjske policije. Pirotehnične igrače, izdelki za male ognjemete in pirotehnični izdelki za tehnične namene so v prosti prodaji in za njihov nakup ne potrebujete dovoljenja. Mladoletnikom do 15. leta starosti je prodaja in uporaba pirotehničnih igrač in izdelkov za male ognjeme- te dovoljena le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Je pa prepovedana predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba teh v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi ter preprodaja omenjenih izdelkov. Izdelke za srednje in velike ognjemete lahko kupujejo le pravne osebe oziroma podjetniki, ki so pridobili dovoljenje za eksploziva, uporabljajo pa jih lahko osebe, ki so strokovno usposobljene za ravnanje z njimi. Nadzor nad pirotehničnimi izdelki v prometu oprávlja tržna inšpekcija ter republiški inšpektorat za notranje zadeve, nadzor nad uporabo pirotehničnih izdelkov pa policija. Policisd bodo na kraju, ko bodo prekršek zaznali, kršiteljem izrekli globo v višini 100 tisoč tolarjev ali podali obdolžilni predlog pristojnim sodiščem za prekrške. Za prekršek pa so po zakonu odgovorni tudi starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. MATEJA JAZBEC Lokali brez ustrezne redarske službe Celjski kriminalisti in policisti so v soboto med 22.30 in 4.30 uro izvedli poostren nadzor odkrivanja prekrškov in kaznivih dejanj v nočnih lokalih in diskotekah na območju celjske policijske uprave. Namen nadzora je bil odkriti vse tiste lastnike lokalov, ki kršijo in izvajajo protipravna dejanja s področja prekrškov Zakona o orožju. Zakona o prekrških zoper javni red in mir, kršitve Zakona o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja ter odkrivanju kaznivih dejanj. Nadzor so kri- minalisti in policisti opravili v jštirih lokalih na območju Velenja in Celja, pri čemer sq sodelovali tudi policisti Posebne policijske enote PU Celje in inšpektor republiškega inšpektorata za notranje zadeve. Pri nadzoru so kar v treh lokalih ugotovili kršitve! Zakona o javnih zbiranjih. Lastniki omenjenih lokalov namreč niso imeli ustrezno urejene redarske službe glede na aktivnosti, ki so tisto noč potekale v lokalih. MATEJA JAZBEC Ze sedma nesreča s smrtjo V ponedeljek, nekaj minut čez pol sedmo uro zvečer, se je na regionalni cesti v naselju Dolenja vas zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla, ena pa je bila huje telesno poškodovana. 31-letna voznica osebnega avtomobila je vozila po regionalni cesti iz smeri Latkove vasi proti Preboldu in je v križišču zavijala levo proti Svetem Lovrencu. V tem trenutku je za njo pripeljal 23-letni domačin, voznik motornega kolesa in začel prehitevati. Ob prehitevanju je oplazil levo stran osebnega avtomobila,, pri čemer je 44-letni sopotnik, prav tako domačin, ki ni uporabljal varnostne čelade, padel z motornega kolesa in z glavo trčil v betonski robnik. Voznik motornega kolesa pa je zapeljal izven vozišča in trčil v stanovanjsko hišo. Pri nesreči je sopotnik dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl, voznik motornega kolesa pa je utrpel hudo telesno poškodbo, medtem ko voznica osebnega avtomobila ni bila poškodovana. To je bila letos že sedma prometna nesreča s smrtnim izidom na cestah celjske regije in tretja z udeležbo, enoslednih vozil. Policisti celjske policijske uprave bodo zato v naslednjih dneh izvajali poostren nadzor nad vožnjo voznikov enoslednih vozil. MATEJA JAZBEC Prihodnji mesec končano sojenje za umor? Ta teden se je na Okrožnem sodišču v Celju nadaljevalo sojenje Danijelu Operčkalu, obtoženemu umora Željka Jeliča pred trgovskim centrom Merkur avgusta lani. Tokrat so na sodišču zaslišali očividce ter Jeličevega brata Dušana. Operčkal je na parkirišču pred Merkurjem streljal proti Željku Jeliču, ki je sedel v svojem avtomobilu. Umrl je na kraju nesreče, Operčkal pa je kar pred Merkurjem počakal policiste. Kot so pojasniti očividci, si niso mislili, da slišijo strele iz puške, ampak so sprva mislili, da nekdo meče petarde. Ko so videli, da gre za streljanje, je bilo za Jeliča že prepozno. Jelič in Operčkal sta imela nekaj neporavnanih računov, začelo pa se je z Operčkalo-vim poslom, v katerega je Je- lič vložil nekaj denarja, posel pa je kasneje propadel. Dolg je rasel, psihično pa sta bila uničena oba. Kot priča je tokrat nastopil tudi Jeli-čev brat Dušan, ki je dejal, da je Operčkalov dolg psihično zelo obremenjeval Željka. Sprva je namreč Željko dobro živel, potem ko je vložil denar v ta posel, pa je šlo vse navzdol. Na koncu je pristal na socialni pomoči, pomagal mu je tudi Dušan. Podobno zgodbo je bilo moč slišati tudi za Operčkala že na prejšnji obravnavi, tokrat pa je to potrdilo še njegovo bivše dekle Petra Gorenc. Dejala je, da je bil živčen, psihično izčrpan, zdravil se je tudi v psihiatrični bolnišnici, vendar ni vedela zakaj, ker ji o svojih težavah nikoh ni govoril. Sojenje naj bi se končalo prihodnji mesec. ŠO Madžar spolno napadel Konjičanko Prejšnji četrtek jè občanka iz Slovenskih Konjic prijavila kaznivo dejanje spolnega nasilja. Nad njo se je znesel moški, ki je po hišah prodajal odeje. Gre za državljana Madžarske, ki so mu zaradi spolnega nasilja nad Konjičanko dva dni kasneje odvzeti prostost, v ponedeljek pa so ga policisti s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil sodno pridržanje. V zadnjem času policisti spet pogosteje ugotavljajo, da se na celjskem območju pojavljajo posamezniki ali skupine ljudi, ki po domovih prodajajo različne stvari. Če vas obiščejo neznanci, ne bodite preveč zaupljivi in jih ne puščajte v hišo ah stanovanje. MJ www.novitednik.com Invalidkine težave Bralka omenja, da ima hude težave s hrbtenico in je zato invalidka III. kategorije. Od 7. novembra 2005 do 8. februarja 2006 je delala polovični delovni čas, nato ji je imen ni zdravnik (na osnov predloga osebnega zdrav nika in zdravstvene doku mentacije) podaljšal polo vični delovni čas le še do 13. februarja. Naslednji dan je začela delati s pol nim delovnim časom, česar pa ne zmore. Bralka, ki je v postopku za invalidsko komisijo, želi izvedeti, ali sme imenovani zdravnik zaključiti stalež (polovični delovni čas) kljub temu, da čaka na invalidsko komisijo ter se ji zdravstveno stanje slabša. Elizabeta Bobnar Najžer, vodja oddelka za stike z javnostmi v Zdravniški zbornici Slovenije, je posredovala odgovor, ki sta ga pripravila predsednica odbora za osnovno zdravstvo asist. prim. Mateja Bule, dr. med., in predsednik odbora za pravno-etična vprašanja mag. Žarko Pinter, dr. med.: »Imenovani zdravniki so pri svojem delu samostojni in neodvisni. Za presojo njihovega dela nima ska/ni^e city center tednik Zdravniška zbornica Slovenije nobenih pooblastil. Na predlog izbranega zdravnika (zdravnik specialist splošne/družinske medicine) poda imenovani zdravnik ZZZS mnenje o podaljšanju bolniške odsotnosti nad 30 dni na osnovi pregleda zdravstvene dokumentacije bolnika oziroma po pregledu bolnika samega. Presoja bolnikove sposobnosti za delo temelji na večih dejavnikih. Imenovani zdravnik lahko presoja le objektivne, merljive in primerljive parametre, ne pa subjektivnih občutkov bolnika. Tu je verjetno tudi jedro nesporazuma med bolnikom in imenovanim zdravnikom, saj so pričakovanja bolnika pogosto drugačna, kot je mnenje imenovanega zdravnika. Imenovani zdravniki ZZZS praviloma upoštevajo mnenje osebnega zdravnika in mnenje(a) specialista, ko se odločajo, ali je zavarovanec že sposoben za svoje delo za polni ali skrajšani delovni čas, če se objektivni izvid s tem mnenjem sklada. Nesposobnost za delo je lahko relativna (bolnik ni sposoben za opravljanje določenih del, medtem ko bi nekatera dela opravljal brez škode za poslabšanje zdravja), lahko pa absolutna (bolnik ni sposoben za nobeno delo). Ker specialist pogosto ne pozna delovnega mesta in obremenitev določenega bolnika, se lahko zgodi, da se mnenje imenovanega zdravnika o delazmožnosti pacienta in Ponudba TROBENTICA za naročnike klasične telefonije Telefonski aparat omogoča: * možnost priključitve do šest slušalk * prostoročno telefoniranje * možnost vključitve funkcije PIK (prikaz identifikacije klica) Telefon Panasonic KX-TCD 202, dodatna slušalka Panasonic KX-TCD 202 in darilo KLASIKA Izredna spomladanska priložnost za vse naročnike klasične telefonije. Ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja dobite sodoben telefonski aparat z dodatno slušalko in pomladansko darilce. Ponudba velja v mesecu aprilu in maju oziroma do odprodaje zalog. Ponudba «i obstoječ* naročnike tdasidie telefonij obvCravi naračruikego razmeijara 2 kubanska in latino glasba o koncerti Jezero devetih barv Egirdirsko jezero v Turčiji - Od prijaznosti do nakupa preproge ko kopel, strogo ločeno po spolu, pa kakšne izlete, potovanja v tujino. Poleg Kopra pozna večino večjih slovenskih krajev, saj se je večkrat peljal v Nemčijo. Veliki brat blejskega otočka? Lenobno mesto Egirdir je še posebej vredno ogleda zaradi nekakšne podobností s sicer mnogo manjšim blejskim biserom, zaradi otoka, ki ga krasi. A bližji pogled razkrije, da gre za dva otoka, ki sta z utrjeno cesto povezana s kopnim. Prvi - zeleni, poraščen in manjši, ni poseljen, drugi - goli - je zelo primeren za dnevne in noč-neromantične sprehode, čeprav zaradi odprte lege tam zelo piha. Posejan je s klopmi, njegovo goloto pa so prekrili restavracije, penzioni in trgovine. Hotelov višjih kategorij tam zaenkrat ni. Ponujajo res dobro hrano po dokaj ugodnih cenah, vsekakor pa specialitete iz jezera niso poceni. Že prvi dan sva po nasvetu domačinov kar Stopala na izjemno razgledno točko. Zgovorni in angleško dobro govoreči voznik, ki je ustavil, dela v Nemčiji, da preživi številno družino, vendar ni hotel za prevoz niti lire. Ob razgledni točki, na hribu, živijo plahi nomadi. Za komunikacijo uporabljajo najpreprostejše - nasmeh. Še zdaj ne vem, kako nama je uspelo naročiti goez-leme (velike palačinke, polnjene s skuto ali krompirjem, ki so jih pekli nad odprtim ognjem) in ajran (nekakšen slan jogurt, razredčen z vodo). Gospodarico živili, a sramežljivih oči sem komaj preprosila, da se je fotografirala z Matejem. Pod velikim šotorom in razbeljenim soncem nad njim je vreščal kup otrok vpokrpanih, Lep pvzdm/ Duby i233.900 SONČEK Velenje 03 898 4474 V bližini mesta lahko obiščete nacionalni park, ki skriva še eno manjše jezero, še malce dlje so zanimive jame Zindan. V njih so bizantinske ruševine in precej različnih kapnikov. Mirno okolje v zavetrju višjih hribov je očitno privabilo tudi turško vojsko, saj je v mestu center za urjenje koman-dosov. Pred pogledi radovednežev so se skrili za visok zid, čeprav se del urjenja da videti na hribčku nad centrom. Vendar pane morete zgrešiti ogromnega rdečega napisa na prodnatem pobočju strmega hriba: Mi smo komandosi - močni, pogumni in pripravljeni. Ko imajo vojaki prost dan, se njihove utrjene postave in modre čepice zlijejo z večbarvno modrino Egirdirja. Jezero pomeni, še posebej, če ste prej obiskali Antalyjo ali katero drugo turško obmorsko in preveč turistično mesto, osvežitev - dobesedno in tudi sicer. V treh, štirih dneh sva srečala le nekaj popotnikov v po-hodniški opremi, cene v trgovinah so na izdelkih in za vse enake, ljudje pripravljeni marsikaj narediti tudi zastonj oziroma za zahvalni nasmeh. Tega pa se tako v Hirčiji kot Egir-dirju pač ne moreš ubraniti... ANA-MARUA BOSAK Če ne bi vedela, da gre za jezero, bi ga zlahka zamenjala z morjem. Četrto največje jezero v Turčiji, Egirdirsko, je veliko približno 530 kvadratnih kilometrov. Obkroža ga razgibano, bolj in manj strmo hribovje, prava vaba za pohodnike in planince, tudi iz Slovenije, ki se tja vračajo vsako leto. Glavni vir zaslužka za domačine je ribolov, saj jezero skriva zelo okusne ribe. Gostoljubne in skoraj premalo vsiljive ribiške družine si kakšno dodatno liro zaslužijo z oddajanjem sob. Živahno pa je, kot povsod v Turčiji, tudi trgovanje z najrazličnejšim blagom, in prav takšne namene sem pripisala belozobemu možaku, ki naju je zmotil v Egirdirju med večerjo po naporni vožnji. »Kaj sta iz Slovenije?« Od šoka sem kar prikimala. Gospod Kadir je nato razložil, da ima doma starega ATX-a, za katerega pa iz slovenskega podjetja Tomos nikakor ne dobi rezervnih delov. Saj, njegova angleščina se je mešala z nemščino in Še kakšnim, meni neznanim jezikom. Obljubila sva, da ga naslednji dan obiščeva in pokli-čeva v Koper. pa tudi strganih oblačilih. Ob njih je počivala koza, za šotorom še nekaj drugih domačih živali. Moški so v miru kadili, ne meneč se za hrup naraščaja. Otroci so si naju radovedno ogledali, nato pa se vrnili k igri. Vstopila sva v njegovo prodajalno turških preprog in kilimov (tanj še preproge, ki jih obešajo tudi na stene), uredila s Tomosom po telefonu, v zahvalo pa prejela brezplačen ogled Kadirjevih najlepših primerkov in nekaj skodelic močnega čaja. Po nekaj urah sva proti sobici sopihala s paketom pod roko - izjemno lepim nomadskim kilimom ... Egirdirsko jezero je v povprečju globoko 12 metrov, nikjer pa ne več kot 16. Zaradi posebne sestave tal, velikosti in igre svetlobe je med Hur-ki znano po tem, da gladina odseva devet odtenkov modre. Po nekajminutnem opazovanju sem jih res naštela pet, voznik je videl še dva več. Skoraj kičasto in kot privid sta z višine videti tudi otočka v jezeru. Pri Kadirju sva se skoraj neizbežno, ker je mestece pač majhno - Egirdir, všteto z okolico jezera, šteje kakih 20 tisoč prebivalcev - oglasila večkrat na dan in tako spoznala še njegovo družino. Ker ima dober nos, kako zaslužiti, je med premožnejšimi Egirdirčani, in deloma je razkril, kako živijo. Žena je učiteljica, hčerki hodita v šolo. Hišo imajo v najemu, ker se bodo še selili, pravi, velikokrat si privoščijo hamam - turš- NOVO v Zdravilišču Laško!!! FITNESS WRAP - Biodroga spo sensation Nego telesa s kozmetiko Biodroga. Ze po treh zaporednih terapijah izguba obsega telesa dol3 cm. 03 7345 166 Petek, 14. april: Mars v zgodnjih nočnih urah vstopa v Raka, kjer bo vse do 4. avgusta. Še posebej bo izpostavljal družinske zadeve, uradne zadev, ki so povezane z zemljišči, oporokami ali dedovanjem. Luna prestopa v Škorpijona, zato bo dan izredno vodno obarvan. Luna bo izpostavila tisto strastno, čustveno stran narave, zato bo v teh dneh ljubezen še posebno močno v ospredju. Sobota, 15. april: Dan bo primeren, da razrešimo neke delikatne zadeve iz preteklega tedna. Primerno je, da se dogovorimo za sestanek, srečanja, pa tudi za to, da uredimo zapletene finančne zadeve. Zaradi položaja planetov nam lahko prav v tem obdobju priskoči nekdo na pomoč. Dobro se moramo tudi zavedati, da nam lahko največ pomagajo nasveti ljudi, ki imajo dovolj izkušenj in modrosti. Nedelja, 16. april: Dopoldne bo minilo med nenehnim hitenjem in urejevanjem zaostalega dela. Merkur bo v tem času še v znamenju Rib povzročal nered in pesimistično razpoloženje, okrog poldneva pa bo prešel v Ovna ter nam prinesel prodorno energijo. Na vsak način bomo želeli doseči vse. Ognjene energije bodo povzročale, da bomo polni optimizma in nenavadnih idej, zato lahko dan preživimo res originalno. Ponedeljek, 17. april: Dopoldne bomo polni idej in miselne okretnosti. Veliko časa bomo namenili stikom in kontaktom. V tem obdobju bomo vse prej kot želeli biti sami. Načrti, povezani z vsemi področji našega življenja, lahko obrodijo sadove, zato moramo v mislih skrbno preučiti, kam bomo namenjali energijo v prihodnje. Okoli 13. ure bo napet aspekt (kvadrat med Luno in Venero) povzročal nejasne strahove in bojazni, še posebno kar se čustvenih razmerij in financ tiče. Torek, 18. april: Srečanje Venere in Urana bo dopoldne prineslo nenavadne okoliščine. Pojavljali se bodo za- pleti, na katere ne bomo imeli neposrednega vpliva, naše razpoloženje bo nihalo iz ene skrajnosti v drugo. Ta dan si moramo prizadevati za stabilno počutje, nikakor ni priporočljivo, da se podamo v kakršno koli tveganje. To velja še posebno za ljubezen in finance. Moč presoje ne bo ravno na najvišji ravni. Zelo bo izpostavljena moška energija, vpliv avtoritete bo velik. Sreda, 19. april: Ponoči bo kar nekaj napetih aspektov povzročalo nemirne sanje, dopoldne pa se bo energija umirila in sposobni bomo večje koncentracije pri svojem delu. Že ponoči je Luna vstopila v Kozoroga in zaradi tega vpliva bo naša samozavest izredno nihajoča. Potrebovali bomo oporo in vzpodbudo v svoji okolici. Čustva bomo težje izražali, v nekaterih zadevah se lahko vedemo muhasto in neodgovorno. Četrtek, 20. april: Dopoldne bo pod vplivom Lune v praznem teku, zato se ne bo dogajalo nič presenetljivega. Sonce kmalu po 7. uri vstopa v znamenje Bika kjer bo poudarjalo v naslednjem obdobju željo po ljubezni in po napredovanju na vseh področjih. Izredno bo izpostavljena potreba po varnosti, tako v finančnem kot tudi v ljubezenskem smislu. Bolj kot ostala obdobja bo tudi v negativnem smislu izražena trma in nepopustljivost. Astrologinji GORDANA in DOLORES NAPOVED ZA VAS PRIPRAVLJA AR10NI2CEUA Z DOLORES NA 090 43 61 {GSM 041 519 265) TER GORDANO NA 090 41 26 (GSM041 404 935) 090 41 26 32 (dosegljivi samo/ mobilnega telefona) 090 14 26 33. cena Klica 300 sit (1,25 evra) GORDANA Izbrani zdravniki in bralci V akciji Moj zdravnik 2006, ki jo je letos desetič organizirala revija Viva in v kateri ste lahko sodelovah tudi bralci Novega tednika, je naziv Moj zdravnik oziroma moja zdravnica 2006 prejela Darja Pribožič iz Gorišnice, Moj pediater 2006 je postal Bojan Štefančič iz Kočevja in ginekolog Milan Lukman s Ptuja. Damir Lolič iz Kočevja je postal Moj družinski zdravnik 2006. Nagrajeni bralci z našega območja so: Ivanka Selič iz Dobja pri Planini (Magic Bullet), Majda Tašner iz Celja, Marta Strašek iz Rogaške Slatine, Marija Tomažič iz Griž in Danica Skutnik iz Nove Cerkve (merino odeja Dormeo), Ivana Super iz Svetega Štefana, Stanislav Kiempuš iz Štor, Anton Lukner iz Šmartnega ob Paki, Silva Rogari iz Gro-belnega. Dragica Trunki iz Oplotnice, Alojz Klevže iz Slovenskih Konjic, Aleksandra Zaverla iz Velenja, Tatjana Vidmar iz Globokega, Marija Simónič s Ponikve, Nevenka Turnšek iz Laškega, Marija Furman iz Podplata in Marija ttupelj iz Šentjurja (Vape Derm Herbal in Grey, lovilec umazanije v pralnem stroju). Odpikajte v modno pomlad! TERRA JCB d.o.o. - vodilna družba ne področju gradbene mehanizacije in gazela na področju viličarjev, vabi v svoje vrste: 1. ELEKTRÎKARJA / ELEKTRONIKA ZA VILIČARJE IN GRADBENO MEHANIZACIJO (M/Ž) Dalo je na področju celotne Slovenije, zato pričakujemo kandidate to vseh regij (serviserji gredo k strankam direktno od doma s službenimi vođi) 2. MEHANIKA ZA GRADBENO MEHANIZACIJO (M/Ž) Delo je na področju celotne Slovenije, zato pričakujemo kandidate iz vseh regij (serviserji gredo k strankam direktno od doma s službenimi vozili) Odlikuje nas skrb za zadovoljstvo strank, partnerski odnos s strankami, razumevanje problematike s katero se srečujejo, hitra odzivnost na spremembe na trgu ter velika prizadevnost. Ponujamo pestro in zanimivo delo v izjemnem kolektivu, nenehno izobraževanje, profesionalnost ter strokovni in osebni razvoj. Pisne prijave s pripisom "za razpis' pošljite do 24,4.2006 na: TERRA 4CB d.O. Dolenjska cesta 244 S11000 Ljubljana office@terra-jcb.si VAŠ ZANESLJIV PARTNER diskretni podobi pa se odlično obnašajo tudi v oblačilni garderobi elegantne poslovne ženske. Da še enkrat podčrtamo - belo pikasto migotanje na črni osnovi (za postave, ki potrebujejo optično korekcijo) spada med večno, pa vendarle vselej svežo modno klasiko. Ključ do uspeha pri oblačenju in ustvarjanju všečne vizualne podobe je seveda v pravilnem, zmernem doziranju. Enako velja za živopisane pike, ki so letos znova prava modna uspešnica tudi pri opremi našega bivalnega okolja. Naselile so se na posteljnino, zavese, prte, kavne skodelice... Zato, če so vam všeč, kar veselo odpikajte z njimi v letošnjo modno pomlad! Tako kot ljudje iščemo družbo soljudi, je tudi z barvami - kmalu se naveličajo enobarvne samote in se združijo, zlijejo druga ob drugo ... v vzorce. Prav v vzorcih se skriva mičnost in prepoznavnost sleherne mode in tudi letošnja ni izjema. Kateri, kako veliki, diskretno ali močno barviti, je vprašanje, ki smo se ga lotili že zadnjič. S črtami, ki nastanejo z nizanjem pike ob piko ... Danes nadaljujmo vzorčno zgodbo z motivom, ki je v pisani novomodni množici najrazličnejših cvetno-geometričnih, secesijskih in pop-artovskih vzdušij morda res videti kot kakšna skromno neopazna Pepelka, s pikami. Če niso ekstremno velike, bi jih res lahko uvrstili med manj opazne vzorčke, kar pa ne pomeni, da ni omembe vredna njihova priljubljenost med nežnejšim spolom. Pike so najbolj ljubke, bodo v en glas odgovorile vse »pikomanke«. Od tistih Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK najmanjših pik, ki vzbujajo skoraj vtis migotanja računalniškega ekrana, do tistih zares makro. Celo tako gigantske znajo biti, da včasih en samcat pikast duet pokrije kar pol celega oblačila. Seveda se lahko velike, malo manjše in najmanjše pike med sabo tudi veselo družijo, se gredo črno-beli film, se poigravajo na temo pozitív-ne-gativ... In zdaj najvažnejše - pike so lahko tudi silno zadržan, klasičen vzorec, namenjen vsem postavam in letom. Bele na črni oziroma temno modri podlagi in obratno, v tej V centru Celja je od lanske jeseni odprta prodajalna z obutvijo ti občutljive noge »Ara Shop«. ^ _■ Prodajalna se nahaja na Glavnem ^ ■l m--y trgu 7 (nekdanji Tomšičev trg). Kolekcijo sestavljajo balerinke, mokasini, salon ke, sandali in bio natikači. Prodajalna je odprta iSSfc. ob delavnikih od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od Komfortna ženska obutev nemške blagovne znamke Ara je slovenskim kupcem že kar dobro poznana vrsto let. To obutev odlikuje predvsem udobnost, saj je izdelana iz kvalitetnih materialov na anatomsko oblikovanih kopitih. Čevlji < širinah in tudi v polovičnih Prodajalna »Ara Shop« nue trenutno najširši izbor tovrstne obutve v Celju. vvečih 24 ZA AUTOMOBILISTE TEDNIH Alfa romeo hrera Zbor pločevine ob Savinji Včeraj zaprli vrata 23. avtomobilskega salona Slovenije frfll flpi •TV EMpi JBS; ^HS m iff Hfl'' - - ri j i ■ i Peugeot 207 Avtomobilski salon šteje 23. ponovitev, vendar je bil v knežjem mestu prvič. Vse doslej mu je zavetišče in prostor dajalo ljubljansko Gospodarsko razstavišče, ki je, roko na srce, tako rekoč neprimerno za takšno in podobne prireditve. Zaradi tega in še česa drugega se je Celjskemu sejmu kot enemu od organizatorjev posrečil veliki met, kajti avtomobilski salon spada med največje sejemske prireditve na Slovenskem. Če bo šlo vse po sreči, potem utegne avtomobilski salon Slovenije v Celju Čez leto ali dve doživeti 24. ponovitev. Seveda ima slovenski avtomobilski salon svoje omejitve, kajti verjetno nikoli ne bo doživel, da bi si kranjski prostor izbrali za kakšno svetovno avtomobilsko premie-ro. Pa vendar je bilo videti veliko. Vsekakor se je marsikatero oko ustavilo na Volkswagnovem eosu, kupe kabrioletu, ki bo pri nas na voljo septembra. Eos se tako pridružuje skupini kupe/ka-brioletov, vozil, ki postajajo vse bolj zanimiva. Cena eo-sa še ni znana. Na Audijev razstavnem prostoru je bilo videti novega allroad quattra. Oprem-lj 6n z znanim Audij evim stalnim štirikolesnim pogonom je| bil na ogled v povsem novi podobi. Cene so še skriv- I AVTO ŠKORJANEC I www.avto-skorjanec.si Telefon: 03 426 08 70 KIA MOTORS CHRYSLER Jeep NOVO! KIA RIO AKCIJA V APRILU Kredit na položnice, polog samo 300.000 sit nost. Vsekakor pa precej pozornosti zbuja audi Q7, veliki terenec oziroma SUV, ki ga že prodajajo in je tudi pri nas zanj veliko zanimanja. Cene? Za manj kot 13 milijonov tolarjev ga ne boste imeli v domači garaži. Škoda je v Celje pripeljala roomsterja, zanimivo vozilo v enoprostorski izvedbi. Avto pride v prodajo poleti, imel bo celo paleto bencinskih in dizelskih motorjev, o ceni pa je še prezgodaj govoriti. Vsekakor se mu obeta ugodna prodaja. Pri Citroenu je bil na ogled C6, avtomobil, s katerim so zamenjali upokojenega XM. 491 centimetrov dolga kombilimuzina se k nam pripelje septembra, naročila že sprejemajo (po ceni od 11 do 14 milijonov tolarjev), na voljo pa je z 3,0-litrskim bencinskim (215 KM) in 2,6-li-trskim dizelskim HDI, ki zmore 208 KM. Peugeot je pripeljal 207, naslednika izjemno uspešnega 206, ki je bil nekaj časa tudi najuspešnejši avto na evropskih trgih. Za začetek bo imel avto šest motorjev (tri bencinske in tri dizelske), dva se pojavita kasneje, začeli ga bodo ponujati še pred uradnim začetkom poletja, o cenah pa še ni nič znanega. Italijanski Fiat, ki ima v svojem objemu tudi Alfa Romeo, se je dokazoval z bre-ro, lepim kupejem. Za začetek - in sicer od maja naprej - naj bi bil avto na voljo v izvedbi 2,2 JTS ( (185 KM), vendar uvoznik za sedaj še ne more postreči s ceno. Japonska Mazda je postavila na ogled roadsterja MX-S, najuspešnejši avtomobil te vrste, tokrat kot tretjo generacijo. Avto je nekoliko spre- menjen, nekaj daljši, širši, tudi višji, vedno s platneno streho, ki jo voznik ali so-voznik odpirata na roke (v šestih sekundah). Motor je spredaj (dva bencinska, 1,8 in 2,0 litra), pogon zadaj, cene znane - najmanj 4,5, največ 6,6 milijona tolarjev. Prav tako japonski Subaru je pripeljal SUV tribeca; ime so si sposodili v New Yorku, saj je Tribeca del tega velikega mesta. Dobrih 480 centimetrov dolgo vozilo bo pri nas naprodaj oktobra, za pogon bo skrbel 3,0-litrski bokserski motor z 245 KM in avtomatskim menjalnikom. Zanimivo je, da bodo septembra začeli ponujati outbacka in foresterja tudi s pogonom na plin; avtomobili bodo prihajali iz Italije, zaradi predelave pa bodo za dva do tri tisoč evrov dražji. Japonski Mitsubishi pri nas ni izjemno uspešen, vendar se zdi, da mu gre bolje kot nekdaj. V Celju so postavili na ogled colta v izvedbi CZC, kar pomeni avto z zložljivo kovinsko streho. Svoje je k podobi tega vozilca dodal sloviti italijanski oblikovalec Pi-ninfarina, avto pa lahko poganja 1,5 litrski bcncinski motor s 109 KM ali pa 1,5-litrski turbo agregat, ki ponuja 150 KM. Začetna cena je 4,2 milijona tolarjev, kar seveda ni prav malo. Nemška avtomobilska ponudba ob že prej omenjenih volkswagnih in audijih seveda ni bila skromna. Manjkal je sicer Opel skupaj s Che-vroletom (Daewoo), toda zaradi tega nemška avtomobilska industrija ni bila nič skromnejša. Bavarski BMW je pripeljal Z4 v kupejevski izvedbi. Zanimivo je, da se tovarna ni odločila za priljubljeno varianto kupe/kabrio- ^ MERILCI PRETOKA ZRAKA C %. VW.AUDI, SKODA-1,9 TDI ÂÎÎ0DHI ĚIÍKÍMIŘ KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME tel.: (03) 428-62-70 TURBO KOMPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE HOVÍ TED ZA AUTOMOBILISTE 25 let (z zložljivo kovinsko streho), pač pa za klasičnega ku-peja. Podoba je vznemirljiva, med drugim bo avto poganjal 3,0-litrski bencinski šestvaljnik s 265 KM. Po novem sta tako roadster kot kupe na voljo tudi v najmočnejši M izvedbi (343 KM). Mercedes Benz, ki se »druži« s Chryslerjem v koncem DaimlerChrysler, je ponujal velikega terenca GL. V zadek tega gre lahko tudi tretja vrsta sedežev, avto nastaja v ZDA (Alabama), poganjajo ga po dva bencinska in dizelska motorja, zraven je že skoraj sloviti samodejni menjalnik 7Gtronic. Veliki GL seveda ni poceni, saj je treba recimo za najdražjo izvedenko GL 500 odšteti skoraj 24 milijonov tolarjev. Ford, ki je seveda ameriški, pa tudi nemški (in delno britanski), je ponujal eno-prostorca S-maxa. Avto uvrščajo med focusa C-maxa in velikega galaxyja, v Sloveniji naj bi bil na prodaj septembra oziroma jeseni, motorna ponudba bo pestra, seveda bodo vmes tudi dizelski motor-ji- In še o Renaultu - clio sport je gotovo avtomobil, ki bo našel tudi pri nas kar nekaj kupcev. Avto se navzven od drugih bolj pohlevnih izvedenk razlikuje po karoserij-skih dodatkih, širših gumah in seveda motorju. To je 2,0-litrski štirivaljnik, ki ponuja zmogljivih 197 KM. Pri nas ga bodo začeli prodajati jeseni, o ceni pa lahko zaenkrat le ugibamo. Subaru B9 tribeca AVTO-CENC Cene Edvard s.p. Avtoodpad, avtovleka, nakup in prodaja rabljenih avtomobilov ( AVTO-CENC ál* S www.avtocenc.com ro vita S d.o.o., Krekov trg 7. Celje G0MILSK0. Poslovno stavbo, 1961, približno 500 m' uporabne površine, gostinska ali druga dejavnost, na parceli 1805 m2, prodamo. Cena 59.000.000 SIT/246.203 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n ŠENTJUR, Nova vas. Prodamo stavbno parcelo, 2800 m!, priključki ob parceli. Cena 13.000.000 SIT/54.248 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n MIG0JNICE. Prodamo stavbno parcelo, 4365 m1, z gradbenim dovoljenjem, voda in elektrika sta na parceli, cena 22.000.000 SIT/91.804 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 o, Celje. n CEUE, Ljubečna (Bovše). Prodam enodružinsko hišo, novogradnja, s 150 m! bivalne površine, na parceli 1700 m2. Cena 30 mio SIT. Telefon 031 541-592. 1791 STANOVANJSKO hišo na Polzeli prodamo za 26,5 mio SIT. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234. n kupim MANJŠO hišo, v Celju in okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n CEUE, Žalec, Šempeter, Vojnik ali bližnja okolica. Kupim zazidljivo zemljišče za gradnjo stanovanjske hiše. Gotovina takoj. Telefon 041640-674. 1025 V CELJU ali okolici kupim starejšo hišo. Plačilo: gotovina takoj. Telefon 031 645-744, 548-5796. 1666 STAREJŠO hišo v Celju kupim. Telefon 041 746-610. 1720 BIVALNI vikend z nekaj zemlje, v višjih predelih, kupim. Telefon 031 393-338. EHNIKA CELJE Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop nTTTTTTTTg TAKOJ!!! NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT ZAZIDUIV0 parcelo ali parcelo s starejšo j 03 492 59 56, 031 8621401 hišo, v Celju ali okolici, kupim. Telefon _ 031 393-338. ™ ^EMESHHM V bližini Celja kupimo kmetijo. Telefon 031 393-338. 1791 POSLOVNI prostor, delavnico, v Celju, približno 150 m', s pripadajočim zemljiščem, prodam. Telefon 041 731-787. 1527 ZLATEČE, Nova Cerkev. Na hribu prodam delno podkleteno stanovanjsko hišo. V hiši so elektrika, telefon in voda. Skupno posestvo z zemljiščem meri 2,2 ha. Cena 8.000.000 SIT ali po dogovoru. Telefon (03)5772408. 1532 VIKEND v Koslrivnici pri Rogaški Slatini, 700 m2,400 trsov, z zidanico, možno bivanje, prodam.Telefon 041 742-990. 1672 VINOGRAD in vinsko klet, v bližini predora Pletovarje, ob asfaltni cesti, prodam. Parcela je velika U16 m', posajena s 700 trsi mešane sorte, bele in rdeče ter betonsko žičnico. V kleti sta elektrika in komunalni vodovod. Cena po dogovoru. Telefon 040 725-088- 1710 NJIVO in travnik, v Spodnji Savinjski dolini, prodam. Telefon (03) 5728477,031 496-946. Ž194 CEUE. Gradbeni parceli, 857 in 1210 m!,s plačanim komunalnim prispevkom, prodam. Telefon 041 725-092. 1749 PARCELO za kampiranje, v Puli, prodam ali oddam. Telefon 041 368-771. 1778 HIŠO v Šentjurju (Čmolica), 205 m2 bivalne površine * mansarda, s prizidkom garaže, 36 m2 ter verando, velikost parcele 3189 m2, zamenjana kritina, starost 31 let, vseljivo takoj, z notranjo opremo, asfaltiran dostop, telefon, ktv, centralno ogrevanje na olje, prodam. Telefon 041871435. 1784 RAČU ODDAM LOKAL, 45 m2, v Celeaparku, ob avtobusni postaji v Celju in poslovni prostor, 35 m!, Chemo center Hudinja, oddam. Telefon 041 725-103. p GOSTINSKI lokol, okolica Prebolda, zmogljivost 70 oseb, ogled možen takoj, oddam. Telefon 041 708-695. Ž198 IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36 poslovnih prostorov s parkirnimi / T Ti nnnnnnT/ PE- Celje. Ljubljanska c. 7 CEUE. Pri bolnišnici, Oblakova ulka, oddam 160 m2 mesti. Telefon 041725-092. CEUE, ALEK'S D.O.O. kRIBORSKA CESTA 86 CELJE TEL. 03-493S0 1 □; FAX: □3-493S030; GSM: D31-679067 SMARJETA. Stanovanjsko stavbo, letnik 1958, na parceli 1222 m2, odlično vzdrževano, takoj vseljivo, prodamo za 32.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. PARCELO na lepi lokaciji, v Šentjurju, Pesnica, blizu štadiona, velikost 850 m!, cena parcele 8.500.000 SIT, komunalni prispevek na občini v višini 2.000.000 SIT že poravnan, vsi priključki: elektriko, voda na parceli, urejena dovozna cesta, gradnja možna takoj, prodam. Informacije po telefonu 041 631-807. p STAREJŠO hišo z gradbeno parcelo, 1400 m2, prodam. Telefon 031 693-004. Ž 203 HIŠO, 140 m2 stanovanjske površine, staro 35 let, na mirni, sončni legi, s pripadajo tira zemljištem 14orov, vsredišču Rogot-" n 031447-765. CEUE, Tagrad. Prodam stanovanjsko hišoz 210 m' bivalne površine, na parte» 3600 m', novogradnjo. Del hišo je pri-oslom tli obn. o53 mio SiT.Telefon 031 541-592. Ceno je odvisna od notina platila. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n TRAVNIK, 1 ha in 0,50 hn njive, na ljubačni, oddnmvnnjem.Telefon 5419-776. HIŠO v Celju vzornem v najem. Telefon 573-82-14. t699 PRODAM VSREDISCO Colja prodam meščansko stone vanje (135 m?j, primerno tudi za mirno pisarniška dejovaosl. Telefon 041 620-262,041 630-015. 1653 DVOSOBNO stanovanje, 60 m', obnovljeno, takoj vseljivo, prodam. Telefon 041 604-033. tees SIT. Telefon 031210-569. 1689 HA Brega priPnfeliprodnmn tri gnrsonjere po 30 m!,vprivaini hiši,vsako ima svoj lnstnivhod,klet,30m',drvatnitoinvit. 041 75+865. 2202 (EUE, tenter. Večsobno s] TSSm!,Instni parkirni SIT/ 171.099 EURJelefoa 04136M25. PgP Nepremičnine, D.brov.23., Celje, n LATK0VA vns. Vet nnvih stanovanj, velikost od 42 do 97 m>, v treh nadstropjih, z lastnimi parkirnimi prastari, vseljivo po 15. moja 2006, prodamo. Cenn od 12.891.433 SIT/53.795 EOR do 26.638.981 SIT/111.163 EOR. E-mnil: alojz.kenda.sp@siol.net. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 ODKUP DELNIC EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866- EN0S0BN0 stanovanje v Celju kupim. Telefon 031 541-592. 1791 GxilÉBi □JUH JUBIZ wmv. siovenijglesrfrgovina. si SLOVENIJALES TRGOVINA d.o.o. KANADSKA BITUMENSKA SKODLA NORVEŠKA BITUMENSKA SKODLA OGLASI - INFORMACIJE NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred oddam STANOVANJE v Celju, Otok, enoinpolsobno, opremljeno, varščina in predplačilo, oddamo za daljše obdobje. Telefon 041 229-416, po 17. uri. ž 195 OPREMLJENO stanovanje, 89 m!, v centru Laškega, oddamo v najem. Telefon 041 611-442. p MEŠČANSKO stanovanje v Laškem, 120 m', oddam v najem. Telefon 041 634-940. L 430 V CENTRU Šentjurja oddamo dvoinpolsobno stanovanje. Telefon 031 755-921, popoldan. Š398 APARTMA, 10 km'iz Poreča, 150mdo plaže, velika terasa, ugodno oddam. Telefon 031 737-703. 1775 HUDINJA-Vstanovanjski stavbi oddomodvo-sobno in enoinpolsobno, popolnoma obnovljeno stanovanje, kuhinp novo opremljeni, vseljivo konec moja. Stanovanjema pripada uporaba zelenice in vrta. Najemnina za stanovanje 70.000 SIT/292 EUR. Telefon 041 368425. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n najamem V CELJU najamem garsonjero, ne v centru mesta. Telefon 041 284-857. 1706 DRUŽINA, zdravnika, nojame dvoinpol do trisobno stanovanje v bližini bolnišnice. Telefon 040 996-027,040 952-150. STANOVANJE, last Nepremičnin, 60 m2, center, ugodna najemnina, zamenjom za večje. Telefon 031 520-616. 1781 •mmmm - - - ■ | jjjjM JiH^riB prodam KUPPERSBUSCH, nemški, na trdo gorivo, ugodno za večji prostor, prodam. Telefon 781-0171,041867-216. 1744 SPALNICO in kotno sedežno garnitura, simbolično cena, prodam. Telefon 5481-860. 1781 oddam SESALEC oddam. Telefon 031 600-630. IE55555 prodam KERAMIČNE ploščfce, granite gres, italijanske in španske, vse na zalogi in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon 031 337-365, (03) 546-1165. 1738 BME8 KLAVIRSKO harmoniko Rujol, 120-basno, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5792-479. 1711 ke za nesnice. Telefon (02) 582-1401. bÍSm^rd^iNeiradtÍmi no farmi Roje pri Šempetru. Sprejema- Telefon (03) 700-1446. 1520 KAKOVOSTNE prašiče, težke od 25 do 120 kg, z možnostjo dostave, prodom. Telefon 041455-732. Š367 KRAVO zo zakol, staro 9 let in ovčke, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 5773-302,041 804-570. 1675 KOZO, srnasto, z dvema mladičema, prodom. Burskega kozla zamenjam. Telefon (03) 572-7040,031 7624)59, po 14. uri. ž 192 PRAŠIČE, težke 80 do 120 kg, prodam. Telefon 040 493-227. P MLADIČE nemške ovčarke, samičke, prodam. Telefon (03) 577-3013. 1746 MLADO kravo simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon (03) 57734)13. 1746 KOZE in kozla, za pleme, prodam. Telefon 041 654-729. šsss KOZE in ovce, breje, prodam za 17.000 SIT. Telefon 031 501-658. 1753 KOBILO in žrebico prodamo. Telefon 5453-133. 1752 TEUCO, brejo 8 mesecev, težko 600 kg, prodam. Telefon (03) 57384)41. L431 BIKCA simentolco, težkega približno 200 kg, prodam. Telefon 031 730-234. L432 KRAVO simentalko, s tri tedne starim bikcem, prodom. Telefon (03) 5735-152. L 429 DVE burski kozici in burskega kozla prodam ali menjam z rodovnikom. Telefon 031 823-820. Š394 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare 6 tednov, prodom, možen ogled obeh staršev. Telefon 5822-533. Š393 PRAŠIČE, težke od 60 do 110 kg, prodam. Telefon 031 582-624. Š396 BURSKE koze in kozliće z rodovnikom, stare 3 mesece, zelo lepi, prodam. Telefon 031 605-274, (03) 749-1790. 1774 KRAVO simentolko, mlado, brejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5792-173,041 9044)78. Š400 PUJSKE, težke 30 kg, prodom. Telefon (03) 5823-182. 1786 kupim KRAVO, visoko brejo, dobro molznico ali telico, kupim. Telefon 5821-451, 041 251-189. Š399 iščem V L0ČICI ob Savinji se je izgubil pes mešanec, podoben nemškemu ovčarju. Ime mu je Piki. Kdor bi ga videl, naj pokliče po telefonu 031 626-760. ž 1978 m prodam NESNICE, nakup 10 kosov petelin brezplačno, in bele pitance, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 11541155 SADIKE, vrtni hibiskus, veliki, prodam. Cena zelo ugodna. Telefon 051 802-111. 1750 TRTNE sadike ( jurka) prodam. Telefon (03) 5731-616. L 433 SENO v razsutem stanju prodam. Telefon 031 515-183. 1773 SUHO krmo v kockah in hlevski gnoj prodom. Telefon 5778-166. 1779 prodam SENO v kotkah, kakovostno, ugodno prodam. Telefon 041648-118. 1665 SENO in otavo, v okolki Laškega, prodam. Telefon 041 530-885. 1693 SLADKO seno in otavo, v kockah in refuzi ter domačo koruzo, prodam. Telefon 031 858-300. 1572 OKROGLE silažne bale prodamo. Telefon (03)57244)52. 1724 SLADKO seno in otavo prodam. Telefon (03) 5793-294. Š389 SUHO seno, okrogle bale, velike ter seno, refuza in olava, prodam. Telefon 031 480-884. 1726 KAKOVOSTNO belo vino, rizling, šipon, prodam. Telefon (03)5741-361. Š384 monterja in serviserja varnostnih sistemov Potrebne izkušnje s področja računalništva in elektronike. Edicom, d.0.0., Prijateljeva 12, Šentjur Tel.: 03/749-18-44 info@edicom.si Imttm pmrnimalnka UP Posredujemo pri resnih zvezah po vsej Sloveniji 03/491 22 70 MEŠ d.o.o., KIDRIČEVA 3, CELJE prodam MOTORNO nohrbtno škropilnico Stihi in moped Apn 6 prodam. Telefon (03) 547-2288. ž 180 HRVAŠKA, Vrsar, Valkanela. Prikolico, 5 oseb + 2 dodatni ležišči, wc, tuš, kuhinja, voda, vse pokrito z nadstreškom in ograjeno, lastništvo in carinski dokumenti urejeni, prodam. Telefon 041 569-238. 1645 MASAŽNI aparat, malo rabljen in motorno škropilnico prodam. Telefon (03) 5770-397,031 739-592. 1664 BETONSKE stebre zo vinograd ugodno prodam. Telefon 031210-787. 1713 OTROŠKI voziček Pikolo, z lupinico, modro oranžne barve, prodam zo 30.000 SIT. Telefon 051 204-268. 1748 NAVADNA 14-colska platišča prodam. Telefon 041851-740. 1732 NAVADNO prikolico in prekucne vile za prevoz bal prodam. Telefon 041 290-767. Š390 TOVARNIŠKO avtomobilsko prikolico in nohrbtno motorno škropilnico, enkrat rabljeno, prodam. Telefon 5774451. 1751 KMEČKO mizo s stoli in vhodna vrata (vse masivni les) poceni in ugodno prodam. Telefon 041 924-830. ž 175 GOODYEAR gtz, letne pnevmatike 175/65 R 14, prevoženih 5.000 km, prodom. Telefon (03)571-8080,041736-160. Ž201 CISTERNO, 30001, za kurilno olje, tovarniška izdelava, d 3 m, š 70 cm, v 157 cm, prodam.Telefon (03) 577-2942.1762 CIPRESE in česmin za žive meje in trosilec Tehnostroj prodam. Telefon (03) 5461-063. 1772 OTROŠKO kolo, do 12 let, odlično ohranjeno, zelo ugodno prodam. Telefon 040 718-035. 1776 KOTNO sedežno garnituro (2 x), regal, termo akumulacijsko peč, 6 Kw, kiippers-busch, šivalni stroj Bagat, garderobno omaro, hladilnik, el. štedilnik, zamrzovalno omaro in barvni TV, ugodno prodam. Telefon 041226-247. 1780 ZAPOSLIMO voznika s C kategorijo za razvoz mlečnih izdelkov po Sloveniji. Vedlin d. 0.0., Dečkova cesta 25 a, 3000 Celje, telefon 040 299-053. n NATAKARICO za strežbo pijač v Baru Irena, Lopata 17, Celje, zaposlimo. Telefon (03) 4921-420, Klavdija. r Začetek takoj. Jakoma, d.0.0.. Mariborska cesta 44. Celje tel.: 03 425 61 50 ali GSM: 041 710663. PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, Petrovče zaposli kuharja z izkušnjami. Telefon 031714-990. n OPRAVLJAMO razgovore za delo. Sprejmemo prvih 150 klicev. Telefon (03) 428-2072.Undigod.0.0., Kidričeva ul. 13, Celje. V CEUU zaposlim dve natakarici za strežbo v boru ter študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454,StoporVinkos.p., Aškerčeva 14, Celje. 1792 V OKREPČEVALNICI v Celju zaposlim kuharja ali kuharico in natakarico. Nedelje proste. Telefon 070 680-279, Šeško Zdrav-kos. p., ljubljanska 7, Celje. 1793 IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 666-997. ARS-Projekliranje, Anton Strniša s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon (041) 629-644,5414-311. r CELOVITE obnove kopalnic, pokličite zo predračun. Kopalnice Štelcer, Malgojeva 20, Celje, telefon 041 826-594. 1000 Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in UV. Rado STRNAD s.p., Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/548 8214. gsm: 041/558 370 FANT srednjih let želi spoznati pošteno dekle ali momico, staro do 45 let, zo skupno življenje na deželi. Telefon 031 426-679. L 427 mmsm ZAPOSLIM frizerko z večletnimi izkušnjami. Telefon (03) 492-8820, Anka Baje s. p., Opekamiška 14 a, Celje. 1697 DEKLE za strežbo v lokalu potrebujemo. Telefon (03) 5728-477,031 496-946. Martin Vinder s. p., Ponikva 47,3310 Žalec ž 193 POZOR, graditelji! Izdelujemo strojne omete, strojne tlake in fasade. Konkurenčne cene. Telefon 031598-355. Omes gradbeništvo d. 0.0., Ledina 40, Sevnica. 1540 NUDIMO celotno obnovo kopalnic, polaganje vseh vrst keramičnih ploščic in kamna. Telefon 041 672-362. Marjan Košto-maj s. p., Cesta na ljubečno 45, Celje, www.kostomaj.info. 1566 STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve, zavarujte si objekt pravočasno. Telefon 041 736-229. Jože Kline s. p.. Gledališki trg 7, Celje. 1694 PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izvajamo demit fasade in vsa slikopleskar-ska dela. M3Grad d. 0.0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 1705 IŠČEM izvajalca za izgradnjo temeljev stanovanjske hiše. Telefon 040 7544)16. 1743 IGRAM kitaro in pojem. Iščem ansambel (narodno zabavni, zabavni) oli »one man band«. Telefon 031 230-179. 1736 TLAKOVANJE, polaganje robnikov, kanalizacij, odvodnjavanje, gradnja opornih zidov, strojni izkopi, priprava dvorišč, dovoznih poti do asfalta. Telefon 041 644-931. Jože Čanžek s. p., Javoijeva 4, Celje. 1758 KUHINJO, spodnji in zgornji del, 240 cm, kupim. Prodam mlade ovce. Telefon 5716-489,041 794-217. Ž199 Pomladi vse se veseli, ko drobna ptica žvrgoli, moje srce je žalostno, ker mora vzet slovo... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mamice in hčerke METE FONDA iz Prebolda (19.5.1955-5.4.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, ki ste darovali, sočustvovali z nami in jo tako številno in spoštljivo pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo n o pogrešali Reci: Kolikokrat bo še treba oditi in za vselej pustiti ob poti drobec srca? (Ivan Minatti) MIHELA ZAJC ŠEPETAVC Že tri leta te ni več na tem svetu, ate mislim vsak dan. In mislil bom ob letu. Kot pomlad se vračaš. Vedno znova. Neminljiva si. Z ljubeznijo v spomin: tvoj Janez z Dado in Tamaro L Prva misel si mi, ko se zjutraj zbudim in zadnja zvečer, ko v solzah zaspim. V SPOMIN MARJANU MIKLAVCU (1976-2004) Dve leti mineva. Pomlad se je dobro prebujat začela, a ti si zaspal za vedno. Nehote si nas zapustil s hudo bolečino v prsih. Dragi Marjan, zelo te pogrešamo. Zdaj živiš v naših srcih in boš živel, dokler se ti ne pridružimo. Mami, ati in brat Iskrena hvala vsem tistim, ki ga še vedno nosite v svojih srcih in tistim, ki obiskujete njegov mnogo prezgodnji grob. MODI dimniki, sanacija dimnikov z nerjavečimi cevmi. Branko Korents. p., Pongrac 3, Griže, telefon (03) 571-8080,041 731-160. ž 200 GRADITELJ I, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Pomladanski popustna izdelke. Imamo 30 let izkušenj. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011. 1768 CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234. n loi m mwAiiM ■■ _■» ■ INFORMACIJE 29 Lepo je občutiti v srcu bližino tistega, ki ga ni, takrat spoznaš, da si samo beseda v stavku življenja. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice in sestre JOŽICE KOŠAK iz Laškega (1951-2006) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih bojevanja s kruto boleznijo pomagali naši najdražji premagovati tegobe, ki jih ji je povzročala bolezen, ki jo je tudi na koncu premagala. Iskrena zahvala velja tudi vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi njenega zadnjega slovesa, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih pomagali, da bomo lahko tudi nadaljevali njeno plemenito življenjsko poslanstvo. Žalujoči: mož Bojan, sin Matic in hčerka Nika ter brat Marjan z družino 1800 (NEÏš Odšel si tiho, brez slovesa, b"' jHHK' ne 1,0 ve'- tvojega nasmeha K^HBMHv-^ in ne tvojega pogleda. W ' Ostala žalost je in bolečina, f NBHHB nastala velika je praznina. - -ž, ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega oče-^^^^^^^^^^ ta, starega ata in strica JOŽETA KAMENSKA iz Dobriše vasi (4.2.1919-5.4.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Celje za vso požrtvovalnost, skrb in nego v času njegove bolezni. Zahvala patru Vančiju za lepo opravljen obred, pevcem, g. Kisovarju, kolektivoma Osnovne šole Petrovče in Mercatorja Dečkovo naselje ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči hčerki Jožica in Vera z družinama KO v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjati so lep pomladni dan, nihče še takrat slutil ni, da bo to dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega sina in brata MARJANA KRAŠOVCA iz Lahomnega pri Laškem (22.9.1976-4.4.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili ustno in pisno sožalje. Celotnemu kolektivu Paron še posebej hvala za denarne prispevke, venec in sveče. Prisrčna hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, pogrebni službi Rudija Zagajška s. p., pogrebni službi Komunale Laško, g. dekanu za opravljen cerkveni obred. Marku za odigrano Tišino, govornikoma za besede slovesa, pevcem Rogla za odpete pesmi, motoristom, ki ste sooblikovali slovo in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremih na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. V globoki žalosti: mama Stanka, ate Karli, brat Matej, Maja in ostalo sorodstvo L 436 m Vse prezgodaj nas je zapustila moja nadvse ljubljena žena, mamica, babica, tašča, svakinja in teta, gospa OLGA NAPOTNIK roj. Lavrinc (rojena 2.2.1942 v Celju, umrla 5.4.2006 v Rogaški Slatini) Na njeni zadnji poti smo jo pospremili 8. aprila 2006 ob 16. uri v Rogaški Slatini, Sveta Trojica. Olga nam je stregla in nas pozorno poslušala. Z nami delila tegobe in za nas vdano skrbela; podarila nam je vso ljubezen, pozornost in radost. Ljuba Olga, vse prezgodaj si odšla od nas, ampak v naših srcih vedno si pri nas. Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga OLGA NAPOTNIK roj. Lavrinc (rojena 2.2.1942 v Celju, umrla 5.4.2006 v Rogaški Slatini) Od nje smo se poslovili 8. aprila 2006 ob 16. uri na pokopališču v Rogaški Slatini, Sveta Trojica. Celje, Hilden, Dusseldorf Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice VESNE RUDOLF iz Celja, Na zelenici 4 (3.3.1959-3.4.2006) se globoko in iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče. Posebna hvala dr. Metki Podbregar in dr. Mariji Komerički Gržinič, ki sta ji ves čas stali ob strani ter pogrebni službi Ropotar. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča: mož Drago in hčerka Klavdija z družino V SPOMIN Danes mineva 10 let žalosti, kar si nas zapustila, draga mama, babica in prababica • - MILKA ŠUSTER iz Štor S spoštovanjem in žalostjo se te spominjamo. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke, žene, mame, sestre in babice BREDE KOŽELJ iz Šempetra v Savinjski dolini (9.7.1946-6.4.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom iz Zelene ulice za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje, oddelku za abdominalno kirurgijo za lajšanje bolečin in skrbno nego v njenih zadnjih urah. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar za zgledno opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Savinjski zvon za čustveno odpete melodije ter Viliju Ogrjenšku za čudovito odigrano Tišino. Žalujoči i a vedno njeni: mož Andrej ter sin Uroš z Marizo in Ano Končano njeno je trpljenje, nam ostalo je življenje v veliki žalosti. ZAHVALA VERE GODICEU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovane maše, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nas tolažili v teh žalostnih dneh in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Mirjam za poslovilni govor. Hvala osebju Doma starejših Šentjur in župniku Čonču za opravljen obred. Njena žalujoča družina in sorodniki m Celje Umrli so: Elizabeta BLAŽIČ iz Šempetra v Savinjski dolini, 54 let, Hedvika JAZB1NŠEK iz Visoč, 78 let, Frančiška ŠKALIČKI iz Pod-vina, 64 let, Frančiška SALESTIN iz Žalca, 88 let, Amalija MATKO iz Dobro-velj pri Mozirju, 84 let, Marjan ČRNJAVIČ iz Luč, 58 let, Neža ZDOLŠEK iz Celja, 84 let, Franjo TURNAR iz Rogatca, 69 let, Zofija JELEN iz Brega pri Polzeli, 84 let, Angela PRAŠNIKAR iz Dob-latine, 94 let, Franc ŠPES iz Vojnika, 82 let, Alojz POŽUN iz Sevnice, 64 let, Bernarda LIPOVŠEK iz Raz-gorc, 78 let, Marija Jadranka KUNEJ iz Radeč, 76 let, Bojan KOSTEVC iz Jagnjeni-ce, 57 let, Stanislav BRATEC iz Lahovega Grabna, 34 let, Terezija TAŠNER iz Šmarja pri Jelšah, 86 let, Ivan PIKL iz Brod, 50 let, Ivan GRAČNERiz Pod vrha, 75 let, Janez KRA JNC iz Šentvida pri Planini, 81 let, Florjan ŽOHAR iz Sp. Rečice, 67 let, Mišo ZUPANC iz Celja, 43 let, Martina TAVČER iz Žalca, 77 let, Marija KRAŠOVEC iz Sp. Tinska, 92 let, Leoni-da AUERNIK iz Celja, 96 let, Marijana Jožefa VERHOVC iz Laškega, 73 let, Rudolf PF.TELINEK iz Celja, 86 let, Ljubica MASNEC iz Šentjurja, 77 let, Marjanca KRIŽNIK iz Sevnice, 50 let, Franc CVELBAR iz Sevnice, 46 let, Komad RAJH iz Celja, 66 let, Jožefa OBID iz Celja, 59 let, Veronika KARNER SENTOČ-NIK iz Zlateč, 84 let, Marija AMBROŽ iz Sojeka, 79 let, Alojzija POGOREVC iz Šmi-klavža pri Škofji vasi, 56 let, Antonija MIKŠA iz Rogaške Slatine, 93 let, Leopoldina ULAGA iz Lož, 81 let, Marija SROV1N iz Grobelna, 68 let, Vincenc ŠOSTER iz Šmarja pri Jelšah, 70 let. Srečko ROMIH iz Podloga pod Bo-horjem, 73 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Ivan LUSKAR iz Podpeči pri Šentvidu, 67 let. Velenje Umrli so: Angela TAMŠE iz Velenja, 84 let, Nikola LIPOVAC iz Velenja, 54 let, Andrej VODOVNČNIK iz Pake pri Velenju, 32 let. Kari IVŠEK iz Globokega, 72 let, Stanislav PLATOVSEK iz Velenja, 81 let, Marjan LESKOV-ŠEK iz Florjana, 72 let, Ivan PIRNAT iz Velenja, 82 let, Frančišek PEČEČNIK iz Lepe Njive, 71 let, Mijo NIKIĆ iz Velenja, 45 let, Alfonz KOVŠE iz Radane vasi, 72 let, Blagoj BOŽINOVSKI iz Oko-nine, 64 let. IK KINO Ledena doba 2 14.30. 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 Požarni zid 14.40. 16.50,19.00.21.10,23.20 Hiša debele mame 2 14.05. 16.20, 18.40 Prvinski nagon 2 20.50,23.10 Osem ujetih 14.10. 16.40, 19.10 Producenta 21.40 15.30. 17.30. 19.30 Obupana belina 21.30. 23.40 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek soboto, nedeljo predstave SO v soboto, nedBljo, ponedeljek PETEK Aufbiks, čreva na plot Zboristi NEDELJA Aufbiks, čreva na plot I Zboristi I |PR||BEP|TV|E PETEK, 14.4. 10.00 MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog_ Velikonočne kokoške Hermanova ustvarjalnim 19.30 SLG Celje_ A. Bennett: Kafkov tič abonma petek večerni in izvi 21.00 Plesni forum Celje Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ledena doba 2 11.00.14.00.16.00,18.00,20.00,22.20 Medvedek Pu in Pujskova velika pustolovščina 10.00 (sobota) Prvinski nagon 2 13.00,16.10,18.40. 21.10,23.40 Tvoji, moji, najini 12.30. 17.00 Ko pokliče tujec JMB. 19.00, 21.00,23.00 Čez 30 in še pri tastarih 20.00 (sreda) Rožnati panter 15.40 Karavla 13.30,17.50,20.20 (razen srede),22.40 Hiša debele mame 2 12.00.15.00,19.10,21.20,23.30 Brez povratka 3 17.10 Nanny McPhee - Čudežna varuška 10.30. 15.30 Zadnji udarec 18.10,20.40,23.10 Osem ujetih 11.30.15.50.18.20. 20.50,23.20 Krvava igra 17.20 Požarni zid 15.10.19.20,21.30.23.50 LEGENDA- predstave so vsak dan predstave so v petek, sobota, nedeljo prejstaye y sobptp in ponedeljek Kralj Gipsy legend Šaban Bajramović z ansamblom koncert romske glasbe SOBOTA. 15.4. 10.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja 10.30 Center Celja - na Zvezdi Ob prazniku Mestne občine Celje Poklon knjigi, lepi besedi in mestu Celje glasbeno-literarni program R. Cooney, J. Chapman: Spustie me pod kovter, gospa Markham žlahtna komedija 20.00 Celjski dom celjski ples 20.00 Klub Terazza Celje 21.00 Plesni forum Celje Kralj Gipsy legend Šaban Bajramović z ansamblom koncert romske glasbe 21.00 Music cafe Celje 10.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja PONEDELJEK, 17.4. 9.00 Pri kapeli sv. Eme na gradu Pilštanj Likovna in ročna dela Jelke Vi-šnar odprtje razstave 10.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Hmeljska princesa 19.00 Grad Podsreda Večer z Iztokom Mlakarjem RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje - Lapidarij: V dragulje vbrušene podobe - rimske geme v Sloveniji, avtorici dr. Janka Istenič, Aleksandra Nestorovič, do 18. 6. Internet kavarna Stane - DZU Filter: Celje skozi digitalni objektiv, do 30. 4. Osrednja knjižnica Celje: Celjanke in Celjani 2006, nagrajenci Mestne občine Celje, avtorja Janka Germadnika, do 5. 5. Galerija likovnih del mladih Celje -Celjski dom: likovna dela učencev Umetniške šole Artino Beograd in razstava skulptur kiparja Mladena Kralja, do 24. 4. Galerija Velenje IvanNapotnik (1888-1960) - iz javnih in zasebnih zbirk. Knjižnica Vojnik: razstava na temo velike noči, razstavljajo varovanci Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: likovna dela Majde Žličar, do 30.4. Galerija Borovo: akriti na platnu in pasteli Srečka Štamola, do 18.4. Legalo Kriminalo, gostje HIN Polzela rock show Avla Splošne bolnišnice Celje: Svetovni dan voda, varstvo okolja, gradivo v sliki in besedi dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15.4. Slovensko-bavarska hiša Podsreda: Arhitekturne zasnove novih hiš na podeželju Savinjsko-Kozjanske regije, avtorja Andreja Pajerja, do 15. 5. IKS - Internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa člana fotografskega društva Celje MarkaRebo- Galeri ja Nikca: razstava otroških del društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Mladinski center Celje: fotografije Foto-modnega vikenda 2005, do 31.12. Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadijna Celje med 2. svetovno vojno, avtorja mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča, do 30. 9. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Okupacija v slikah.../ Življenje v Celju 1941-1945 Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-ljico, avtorsko delo muzejske svetovalke Tatjane Badovinac, do 30.11. Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Bla- Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Alrru M. Karlin, numizmatična razstava, j Pokrajinski muzeji Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka) zbirka Šmid Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter gra-fik Rudolfa Španzlanatemo Celjski grofi. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilcđ, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzijei gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlogi PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 22. aprila na 24. planinski pohod po mejah KS Liboje. Na pohod se bomo odpeljali ob 8.15 z osebnimi avtomobili z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 20. aprila na tel.: 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Celje - Matica vabi: 17. aprila na Kotel nad Baško grapo (1.175m). Odhod ob 5.00 s postajališča pri garažni hiši na celjski Glaziji. Prijave v društveni pisarni na Stanetovi 20. M Petek ob 21.00 Lucifer Star machine (Velika Britanija) punk and rock koncert Sobota ob 21.00 Klubski večer Ponedeljek ob 17.00 Samopodoba delavnica Sobota ob 21.00 Predizbor za Rock Otočec Nastopili bodo: No Cenzura (Bistrica ob Sotli), Special delivery (Prebold), Blasted mind (Krško), Dom za sanje (Straža). Četrtek ob 19.00 Katalonski večer Večer katalonske kulture in odprtje razstave Katalonija. Večer vodita katalonski prostovoljki v mladinskem cen- Redne aktivnosti v dvorani: v ponedeljek in sredo ob 18.00 Aerobika - Tac do, vodi Grega Teršek; v torek ob 15.30 Moderni plesni gibi s Cvetano iz Skupine Power dan- V ponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 17.00 Plesni ritmi subkultuře, pleše se breakdance. Petek ob 19.00, P2 Logo člani DijaSekcije izberejo svoj logo Petek ob 20.00, P2 Zbudi se! Bolonjska deklaracija in vladne reforme, predava Jernej Štromajer. Sobota ob 20.00, Kino P2 B-film filmsko izobraževanje Redno ŠKMŠ: Torek ob 17.45 Vrtec Pešnica m • moti Petek ob 21.00 Hardcore večer Nastopajoči: italijanska skupina The end of six thousand years (metalco-re) in Low punch iz Ajdovščine, z energičnim school hardcorom. Redne aktivnosti: Četrtki in sobote ob 20.00 filmski večeri: ogledi izbranih umetnin so popestreni s pogovori o sedmi umetnost. Večere vodijo filmoljubci. Nedelja od 19.00 do 20.30 - tečaj žongliranja in ognjenega plesa: skozi tečaj bomo spoznali tehniko žongliranja s tremi žogicami, ognjeni ples in bruhanje ognja. Informiranje in izobraževanje: Prijateljski nasvet je nov pristop k informiranju in svetovanju otrokom in mladini. Študentki socialnega dela Urška Gradišnik in Katja Kink sta vam na voljo vsak petek v OŠ Primoža Trubarja v Debni in v OŠ Marjana Nemca v Radečah. Za vse ostale sta dosegljivi vsak dan od 17.00 do 19.00, na tel. 051 425 952. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 www.radiocelje.com www.novitednik.com Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov. Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Kalič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika. tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Tćlefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Bijanko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si mw iZ^Qk I 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: vstopnica za bazen na Rogaški rivieri in bona za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut Tremerje 2. nagrada: dva bona za klasično pico v Gostišču Hochkraut Tremerje 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje v bazenu Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 20. aprila 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 7. aprila. Prispelo je 478 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 28 Vodoravno: ZDRŽNOST, ARAGONKA, LEJ, SAAR, OSAMA, KT, GE, ANVAR, HARRY, ELA, PAJKI, PROT, SIMPLON, AMARO, ATEISTKA, MENEK, LARS, TALK, IVANA, ARIANE, TAJNA, OS, MI, NIRVANA, LIRA, ANŽEK, AJAR, LOČ, RAZCEP, UMOLK, ROM, ZEL, ED, PISATELJICA, J. K. ROWLING, LČ, ASSINIE, OJNIK, CARL, NENNI, ACIS. Geslo: Knjiga je prijatelj, ki nikdar ne razočara. Izid žrebanja 1. nagrado - vstopnici za bazen na Rogaški rivieri in bona za klasično pico v Gostišču Hochkraut Tremerje, prejme: Jožica Zalokar, Krivica 42, 3262 Prevorje. 2. nagrado - dva bona za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut Tremerje, prejme: Kristina Čretnik, Parižlje 129, 3314 Braslovče. i 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 1" 22 23 24 125 Ime in priimek: Naslov: HOROSKOP I'M1! It» 1 1 TEHTNICA PSI Ona: V misli se vam bo pritihotapila nagajiva ideja, ki vam ne bo dala miru. Toda pomislite tudi na posledice, ki vas lahko doletijo, še posebej na tiste, ki bodo prišle s strani vašega partnerja. On: Lahko si privoščite delno nezdravo življenje, saj je vaše zdravje dokaj stabilno. Kar naenkrat se boste znašli v družbi, kjer se boste lahko povsem sprostili; poleg tega boste spoznali nekoga, ki vas bo očaral. Ona: Še vedno vam ne bo povsem uspelo popraviti napake iz preteklih dni, ko ste vse preveč trmoglavili na svojih načelih. Poskusite biti bolj tolerantni do mišljenja drugih, pa takšnih nesporazumov ne bo več. On: Spet ste v starem okolju, ki ste ga pogrešali bolj, kot ste mislili, tako da se zopet prijetno počutite. To bo vsekakor pozitivno vplivalo tudi na ljubezensko življenje, čeprav ne tako kot mislite! rm I ŠKORPIJON Ona: Postali boste zelo komunikativni, kar vam bo precej pomagalo pri pridobivanju naklonjenosti prijatelja, kije bil doslej nekako preveč hladen. Toda pazite, da ne boste v navalu besed povedali preveč... On: Vsakodnevno delo vas je začelo dolgočasiti, zato se ozrite še na druga področja, kjer boste našli marsikaj zanimivega. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila na ljubezenskem področju. Ona: Ne glejte tako strmo v prihodnost, več truda posvetite sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek vam bo sicer prinesel nekatere namige in poti, za kaj več pa se boste morali še presneto potruditi. On: Sprejmite ponujeno možnost za napredovanje, saj si to vsekakor zaslužite. Ne ozirajte se na govorice zavistne, okolice. Prišel je čas, da poskrbite tudi zase, ne pa da se razdajate le za svojo okolico. DVOJČKA # ■ STRELEC Ona: Lotili se boste osvajanja neznanca, ki vas je doslej vztrajno zavračal. Imate izjemno dober občutek, da tokrat ne bo tako. Proti koncu dneva vas čaka presenečenje, ki ga enostavno niste pričakovali. On: Ste v kritičnem obdobju, kar se tiče ljubezenskih zadev. Pustite na miru partnerko in se raje posvetite drugim rečem. Na poslovnem področju imate več kot preveč zadev, ki že predolgo čakajo, da se jih lotite. Ona: 7lidi sami se morate truditi za boljše počutje, sicer boste živeli z nenehnim občutkom, da ste prikrajšani. Partner se vam bo vsekakor skušal prikupiti, a mu ne boste v celoti zaupali. Le kaj inm za bregom? On: Ne odrekajte se privilegijem, ki ste si jih tako težko priborili. Raje izkoristite adute, ki jih imate v rokah. Vsekakor je sedaj obdobje, ko se vam bodo posrečile tudi tiste reči, ki se jih nekoč niste upali lotiti. Ona: Prijateljica vam jo bo pošteno zagodla, čeprav bo hotela v bistvu le pomagati. Nikar ji ne zamerite, včasih se še tako dober namen izrodi. To je del usode, na katero ljudje nimamo vpliva, zato bodite ob- On: Nihče vam ne bo nadomestil tistega, kar ste nekoč vrgli proč. Zato raje pozabite na preteklost in se preusmerite na jutri, ki ima vsekakor prijetne plati. Res pa je, da bo pot do tega kar precej zapletena. 3.-5. nagrado - vstopnico za kopanje v bazenu Golovec, prejmejo: Milan Flis, Vojkova 4,3000 Celje, Ana Mastnak, Celjska 57,3270 Laško in Mateja Krajne, Kozje 178, 3260 Kozje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100. Ona: Končno vam je uspelo: zavedate se sami sebe in svojih resničnih zmožnosti. Samo-zaupanje vam lahko le koristi, saj se vam obeta precejšnje napredovanje, tako v poslovnem kot tudi privatnem življenju. On: Na sprehodu boste srečali osebo, ki si jo želite že dalj časa spoznati. Morali boste storiti prvi korak, drugače bo priložnost splavala po vodi. In nikar si ne domišljajte, da je vse DEVICA Ona: Dejstvo je, da se boste morali prilagoditi novi okolici in družbi. Drugače vas pač ne bodo sprejeli u svoj krog. Trenutne možnosti so res več kot odlične, zato ni nobene bojazni za neuspeh. On: Če boste želeli, da vam partnerka pokaže, kar čuti, jo boste morali do tega pripraviti sami, saj drugače ne bo nič. Nekdo se vam bo oglasil z zanimivim predlogom, ki pa ga boste gladko zavrnili! KOZOROG Ona: Mnogim se sicer zdite precej domišljavi in vzvišeni, a je to le maska, ki prikriva vaše resnične namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, vi pa se odločite, ali mu boste ustregli. Pazite se! On: Na delovnem mestu vas že težko pričakujejo. Zelosepoz-na vaša odsotnost, ker ni nikogar, ki bi bil pripravljen resno poprijeti za delo. Toda tudi vi ne boste imeli ravno največje želje po delu. VODNAR Ona: Nikar se ne mučite z dvomi v partnerja, saj se bo vse končalo veliko bolje, kot napovedujejo ljudje okoli vas. Treba se bo le odkrito pogovoriti in narediti malo bolj resne načrte za prihodnost. On: Vaš odnos s partnerko prihaja v vse bolj delikatno situacijo in le stežka se boste iz-mazali brez kakšnih negativnih posledic. Ne rinite z glavo skozi zid, saj bodo težave le še večje. Poskusite raje z odkritim pogovorom. Ona: Pogled na prijetnega neznanca vas bo dobesedno vrgel iz tira, saj boste ves svoj čas namenili temu, da bi se znašli v njegovi bližini. To vam bo tudi uspelo, zato se vam obeta nadvse prijeten konec tedna. On: Zakaj delujete tako hladno in nezainteresirano? Neka oseba si na vse kriplje prizadeva priti v vašo bližirw, vi pa nič. Zdaj je priložnost, zato nikar ne odlagajte in si ne domišljajte, da bo vedno na razpolago. Frn i i F južno 00 nemčije POMOČ: AEROLIT-meteorit, GOVORNIK-orator, IKARIJA-Cabetova utopična naselbina, KRANIOLOG-ukvarjalec.s kraniologijo, VSOTA-seštevek RUMENA STRAN ste bili POŠKODOVANI poravnava V^ROMETN, ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE CELJE. Ljubljanska cesta 20 tel. 080 13 14 Glasbeniki nad mestom Rebeko Dremelj je na odru spremljala skupina Babilon. Moški multi-praktik Frenk Nova je bil tokrat na odru v vlogi kitarista, glavnega pevca in back vokalista, back vokale pa je pela tudi Celjanka Sandra Feketija, ki je v ponedeljek praznovala rojstni dan, zato smo ji zbrani, vključno s Fredyjem Millerjem, duom Baby Twins, Spidijem in ostalimi glasbeniki, zapeli Vse najboljše. V Celeia parku v Celju so minuli četrtek znova odprli lokal Terazza. Na terasi je bilo sicer še premrzlo za posedanje, so pa obljubili, da bo odslej v petem nadstropju vsak vikend pestro dogajanje. Foto: ALEKS ŠTERN Mojca deli srečo Postavna 22-letna Mojca Krajne je privržencem iger na srečo prav gotovo znana s televizijskih zaslonov nacio-nalke, saj enkrat tedensko skrbi ne le za vizualno napetost (predvsem med moškimi gledalci), ko iz bobna vleče zmagovalne kombinacije loterijske igre 3x3+6. Dragocene izkušnje plavolaska z neverjetnimi modrimi očmi nabira tudi na TV Celje in s povezovanjem raznih prireditev. Jezik ji teče kot namazan, kar je dokazala tudi na nedavnem najprestižnejšem dogodku v Celju in tudi Sloveniji, kar se avtomobilizma tiče, ko je vse sejemske dneve skrbela za zabavo obiskovalcev. S svojim prepričlji- vim nastopom in videzom je navdušila tudi nadrejeno Romano Kralj s Celjskih sejmov. Ob vsem medijskem pojavljanju pa dekle (da smo jo sploh smeh ujeti v objektiv, je bilo treba dolgotrajno prigovarjanje!) še pridno študira, saj se zaveda, da danes brez ustrezne izobrazbe ne prideš daleč. BAM Brendi, ki ga je ves večer spremljala blondinka, je zaplesal v dmžbi temnolaske. Brendi pravi, da njegova žena Danica ni ljubosumna, če je temu res tako, pa nam seveda ni uspelo preveriti. Je bila pa Brendijeva hči tudi ena izmed kandidatk za zamenjavo Špelce iz Atomik Harmonik, a je ta vloga pripadla Iris iz Vrtojbe pri Novi Gorici. Na otvoritev je bil povabljen tudi Sandi Cenov, ki je imel v soboto tudi koncert, na katerem je med drugim predstavil aktualni singl Cura s juga. Tokrat je goste razvnemala Rebeka Dremelj in v eni od skladb k sebi povabila tudi Petra Januša, ki se je sicer večino časa zadrževal v družbi žene Stojana Auerja.